55let Za vas beležimo čas! >1 Lin 15 Lin m Lin ki ELEKTRONSKA BANKA za občane, zasebnike in pravne osebe Gorenjska^ Banka Banka ,* posluhom EMJMMGLAS' Leto LV - ISSN 0352 - 6666 - št. 101 - CENA 160 SIT (14 HRK) Kranj, torek, 31. decembra 2002 Kolektiv Gorenjskega glasa Vam želi veliko sreče in zdravja v novem letu. Foto: Gorazd Šinik Srečno V novem letu vam želimo veliko dobrega branja v Gorenjskem glasu. Voščilo za nas predstavlja obveznost, da bomo v prihodnje pisali še bolje. Pred letom takšne obljube ne bi zapisali na prvo stran, danes si jo upamo. Pogum nam vlivajo dosežki letošnjega leta. Za Gorenjski glas je bilo leto 2002 naporno, stvari so bile na začetku leta pregrete do vrelišča, kar se je odrazilo v zamenjavi vodstva. Glasovo barko smo nato z razburkanega morja različnih lastninskih interesov zapeljali v zatišni zaliv, kjer jo sedaj krpamo in se pripravljamo na novo nevihto, ki bo razvojna. Tudi na področju tiska se namreč stvari tako hitro spreminjajo, da se odlašanje lahko hitro maščuje. Gorenjski glas redno bere 80 tisoč ljudi, je sredi letošnjega leta pokazala Nacionalna raziskava branosti, svežih podatkov za celo leto še ni. Na seznam 143 naslovov se je uvrstila še Kranjčanka, ki ima 32 tisoč bralcev, in Ločanka, ki jih ima 21 tisoč. Želimo si seveda, da bi vas bilo še več in prizadevamo si, da bi bila naša ponudba še boljša. Desetim prilogam, ki so namenjene posameznim občinam (Kranjčanka, Ločanka, Jeseniške občinske novice, Bohinjske novice, Zgor-njesav'c. Sotočje, Novice izpod Krvavca, Jurij, Preddvorska čajna, Sitar) in dvema (letopis Gorenjska in revija Gregor), s katerima nagrajujemo zvestobo naročnic in naročnikov, se bo kmalu pridružila nova. Takoj po novem letu. v petek, 10. januarja 2003, bo izšlo TV okno, ki bo namenjeno televizijskim sporedom. Petkovo prilogo smo pripravili skupaj z drugimi pokrajinskimi časopisi in v sodelovanju z Delom. Prepričani smo, da ste na TV okno že dolgo čakali in da ga boste veseli. Druga novost je spletni časopis, ki ga že pridno postavljamo in kmalu boste na spletu lahko brali www.gorenjskiglas.si Marija Volčjak Preživela pet držav in tri vojne Pred dnevi so predstavniki Zveze borcev Žiri obiskali najstarejšo članico Marjano Primožič, po domače Žustovo mamo, ki bo aprila praznovala 101. rojstni dan. Žiri - Kot nam je povedal predsednik občinske organizacije Zveze borcev Žiri Ernest Demšar skozi vse leto obiskujejo starejše in bolne člane: "Ob novem letu pa smo obiskali vse člane, ki so starejši od 80 let, bodisi v Žireh ali v domu za ostarele. Tokrat smo obiskali 75 borcev." Razen Demšarja sta Žustovo mamo obiskali še Mija Zupančič in Ivanka Jan. "Žustova mama je med vojno živela na Koprivniku, kjer so bili vso vojno prisotni partizani - ona pa jim je že od vsega začetka oskrbovala s hrano," nam je o vlogi Marjane Primožič med vojno povedala Ivanka Jan. Že pred časom so žirovski borci Primožičevo sprejeli medse kot častno članico. Njeno življenje je bilo težko, polno skrbi in odrekanj, vendar je vse prenašala potrpežljivo. Marjana Primožič seje rodila 3. aprila 1902 pri Selaku v Jarčji dolini. Bila je najstarejši otrok in je tudi zato že kmalu okusila trdo delo, žal tudi revščino. Pri 22-tih letih se je poročila na majhno, hribovito kmetijo k Žustu na Koprivnik. Čeprav je bilo zemlje malo in še ta slaba je večino hrane pridelala doma. Zaradi hribovitega terena je seno, gnoj zemljo, jeseni tudi pridelke in žito v mlin /nosila v košu. obisku pri častni članici Marjani Primožič V veliko veselje so ji bili Otroci. Eden /a drugim so prihajali na svet, prvi pa je bil Lojze, ki se je rodil leta 19^5, nato pa vsak) leto zapored do leta 1933. Zadnja je bila Mici, pri kateri mama tudi danes živi. Vseh skupaj je imela kar devet otrok. Vse je sprejela / veseljem, seve da pa so morali nekateri kmalu od doma služit. Vseh sama ni mogla preživljali, še posebej, ko ji je v začetku druge svetovne vojne umrl mož. le ste/ka se je ob visoki starosti sprijaznila, da ne more več skrbeli /a Živali m obdelovali /emlje. Obiskovali sojo otroci, veliko pa je brala, klekljala in poslušala radio. Veliko zdravja ji v novem letu želimo tudi v uredništvu Gorenjskega glasa. Boštjan Bogataj Pokal Vitranc v Kranjski Gori vendarle bo Prirediteljem 42. pokala Vitranc lahko veleslalomsko in slalomsko tekmo svetovnega pokala prepreči le še neugodno vreme. Inšpektor FIS dr. Raimund Berger je po ogledu 35 centimetrov debele snežne odeje v Podkornu izjavil, da je kranjskogorski ekipi uspel skoraj čudež. Kranjska Gora - Vreme se je začasno zjasnilo tudi v Kranjski Gori. Pripravljenost snežne odeje v Podkorenu je namreč V nedeljo zadovoljila snežnega inšpektorja P1S dr. Raimunda Bergerja, da je direktorju moškega svetovnega pokala Gunterju Hujari podal pozitivno mnenje, ta pa je nato na veliko olajšanje kranjskogorskih prirediteljev odobril izvedbo 42. pokala Vitranc 4. (veleslalom) in 5. januarja (slalom). Tbda bitka z vremenom in sne gom še ni dobljena. Po besedah direktorja tekmovanja Janeza Šmitka imajo prireditelji že tako srečo, da je smučišče pokrito z umetnim snegom, ki dlje kljubuje takemu dežju, kot so ga v Kranjski Gori imeli v soboto. V prime ru naravnega snega bi morali že zdavnaj dvigniti roke kvišku, je dejal Šmitek. Okoli 35 centimetrov debelo snežno odejo bodo do naslednjega konca tedna poskušali obdržati v kar najboljšem stanju, šele v petek pa se bodo na podlagi vremenskih pogojev odločili, na kakšen način preparirati progo. Zaradi takšnih razmer je seveda razumljivo, da treninga na progi ne bo, prav tako ne posebnega terena za ogrevanje na sami tekmi. Slovenska moška reprezentanca je zaradi neugodnih razmer od četrtka trenirala na Koralpah nad VVofsbergom na avstrijskem Koroškem, kjer pa so bile razmere tudi daleč od idealnih. Tako v soboto in nedeljo sploh niso trenirali, razen povratnika Jureta Koširja, ki je opravil samostojni trening slaloma. Prejšnja dneva so vsi re- prezentanti opravili slalomski trening, Jernej Koblar in Uroš Pav-lovčič pa tudi nekaj veleslalom-skega treninga. Direktor alpskih disciplin Klemen Bergant je že objavil seznam reprezentantov, ki bodo nastopili v Kranjski Gori. Na veleslalomu bo nastopila šesterica, na slalomu pa deseterica reprezentantov, vključno z domačinom Andrejem Spornom. S.Š., foto: T.D. 9770352666018 Nismo za prepir, ampak za sodelovanje Z Janezom Sušnikom iz Šenčurja, ki je bil izvoljen za novega predsednika državnega sveta, smo se pogovarjali o vlogi državnega sveta, o sodelovanju sveta z občinami oziroma organi lokalne samouprave in o odnosih med državnim svetom in državnim zborom, ki so se konec leta zaostrili. Gospod Janez Sušnik, začetek Vašega mandata je bil zanimiv. Državni zbor je za prihodnje leto zmanjšal sredstva za delovanje državnega sveta za 130 milijonov tolarjev. Vi ste že povedali, da bo zaradi tega ogroženo normalno delovanje sveta. Odločitev je dokončna, saj je po vetu, ki ga je sprejel svet, državni zbor zakon znova sprejel. "Moram povedati, da sem bil prav presenečen nad odločnostjo, v narekovajih seveda, državnega zbora, ki je državni svet določil za tistega, ki mu je treba zmanjšati sredstva za leti 2003 in 2004. Državni proračun se sprejema za dve leti. Svetniki se sprašujemo, kako naprej. Že sedaj je jasno, da bomo morali načrtovani program dejavnosti skrčiti in opustiti marsikatero aktivnost, s katero se je v preteklem mandatnem obdobju ukvarjal državni svet in ko ni šlo zgolj za izrekanje o primernosti zakonov, ki jih je sprejemal državni zbor, ampak tudi za druge dejavnosti. Glede zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2003 in 2004 smo menili, da je bil sprejet nezakonito, saj velja na tem področju pravna praznina, še posebej za leto 2004. Zakaj so državnemu svetu vzeli 130 milijonov tolarjev, ni ustrezne utemeljitve, zmanjševanje sredstev obstoječim uporabnikom pa se ne more opravičevati z varčevanjem, če deluje organ v nespremenjeni sestavi in z nespremenjenimi pristojnostmi. V utemeljitev za ponovno razpravo in odločanje o zakonu smo zapisali tudi našo ugotovitev, da proračuna ne zagotavljata dovolj denarja za delovanje lokalnih skupnosti in da je znesek primerne porabe na prebivalca neustrezen." V državnem svetu ste eden od 22 svetnikov, skupno vas je 40, ki zastopate tako imenovane lokalne interese, to je interese nas državljank in državljanov. Z Gorenjskega je svetnik še jeseniški Župan Boris J. Bregant. Kako nameravate uresničevati to vlogo? "Ko so me prvič predlagali za kandidata za svetnika v 9. volilni enoti, ki obsega spodnji del Gorenjskega, to je Mestna občina Kranj in še deset občin, sem se najprej seznanil z vlogo državnega sveta. Ugotovil sem, daje v državni svet izvoljena zanimiva struktura, od delodajalcev in de- Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci Matjaž Gregorič, Renata Škrjanc, Simon Šubic fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik lektorica Marjeta Vozlič GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Gregor. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Priprava za tisk: Medla Ari, Kranj / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17 ure Naročnine: trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 % popusta Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja Za tujino letna naročnina 80 evrov: Oglasne storitve: po ceniku DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 160 SIT (14 HRK za prodajo na Hrvaškem). lojemalcev do kmetov in obrtnikov ter drugih poklicev, in zato sprejel kandidaturo in bil kasneje tudi izvoljen. Kako je v preteklosti deloval državni svet sam težko ocenjujem. Bolj me zanima delo v prihodnje, za katerega sem prepričan, da bo uspešno. Med državnimi svetniki je veliko strokovnjakov, ki bodo znali najti prave rešitve in predloge in tako postavili v slovenski družbi državni svet na pravo mesto. Sebe sem kot svetnika zadolžil, da sem bom pogosto pojavljal v občinah, v katerih sem bil izvoljen, seveda pa bom moral biti kot predsednik dejaven in prisoten v celotni državi. Računam, da bom dobil v Kranju pisarno, v kateri bom v dogovorjenih urah dosegljiv za občanke in občane. Predstavniki lokalnih interesov smo se dogovorili, da bomo jemali svojo vlogo resno, da bomo med ljudmi in da bomo pospeševali regionalni razvoj." Kot kaže, bo ena prvih nalog ureditev odnosov in sodelovanja Z državnim zborom. Nekateri poslanci bi vas kar ukinili, čeprav je svet določen z ustavo. V prvih javnih nastopih je bil izražen Vaš namen sodelovati z državnim zborom in ne drug drugemu nagajati. "Ta moj namen je resen. Državni svet se bo moral bolj posvetiti zakonodajnemu področju in v tem pogledu izboljšati sodelovanje z državnim zborom in tudi z vlado. Vendar se je sedaj državni zbor postavil v vlogo ocenjevalca našega dela, kar ni prav. Državni svet je samostojen organ, ki je odgovoren računskemu sodišču in pa volivcem oziroma davkoplačevalcem. Jaz sem se ob prevzemu dolžnosti pogovarjal s predsednikom državnega zbora Borutom Pahorjem. Dogovorila sva se za sestanek, na katerem bova skušala utrditi sodelovanje in preprečiti, da bi naše nesporazume reševala javnost. Predvsem bomo skušali predlagati državnemu zboru take zakone in rešitve, ki bodo dobre, strokovne in realne in kot take sprejemljive. Ne bomo pa dovolili poseganja v pristojnosti državnega sveta. Storili pa bomo vse, da bomo v državnem zboru in v državnem svetu sprejemali take odločitve, ki bodo pospeševale razvoj Slovenije in blagostanje državljank in državljanov Slovenije. Pri vključevanju v Evropsko unijo nanje ne smemo pozabiti. Spori niso moj način dela. Moj način dela je sodelovanje in dogovor, če je treba, tudi o varčevanju, vendar ne na tak način, da se nekomu vzame, kot se je zgodilo v našem primeru, in da drugemu. Ko sem pregledoval pretekle bilance poslovanja državnega sveta, sem ugotovil kar nekaj takih postavk', pri katerih bi lahko varčevali, vendar bi morali varčevati na vseh ravneh in ne samo pri nekaterih. Tako, kot so storili sedaj, na hitro in brez posvetovanj, pa ne gre, saj so nam vzeli 130 milijonov ali kar 24 odstotkov celotnega proračuna. Kljub tihim obljubam, da nam bo proračun v kritičnih primerih pomagal, so težnje po ukinitvi državnega sveta. Mi temu nasprotujemo, saj je ustava glede našega obstoja in delovanja jasna." V državnem zboru in tudi v javnosti so bili očitki, da prejemajo državni svetniki glede na vlogo in količino dela, ki ga opravijo, previsoka nadomestila. Kakšna so v resnici? "Svetniki so doslej prejemali tretjino poslanske plače ali okrog 133.000 tolarjev. To je bilo nadomestilo tako za sodelovanje na sejah sveta kot za delovanje v komisijah sveta, ki so imele pomembno vlogo v delovanju tako imenovane civilne družbe, za katero so bili organizirani številni posveti in jih nihče drug ni organiziral. Pomembno je bilo mednarodno sodelovanje. Delo državnega sveta je v javnosti premalo znano in se ga, žal tudi v državnem zboru, podcenjuje, kar je nekorektno. Mi ostajamo na ravni dialoga in odnosov z državnim zborom zaradi tega ne bomo zaostrovali. V državnem svetu bomo resno in strokovno delali naprej, saj so med svetniki tudi ugledni strokovnjaki. Sam bom spodbujal timsko delo, ki je edino lahko uspešno. Čeprav smo v državnem svetu posamezniki z različnimi političnimi usmeritvami, pričakujem, da bom uspešno vodil državni svet brez posebnih posegov politike, da bomo svetniki medsebojno sodelovali in da bo naš prispevek bolj odmeven in prepoznaven v javnosti in da bo javna podoba našega dela na koncu mandata boljša kot je sedaj. Sedaj bomo najprej naredili inventuro preteklega dela in ocenili, kaj nam nov finančni položaj omogoča in česa ne, katere nujne naloge bomo lahko uresničili in katerih zaradi pomanjkanja denarja ne bomo mogli. Zavedamo se, da bomo sedaj pod budnim očesom državnega zbora, vlade in javnosti, kar je po eni strani dobro za našo večjo prepoznavnost, po drugi strani pa je to večja odgovornost za dokazovanje, da je državni svet potreben. " Jože Košnjek, slika Tina Doki 1 l/RA - ?s.«*w>sn fHACA ■ ?S.Ooo sit Jože Dovžan direktor Juliane Minuli petek je nadzorni svet imenoval za novega direktorja Juliane Jožeta Dovžana. Andrej Sever je odstopil, Teos Perne pa čaka na razsodbo sodišča. Jesenice - Na izredni seji nadzornega sveta so člani sveta po nekajmesečnem zapletu okoli direktorskega mesta družbe Perne - Ju-liana, polnilnice vode na Jesenicah, po odstopni izjavi sedanjega direktorja Andreja Severja, nekdanjega direktorja HKS Sicure, na direktorsko mesto polnilnice imenovali Jožeta Dovžana, dosedanjega vodja proizvodnje v polnilnici in predsednika stavkovnega odbora. Na prosto mesto v nadzornem svetu pa so imenovali predstavnika zaposlenih. Andrej Sever, ki je odstopil po svoji volji, je po sklepu nadzornega sveta ostal svetovalec uprave. Pred prazniki pomembne odločitve Druga seja tržiškega občinskega sveta se je zavlekla pozno v noč. Kljub nasprotjem so sprejeli spremembe proračuna za leto 2003. Tržič - Delavci občinske uprave in svetniki so si 27. decembra lahko izrekli novoletne čestitke šele po 22. uri, ker je do takrat trajala seja z 12 točkami. Najpomembnejša je bila potrditev dopolnjenega odloka o proračunu Občine Tržič za leto 2003. Svetniki LDS in Združene liste se niso strinjali z obravnavo po hitrem postopku. Zaman so tudi opozarjali, da je proračun preobsežen. Za krajšo svečanost na začetku seje je po zvokih tržiške himne poskrbel Boris Tomazin iz Športne zveze Tržič. I/ njegovih rok je prejela lansko plaketo za najboljšo športnico Andreja Grašič, ki je bila pred letom dni odsotna, sedaj pa zastopa športnike Tržiča kot svetnica. Do spremembe v sestavi sveta je prišlo, ker je Ignac Primožič z liste Brez politike za občane Tržiča odstopil zaradi nezdružljivosti funkcij; zamenjal ga je Marjan Rado Dežman. Dolgo je trajalo že sprejemanje dnevnega reda, na katerega so uvrstili poleg desetih točk še dve dodatni. Več od načrtovanega časa so si svetniki vzeli tudi za vprašanja in pobude; med slednjimi vse najbrž niso sodile na sejo. Gladko je šlo pri spremembi odloka o ustanovitvi javnih vzgojno izobraževalnih zavodov, kjer so imenu Osnovne šole Tržič dodali naslov Šolska ulica 7, pa zvečanju vrednosti točke za izračun nado mestila /a uporabo stavbnega zemljiSča za 7.6 odstotka. Vmes so imeli bolj različne poglede na predlog pravilnika o sofinanciranju letnih programov športa v občini; izglasovali niso nobene od sprememb, ki jih je predlagal Anton Horvatič iz LDS, pravilnik pa so z večino glasov potrdili. Še večja nasprotja v ocenah primernosti gradiva so se pokazala ob obravnavi sprememb odloka o proračunu Občine Tržič za leto 2003. Kot je pojasnila direktorica občinske uprave Marta Jarc, so od sprejetja tega dokumenta sredi leta dobili nove vire prihodkov in spremenili načrtovane obveznosti, kar terja uskladitev. Namesto skoraj 1,8 milijarde SIT prihodkov jih sedaj načrtujejo dobrih 2,25 milijarde, odhodkov pa bo več kot za 2,28 milijarde SIT. Borut Sajovie je v imenu svetniške skupine LDS izrazil /lasti bojazen zaradi več kot 360 milijonov tolarjev prihodkov, ki jih v proračunu pričakujejo od bodočega koncesionarja kot odškodnino /a dolgoročno uporabo že zgrajenega sistema kanalizacije. Predlagal je tudi vrsto sprememb pri načrtovanih odhodkih, zaradi česar bi bilo smiselno dvofazno sprejemanje odloka. Kot je ocenil Ivan Kapel i/. Združene liste, je proračlin preveč napihnjen, a vseeno ne rešuje najbolj žgočih problemov, kot so priprave šol na develletko, nadaljnja izgradnja obvoznice* postavitev čis tilne naprave in drugo. Ker bo treba odplačati račune /a nekatere Že končane naložbe, pričakuje v letu 2003 veliko mrtvilo. laka razmišljanja so spodbudila v isto razprav, kdo ima prav in kdo ne. Na koncu so z večino glasov potrdili proračun občine in plan Komunalnega podjetja Tržič za leto 2003. Na seji so i/vzeli iz kategorizacije občinskih cest 2 kilometra eeste nad naseljem Lom, kjer pozimi poteka nezavarovano sanka- nje. Sprejeli so osnutek odloka, ki bo urejal prevoze učencev v občini. Strinjali so se s prodajo stanovanja v Križah in s preglasovanjem potrdili dva odloka; prvi bo omogočil ustanovitev zavoda RE-VITAL za prenovo mesta Tržič, drugi pa podelitev koncesije za upravljanje s kanalizacijskim omrežjem. S tajnim glasovanjem so odločili, da bodo člani komisije /a mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Dragom i r Ficko, Marjan Dežman, Boris Tomazin, Vida Raztresen in Peter Tomazin. Stojan Saje Teos Perne, ustanovitelj družbe in direktor družbe Perne Juliana, je tedaj, ko je nadzorni svet imenoval Andreja Severja za direktorja Juliane, dosegel, da se je nadzorni svet ponovno sestal in njega imenoval za direktorja. Sever je sklepe te seje nadzornega sveta izpodbijal in dokazoval, da Teos Perne ni legitimni direktor, okrožno sodišče v Ljubljani je izdalo začasno odredbo, po kateri se zadržijo vsi sporni sklepi izredne seje nadzornega sveta družbe Perne - Juliana. d.d., na kateri so odvzeli pooblastila Andreju Se-verju in imenovali direktorja Teo-sa Perneta. Sodišče je kasneje zavrnilo vse ugovore na začasno odredbo, ki jo je izdalo. Nato so delavci začeli z napovedano stavko, saj tri mesece niso dobili plač. Stavka je bila nenavadna, saj sta se je udeležila oba direktorja, Sever in Perne ter varnostniki, ki jih je poklical Perne. Delavci so terjali plače, pri pogajanjih pa naj bi ponoči zaklenili Teosa Perneta v polnilnico. Vsaj takšne dokaze so zbrali kriminali sti, ki so nato tudi vložili kazenske ovadbe proti štirim članom stavkovnega odbora. Le-ti so zanikali, da bi kakorkoli omejevali svobodo Pernetu in ga proti njegovi volji zadrževali. Kaj bo zdaj storil Teos Perne, ko imajo v polnilnici delavci - po naših podatkih so dobili akontacije oktobrske plače, se pravi polovico plače -novega direktorja? "Nič," pravi Teos Perne. "Novi direktor naj se izkaže in naj uresniči program prodaje Juliane, če ga ima. Juliana je marketinški projekt, zadnje štiri meseca pa zaradi razprtij, ki jih je povzročil Andrej Sever, ni bilo govora o vodi in njeni prodaji. Če voda ne bo prodana, tudi delovnih mest ne bo. Pravijo, da imajo veliko naročil. V redu. A vsake lepe pravljice je enkrat konec, če se nenehno ne uresničuje program prodaje. Po-čakajmo, pa bomo videli. Kar se pa nedavne seje nadzornega sveta tiče, pa moram reči, da bi morali vedeti, če so že tako pedantni, da je bil nadomestni član nadzornega sveta imenovan mimo zakona in statuta družbe. Vsaj statut družbe bi lahko prebrali in pozrtali. Sam v polnilnico na Jesenice ne hodim več, sem v Ljubljani in čakam na razplet na sodišču, kjer upam, da bo zmagala pravica." Darinka Sedej Priznanja tudi v Vodicah Vodiee - Prvič je letos podelilo priznanja za urejenost naselij, društvenih in gasilskih domov, domačij in kmetij v občini Vodice Turistično društvo Vodice. Na prireditvi Veselo v novo leto skupaj z Gorenjskim glasom v petek zvečei v dvorani kulturnega doma v Vodicah je priznanja podelil predsednik Turističnega društva Vodiee Lojze Kosec. Priznanja so dobila tri naselja, pet društev /a urejenost domov, tri kmetije in tri domačije Med naselji so dobili priznanja Bukovica, Zapoge in l tik Za najlepše urejena društvena tlomo va so razglasili dom Smučarskega društva Strahovica na Selu pri Vodicah in dom lovske družine Vodice na Selu pri Vodicah. Za najlepše urejene gasilske domove pa so razglasili dom POD Bukovica-IJtik, PGD Polje in PGD Sinkov Turn. Priznanja pa so podelili tudi trem najlepše urejenim kmetijam, iu sicer kmetiji Jožeta in Pavle Ahčin, Vojsko, kmetiji Mirana in Anice Žebovec, Po^je in kmetiji Ivana in Ive Kosmač, Zapoge. Med najlepšimi hišami pa so priznanja dobili Jože in Dani Kahne, Bukovica; Janez in Olga Golob Kepnjc in Ivan in Tilka Kahne, Selo pri Vodicah. Andrej Žalar Izberite najlepšo fotografijo preteklega leta Bralcem gorenjskega glasa ponujamo šest fotografij, ki so bile na naslovnici našega časopisa objavljene v preteklem letu. Izberite najboljšo po vašem okusu in nam svojo odločitev sporočite do 10. januarja 2003. Sodelujočim v nagradni igri smo pripravili tri zanimive nagrade, ki so seveda povezane s fotografijo. V novoletni številki Gorenjskega glasa smo se odločili, da vas. drage bralke in bralce našega časopisa, povabimo k.sodelovanju za izbor najlepše fotografije, ki je bila v preteklem letu objavljena na naslovnici Gorenjskega glasa. Naša fotografa in avtorja fotografij Tina Doki in Gorazd Kavčič sta vam olajšala delo, saj sta že predhodno opravila ožji izbor fotografij, ki so na Glasovih naslovnih straneh spremljale uvodnike, vas pa vabimo, da si jih ogledate in izberete tisto, ki je po vašem mnenju najlepša oziroma najboljša. Svoj izbor zapišite na dopisnico (zaporedno številko fotografije) in jo do 10. januarja 2003 pošljite na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj s pripisom "Najlepša fotografija". Ne pozabite dopisati svojega naslova. Za vaše sodelovanje se bomo seveda zahvalili z nagradami. Med tistimi, ki bodo glasovali za zmagovalno fotografijo, bomo izžrebali dobitnika prve nagrade. Nagrada je izdelava družinskega fotoalbuma, ki jo bo z nagrajenčevo družino opravil avtor zmagovalne fotografije. Med preostalimi dopisnicami pa bomo izžrebali še dve nagradi. Dva srečneža bosta prejela uokvirjeni fotografiji v večjem formatu, za kateri sta glasovala nagrajena bralca. 1. Majhen greh, huda kazen 4. Nato, da ali ne 2. Raj za kriminalce 5. Pesnik ali odvetnik 3. Varuhi naravo 6. Nacionalni interes Stoletje kulturnega društva Ribno Pred dobrim tednom je Kulturno društvo Rudija Jedretiča Ribno slovesno praznovalo 100. obletnico organizirane kulturne dejavnosti. Za širjenje kulture je prejelo častni znak blejske občine in priznanje Zveze kulturnih organizacij. Blagoslovitev konj iz štirih občin Ribno - S prireditvijo v tamkajšnjem Zadružnem domu so se spomnili začetkov delovanja Kulturnega društva (KUD) Rudija Jedretiča, ko je slednje delovalo še kot tamburašku društvo. Vodila ga je tedanji nadučitelj Janko Vrezec. Pred prvo svetovno vojno je začela delovati tudi dramska sekcija, ki je dejavneje zaživela šele pod vodstvom Vrezčevega sina Milana. Uprizarjali so predvsem ljudske igre, dramski sekciji pa se je pozneje pridružil še pevski zbor. Med obema vojnama so se kulturne skupine združile v prosvetno društvo, dramska skupina je postala tradicionalna, amaterski igralci so v nekaterih sezonah pripravili tudi štiri uprizoritve. Prosvetno društvo je poskrbelo tudi za širjenje bralne kulture, uredili so knjižnico, ki je že pred vojno imela 500 knjig. Velika pridobitev za družabno in kulturno živ-' ljenje je bil nov zadružni dom, ki je postal središče kulturnega življenja v Ribnem in to vlogo je ohranil vse do danes. Tedaj je de- niku pa vsako leto pripravijo kulturni teden, ki ga sooblikujejo pevci, folkloristi in glasbene skupine. Društvo je bilo pobrateno s kulturnim društvom Boštanj, sodelovalo pa je tudi z zamejci v Italiji in Avstriji. Jože Poljanec je leta 1979 ustanovil otroško folklorno skupino, pri delu mu je s strokovnim znanjem pomagala tudi Tončka Ma-rolt, leta 1981 so ustanovili odraslo folklorno skupino, ki jo je sprva vodil Rado Mužan, danes pa za folkloriste skrbi Borut Pan- Folklorna skupina se redno udeležuje srečanj območnih folklornih skupin, letošnjo pomlad so za svoje delo prejeli častni znak občine Bled in priznanje zlata ptica, nagradila pa jih je tudi Zveza kulturnih organizacij. V zadnjih stotih letih kulturno delovanje v Ribnem ni zamrlo, prepletale so se folklorna, pevska in dramska dejavnost, praznovanje častitljive obletnice pa je letos spet spodbudilo dramsko dejavnost, kar pomeni, da se domačinom v prihodnje obeta celostna kulturna ponudba; poleg plesa tudi uprizoritve dramskih del. Renata Skrjanc, foto: R.S., arhiv KUD Rudija Jedretiča Naklo - Konjeniško društvo Naklo, ki deluje od leta 1998, je tudi letos pripravilo za praznik sv. Štefana tradicionalno blagoslovitev konj. Ta običaj je oživelo okrog 10 rejcev konj že pred ustanovitvijo društva, v katerem je danes 55 članov. Približno toliko lastnikov konj iz občin Naklo, Tržič, Radovljica in Kranj se je zbralo na letošnji prireditvi, ki se je začela pred domom kulture v Naklem. Od tam je sprevod z zastavonošami in drugimi jahači, zapravljivčki, kočijami in vpregami krenil po vasi do cerkve. Konje je blagoslovil župnik Matija Selan, zbrane pa je pozdravil tudi župan Ivan Stular. Dogajanje pred cerkvijo so z zanimanjem spremljali številni gledalci. Lastnikom konj so predstavniki društva poklonili spominska darila in jih povabili na večerno srečanje ljubiteljev konj, s katerim so sklenili praznični dan. Stojan Saje, foto: Gorazd Kavčič Utrinek z osrednje proslave ob 100. obletnici kulturnega društva Ribno. gerc. Od leta 1990 so imeli več kot 900 nastopov, sodelovali so pri snemanju ansambla Avsenik za nemško televizijo ter gostovali v oddajah Po domače in Res je, posebej ponosni pa so na sodelovanje na mednarodnem folklornem srečanju v Angliji. KUD Rudija Jedretiča, ki ga zadnjih sedem let vodi Mihaela Pesrl, ima danes okoli 60 članov, letos pa je spet začela delovati dramska skupina. lovalo že več sekcij, najnolj dejavna je bila dramska sekcija, po voj-ai pa so društvo poimenovali po kulturniku Rudolfu Jedretiču. V obdobju od petdesetih do sedemdesetih let so delovali režiserji Rudi Jedretič, Jernej Vovk, Leopold G ros in Zdrav ko Mulej, ki so pripravili več uspešnih predstav, v osemdesetih letih pa so se omenjenim pridružili tudi Miran Kenda, Rado Mužan, Julijami Arh, Martina Bevc, Alenka Bole Vrabec ter Jože Leban in Anton Kovačič. Delovati sta začeli otroška in mladinska dramska skupina, svoje mesto v kulturni dejavnosti je iskalo tudi lutkar-stvo, ki pa dejavneje ni zaživela. Člani KUD Rudija Jedretiča so pripravili tudi razstave ročnih in likovnih del, ob kulturnem praz- Mihaela Pesrl, predsednica KUD Rudija Jedretiča V društvu delujejo odrasla in otroški folklorni skupini ter dramska skupina, folklorne skupine vodi Borut Pangerc, dramsko pa Rado Mužan. Folklorna skupina je zelo dejavna, predvsem poleti veliko nastopajo tudi v blejskih hotelih, odrasla skupina ima letno več kot 70 nastopov. V društvu skrbijo tudi za ohranjanje tradicije z vsakoletno prireditvijo Večer na vasi, letos so poleg folklornih nastopov poskrbeli tudi za enode-janko Kje je meja, ki je privabila veliko gledalcev. Omenjena prireditev je bila uvod v praznovanje 100. obletnice društva, v dvorani Zadružnega doma so pripravili tudi pregledno razstavo društvenih dejavnosti, praznovanje pa so pred dobrim tednom končali z osrednjo proslavo. "Upam, da bo sedaj bolj zaživela tudi dramska skupina in nam bo uspelo pripraviti vsaj eno predstavo letno, z veseljem pa bi svoje vrste okrepili tudi z novimi člani. Obletnica je priznanje vztrajnosti kulturnega življenja v kraju. Domačini pozorno spremljajo naše dejavnosti, saj smo poleg osnovne šole edini prinašalci kulturnega življenja," je povedala Mihaela Pesrl. Planinskim vratom vrniti turistični značaj Turistično društvo Dovje Mojstrana je bilo v svoji zgodovini ustanovljeno že štirikrat. Najlepše čase so imeli v času Jakoba Aljaža in železnice, po vojni pa jih je sistem usmerjal v tovarne. Zdaj si že več let prizadevno trudijo za obnovo kraja in razvoj turizma, ki je nekoč konkuriral Kranjski Gori. Potrebujejo pomoč tudi državnih institucij. Dovje, Mojstrana - Začetki društva segajo pred 1. svetovno vojno, ko je delovalo tujsko prometno društvo, ki j-e združevalo gostince, hotelirje, trgovce, kasneje tudi planinske vodiče. Imeli so hotel, 10 penzionov, veliko je bilo kmečkega turizma, gostincev. Železnica, ki sojo v teh krajih dobili med prvimi, je že od leta 1870 pripeljala veliko gostov. Dovje in Mojstrana sta bila v tem času enakovredna Kranjski Gori. Po vojni pa so postali kakor nekakšno pri- Nočni pohod v Udin boršt Zgornje Duplje - Kulturno turistično društvo Pod Krivo jelko Duplje prireja v soboto, 4. januarja 2003, tradicionalni nočni pohod do Krive jelke v Udin borštu. Začetek pohoda bo ob 19. uri izpred gasilskega doma Duplje. Člani društva so pripravili precej bakel, kijih bodo lahko udeleženci kupili pred začetkom pohoda. Z njimi bo pot skozi gozd prijetnejša in bolj varna. S.S. Zahvalo in nagrado za dolgoletni prispevek k razvoju turizma je prejela tudi Francka Skumavc. Čestitke za uspehe v planinstvu Članom PD Kranj so na srečanju pred novim letom podelili občinske plakete in društvena priznanja ob življenjskih jubilejih. Kranj - Planinsko društvo Kranj je izkoristilo zadnjo letošnjo sejo vodstva za srečanje z oskrbniki koč, jubilanti in dobitniki priznanj. V klubskih prostorih društva je zbrane nagovoril tudi podžupan Mestne občine Kranj Štefan Kadoič. ki je predal male plakete MO Kranj nagrajencem iz planinskih vrst. Prvi je priznanje sprejel najstarejši član PD Kranj, 95-letni Karel Bajd, ki se je še posebej izkazal pri označevanju in obnovah planinskih poti. Enaka priznanja za uspehe na raznih področjih so dobili tudi Andrej Andolšek, Marjan Burja, Anton Kejžar, Peter Keše, Pavle Oman, Stane Rotar, Marjan Ručigaj in Viktor Uhan, Dušanu Feldinu pa so ga izročili že prej na občinski svečanosti. Zlati znak Planinske zveze Slovenije si je prislužil z dolgoletnim delom v Gorski reševalni službi Peter Keše, ki je bil tudi izvrsten alpinist. Spominska darila so dobili Andrej Andolšek in Marjan Prinčič za 70 let ter Frane Kkar, Malo plaketo Mestne občine Kranj je prej Kranj, 95-letni Karel Bajd. tudi najstarejši član PD Anton Kejžar in Viktor Uhan za 60 let. Franc Benedik je v Kranju sprejel spominsko plaketo PZS ob 65-letnici, ker se ni mogel udeležiti nedavne svečanosti v Novi Gorici. Nagrajencem je čestital predsednik PZS in PD Kranj Franc Kkar, ki se je zahvalil za trud pri delu tudi oskrbnikom koč, žičničarjem, vodjem sekcij in odsekov ter vsem drugim zvestim sodelavcem društva. Predsednik Ekar je poudaril, da imajo v planinskih društvih še vedno probleme zaradi nejasne davčne politike, ki njihove dejavnosti enači s pridobitnimi deli. V resnici gre za prizadevanja prostovoljcev, kijih ni moč nikoli poplačati v celoti. Na prostovoljnosti bo temeljilo tudi bodoče delo. Za Planinsko društvo Kranj je spodbudno, da se ponovno oživlja mladinska dejavnost. Še naprej bodo skrbeli za posodabljanje koč, obnove poti in varovanje okolja. Upajo, da jim bo uspelo ohraniti tudi število članstva. Za leto 2003 so priporočili 10 različnih kategorij članari--ne, od 700 tolarjev za predšolske otroke do 12.000 tolarjev za odrasle z največ ugodnostmi. Prihodnje leto bodo planinci proslavljali 110-letnico ustanovitve Slovenskega planinskega društva in 55-letnico PZS. Ob domačih jubilejih se bodo spomnili tudi 50-letnice prvega vzpona na Mt. Everest. Na najvišji gori sveta so /a Sloveuee odigrali pomembno vlogo tudi Kranjčani; leta 1979 sta kot prva stala na vrhu Nejc Zaplotnik in Andrej Štremlelj. Stojan Saje France Voga, predsednik društva mesije Jesenic in ljudje so odhaja I i na delo v železarno. Pred petnajstimi leti so imeli najnižjo točko, je pojasnil v soboto, 21. decembra, na rednem občnem zboru ponovno i/voljeni predsednik TD Dovje Mojstrana France Voga. V zadnjih letih se močno trudijo, da bi oba kraja turistično ponovno zaživela. Možnosti so, volja tudi, le pri nekaterih stvareh so odvisni od pozornosti države, ki pa na ta kraj večkrat pozabi, Društvo ima danes 344 članov in je zelo dejavno. Njihova želja je predvsem urediti kraj, da bi bil gostom privlačen in prijeten. Delujejo na več področjih, saj se zavedajo, da bodo lahko le tako promovirali kraj in vanj privabili obiskovalce. Njihov osrednja pozornost je posvečena božično pred-novoletnemu času, ko že tradicionalno osvetlijo zamrznjeni slap Peričnik, pri čemer jim pomagata Planinsko društvo Dovje Mojstrana in Športno letno društvo, pripravljajo pa tudi prijeten kulturni program in žive jaslice. Lani si je slap ogledalo v trinajstih dnevih več kot 5000 obiskovalcev, ob tem pa so pripravili tudi lokalni koncert s Triglavskimi zvonovi. Med letom so se posvečali izdelavi internetnih stani, pripravi novega prospekta, izvedbi božično novoletnih prireditev za to zimo, sodelovanju in promociji družbe Julijana. Spomladi so se udeležili občinske čistilne akcije in pripravili tradicionalni prvomajski kres na Prodih, uredili sprehajalne poti, pripravili vse potrebno za popolnoma novi prospekt Dovja in Mojstrane, ki sejmih. Do glavne turistične sezone so dali temeljito obnoviti tudi panoramsko tablo v Mojstrani, pred trgovino postaviti bankomat. Že več let uspešno sodelujejo tudi z ostalimi društvi v kraju. Z Društvom upokojencev so pripravili jezikovne tečaje angleščine in nemščine, s Planinskim društvom Dovje Mojstrana osvetlitev Peričnika, s Kulturno umetniškim društvom Jaka Rabič Aljaževe dneve. Člani se udeležujejo srečanj gorenjskih turističnih delavcev. Želijo, da bi občina čim prej nadaljevala s projektom ureditve kolesarske steze Rateče - Jesenice, ki je obtičala v Martuljku, kar je odvisno od nove občinske oblasti, bivši pa so izredno hvaležni za ureditev vaškega jedra v Dovjem. Društvo v prihodnjem letu pripravlja načrt /a adaptacijo stavbe krajevne skupnosti, saj želijo postaviti nove in večje prostore. Izpopolniti bodo opremo za osvetlitev Peričnika, dokupili opreme za društveno pisarno in turistično informativni center, vzdrževali Sprehajalne poti, redno obnavljali klopi, informativne in panoramske panoje, pripravili prvomajski kres in sodelovali'na drugih prireditev turističnega značaja. Posebno skrb bodo posvetili pomoči pri urejanju raznih problemov v krajo, s pobudami in predlogi o tem bodo seznanjali KS in občinsko upravo. Katja Dolenc Vučedolski Orion prvi koledar V Narodnem muzeju Slovenije je na ogled razstava o Vučedolski keramiki in najstarejšem evropskem koledarju, ki je nastal sočasno s sumersko in egipčansko kulturo. Zanimiva razstava, ki odkriva skrivnosti gibanja planetov in zvezd ter njihovega vpliva na življenje ljudi, bo na ogled do konca marca 2003. Zvezde in planeti so ljudem burili domišljijo že v starih civilizacijah. S pomočjo pozornega opazovanja in zapisovanja njihovega gibanja ter sprememb v naravi so se jim razodele zemeljske in nebesne zakonitosti, na podlagi katerih so oblikovali koledar letnih časov. Navadno so bili ti koledarski in astronomski zapisi v "čudnih" in zapletenih simbolih, vse dokler jih znanstveniki ali pa ljubitelji astronomije niso razvozlali. Nato so se izkazali za izredno preproste in logične. Tako se je zgodilo tudi v nedavnem primeru razvozlavanja zapisov z ostankov keramičnih posod, ki so jih našli na hrvaškem iz časa Vučedolske kul- ture. Dr. Aleksandar Durman, profesor na oddelku za arheologijo Filozofske fakultete v Zagrebu, dolgoletni vodja sistematičnih arhitekturnih raziskav na Vučedolu ter avtor razstave in teorije o Vu-čedolskem koledarju kot najstarejšem evropskem koledarju, je v preprostih simbolih na posodju razkril ozvezdja in gibanje planetov, ki pa so imeli na življenje Vu-čedolcev bolj ritualen kot praktičen pomen. Vučedolska kultura sega v začetek tretjega tisočletja pred našim štetjem, ko so njeni pripadniki poselili desno obalo Donave na vzhodnem Hrvaškem. Po besedah dr. Durmana je bil to dominanten kulturni pojav, ki je v času od 2900 do 2400 leta močno vplival na sočasne kulture in zapustil opazne sledove tudi v evropski dediščini. Živela je v času sumerske Mezopotamije, starega kraljestva Egipta in zgodnje Troje, in si z gospodarstvom, povezanim z živinorejo, kasneje pa tudi z rudarstvom in metalurgijo bakra, ki je temeljila na serijskem vlivanju, revolucionarnemu tehnološkemu procesu, ustvarila visoki standard in ekspanzijo svoje kulture v širši prostor srednje in jugovzhodne Evrope. Njihovih ostankov se je do danes ohranilo malo, večina od njih pa razkriva, da so imeli Vučedolci zelo subti-len odnos do pojavov v naravi. Ponujena roka za sodelovanje Preddvor - Likovno društvo preddvorskih samorastnikov deluje šele dve leti, vendar ima že 20 članov. Med njimi so umetniki, ki se ukvarjajo s slikanjem na platno, risanjem akvarelov, oblikovanjem žgane gline in železa, rez-barjenjem lesa in izdelovanjem vitražev. Svoje izdelke predstavljajo samostojno in na skupnih društvenih razstavah. Vedno jo pripravijo za občinski praznik, četrto razstavo, ki je tudi prodajna, pa so odprli na dan samostojnosti v gostilni pri Majču. Tam bodo do 2. februarja na ogled slikarska dela, ki so^jih prispevali Mirjam Pavlic, Slavica Nečimer, Eva Serpan, Franc Guček, Uroš Premru in Karel Herlec - Lučo; Marjan Sajovic je dodal glinene in Primož Premru rezbarske izdelke. Kot je priporočil domačim umetnikom župan občine Preddvor mag. Franc Ekar, ki je razstavo odprl, bi se lahko v bodoče odločili za organizacijo likovne kolonije, na katero bi povabili ustvarjalce od drugod. Roko za sodelovanje pa je ponudil slikar Vinko Tušek iz Likovnega društva Kranj. Ob pohvali doseženih rezultatov je predlagal, da bi se člani iz Preddvora vključili v nika, ob katerih so bile praviloma odkrite. Veliki lonci z inkrustrira-nim okrasjem nebesnih znamenj pa razkrivajo zapise koledarja, na enem od njih pa je naslikan tudi najstarejši celoviti evropski koledar z relevantnimi ozvezdji v štirih letnih časih, ki je datiran v čas okrog leta 2600 pred našim štetjem. Je istočasen sumerskemu in egipčanskemu koledarju, a ni njuna kopija, saj je postavljen na mnogo severnejši 45. vzporednik in določa štiri letne čase, ki so iz simbolov tudi razvidni. Ob njuni primerjavi je mogoče natančno določiti ozvezdja in letne celote. Vučedolsko novo leto se je začenjalo s spomladanskim enakonoč-jem, ko je Sonce simbolično premagalo najvažnejše zimsko ozvezdje Oriona. To je Vučedol-cem pomagalo določiti prvi dan v letu in uskladiti število dni letnega obhoda Zemlje okoli Sonca. Razstava bo na ogled do konca marca leta 2003, enkrat mesečno pa po njej vodi tudi njen avtor. Katja Dolenc Del umetnikov, ki sodelujejo na razstavi: Karel Herlec, Franc Guček, Uroš Premru, Marjan Sajovic in Primož Premru (od leve). skupne oblike izobraževanja v Kranju. Ugotovil je tudi, da bi bilo za Preddvor koristno, če bi v kraju uredili manjšo galerijo. Predsednik društva Uroš Premru se je zahvalil za pripravljenost Kranjčanov na povezave, ki bodo njim morda odprla vrata tudi do drugih razstavišč. Odprtje razstave so z glasbenim nastopom popestrili Eva Mladenovič, Ula Gojo, Irena Gogala in Ela Omersa v kvartetu prečnih flavt, Žiga Ar-než s klarinetom in Miran Murnik s harmoniko. Stojan Saje Lonec z inkrustriranim okrasjem nebesnih znamenj iz Vinkovcev. Njihovo dojemanje sveta, ki se izkazuje predvsem na keramiki, terinah in kadilnicah, je predstavljeno in preprosto obrazloženo tudi na pričujoči razstavi. Na posodju je mogoče razbrati različne prikaze obzorja nad Vodami, na katerih plava Zemlja, dnevno rojstvo Zore, Sonca, pomladi, s katero so začeli novo leto, in prikaz štirih letnih časov z znaki ozvezdij: Oriona, Laboda, Kasiopeje, Pegaza z Ribami, Dvojčkov in Plejad, ki jih imenujejo tudi Gostosevci. Te terine prikazujejo individualno zgodbo, usodo pokoj- 12. ^avo^^n^iJa^a k&n^rt Q £> Ji S£ Ji A 0 () letnice planinske koče na lem "koroškem Triglavu", Avgust Delavec in Stanko Klinar pa Janeza Broja-na, staroste slovenskih gorskih reševalcev. Veliko je obvestil o novih knjigah in planinskih dogodkih. V sredini zvezka pa je objavljeno še letno kazalo vseh prispevkov. Ciril Velkovrh več kot 240 kilometrov. Že na naslednji tekmi čez teden dni na isti progi pa sem postavil svoj rekord 240 kilometrov na uro." Za hitrostno smučanje je potrebna posebna oprema. Sam praviš, da si v začetku nastopal kar s svojo smukaško. Kakšna pa je za hitrostno smučanje? "Že smuči so malce širše, okoli dva centimetra od normalnih. So tudi daljše, sam smučam z 240 centimetrov dolgimi, par pa je težak okoli 15 kilogramov. So zelo toge in trde, dobil pa sem jih pri Atomicu. Tako sem imel tekmecem konkurenčne smuči, nisem pa še imel prave opreme. Kombi-nezion za hitrostno smučanje je tanek, nepropusten, spominja na velik kondom. Je čisto oprijet in gladek in nekaterim tekmovalcem pomagajo kar štirje, da ga lahko oblečejo. Obstaja tudi posebna čelada." Dovolj je bil "prsten" Gotovo je tudi občutek na smučeh pri več kot 200 kilometrih na uro nenavaden? "Gotovo. Jaz sem se s svojo "smuk logiko" postavil na snega in se odpeljal. Pri 200 kilometrov na uro me je začelo zanašati, saj mi je prišel zrak pod smuči. Začel sem premišljevati, kako bom lahko tako hiter kot ostali in ugotovil sem, da ne smem imeti smuči na snegu na ploskvi, temveč jih moram postavljati na notranji robnik, noge moram imeti na O. Ko sem enkrat presegel mejo 210 kilometrov na uro, sem imel občutek, da grem še enkrat hitreje kot sem šel prej in tako do 230 kilometrov. Takrat imaš čuden občutek, ko slišiš kako vse okrog tebe šumi in ropota. Ko enkrat pelješ prek 230 kilometrov na uro, pa vse utihne in ničesar več ne slišiš. Naenkrat nastane čista tišina. To je "hecen" občutek in po domače povedano, moraš biti "prsten", da ne odnehaš, da ne obrneš glave ali spremeniš pozicije ... Je pa super občutek, jaz v hitrosti uživam in letos že načrtujem, da presežem čas 240 kilometrov na uro in morda postavim tudi svetovni rekord. Opremo sedaj imam." Letos tudi na vzdržljivostni tekmi Pred kratkim si se udeležil tudi vzdržljivostne tekme v smuku v Aspnu. To je najbrž povsem drugačna preizkušnja? "Ja, tej tekmi se reče "24 ur Aspna", kar pomeni, da 24 ur skupaj voziš po smuk progi. En smuk traja dobri dve minuti (4330 metrov), nato greš v gondolo, kjer spiš, ješ,... To traja 14 minut, ko pa prideš na vrh, pa spet znova na smuk in tako 24 ur. Zmaga tisti, ki je najboljši skupen čas vseh voženj. Meni je letos, ko sem bil na to tekmo prvič povabljen, šlo na treningu zelo dobro, saj sem bil najhitrejši, na tekmi pa sem nato zaradi bolečin v nogah po trinajstih urah odstopil, čeprav sem pred odstopom "držal" tretje mesto. Seveda je ta preizkušnja, ki je v Ameriki ena največjih smučarskih atrakcij in je medijsko zelo odmevna, povsem drugačna od hitrostnega smučanja in meni ni tako pisana na kožo kot hitrostne tekme. Do letos je bila organizirana v smučarskih parih, tokrat pa smo prvič tekmovali posamezniki, kar je še bolj naporno in bilo nas je le sedemnajst. Vseeno pa je bila izziv in k sreči sem s pomočjo sponzorjev, največ Gorenjskega tiska, lahko šel na pot s spremljc-valcem, ki mije servisiral smuči." S smučmi pripet na avtomobilski prtljažnik Torej imaš več izzivov v hitrostnem smučanju. Kako pa treniraš? "Pomladi bom zagotovo tekmoval na novih hitrostnih preizkušnjah. Žal pa je malo priložnosti za treninge. Premišljujem o tem, da bi se na hitrost navajal na avtomobilu, ki bi me po letališki stezi pripetega na prtljažniku s smučmi • lahko peljal vsaj 240 kilometrov na uro. Nekateri tekmovalci trenirajo tudi v tako imenovanih "ve-trovnikih" v avtomobilskih tovarnah, jaz za tak trening nimam denarja, saj je treba za najetje ve-trovnika na dan plačati 4 tisoč ev-rov." Se bojiš poškodb? "To pa ne. Če padeš, pač padeš. Načeloma je hitrostno smučanje -čeprav se sliši hecno - precej varen šport. Hitrost je velika, kom-binezion je gladek, teren je gladek in navadno so poškodbe opekline, ki jih dobiš podobno kot motoristi pri zdrsu. Ni pa takšnih poškodb kot pri smučanji." Omenil si, da načrtuješ postaviti svoj in morda svetovni rekord. "Mislim, da je to mogoče le na kakšni od prog v Franciji, kjer v šestih sekundah pospešiš od nič do 200 kilometrov na uro. To je bilo lani. Letos pa sem izvedel, da naj bi pripravili progo, kjer bi od nič do 200 kilometrov lahko pospešil v 4,8 sekunde. Upam, da se bom tako - če bodo pogoji na progi dobri - približal 250 kilometrom in jih morda celo presegel." Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki Uspešen začetek naših v Obersdorfu Kranj - Minulo nedeljo se je s tekmo v Oberstdorfu začela letošnja novoletna turneja smučarjev skakalcev. Na veselje domačih organizatorjev in navijačev je na tekmi slavil Nemec Sven Hannavvald, dobro pa so se odrezali tudi vsi naši skakalci. Tako je odlično 7. mesto osvojil Primož Peterka, 8. je bil Peter Žonta, 12. Damjan Fras in 24. Robert Kranjec. Novoletna turneja se bo jutri nadaljevala v Garmisch - Partenkirch-nu, v soboto bo tekma v Innsbrucku, v ponedeljek pa še v Biscofshof-nu. V.S. Dvojna zmaga Mengšanov Planica - V Planici je ŠD Planica organiziral prvo letošnjo tekmo za pokal COCKTE v smučarskih skokih. Nastopilo je 55 skakalcev v kategoriji mladincev do 18 let in v absolutni konkurenci. Tekmovalni pogoji so bili kljub dežju enaki za vse tekmovalce. Ob odsotnosti tekmovalcev, ki nastopajo na mednarodnem prizorišču sta največ uspeha imela Mengšana Rok Benkovič in Gašper Cvetko. Benkovič je slavil premočno inje dvakratni zmagovalec v absolutni kategoriji in pri mladincih do 18 let. Preostala mesta na stopničkah so osvojili skakalci Triglava. Rezultati: Absolutno: 1.) Rok Benkovič, 2.) Gašper Cvetko (oba Mengeš), 3.) Primož Zupan Urh, 4.) Milan Živic, 7.) Andraž Kern, 8.) Bine Zupan, 9.) Dejan Plevnik (vsi Triglav). Mladinci do 18 let; 1.) Rok Benkovič (Mengeš), 2.) Andraž Kern, 3.) Dejan Plevnik, 4.) Zvonko Kordež, 7.) Primož Zupan (vsi Triglav), 8.) Jure Kumer, 9.) Jaka Oblak (oba Alpina Žiri). Lep uspeh Urbanca St. Moritz - Na tradicionalni božični tekmi, ki je štela za Continen-talni pokal, je v zelo močni mednarodni konkurenci, nekatere države so imele kvalifikacije za novoletno turnejo zabeležil lep mednarodni rezultat član Kranjskega Triglava mladinec Rok Urbane, ki je s sedmim mestom zabeležil uspeh kariere. Od osmerice slovenskih skakalcev so točke osvojili še Jure Radelj za deseto mesto, Anže Damjan za šestnajsto (oba Ilirija), Bine Norčič za dvajseto, Jure Bogataj za petindvajseto in Gašper Čavlovič (vsi Triglav) za sedemindvajseto mesto. Naš najboljši Bine Norčič Engelberg - Na prizorišču zadnjega tekmovanja za svetovni pokal pred novoletno turnejo v Švicarskem Engelbergu so se tekmovalci pomerili za točke Continentalnega pokala v skokih. Ponovno so naši skakalci osvojili točke pokala. Najboljši je bil Bine Norčič na dvanajstem mestu, Gašper Čavlovič je zasedel trinajsto mesto (oba Triglav), sedemnajsti je bil Jure Radelj (Ilirija), devetnajsti Rok Urbane (Triglav), Anže Damjan je bil enaindvajseti (Ilirija), petindvajseti je bil Uroš Peterka (Triglav), šestindvajseti Blaž Vrhovnik (Ilirija) in sedemindvajseti Jure Bogataj (Triglav). Naslednji tekmi Continentalnega pokala bosta na skakalnicah v Ins-brucku in Bischoshofnu tudi z udeležbo osmih slovenskih skakalcev. 10. januarja naj bi bilo tekmovanje v Trbižu, naslednja dva dneva pa v Planici. Mladinci pa odhajajo na tekme Alpskega pokala, ki bo najverjetneje v Garmisch - Partenkirchnu v Nemčiji. Janez Bešter barcaffe Kegljaški pokal "Loka" znova Borisu Benediku Na kegljišču hale Poden se je minulo soboto zvečer slovesno končal 5. Pokal "Loka" v kegljanju, zmagovalec pa je postal Tržičan Boris Benedik. Škofja Loka - Dvanajst dni po tem, ko so padli prvi keglji letošnjega Pokala "Loka", so največji slovenski (in hkrati svetovni) kegljaški asi podrli še zadnje in zaključili sedaj že tradicionalno druženje prednovoletno druženje, ki ga v Škofji Loki pripravlja Kegljaški klub Termo Polet Vir-maše -Sveti Duh. Seveda razplet tekmovanja ni bil presenetljiv prav za nikogar, saj je domači župan Igor Draksler na priložnostni slovesnosti pokal za prvo mesto izročil Borisu Benediku, ki je v svojih rokah seveda držal tudi že pokal svetovnega prvaka. Boris, sicer član ekipe državnih prvakov kranjskega lskra-emeca, je bil vesel tudi loške zmage, ki pa zanj ni bila prva, saj je bil zmagovalec Pokala "Loka" tudi že v njegovi drugi in četrti ponovitvi. Prvič je namreč zmagal Zdravko Štrukelj, tretjič pa Boris Urbane. Za zmago na kegljišču Poden je moral kegljaški velemojster Boris Benedik tokrat podreti 619 kegljev, njegov klubski prijatelj Darko Bizjak, ki jih je podrl 607, pa je osvojil drugo mesto. Na tretje mesto se je s 606 podrtimi keglji uvrstil Marko Oman (Viator in Vektor, Ljubljana), četrti je bil s 599 podrtimi keglji Primož Pin-tarič (BTC), peto mesto je osvojil Boris Urbane (Rudar Trbovlje), Boris Benedik si je prislužil tudi 5. Pokal "Loka". ki je podrl 593 kegljev, šesti je bil Matija Dežman (Jesenice), ki je podrl 591 kegljev, sedmi Štefan Jesenšek (Jesenice), ki je podrl 579 kegljev in osmi Ludvik Novak (Litija), ki je podrl 572 kegljev. Poleg sto devetintridesetih registriranih tekmovalcev je na Pokalu "Loka" nastopilo še šestindvajset rekreativcev, med katerimi pa je bil s 536 podrtimi keglji najboljši Pavle Porenta iz Svetega Duha. Njegov sokrajan Miloš Zupane je za drugo mesto podrl 534 kegljev, tretje mesto pa je osvojil Miha Pintar iz Železnikov, ki je podrl 523 kegljev. Med člani domačega kluba, Termo Poleta, seje najbolj izkazal Peter Hafner, ki je zmagal pred Srečom Jezerskom in Francijem Celcem. Zbrani kcgljači, ki so večinoma v Škofji Loki opravili svoj zadnji letošnji nastop, so si ob slovesu seveda zaželeli veliko sreče in podrtih kegljev tudi v novem letu ter predsedniku kluba Termo Polet Marjanu Jenku obljubili, da na Pokal "Loka" pridejo tudi čez eno leto. * Vilma Stanovnik Sklepi za novo leto ali drugo leto pa res Radi delate sklepe za novo leto? Ste jih že naredili? Preden jih obesite na veliki zvon še enkrat premislite, če se splača slepiti in preberite, kaj o tem misli Katja Kozina. Ona je bila tudi ena od sedmih srečnih izbrancev, ki jih je ŠKLjey Miklavž peljal na ogled PoP TV, šole za multimedije ... Ampak nismo vedno samo mi tisti, kijih razveseljujejo drugi; razveseljevati znamo tudi mi. Nina Rakovec je članica dramskega krožka, ki je letos zabaval otroke po vrtcih s prelepo pravljico o Zvezdici Zaspanki. Malo manj praznično navdihnjenj je Marko Zevnik, ki bo razkril skrivnost visokih telefonskih računov. Katarina Štular pa je pridna punca, ki misli že na kontrolke, ki jo čakajo v naslednjem letu. Njen recept za dobre ocene se vam splača izrezati in ga nalepiti na steno, da se boste po norem silvestrovanju spomnili tudi na nekaj, čemur se reče ... Šola. (OK, preklopimo zdaj nazaj na praznično vzdušje, veseli december, silvestrovanje ... Naj bo tako, kot si ga sami najbolj želite! P.S.: Naj vam razodenem še pobožne želje našega razrednika (ki letijo na nas, dijake): da bi se pridno učili, po šoli hodili v copatih, ubogali starše ... Pa recite, da nis(m)o ljudje na gimnaziji največji optimisti.) Tamara Rozman, Gimnazija Kranj Internet v naši vasi Ni ga Slovenca in tudi ne Slovenke, ki v svojem življenju še ni oblikoval vsaj enega novoletnega sklepa - v to sem popolnoma prepričana. Malo pa je takih, ki so sami sebi tudi izpolnili tovrstne obljube. Ponavadi so odšle in postale zgodovina kot staro leto ali pa zdržale nekaj časa in nato skopnele skupaj s snegom. Veseli december ponavadi prebudi v nas živahnost in ustaljene tirnice življenja tečejo nekje za, pred vsekakor pa mimo nas. Prioritete v pred novoletnem času tako postanejo kupovanje daril, obdarovanje najbližnjih in zabava2. Ker pa smo ljudje bitja z vestjo, nas ta včasih zapeče, ker zanemarjamo vsakdanja opravila in jih odlašamo ... na drugo leto. Pri tem skorajda ni izjem in tudi sama spadam med večino Decembra tako tudi sama pozabim (namerno?) na rek "Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri". Ne bom ravno trdila, da to- vrstno ravnanje obžalujem, ampak na njegov račun dodam v novem letu še kakšno dodatno dejavnost. Dejstvo je, daje novo leto novo. Sveže, mlado in še nepopisano z dogodki. Ampak ljudem tega - za nekatere žal - ne prinese. Tudi po polnoči ostanemo isti, le nekoliko starejši. Gre novoletne sklepe in vse spremembe, ki si jih želimo, od hujšanja, telovadbe, več branja, točnosti, vestnosti, učenja, urejenosti ... povezovati z dejstvom, da smo sami s seboj in s svojo preteklostjo nezadovoljni ali nas le obremenjuje? Vsako leto namreč spoznamo, da se je ne moremo znebiti in daje tudi 1. januarja še vedno z nami. Morda pa le naivno verjamemo, da bo prihajajoče leto drugačno; da se bo tempo življenja upočasnil in bomo kar naenkrat imeli več časa za vse, predvsem pa uresničitev pred novoletnih sklepov. Dvomim; in dvomijo tudi ostali. Poskusimo torej letos drugače; brez obljub, sklepov in načrtov. Popolnoma brez. V novo leto stopimo le mi sami s tistimi, ki jih imamo radi in nam pomenijo največ. Tako ne bomo ničesar pričakovali in ne bomo mogli ničesar obžalovati. V novem letu bomo spremenili tisto, kar bomo takrat želeli in ne zato, ker smo to obljubili sebi pred enim mesecem, ko smo gledali sosedo v petem nadstropju sosednjega bloka. Spomnimo se, da so najlepša darila tista, ki pridejo spontano in povsem nepričakovano. Tudi če jih podarimo sami sebi. Morda je vse to pisanje le še en novoleten sklep, ki pa je vsaj drugačen od vseh prejšnjih. Letos je namreč en sam in ne cel spisek. Lahko pa dodam še enega, da ne čisto osamljen: letos oziroma drugo leto naj štejejo le dejanja in ne sklepi, obljube ... Pa prijetno praznovanje! Katja Kozina, Gimnazija Kranj Miklavževo darilo: ogled POP T V in šole za multimedije Zavod ŠKL za razvoj in promocijo športa je letos prav na dan sv. Miklavža povabil v goste mentorje in člane novinarskih in videokrožkov. Timotej S. je bil tisti, ki je v našo vas vpeljal internet. Bil je namreč sin šoferja tovornjaka in visoke birokratke, ki sta podedovala veliko hišo z gospodarskim poslopjem in vso zemljo vred. Vendar pa ju delo po opravljeni službi ni veselilo, zato sta zemljo prodala in so od tega dobro živeli. Moja stara mama so vsakič, ko je beseda nanesla na S-jeve rekli, da kdor nikoli ni rad delal tudi nikoli ne bo. Verjetno pa jim le ni šlo v glavo, da te je v tistih časih zemlja bolje živela, če si jo prodal, kot pa obdeloval. "Bodo že videli, zmeraj pa ne bodo imeli tako polnih riti!" seje tolažila. Tako je bil Timotej prvi v vasi (in ne samo v naši, tudi v sosednjih dveh!) z legicami, rolko, ga-mebovem in nato z. računalnikom. Sicer je bil bolj tihe narave, ko pa nam je predstavljal svoje novotarije, je govoril kot "strgan dohtar." "Internet je najbolj pomembna stvar, kar jih sedajle sploh je in ne vem, kako lahko še zdržite brez!" Ko smo ga vprašali, zakaj je tako pomemben, ni znal najbolje odgovoriti. Najprej je tvezil nekaj o boljšanju znanja angleščine, hitrejšemu pretoku informacij, trendu globalizacije in podobnem, nato pa opazil, da ne deluje prepričljivo. "Pa na Playboy greš tudi lahko!" Takrat so se nam zasvetile oči. Nihče od nas še nikoli ni videl te revije, seveda pa smo vsi dobro vedeli zakaj gre. Nemara bi jo kdo že kupil, a kaj, koje storiti kaj takega v vaški trgovini precej nerodna reč. Vsi pa smo, čakajoč v vrsti pred blagajno, naskrivaj bolščili v stojalo s časopisjem in iskali zajčkovo platnico. Često nam je že ta burila duhove. Od Timoteja smo seveda zahtevali demonstracijo rekoč: "Lažeš, tega na internetu zagotovo ni!" Obenem pa smo močno upali, da je. Inje tudi bilo. Seveda smo se zbirali redno in si ogledovali, če je še in če je slučajno kaj novega. Ko smo po več minut čakali, da seje iz posameznih vrstic sestavila motna slika, ki se je nato bistrila, nam je Timotej govoril o nekem kibernetičnem prostoru. Vsi smo mu pritrdili, da ga čutimo vse okrog nas. Takrat je Timotej ponovno postal glavni na vasi in je tam kraljeval vse do naslednjega telefonskega računa: Ta je namreč šokiral celo njegove liberalne starše in povzročil manjšega rdečega petelina y strehi, vendar je Timotej spretno izkoristil njihovo tehnološko zaostalost. V hlinjenem joku je trdil, da ni vedel, če igraš e-šah s Kitajcem, plačuješ telefonske impulze do Kitajske. Ob teh besedah je njegov oče (šofer) pomislil, kje daleč je Črna Gora, kaj šele Kitajska, zato ni bil preveč jezen, mogoče celo presenečen nad zneskom, ki se je, kljub vsemu, za klice na Kitajsko, zdel dokaj nizek. Odtlej je Timotej lahko igral e-šah le še z nasprotniki v radiju petstotih kilometrov od naše vasi - zato smo obiskovali dotično stran le še enkrat na teden. Marko Zevnik, Gimnazija Kranj Dar, darilo, darilce,... Obešanje lučk na strehe in smre-kice pa na ograje in na vrata. Vonj po piškotih v kuhinji in božična glasba na radiu. Znanilci veselega decembra so se letos pojavili že v sredini novembra, kar je dokaz, da se Božičku vsako leto bolj mudi. Vse tako lepo in čarobno, (as, ko naj ti pozabili na vojne in bi v naših srcih vladal mir, iz nas bi žarela dobrota do drugih ljudi, ki si ne morejo privoščiti ničesar, ki so osamljeni ... Pa je temu res tako? Ni božič postal samo rdeča točka, ki prinaša neverjetno velike vsote denarja pohlepnim trgovcem, ki s svojo neverjetno "poceni in unikatno ponudbo" zavajajo nas, nič hudega sluteče potrošni ke? Ni ta praznik postal povsem skomercializiran? Odgovorite mi prosim na to vprašanje, potem ko bo po veselem decembru prišel žalostni januar in boste v svojih denarnicah opazili veliko prazni no. Zakaj bi bilo tudi letos tako? Ker vem, da je tudi za nas, dijake (ki imamo s financami vselej velike probleme) pomembno, kako ravnamo z denarjem, je tukaj nekaj nasvetov (za vse zahtevne in nezahtevne nakupovalce), kako lahko razveselite svoje znance, prijatelje in bližnje. Vsakdanja darila, npr. plišaste igračke in "tangice ter boksarice" so pri mladih izven mode (v slengu: out), zato je skrajni čas, da spremenite svoj način nakupovanja dragih stvari in se osredotočite na to, da ni pomembno, kaj podarite, temveč kako podarite. Prva postaja na vaši nakupovalni poti naj bo trgovina, kjer boste našli pripomočke za izdelovanje daril. To pomeni, da se letos za spremembo lahko lotite ročnih spretnosti, nakupite potrehni material ( npr.: nekaj mase in posodice za dišeče svečke ali pa svilo ter steklo in barve za nanašanje, nekaj perlic za ogrlice,...) in se sami poigrate z majhnimi pozornostmi, ki bodo nastajale pod vašimi rokami. Izdelovanje pa zna biti še posebej prijetno ob družbi in primerni glasbi, pa še prihranili boste. Naprej po nakupih se odpravite v bližnji) prodajalno naravnih izdelkov, eteričnih olj in vodnih kopeli. V njej boste našli lesene posode, napolnjene z raznobarvnimi solmi za sproščujoče kopeli. Lahko si jih izberete sami, prijazno prodajalko pa prosite, naj vam s solmi ustvari čarobno mavrico, vse skupaj pa naj natrese v plastično brezbarvno vrečko ali pa stekleno bučko, ki jo doma po želji lahko okrasite s kroglicami ali pa jo poškropite z zlatim sprejem. Prav tako boste v že omenjeni prodajalni našli še eterično olje, ki je lahko v kombinaciji s kera mično posodico in čajno svečki) odlično darilo. V prodajalni povprašajte tudi po stihih cvetovih, ki bodo vaš dom napolnili Z enkratnim prazničnim vonjem Tako, nekaj daril že imate, vaša pot pa se je šele začela. Saj ni naporno, kajne.' Preden zavijete V knjigarno, kjer boste kupili kuharsko knjigo, s katero boste razveselili marsikatero gospodinjo (babico, teto,...), pa pokukajte Se v fotografski atelje. Morda boste naleteli na prisrčen okvir za sliko ali pa na album, ki ga boste podarili najljubši prijateljici in ga napolnili s skupnimi spomini. Zagotavljam, da vam bo obisk čajnice še v posebno zadovoljstvo, saj boste tam lahko kupili kakšno čajno skodelico in darilo dopolnili s pravim, sadnim ali božičnim čajem, ki ima prav. zares čaroben vonj in okus. Morda boste skozi izložbeno okno drogerije ali trgovinice z modnimi dodatki ugledali prisrč' no dišavo, denarnico ali pa volnen šal in rokavice, ki bodo pritegnili vašo pozornost in bodo lepo darilo za kakšnega sorodnika. Ne pozabite, da so tudi zgoščen ke, videokasete ali kasete kot nalašč za razveseljevanje prijateljev. Ni nujno, da se odločite za nakup originala - lahko izberete prazno kaseto in nanjo posnamete vse pesmice za partnerja, ki vas spominjajo na vajine skupne trenutke ali pa svoji boljši polovici priskr bite kaseto z njenim/njegovim najljubšim filmom. In za konec še posebna ideja: vaše mlajše sestrice oz. bralca lahko naučite odgovornosti in ji kupite dve ribici v stekleni posodi. Pred nakupom se pozanimajte s prodajalcem in ga povprašajte, kako morate z malimi živalieami ravnali. Najprimerneje je, da ku pite tako vrsto rib, ki zahtevajo najmanj pozornosti (dodatni nakupi akvarijev, luči in čistilcev vode tako ne bodo potrebni). Sladkarij letošnje leto ne kupujte, temveč sperite piškote in jih položite v kovinsko Škatlo ter jih podarite skupaj z ostalimi darili namesto bonbonov ali čokolade, In če zraven darila, ki ste ga /a vili sami, dodate še ročno izdela no voščilnico, bo vaš letošnji dar zares nekaj posebnega. KatarinaStular,Cimna/jja ki anj Približno 80 mladih, nadebudnih in znanja željnih amaterskih novinarjev se nas-je tako ob pol desetih zbralo pred zavodom ŠKL v Ljubljani. Obetal se nam je prav prijeten dan, čeprav je vreme poskusilo pokvariti vse skupaj, a mi se nismo dali... Prvi cilj je bil znan in težko pričakovan: stavba naše največje komercialne TV hiše - POP TV. Ja, res je velika in šteje kar nekaj oz. kar precej prostorov. Sicer niso tako veliki, kot zna to prikazati kamera, ki je bila prav zaradi tega spoznana za lažnivo in zvito. Najprej smo si ogledali prvi studio, ki je kar nekaj časa veljal za glavnega in največjega na POP TV, čeprav majhen. Danes v njem snemajo Extra magazin. Preverjeno in Dannvjeve zvezde. Vse scene za naštete oddaje pa so v živo nekoliko manj privlačne kot na malih zaslonih. Nekoliko više se nahaja (še vedno) Jonasovo svetišče in znameniti vroči stol -studio, kjer snemajo oddajo "Lepo je biti milijonar", poleg pa še "Športno sceno". Morda lahko na tem mestu omenim tudi nekaj v stilu "Ali ste vedeli?"; Jonas se namreč poslavlja od vodenja Milijonarja, zamenjala pa ga bo soseda v studiu - Nataša Briški. Sicer pa se lahko Jonas po kar nekaj sezonah pohvali, da je bil kar dvakrat izbran za najboljšega voditelja izmed vseh po svetu, ki vodijo tovrstno licenčno oddajo. Kaj vse imamo Slovenci ... Tudi Šolo za multimedije premoremo; pravzaprav eni redkih v Evropi. Tja smo se odpravili v nadaljevanju našega potepanja. In če vas zanima študij prav tu, naj povem da traja 2 leti, po uspešno opravljenih vseh izpitih in diplomi pa se boste lahko ponašali tudi z naslovom inženir multimedijev. Sicer pa so nam predstavili tudi reviji SNVPovver, Cool in njeno prilogo Cool ŠKL. Zanimivo je bilo tudi spoznati, kako nastaja oddaja ŠKL, še bolj pa prisluhniti Delovemu športnemu novinarju in Gašperju Bolharju - športnemu novinarju POP TV'in Radia HIT. Nekaj minut pred tretjo uro popoldne se je s sendviči in pijačo zaključil naporen, a prav prijeten dan - kakršen je tudi dan (športnega) novinarja. Katja Kozina, Gimnazija Kranj Torek, 3f. decembra 2002 REPORTAŽA, HOROSKOP / info@g-glas si GORENJSKI GLAS »15. STRAN Kontrolne naloge niso bav-bav Šolsko zvonjenje je napovedalo konec odmora, začetek naslednje ure, najbolj grozne ure v tej konferenci. 45 minut, ki bo odločalo o tvoji nadaljnji usodi, o eni izmed treh konferenc. Ok, takrat se naredi. V razred stopi profesor s kupom šolskih nalog. Strah in trepet pred listi, na katerih so matematični problemi. V trebuhu že začutiš cmok, tvoj problem, veš, da ti ne bo uspelo, in takoj, ko se ta list z nalogami znajde pred teboj pozabiš na vse, celo na to, kako ti je ime. "NE!!!!" kriči znotraj tebe, ko tvoja roka poskuša izpisati podatke iz prve naloge... Prideš nekje do polovice prve naloge. Spreletava te srh. Minusi in plusi se ne ujemajo, nič se ne krajša, enačba je grozna. Nalogo želiš začeti reševati znova. Pa ne gre, čas te prehiteva. Pogledaš na uro, pustiš prvo nalogo in se lotiš druge in kmalu zatem še tretje... Pa ne gre in ne gre. Ko oddaš kontrolno nalogo, se cinično nasmeješ in samo upaš, da bo kontrolna razveljavljena... SE TI TO DEJANSKO DOGAJA?? Ali po več dnevih učenja še vedno dvomiš o svojem znanju, čeprav si petkrat naredil vse naloge iz učbenika in rezultate poznaš že praktično na pamet? NAJ TE POMIRIM!! NISI SE PREMALO UČIL!!!!!!!!!! Tvoje učenje je časovno celo presegalo učenje odličnjakinje, ki sedi pred teboj pri urah matematike, pa ti vendar spet ni uspelo dobiti želene ocene ... Popolnoma obupaš. TODA TO JE NAROBE! Sam veš, da si zaslužiš boljše. In zato, da boš to dosegel, ti osebno priporočam nekaj nasvetov, ki so preverjeni in so že mnogim pomagali na poti k uspehu, v tem primeru k dobri oceni. —> Pomembnoje, da se zadnji večer pred testom spočiješ. Če se prej nisi učil, ne išči izhoda v sili, ker te ta lahko samo zbega. Za datum kontrolne naloge si vedel že prej, zato si čas tako razporedi, da se zadnji dan ne boš učil, ampak boš snov samo še enkrat preletel - to lahko narediš tudi v mislih ali pa med popoldanskim sprehodom. Spat se odpravi dokaj zgodaj - med 21.00 in 22.00, saj je zelo pomembno, da boš zjutraj spočit in pripravljen na pisanje testa. —> Jutro, oz. zgodnje vstajanje ti nikoli ni šlo posebej od rok, to vem. Ampak bolje bo zate, da tokrat narediš izjemo in si pripraviš zajtrk, ki te bo prebudil in te napolnil s pomembno energijo, ki jo boš potreboval za pisanje in za razmišljanje med kontrolno nalogo. Zajtrk naj vsebuje mlečne izdelke (jogurt, kakav ali kaj podobnega), kakšne žitarice za moč (kosmiče) ali pa si naredi topli sendvič z energetsko bogatim pomarančnim sokom. Sedaj si pripravljen na odhod v šolo. —> Preden pišeš test pa naredi še naslednje stvari: nujno pojdi na WC in si osveži obraz z mrzlo vodo. Tako se boš lažje in hitreje odzival na dražljaje iz okolja. —> IN SEDAJ NAJPOMEMBNEJŠE: VERJEMI VASE!!!!! Prepričan bodi v to, da zmoreš, da si se učil dovolj in da ti nobena naloga ni več neznanka. Zapomni si: OBREMENJEVANJE NIMA POMENA, SAMO ZMANJŠUJE TVOJO KONCENTRACIJO!! Zato se NE OBREMENJUJ PRED TESTOM - KER NIMAŠ RAZLOGA ZA TO, SAJ SE NI ŠE NIČ ZGODILO! NE OBREMENJUJ SE MED TESTOM - PIŠI, SAJ IMAŠ ČASA ZA PISANJE LE 45 MINUT!! NE OBREMENJUJ SE PO TESTU - TAKO ALI TAKO NE MOREŠ NIČESAR SPREMENITI!! Torej - vnaprej si organiziraj potek tedna, da boš našel čas za učenje kontrolne naloge že nekaj dni pred samim pisanjem, začni verjeti v svoje sposobnosti, preberi prvo nalogo in se prepusti. Ni rečeno, da boš vse znal, toda če boš pozoren na kilometrske račune in če bo tvoja KONCENTRACIJA prisotna v polni meri, ti dober občutek že pri samem pisanju ne more uiti. To pa pomeni, da bodo tudi tvoji rezultati precej boljši! Upam, da sem ti s tem člankom vsaj malo pomagala in da boš odslej nasmejan tudi na dan, ko pišeš pomembno preverjanje znanja. Saj poznaš tisto, kajne - ne pozabi se smejati, saj nikoli ne veš, kdaj se bo kdo zaljubil v tvoj prisrčen nasmeh! Katarina Štular, Gimnazija Kranj Potujoče gledališče "Kremšnita" Že ne vem koliko let pa vrsti se na naši gimnaziji vrstijo dramski krožki, v katere so vključeni dijaki z. željo po igri in burnem aplavzu. Med njimi sem tudi jaz. in še kar nekaj Trisnih lazančkov", ne manjkajo pa tudi drugi dijaki iz različnih oddelkov, ki se prav vneto povzdigujemo v zvezde. Ne, saj ne mislim resno - ta krožek je naša zabava oziroma sprostitev, saj prav radi osrečujemo otroke, kamorkoli gremo. Letos smo se odločili za ZVEZDICO ZASPAN KO. Priredili so avdicijo, na kateri smo bili sprejeti večinoma vsi, vendar jih je kasneje nekaj odnehalo. Sledile so bralne vaje, na katerih smo dobili vloge, šele dva ledna pred generalko pa smo začeli delati malo bolj "resno"; prej smo mentorico v glavnem le spravljali ob živce. Vaje smo imeli vsako popoldne po uro ali dve. Sčasoma smo si vsi zapomnili tekst, vendar neka ko nismo bili zbrani. Na dan generalke smo ostali v šoli do noči. Izdelovali smo sceno, kombinirali kostume in šli nekajkrat skozi tekst. Ker pa lačni ne moremo igrati, smo poskrbeli tttdi /;i to. Na račun šole smo naročili par družinskih pie in se do sitega najedli. Nato smo vsi nestrpni pričakovali, kolikšno bo naše občinstvo. Doživeli smo pravi naval. Prišlo je celo pet gledalcev. Šele takrat smo pokazali, česa smo sposobni. Vse je potekalo gladko, brez ene samcate napake. Celo mentorica Dunja je bila navdušena. Torej - naša popolna igralska zasedba šteje 12 članov, seveda pa imamo tudi izvedenca za glasbo in mintorici Dunjo in Kajo. Igramo po okoliških vrtcih, spravljamo otroke v smeh in jok ter jim doživeto pripovedujemo o našem življenju na nebu in o dogodivščinah na Zemlji. Smo zelo aktivni, saj imamo napovedanih že kar 13 predstav. Nekaj smo jih že odigrali in vse potekajo dokaj enolično. V vrtec se pripeljemo s kombijem KRANJSKIH VRTCEV - naj omenim, da imajo zelo prijaznega šoferja. Tam nam pokažejo sobo, kjer se preoblečemo v kostume, se naličimo in postavimo sceno. Otroci so prav pridni in pozorno spremljajo ceh) predstavo brez večjih pripomb. Največkrat se smejijo našemu BOTRU MESECU ter SLA-DOLHDARJU, solza pa se jim utrne ob pogledu na Zloglasnega razbojnika CEFERI-NA. Kamorkoli gremo, požanjemo zadovoljstvo navdušenih otrok ter vzgojiteljic. Res je, kar pravijo - srečna publika je največji uspeh. Nina Rakovec, Gimnazija Kranj KAJ VAM NAPOVEDUJEJO ZVEZDE V LETU 2003 OVEN Celo leto 2003 bo leto preizkušenj. Preganjala vas bodo taka in drugačna vprašanja, ki bodo življenjskega pomena. V jesenskem obdobju se boste resno posvetili poslovnemu napredovanju, če bo potrebno, boste šli tudi preko trupel. Nobena, še tako velika ovira, vas ne bo ustavila na vaši poti do uspeha. Priložnosti bo več kot dovolj. V ljubezni se boste končno naučili biti potrpežljivi, saj vas je ravno to vedno ustavilo pri uresničitvah čustvenih želja. Izogibajte se ljubosumja, da vam ne prinese negativnih posledic! Nad zdravjem se boste zamislili in končno prišli do spoznanja, da se morate za boljše počutje malo bolj rekreirati, pa bo. Malo težav boste imeli z ledvicami, a jih boste uspešno odpravili. Vaša srečna dneva bosta ponedeljek in sobota, številke pa 3, 13, 22, 17 in 11. Jz^i° BIK Spomnili se boste na vse obljube, ki ste jih kdajkoli izrekli, tako sami sebi kot tudi drugim. Celo leto boste delali na tem, da odplačate "dolg". Končali (oziroma začeli) boste šolanje in tudi na druge načine boste skušali življenje spraviti na pravi tir, kar vam s pomočjo pravih prijateljev tudi uspe. Poslovno se vam bodo odpirala nova obzorja, premišljevali boste tudi o samostojnem delu. Le zakaj ne? Že v prvem pomladnem mesecu boste postali zelo romantični, kar boste pričakovali tudi od partnerja. Morda se ne bo vse odvijalo po vašem planu, kar pa vas ne bo odvrnilo od načrtov. Če ste imeli do sedaj kakršnekoli zdravstvene težave, imate v novem letu 100-odstotne spremembe. Veliko se boste ukvarjali sami s seboj in s tem rešili marsikatero že staro težavo. Vaša srečna dneva bosta nedelja in torek, številke pa 2, 10, 15, 14 in 30. DVOJČEK Ena izmed vaših večjih lastnosti je prilagodljivost. Tega se sami dobro zavedate, saj okušate na svoji koži. To je sicer lepa lastnost, a zaradi nje ste bili velikokrat prikrajšani. Leto 2003 vam prinaša veliko odločitev na vseh življenjsko pomembnih področjih. Prilagajali se boste le v nujnih primerih in vedno postavljali sebe na prvo mesto. MnOgi se bodo čudili vašim spremembam in reakcije bodo različne, kar pa vam ne bo mar in vas ne bo obremenjevalo. Poslovno ste v preteklosti pustili veliko nedokončanih zadev, ki jih boste uspešno zaključili in se veselili zmag. Čustva so vaša šibka točka in tako bo tudi v naprej. Prišli boste do določenih resnic, a kljub vsemu boste celo leto na razpotju in se ne boste mogli odločiti ne za levo ne za desno stran. Zdravje vam ostaja nespremenjeno. Dobra dneva bosta sreda in.sobota, številke pa 13, 36, 4, 16 in 1. RAK V letu, ki prihaja, so vam odprti novi začetki. Stvari, ki so vam bile nedosegljive, se vam kar naenkrat odpirajo in nič vam ne bo nemogoče. Vaši skriti talenti bodo končno prišli na dan in mnogi bodo presenečeni nad vašo sposobnostjo. V poslovnem svetu si boste ustvarili renome in bili celo leto uspešni in ambiciozni. Nekje v sredini maja se boste odločali o daljšem potovanju, ki ga boste tudi poslovno dobro izkoristili. V ljubezni boste še v naprej čudovit partner in nesebično boste razdajali ljubezen. Veliko vam bo pomenila tudi družina oziroma bližnji, ki jim boste skušali posvečati čim več časa. Vaše zdravstvene težave so skoraj vedno skrite v vaši psihi. Ponavadi, kadar se za kaj obremenjujete, se vam to odraža na prebavi. Zato stran z negativno energijo in nepotrebnimi skrbmi! Vaša dobra dneva bosta četrtek in torek, številke pa 14, 17, 4, 9 in 18. LEV Za leve je zelo pomemben umirjen življenjski tok, a leto 2003 vam prinaša polno sprememb in iz dneva v dan se vam bo nekaj dogajalo. Tako da na umirjenost kar lepo pozabite. Celo leto vas bodo obkrožali ljudje in deležni boste velike pozornosti. Čeprav nad tem ne boste preveč navdušeni. Sicer je pa tako, da ste že tako preveč stali v ozadju in je čisto prav, da vas končno opazijo. Imate tudi precejšnje organizacijske sposobnosti, ki vam v novem letu pridejo še zelo prav. Finančno se vam obetajo pozitivne spremembe in s tem tudi rešitve starih težav. Čustveno se boste ustalili in končno sprejeli določena dejstva, pred katerimi ste se do sedaj uspešno skrivali. Pri zdravju bodite pazljivi pri prehrani in gibanju, pa bo vse v najlepšem redu. Leto, ki je pred vami, bo sicer burno, a za vas zelo dobro. Vaša srečna dneva sta ponedeljek in nedelja, številke pa 18, 12, 19, 20 in 7. DEVICA V letu 2003 ste boste rešili starih bremen. Samokritičnost je vaša slaba lastnost, ki vam je že marsikaj pokvarila. Ste pravi mojster, da se prepričate o najslabšem. Tudi skromnost je lepa čednost, a kaj ko vi vedno pretiravate. Na pot vam bodo prišli ljudje, ki vas bodo še pravi trenutek prepričali o nasprotnem. Nekje od aprila do junija se vam bo ponudila izjemna poslovna priložnost. Obrnili se boste na nekoga, ki vam veliko pomeni in odločitev bo lažja. Ker sami od sebe veliko zahtevate, istočasno to tudi pričakujete od drugih, vendar to ni prav. Ljubljeni osebi se morate približati na drugačen način in videli boste, da ne boste ostali osamljeni. Obeta se vam stalna veza. Čim več časa preživite na svežem zraku, saj je za vas device to še kako pomembno. Vaša srečna dneva bosta sreda in sobota, številke pa 5, 15, 25, 4 in 16. TEHTNICA Leto, ki prihaja, vam bo finančno naklonjeno. Nepričakovan denar vas čaka najmanj iz treh strani. Za to, da ga ne bi pametno obrnili, ni strahu. Res, da vam bo dal veliko misliti, a že po naravi ste taki ljudje, da ni sekunde, ko ne bi napeto razmišljali. Na delovnem področju boste začutili, da ste sposobni več in začeli boste razmišljati o nečem novem. Lahko da boste izpopolnili svojo izobrazbo ali pa se odločili za tečaj tujega jezika. Možnosti bo veliko, odvisno bo le od vas. Na čustvenem področju ste se velikokrat počutili zapostavljene, a šele sedaj se boste vprašali, če niste bili za to krivi, tudi vi sami. Obeta se vam veliko ljubezni in lepih trenutkov v dvoje. Pri zdravju večjih težav ne bo, izogibajte se le prehladu in prepihu. Vaš dober dan v naslednjem letu bo petek, številke pa 11, 8, 34, 27 in 23. ŠKORPIJON Pred vami je zelo dobro leto. Odločili se boste, da končno uresničite svoje sanje. Pomoč vam bodo ponudili tisti, od katerih boste to najmanj pričakovali. Za ljudi, za katere ste mislili, da so bili do vas krivični, boste spoznali, da so tudi oni imeli svoj prav. Pozabili boste na svoj ponos, kar bo pametna odločitev. Na delovnem področju se vam največja uspešnost kaže v prvih treh mesecih leta, kar boste izkoristili sebi v prid, pa tudi sodelavcem boste s tem izboljšali pogoje. Ljubezen vam že nekaj časa ne da mirnega spanca. Veliko časa boste posvetili izgubljenim čustvom, se naučili prilagajati, sprejemati in tudi dajati. Večjo pozornost posvetite drži hrbtenice in nogam, da ne pride do nepotrebne poškodbe. Vaš dober dan v naslednjem letu bo .četrtek, številke pa 2, 26, 21, 12 in 19. STRELEC Pred vami je prijetno leto. V družbi si boste utrdili položaj in se podali v globoke vode. Poslovni tekmeci bodo neprizanesljivi, a to bo za vas še toliko večji izziv. Čez celo leto boste pazljivo spremljali dogajanja, kar se vam nato v jeseni pokaže za zelo pametno potezo, še posebej s finančnega vidika. Sredi marca si večje odsotnosti raje ne privoščite in prestavite dopust, če se le da. V ljubezni vas čaka kar nekaj razburljivih trenutkov. Partnerju boste težko opravičevali vašo poslovno ambicijo, saj tudi ljubezen zahteva svoj čas in določeno pozornost. In če nekdo (sploh pa strelec) nekaj hoče, tudi zmore. Že na splošno ste nagnjeni k nihanju telesne teže, če bo tega v novem letu še več, nikar ne zaganjajte panike, le malo bolj poskrbite sami za sebe, pa bo. Vaša dobra dneva bosta torek in sreda, številke pa 7, 17, 24, 27 in 33. KOZOROG V začetku leta 2003 boste imeli ugod^ ne dneve za reševanje starih pravnih zadev in dogovorov, za katere ste že mislili, da ni več možnosti, da se uredijo vam v korist. Tako da boste že takoj na začetku dobro startali in držali ta tempo vse do konca. V službi se vam kaže uspešnost tudi zato, ker boste začeli drugače gledati na zadeve. Bolj pomirjeni boste in zato ne boste več v vsakem človeku videli nasprotnika. Tudi finančno lahko pričakujete spremembe na bolje. Odločili se boste za večjo nepremičnino in ne bo vam žal. Junij in julij bosta najboljša meseca za uresničitve želja na čustvenem področju. Odločali ste boste o trajni vezi in družini. Če pa to že imate, boste sama čustva še bolj poglobili. Slabše počutje se vam kaže šele ob koncu leta, a nič kaj hujšega. Vaš srečen dan v letu 2003 bo sobota, številke pa 3, 13, 25, 26 in 30. VODNAR Leto 2003 bo za vas dobro in vsestransko uspešno. Prav kmalu vam bodo stekli dogodki s silovito hitrostjo. Presenetljive spremembe vam bodo za nekaj časa vzele sapo, a ne za dolgo. Imeli boste nadzor nad situacijo, a kljub temu boste presenečeni. Pri morebitnih spremembah delovnega mesta bodite previdni. Najprej se prepričajte o ozadju in šele nato se odločite. Previdnost ne bo odveč, sploh pa ne pri vaši hitrosti. Na čustvenem področju, se vam odpira več poti. Nekaj časa boste razpeti med preteklostjo in prihodnostjo. Ujeli se boste nekje vmes, ravno na pravem kraju, pravem času in pravi osebi. Poletje boste posvetili hobijem in uživali ob uspehih. Bolezni se boste izogibali že na daleč, tako da vas lahko samo oplazi, kaj več pa ne. Vaša dobra dneva bosta nedelja in torek, številke pa 19, 21, 26, 32 in 2. RIBI Zapletene situacije, nerešljivi dogovori, utrujenost in splošna preobremenjenost... KONEC! Vse toje zgodovina. Leto 2003 vam prinaša l()0-odstot-ni preobrat. Res, da boste tudi vi sami vložili določen trud, a kar je najvažnejše, sreča bo na vaši strani. Marca in aprila pričakujte spremembe na delovnem mestu, možnost je tudi zamenjava na boljše pozicije. Sklenili boste neki dogovor z nadrejenim, ki se vam bo zelo obrestoval. Pri besedah (zahtevah), ne boste varčevali, kar ne bo pustilo negativnih posledic. Spustili se boste v romantično razmerje, ki vam bo vedno več pomenilo. Korakov nazaj ne boste več delali, pomembna bo le prihodnost, pa čeprav bo treba še malo ^počakati. Pri zdravju boste imeli v poletju občasne glavobole, vendar vam bo pomagalo že splošno zdravilo. Vaš dober dan v letu 2003 bo sreda, številke pa 30, 33, 12, 8 in 6. Djordje Krstić, avtor knjige o ljubezni in skupnem znanstvenem delu Mileve in Alberta Einsteina Einstein ni bil sam Pred dnevi je pri založbi Didakta izšla knjiga Mileva & Albert Einstein, ljubezen in skupno znanstveno delo, avtorja Djordja Krstića, ki se že več kot 50 let ukvarja z raziskovanjem življenja in dela Alberta Einsteina (1879 - 1955) in njegove prve žene Mileve Einstein (1875 - 1948), rojene Maric. Knjiga o pomenu in doslej pozabljeni vlogi Mileve pri skupnem znanstvenem delu. Kranj - Seveda vsi vemo, kdo je Albert Einstein. Znamenita enačba E = me2 je zagotovo najbolj znana fizikalna formula na svetu. O njegovem življenju, razen tega, da menda ni bil prav bister učenec, vemo veliko manj. Ko boste prebrali knjigo "Mileva & Albert Einstein, ljubezen in skupno znanstveno delo", o kateri se v tem zapisu pogovarjam z avtorjem, mag. Djordjem Krstićem, boste spoznali, da o njegovem življenju, njegovi družini, skupnem znanstvenem delu z ženo, doslej niste vedeli prav nič. Avtor knjige, Kranjčan, po rodu iz Novega Sada, od koder izhaja tudi Mileva, se je že pred petdesetimi leti začel zanimati za življenje in delo zakoncev Einstein in je doslej zbral obilo gradiva na to temo. V knjigi opisuje predvsem obdobje med letoma 1901 in 1914, ki sta ga v zakonu preživela Albert in Mileva in tudi v znanstvenem smislu veljajo za najbolj plodna Einsteinova leta. Leta 1905 je razvil tudi slovito enačbo E = mc2. Ne sam, saj je njegov uspeh v marsičem povezan s skupnim znanstvenim delom z ženo Milevo. ki je bila po izobrazbi prav tako fizik. Z Djordjem Krstićem, zelo zanimivim človekom, sva se pogovarjala o okvirih za nastanek knjige, ki bo zagotovo spremenila marsikatero do sedaj zakoreninjeno resnico o velikem fiziku in njegovem delu, poleg tega pa je avtor v treh dodatkih podrobneje predstavil tudi dva slovenska matematika in fizika Janeza Ivana Benigarja (1845-1920) in Marijo Wirgler (1879-1974), pozornost pa namenja tudi Milevinemu bratu histologu Milošu Maricu. Knjiga ima tudi zanimiva dodatka, namreč seznam člankjpv Alberta Einsteina, pri ka--tttih je verjetno sodelovala Mileva, in kronologijo pomembnejših datumov v življenju družine Ein- hovno sorodstvo med dvema družinama, ki se je dedovalo in imelo pogosto celo večjo težo kot krvno sorodstvo." O kakšnih letih govoriva? "Bilo je v letih po 2. svetovni vojni. Leta 1948 sem hodil v nižjo gimnazijo, danes je to šesti razred osemletke, in že kmalu vzljubil fiziko. V svojem razredu sem bil najboljši na tem področju, fiziko sem imel zelo rad, o njej sem bral več, kot je bilo potrebno za šolo. Moje zanimanje se je stopnjevalo tudi kasneje, vse bolj pa sem se zanimal tudi za družino Einstein. Ampak bil sem še otrok." Bržkone so vam zanimivosti o Einsteinu in njegovi povezavi z Novim Sadom bolj burili domišljijo, kot da bi se s tem želeli ukvarjati s posebnim namenom? "Lahko bi tako rekel. Sicer pa se je z zgodovino znanosti ukvarjal že moj oče, ki je bil univerzitetni profesor na Medicinski fakulteti v Novem Sadu. Naključje ali ne, sicer premožna in izobražena družina Maričevih je 14 let stanovala pri starših mojega starega očeta v Rumi v Sremu. Do nekaterih informacij o Milevi sem tako prišel tudi na ta način. Izročilo govori, daje oče Mileš Milevo, še preden je ta šla v šolo, učil matematiko, za katero je bila zelo nadarjena. Poročna slika Mileve in Alberta. stein. Knjiga sicer ni romanizirana zgodba, je strokoven in natančno dokumentiran tekst, ki pa se na nekaterih mestih bere kot kriminalka. To vam zagotavljam. Z raziskovanjem življenja in dela znamenitega fizika Alberta Einsteina in njegove prve žene Mileve se ukvarjate že več kot 50 let. Knjiga, o kateri bova govorila, zajema predvsem fizikovo najbolj plodno znanstveno obdobje v letih 1901 do 1914, v času skupnega življenja in znanstvenega dela z ženo Milevo. Če se vrneva pet desetletij nazaj, kam segajo niti vašega zanimanja za to znano družino, ki jih tkete vsa ta leta? Tudi sami izhajate iz Novega Sada... "Družina Djoke in Sidonije Gajin, ki je stanovala v hiši na Kisač-ki ulici 20, v Novem Sadu znani kot Einsteinova hiša, je bila zelo blizu moji>druž.ini. Že kot nižji gimnazijec sem tako pogosto hodil v to hišo, kjer sem izvedel marsikaj zanimivega o razmerju Mileve in Alberta Einsteina. To je bilo v takratni javnosti še popolnoma neraziskano področje. Ljudje celo o različnih zgodbah, ki so o tej znani družini krožile po Novem Sadu, niso bili prepričani ali so resnične ali ne. Gajindvi so bili botri oziroma "kumovi", kot se reče v Srbiji, Mileve Einstein, rojene Maric. Botrstvo je bilo nekoč v Vojvodini pomembno du- Hkrati pa so že takrat v družini Gajin, ki je razpolagala z nekaj Milevinimi pismi ter različnimi dokumenti, fotografijami in predmeti slavne družine, skozi moje veliko zanimanje, vzbudil zaupanje in spoštovanje. Leta 1953 sem s prijateljem kupil kamero oziroma fotografski aparat znamke Volta iz. leta 1914, ki je bil last družine Einstein (o tem sem pisal leta 1984 v reviji Foto antika). Takrat še oba gimnazijca sva ga kupila z. namenom, da bi jo uporabljala kot poveče-valnik." In ne zaradi zgodovinske vrednosti? "Fotoaparat seveda ima določeno zgodovinsko vrednost, a midva sva ga v prvi vrsti uporabljala. V času študija v Ljubljani sem fotoaparat od prijatelja, ki je danes univerzitetni profesor v Zurichu, odkupil." Prelomnica na poti k še intenzivnejšemu raziskovanju ? "Zagotovo. V petdesetih letih prejšnjega stoletja sem se pri raziskovanju še posebej močno angažiral. Kot sem dejal, je družina Gajin še hranila pisma, fotografije in podobne dokumente, ki so pripadali Milevi oziroma družini Einstein. Ko je leta 1935 umrla Milevina mama Marija in leta 1938 še sestra Zorka, je ta vzdrževala stike prav z družino Gajin. Ko sem leta 1955 končeval prvi letnik študija, je umrl Albert Einstein. Tisto leto je bilo še posebej veliko napisanega o njem in ko sem poleti prišel v Novi Sad, sem se z velikim navdušenjem vrgel na raziskovanje. O vsem "odkritem" sem začel tudi urejati zapiske, česar prej nisem počel." Takrat ste že v Ljubljani študirali tehniško fiziko... "Na študij v Ljubljano sem prišel jeseni 1954 in že prve počitnice sem tako kot vse naslednje preživel v Novem Sadu in jih posvetil raziskavam na terenu." Tudi kasneje ste si ob službi vedno znali vzeti čas za ta vaš hobi... "To je več kot hobi. Celo na službenih potovanjih sem v določeno državo, mesto odhajal, lahko bi rekel, z dvojno nalogo. Ko sem na primer odhajal v Nemčijo, sem si rekel, aha, bom skočil še v Einsteinov rojstni Ulm, ko sem imel opravke v Zagrebu, sem se pozanimal o Milevinem šolanju na gimnaziji." Prav vi ste prvi raziskovali Mi-levino šolanje in o tem tudi precej publicirali... "Najbrž je še kdo pisal o tem, a v takem obsegu kot jaz, še posebej v tej knjigi zagotovo nobeden." Poklicno ste se posvetili tehniški fiziki, računalništvu, vodenju projektov, več kot desetletje sta predavali na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, ko ste bili zaposleni na Institutu Jožef Štefan, ste imeli na obisku prav posebnega gosta... "Sedem let sem bil zaposlen na Institutu Jožef Štefan, najdlje sem bil v Iskri, nazadnje sem imel lastno podjetje, ki se je ukvarjalo predvsem z. računalniško podporo projektov. Na Institut so prihajali številni znanstveniki z vsega sveta. Imel sem sicer naslov Milevi-nega in Albertovega sina dr. Hansa Alberta Einsteina, a sem hotel vzpostaviti bližnji kontakt, se srečati z njim. Koje leta 1970 v Slovenijo prišel predaval znanstvenik dr. Ervvin Luis Hahn iz Berklevja, sem ga kar direktno vprašal, ali mogoče pozna tudi profesorja dr. Hansa Alberta Einsteina. Da sta prijatelja, mi je povedal in dodal, da tudi njegova mama izhaja iz ži dovske družine iz Vojvodine. Še isto leto mi je pisal llans Albert in se najavil na obisk v naslednjem letu. Spomnim pa se, da so me v tistih letih moji dobri prijatelji, ki so \edeli. da se intenzivno ukvarjam z družino Einstein, včasih pozdravljali kar s "kako si Einstein". Na Institutu ni bilo večjega zanimanja za obisk Hansa Alberta, pa tudi sicer za stvari, s katerimi sem se ukvarjal, ni bilo interesa. Tako je bil ugledni gost pri meni na ob- isku tako rekoč inkognito. V Slovenijo je tako prišel posebej k meni. Nekega dne me je žena poklicala v službo in mi rekla, da je telefoniral Hans Albert Einstein. Kako, od kod? Od kod, iz Ljubljane. Bil pa je hec. koje žena mislila, da se za Einsteina predstavlja kateri od kolegov. Kakšen Einstein, ta je pa dobra, mu ni verjela moja žena. Hans Albert se je kasneje, ko smo obujali dogodek, na glas smejal. Šel sem ponj v hotel Slon, ga odpeljal na Institut, kjer naju je na fotografiji ovekovečil kolega Marjan Smerke, pozneje pa se je oglasil tudi pri meni v Kranju." Torej sta oba tako vi kot Hans Albert imela interes za to srečanje? "Vsekakor. On je od mene veliko izvedel o svoji mladosti, saj so mu bila določena pisma, za katera sem vedel jaz, neznana. Posebej tista, ki jih je njegova mama po njegovem rojstvu pisala svojim prijateljicam. Prav tako mi je on pojasnil nekatere stvari, ki jih o odnosih v njegovi družini še nisem vedel. Predvsem je bistven podatek ta, da sta Mileva in Albert vedno zvečer skupaj sedla za mizo in se posvetila znanstvenemu delu. Med bivanjem v Bernu je bil Hans Albert še relativno majhen, imel je le malo več kot pet let, in takrat je bila harmonija v zakonu še popolna. V Švici sta delala izračune ob kerozinski svetilki, ko se je družina preselila v Ziirich ob plinski svetilki in šele, ko so prišli v Prago, sta starša delala ob električni svetilki. Iz z.Uriškega obdobja sta tudi dva pomembna Milevina rokopisa, ki jih navajam v knjigi. Gre za rokopisa iz. leta 1910 za Albertova predava nja na zuriški univerzi, ki jih objavljam s privoljenjem Arhiva Alberta Einsteina v Jeruzalemu." Poleg tako imenovanih terenskih pogovorov vaši viri izhajajo tudi iz različnih arhivov... "Precej sem raziskoval po arhi-\ i h in muzejih po Evropi, v Izraelu, kjer na hebrejski univerzi v Jeruzalemu obstaja Arhiv Alberta Einsteina, v njih našel mnoga pisma, ki so pomembna za pojasnje-vanje odnosov v družini Einstein. Najbolj zanimiv vir zame je bil Žarko Maric (1880-1965), bližnji Milevin sorodnik, do katerega ni prišel noben drug. Žarko je sin nečaka Miloša Marica Milevine-ga očeta. Bil je le leto dni mlajši od Einsteina, v letih 1905. 1907 in 1913 je hil v vili Kula skupaj z družino Einstein, leta 1961 sem govoril z njim in njegovo hčerjo. Slo je za zelo živahno in avtentično pripoved. Seveda so bili odličen vir Ga j i novi, pa Sofija Galič Golubovič. Milevina sestrična po mamini strani, ki je bila sirota in je stanovala v hiši na Kisački skupaj z Milevino teto... Veliko virov se je nabralo v petdesetih letih, odkar se ukvarjam s tem. Res pa je, da vedno znova pridem do kakšnega novega podatka, ki je vsaj komplementaren prejšnjim, ki potrdi ali ovrže domnevo. Pomembna so pričevanja Mile-vinega brata Miloša (1885 -1944). On je ravno v "čudežnem letu 1905" stanoval pri zakoncih Einstein. V tem obdobju so namreč nastali članki, tudi tisti, za katere je dobil Nobelovo nagrado. In po teh pričevanjih drži, da sta jih pisala skupaj. Poleg tega so še drugi dokazi za to. Skoraj ne more več biti dvoma o njenem deležu." Precej smelo razmišljanje - intelektualna lastnika najbolj znane fizikalne enačbe v zgodovini človeštva, E = m Predalnik "Colmar" iz borovega lesa, oljno lužena površina, kovinske kljuke, š. 49, v. 80, g. 39 cm ATS 549,72 EUR 39,95 SIT 9.189 bruto (11800374) Razprodojni hit! Omara ''Spring", javor-imitocija, Š222. v.205. g.35-48 cm ^^^H__ ATS 4 114.33 EUR 299,- SIT68.770bruto (i 17787 iS) ^— W W Ponudbe veljajo dokler ne poide zaloga. Tiskovne napake niso izključene. Dekoracijski okraski niso sestavni del ponudb. ""Namesto" cene so doslej veljavne prodajne cene ""oziroma kataloške cene proizvajalcev Cene veljajo od 27 12 2002 do 25.1.2003. Cene v SIT so informativne in odvisne od valutnih razmerij. kika Klagenfurt/Celovec, Volkermarkterstrafte 165, tel. 0043/463/3840, Villach/Beljak, Karntner StrafSe 7, tel. 0043/4242/32111 Test: Peugeot 307 SVV Pack 2.0 HDi Francoski lev v družinskem krogu Star pregovor, da je potrebno železo kovati, dokler je še vroče, neizogibno velja tudi v avtomobilskem svetu. Upoštevali so ga tudi pri francoskem Peugeotu, ko so snovali trenutno precej priljubljen model spodnjega srednjega razreda 307 in njegovo kombijevsko različico, ki cilja predvsem na družinsko uporabnost. Angleško zveneča kratica SW torej pomeni sodoben prostoren petvratni kombi, vendar so Francozi zviti in so iz ene naredili kar dve različici; 307 break je založena z manj opreme in praviloma opremljena šibkejšimi motorji, 307 SW pa je imenitnejši in tudi temu primerno dražji. Karoserija, ki se zaradi svoje višine bolj spogleduje s kompaktnimi enopro-storci kot s sebi podobnimi kombiji, je seveda obakrat enaka, z enakim nosom, kot ga imata tri-ali petvratni 307, z elegantnimi boki, z ravno prirezanim zadkom Voznikovo delovno mesto: dobra ergonomija, dinamična oblika, premalo natančnosti pri izdelavi. TEHNIČNI PODATKI Vozilo: ...........................kombi, 5 vrat, 4 sedeži Mere:.......................d. 4,420 š. 1,755, v. 1,570 m Medosna razdalja: ...............................2,710 Prostornina prtljažnika: ........................135/1540 I Motor: ............................štirivaljni, turbodizelski gibna prostornina: ............................1997ccm moč:......................81 kW/110 KM pri 4000 v/min navor: ...........................250 Nm pri 1750 v/min najvišja hitrost: ...............................183 km/h pospešek od 0 do 100 km/h: ......................13,8 s poraba EU norm.: ...................4,4/7,2/5,4 1/100 km maloprodajna cena:...................... .4.495.000 SIT zastopnik: .....................Peugeot Slovenija Ljubljana rn sodobna in prepoznavna zunanjost, prostornost potniške kabine, I_I prilagodljivost, motor ■utesnjena dodatna sedeža, osvetlitev merilnikov, pričvrstitev plastičnih delov. ter s skoraj obveznimi vzdolžnimi strešnimi nosilci, ki niso samo v prid uporabnosti, ampak tudi ponosni drži. In ker pogled v sodobnost narekuje posebnosti, so sijih izmislili tudi Peugeotovi snovalci: 307 SVV ima namreč tako imenovano panoramsko streho, kar pomeni, da je velik del kabine namesto s pločevino pokrit z zatemnjenim termoizolacijskim steklom, ki ga notranji strani zakriva s pomočjo elektrike pomična obloga. Steklenega dela ni mogoče odpirati, zato se kljub inovativnosti postavlja vprašanje, ali je ta dodatek vreden doplačila zgolj zato, da skozenj opazujemo nebesno modrino ali zvezde na nočnem nebu. Druga posebnost je Peugeotov poskus, kako v avtomobil, ki meri manj kot štiri metre in pol spraviti sedem sedežev. Za doplačilo je namreč mogoče v prtljažnik vsaditi dva dodatna sedeža, ki pa sta bolj zasilna oziroma tako utesnjena, da lahko služita le sedenju majhnih otrok in še ti ne bodo prav navdušeni nad daljšo vožnjo. To je kronski dokaz, da hoče 307 SVV posnemati kompaktne enoprostorce, saj je sedežni red mogoče tudi prilagajati različnim potrebam, na primer tako, da sta sedeža v drugi vrsti postavljena eden za drugega in ne vzporedno. Tudi preklopljivi naslonjali sodita med poglavje o uporabnosti, ki ga dopolnjuje velik prtljažnik, kadar se v avtomobilu vozi pet potnikov. Voznikovega počutja daljša karoserija in kombijevsko oblikovan zadek v ničemer ne spreminjata. Z armaturno ploščo, ki vsebuje dva velika in dva manjša s kromom obrobljena merilnika, so se oblikovalci ozirali po najbolj popularnem avtomobilu spodnjega srednjega razreda nemškega porekla. V tem ni prav nič slabega, saj pomeni logično razporejena stikala %4 "5 {M* •Srn* PM ■ T i H: 2f.ee UNIMOGS •ANO glas menita M nčna Planika G0PLAY-» Peugeot 307 SW se z nekoliko višjo karoserijo spogleduje tudi s kompaktnimi enoprostorci. in ročice, dobro odmerjena razmerja med sedežem in volanom ter kakovostne materiale, ki pa žal trpijo zaradi premalo natančne izdelave. Nerazumljivo ostaja le vztrajanje pri moteči rdečkasti osvetlitvi merilnikov in nekaj malomarno nataknjenih plastičnih delov, ki ne vzdržijo daljše uporabe. Sicer pa je dokupovanje opreme pri tem avtomobilu skoraj neomejeno, med drugim so sedeži lahko oblečeni v kakovostno usnje, za lepši zunanji videz pa poskrbijo 17-palčna aluminijasta platišča z nizkopresečnimi gumami. Nedvomno avtomobilu kakršen je 307 SW zelo dobro pristaja turbodizelski motor, ki ima v tem primeru 2.0 litra gibne prostornine, vbrizg goriva urejen po sistemu visokotlačnega skupnega voda in razvije 110 konjskih moči. V številkah je videti vse lepo in prav, v vožnji pa bi si voznik od motorja, ki je vzorno tih in zavidljivo varčen, želel nekaj več energičnosti pri pospeševanju. To seveda velja predvsem v primerjavi s podobnimi nemškimi izdelki, ki pa so običajno bolj na grobi in glasnejši. Med dele pogonskega Doplačilna dodatna sedeža: potreba ali zgolj dokazovanje uporabnosti? sklopa, ki bi ga kazalo še izboljšati, nedvomno sodi tudi menjalnik, ki ima šc vedno predolge in premalo natančne gibe prestavne ročice, čeprav je boljši od tistih v starejših peugeotih. Pohvalno dobro se 307 SW obnaša v ovinkih, kjer se mu predvsem zaradi dolge medosne razdalje ne pozna dolžinski prirastek pločevine, medtem, ko je občutek togosti blaže- nja zaradi velikih koles in gum z nižjim presekom nekoliko bolj izrazit. Peugeotov družinski lev se torej vrti v krogu med zunanjo eleganco, vozno zanesljivostjo in družinsko prostorsko uporabnostjo. Če se uporabnikom zdi potrebno, da ga okitijo še z doplačilnimi dodatki, se njegova cena že približa za številko večjim avtomobilom. Matjaž Gregorič Fordove mačke pod skupno streho Obljuba dela dolg in dolg je zdaj izpolnjen. Pri Fordovem zastopniku Summit Motorsu so že pred časom napovedali, da bodo skušali na slovenski trg pripeljati tudi tiste Fordove znamke, ki sodijo v prestižnejši del ponudbe, premaknilo pa se je, ko je matični koncem ustanovi družbo Premium Automobile Group, v Ljubljani pa je zrasel nov sodobni proajno servisni object Summit center. Tako so novo skupno streho poleg lordov dobili še štirikolesniki prestižnih znamk Jaguar, Aston Martin Land Rover, in Volvo. Prve tri ima novoustanovljeno podjetje Summit Avto na skrbi kot zastopnik, za zadnjo pa nastopa kot eden od pooblaščenih prodajalcev. Načrti za prihodnje leto so usmerjeni v prodajo 35 jaguarjev, 150 kind roverjev in 300 volvov, večji kos tržne pogače si želijo odlčzati tudi s lordi. Zastopniško pogodbo za land Rover (znamka je že nekaj časa v koncernu I oni Motor Cmpaiiy) so pridobili z dogovorom z /daj že nekdanjim za- stopnikom Tehnounion avtom, ki naj bi po izgubi zastopniške po- godbe za BMW celoti opustil avtomobilsko dejavnost. Fordove prestižne znamke torej po novem domujejo v sodobnem prodajno servisnem centru Sumit center v Ljubljani, ki se razteza na površini 14.000 kvadratnih metrov, v njem pa je zaposlenih 125 ljudi. MG. TEHNOUNION AVTO ZAKLJUČUJE TUDI Z ROVERJEM Po nekaterih informacijah naj bi Tehnounion avto po izgubi zastopništva za BMW in sporazumnem prenosu znamke Land Rover na novega uvoznika prenehal skrbeti tudi za avtomobile britanskega MG Roverja, ki po odhodu BMW-ja ostaja samostojen proizvajalec. Tovarna je že nekaj časa v krizi, saj ne dosega prodajnih načrtov, težave pa se poznajo tudi na slovenskem trgu, saj letošnja prodaja ne bo dosegla 30 vozil. Po navedbah vodstva Tehnounion avta naj bi zastopniška pogodba veljala do konca leta 2003, do takrat pa nameravajo normalno skrbeti za prodajno servisne aktivnosti. Po izteku pogodbe naj bi se skupina Tehnounion povsem umaknila iz avtomobilske dejavnosti. Citroen cilja na četrto mesto Iztekajoče se leto je bilo za avtomobilske zastopnike bolj ali manj uspešno, v večini primerov pa so zabeležili nižje prodajne številke kot v letu 2001. Pri Citroenu Slovenija so z letošnjim izkupičkom zadovoljni, z zmernim optimizmom pa pričakujejo tudi prihodnje leto, kojih čaka kar nekaj novosti. Znamka Citroen je letos na slo venskem trgu dosegla 7,5 odstotka tržnega deleža, kar je pol odstotne točke več kot leta 2001, med dosežke letošnjega leta pa di rektOI Citročna Slovenija štej predvsem pridobitev certifikata ISO, vzpostavitev mobilne pomoči Citroen assislanee in uspešno predstavitev novega malčka C3, ki je dosegel prodajne načrte. Po gled v prihodnje leto jih navdaja / zmernim optimizmom, saj ob pri- čakovani skupni prodaji 60.000 avtomobilov računajo, da bodo /a citroene našli vsaj 4800 kupcev, Takšen obseg prodaje bi znamko v skupni razvrstitvi z letos jega petega dvignil na četrto mesto. Pri doseganju tega cilja bodo v pomoč nekatere modelne novosti, ki bodo začele prihajati /e v začetku leta: najprej bo k nam zapeljal prenovljeni potniško dostavni kri žance hcrlingo. poleti bo sledil kameleonski C3 pluriel, proti kpnCU leta pa pričakujejo še novi najmanjši hišni avtomobil citroen C2. Pri Citroenu Slovenija se pripravljajo tudi na spremembe, ki jih bo prihodnje leto prinesla uredba o skupinskih izjemah; slednja uvaja Bpremembe statusa ekskluzivnih uvoznikov in poob laščenih trgovcev, ostaja pa vpra sanje, ali bo začela veljati Že S I marcem ali šele 1. oktobra. Ne glede na to bodi* pri Citroenu do pomladi pripravili nove pogodbe za trgovsko mrežo. Pripravljajo se tudi na morebitno uvedbo ekolo ške takse, ki bo ceno novih avtomobilov povišala /a 12 tolarjev /a kilogram teže. M.G. Torek, 31. decembra 2002 AVTOMOBILIZEM, MOTOCIKLIZEM, NAVTIKA / matjaz.gregoric@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 23. STRAN Na krovu luksuzne jahte Benetti Ambrosia Hiša za 30 milijonov dolarjev Vanjo se sicer lahko naseli deset ljudi in še 15 članov posadke. Benettijeva hiša na vodi pa je vseeno nesramno draga, sploh če upoštevano, da v ceni ni všteto zemljišče. Gre seveda za luksuzno jahto, ki je doma predvsem v sredozemskem in karibskem morju. Ta prihaja iz italijanske ladjedelnice Benetti. ki se hvali z več kot 100-letno tradicijo gradnje luksuznih jaht. Med drugim so pred desetletji izdelali tudi jahto za slavnega Onassisa in jahto Podgorka za jugoslovanskega maršala Tita. Sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja pa je posel s super dragimi in velikimi jahtami začel upadati in ladjedelnica Benetti je prišla pod okrilje proizvajalca jaht do velikosti 30 metrov znamke Azimut. Od takrat naprej je jasno. A/imutove jahte merijo do 30 metrov, Benettijeve pa več kot 30 metrov. Premosorazmerno z dolžino se veča tudi cena jaht. saj največji Benetti reverie / dolžino 70 metrov stane več kot 1(X) milijonov dolarjev. To je največja jahta iz hiše Benetti. Po svetovnih morjih pluje le en primerek, ki po neuradnih podatkih stane okoli 100 milijonov dolarjev. Reverie v dolžino meri 70 metrov in premore kar sedem palub. Na njej je prostora za [6 gostov in 28 Članov posadke. Jahto poganjata dva motorja, vsak s po dva tisoč konjskimi močmi, ki poskrbita za poto valno hitrost 12 navtičnih milj. Poln rezervoar vsebuje 188 tisoč litrov goriva, kar ladji omogoča pel tisoč milj dolgo plovbo. Oblikoval jo je priznanj italijanski oblikovalce Stefano Nartucci. Notra- njost pa je s temnim mahagonijem, marmorjem in orehovino opremil John Mumford. ki je poskrbel tudi za poslikave stropa. Podoba kabin jahte reverie je skrivnost, saj lastnik tudi tovarni Benetti ni dovolil fotografiranja. Benetti ambrosia sodi nekako v sredino Benettijeve ponudbe. Vsaka od teh jaht je unikat, saj si jo kupec opremi po svojih željah, ki so različno prestižne in zato različno drage. Jahto so oblikovali pri proizvajalcu luksuznih jaht Benetti. Za notranjo ureditev, kije zmes evropske klasike in vzhodnjaške eksotike, je odgovoren arhitekt Francois Zuretti. Plovilo je dolgo 54 metrov, kar ga uvršča na mejo med jahtami in ladjami, zato je izdelano iz jekla in aluminija, ki se uporabljata za gradnjo ladij. Namenjena je le desetim gostom in lastniku z družino. Za goste so na voljo štiri luksuzne kabine, od katerih ima vsaka svojo kopalnico in garderobo. Poleg tega je posebnim gostom namenjen VIP-apart-ma s še bolj razkošno ureditvijo. Lastnik z družino svoj čas preživlja na najvišji palubi, kjer ima veliko teraso. Posadka, ki upravlja jahto šteje 15 ljudi inje nastanje- na v spodnji palubi in podpalubju. Na krmi, kjer je bazen in velik prostor za sončenje in zabavo, pa lahko pristane celo helikopter. Strojnica je v dveh nadstropjih, njeno srce pa sta dva Caterpillar-jeva motorja, ki zmoreta po 1.573 konjskih moči: 680 ton težki jahti omogočata potovalno hitrost 12 navtičnih milj in največjo hitrost 17,5 navtične milje. Motorja se napajata iz 132-tisočlitrske posode za gorivo, ki jo spraznita po 7.500 navtičnih miljah. Posoda z vodo ob tem sprejme 22.700 litrov. Miloš Milač, foto Benetti BMVV bo v Detroitu predstavil konceptni xAcitvity Terenski X se seli v serijo 3 Pri bavarski kovnici avtomobilov in motociklov že nekaj časa napovedujejo manjšega rekreacijskega terenca, ki bo obogatil ponudbo različic serije 3. Zdaj bodoči BMW dobiva prve konkretne obrise, saj bo tovarna na bližnjem avtomobilskem salonu v Detroitu pokazala konceptni avtomobil x-Activity. BMW-jevo sporočilo je nedvoumno: x-Activity nakazuje razširitev serije modelov X. ki se je uspešno udejanila v modelu X5. Tudi konceptni novinec je postaven in jasno nakazuje pripadnost bavarski hiši. To se vidi po značilni maski hladilnika z dvema led-vičkama in s karoserijsko pločevino, ki je oblikovana v stilu novejših BMW-jev. Je pa x-Activity zanimiv zato, ker nima drugega in tretjega sredinskega stebrička, kajti konstruktorji so pod karoserijo vgradili dovolj močne vzdolžne nosilce, ki preprečujejo /vijanje karoserije. Konceptni avtomobil, ki ga bodo v prvih dneh januarja razkazovali ameriški javnosti na avtomobilskem alonu v Detroitu ima tudi zanimivo zunanjo barvo, kije mešanica zlate, zelene in sivomodre. vidni odtenk pa je Opel je vcepil športno kri v Corso OPC Strup v majhni steklenički Pri nemškem Oplu so svojemu oddelku Opel Performanee Center (OPC), ki skrbi za športne predelave, naročili športno izvedbo tudi za najmanjši hišni model corsa, ki ma pod motornim pokrovom kar 175 konjskih moči. Za zdaj gre še a študijo, ki jo tek o najvišji hitrosti. Od svojih Opel prikazuje na avtomobilskem skromnejših sester sc corsa OPC salonu v nemškem bssnu. vendar razlikuje po agresivnejši /unanjo- ni izključeno, da bo takšen mal- sti. ki je olepšana s 17-palčnimi ček kmalu na voljo avtomobil- platišči, v notranjosti pa sta v skim sladokuscem. V eorsi OPC modro alkantaro oblečena športna je vgrajen popolnoma predelan školjkasta sedeža. Enake barva sta 1,6-litrski bencinski štirivaljnik. tudi varnostna pasova, medtem ko odvisen od svetlobe. V BMW-jevem razvojnem oddelku so za x-Activity predvideli 3.0-litrski bencinski motor z 231 konjskimi močmi, ki postavnemu terenskemu športniku zagotavlja dobre zmogljiovosti na cestah in brezpotjih. Avtomobil je obut v 18-palčne pnevmatike, ki so zadaj širše kot spredaj, za vozno stabilnost in zmogljivosti na spolzkih in neravnih podlagah pa skrbi nov elektronski system, ki nadzira vsako kolo posebej. V potniški kabini se x-Activity ponaša s kakovostnimi materiali in s samoprilagodljivimi sedeži; sedežna struktura je izdelana iz asnovi občutljivih na pritisk, kar omogoča skoraj samodejno nastavitev. Z vidika uporabnosti je omembe vreden mehanizem, ki po odprtju prtljažnih vrat samodejno izvleče prtljažno dno z naloženo vsebino in tako omogoča lažje natovarjanje ali iztovarjanje. za serijsko proizvodnjo, oziroma, kone pa bližnja prihodnost ni več Za zdaj iz BMVV-je še ni infor- koliko se bo produkcijska razlici- tako daleč, macij, kdaj bi bo x-Activity zrel ca razlikovala od konceptne. Brž- Matjaž Gregorič ki s pomočjo turbinskega polnilnika razvije' kar 175 konjskih moči. /. njim malček /a hitrost 100 kilometrov na uro potrebuje Je 7,°- sekunde, ni pa /nan poda je armaturna plošča okrašena /. matiranim kromom. Koliko bi utegnila stati športno nastrojena corsa, pri Oplu niso posebej oznanjali. M.C., foto: Opel Telegram polepša dan. LX voščilnice presenečenja so ljubka novost, namenjena majhnim in velikim. Vaši prijatelji in sorodniki bodo lahko sestavili zanimiv klobuk in poželi salve smeha ali si nadeli rožnata očala, ki skrijejo vse skrbi. Razveselite in presenetite svoje najbližje, prijatelje in znance ob rojstnem dnevu, poroki, rojstvu otroka, novem letu ... ali pa kar na čisto navaden dan. LX telegrame si lahko ogledate na vseh poštah in na spletni strani www.posta.si, naročite pa jih po telefonu, osebno na pošti ali po internetu. POŠTA SLOVENIJE www.posta.si Za vas beležimo čas! GORJE NJSKJL Gorenjski glas je oktobra letos praznoval 55-letnico neprekinjenega izhajanja. Njegove korenine segajo še veliko dlje nazaj, kot začetek gorenjskega časopisa lahko štejemo leto 1900. Naš "Gorenc" je kljub visoki starosti še vedno mladosten, saj sije v zadnjih letih nabral kar dvanajst prilog, trinajsta pa je na poti. Za območja posameznih občin izhajajo priloge Kranjčanka, Ločanka, Jeseniške občinske novice, Bohinjske novice, Sotočje, Novice izpod Krvavca, Zgornjesav'c, Preddvorska čajna, Jurij in Sitar. Gorenjski glas nagrajuje zvestobo svojih naročnikov. Vsak mesec brezplačno dobijo revijo Gregor, ob koncu leta Letopis Gorenjska. Spoštovane naročnice in naročniki, sveži letopis Gorenjska 2002/2003 vas že čaka na pošti. Takoj po novem letu bo začela izhajati petkova priloga TV okno, ki bo namenjena televizijskim sporedom. Prepričani smo, da vas bo razveselila in da jo bo kljub številki trinajst spremljala sreča. Nagrade: 1. nagrada: 55.000 sit 2. nagrada: bon v vrednosti 18.000 Sit 3. nagrada: bon v vrednosti 12.000 Sit Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 15. januarja 2003, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj ali pa oddajte v turističnih društvih Bled, Bohinj, Dovje - Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka, Tržič ali v Turistični agenciji Meridian na Jesenicah, TA Veronika v Kamniku, TA Meridian, Alpska 62, Lesce ali v malooglasni službi Gorenjskega glasa v* avli poslovnega stolpiča, Zoisova 1. Letopis Gorenjska 2002/2003 Pri Gorenjskem glasuje spet izšel letopis Gorenjska. Za mrzle zimske dni prinaša veliko zanimivega branja. »Glasova knjiga« je tokrat posvećena čebelarstvu, saj bo Slovenija poleti gostila Čebelarje iz vsega sveta. Letopis so napisali odlični pisci, v njem boste našli kroniko in koledar, predstavljajo se gorenjske občine in podjetja. SESTAVIL: F. KALAN MORSKA ŽIVAL V LUPINI NAŠ PISATELJ (FRAN) STEKALI ŠČE IME HUMORISTKE PUTRI H UNIFORMIRAN STREŽNIK AFRIŠKA ANTILOPA SLADEK POOBEDEK KONICA SKUPEK CELIC ŽIVIH BITIJ PRIPRAVA ZA RISANJE KROGOV ŠĆETKAR SKUPINA STOTIH LJUDI NEVARNA BOLEZEN NAŠ NEKD. PEVEC (LADO) DROG NA VPREZNDM VOZU RIBIŠKA VRVICA CIU, NAMEN REŽISER KUROSAVA POZITIVNA ELEKTRODA G L. MESTO NEKD. BABI-LONIJE GLAVNO MESTO ALBANIJE PEVKA BLAGNE VISOK GORSKI VRH POLIVINIL (LJUDSKO) JOSIP VIDMAR RJAV HROŠČ, KEBER PODVODNI ZVON ZASTAREL IZRAZ ZA DOGOVOR i OTROŠKO PREVOZNO SREDSTVO JED IZ KORUZNEGA ZDROBAl ČISTILNO SREDSTVO GROFIJA VANGLlJl TOPILO ZA LAKE STAREJŠA AMERIŠKA IGRALKA (MARY) FOTOGRAFIJA ZADNJICA (KNJIŽNO) USTNICNI GLAS BUDISTIČNI JEZIK NAS PISEC (FRANC) PREDDVOR SKI ŽUPAN (FRANC) BAROČNO PLASTIČNO OKRASJE IGRALEC CONNERY ČUTNI UŽITEK TELESNA STRAST DALJŠE ČASOVNO OBDODJE VALENTIN (KRAJŠE) DEL AVTOMOBILSKEGA PODVOZJA PREB. NA BALKANU OBRAT ZA APRE-TIRANJE GLAVNI DNEVNI OBROK HRANE NEKDANJA SMUČARKA (MATEJA) RUMENO-RJAVA BARVA IGRALEC ŽIVOJ I-NOVIČ ROBERT ERJAVEC DEL OBRAZA Spoštovane naročnice in naročniki! Zaradi vaše zvestobe vam poklanjamo letopis, ki vas čaka na vaši pošti. S seboj prinesite Gorenjski glas, z njim boste dokazali, da ste naša naročnica oziroma naročnik, saj je na prvi strani (spodnji desni rob) odtisnjen vaš naslov Letopis lahko dvignete tja do februarja, toda verjetno se boste na pošto odpravili te dni in kupili praznične čestitke. Če ne morete od doma, prosite vašega poštarja, z veseljem vam bo prinesel letopis. Voščimo vam vesele božično-novoletne praznike, ki bodo z našim letopisom še lepši Za vas beležimo čas! PESNIŠKI STIK ODISEJEVA DOMOVINA SKRILAVEC POJEM KITAJSKE RELIGIJE OLIVER HARDY SERVIRNI PLADENJ ELBE-NOVINA DOMAČE ŽENSKO IME VERDIJEVA OPERA V SOLI KONZERVIRANA RIBA GOROVJE MED MURO IN CELOVŠKO KOTLINO STAROGRŠKI FILOZOF IVAN (UUBK.I NIKO GRA-FENAUER NAŠA NEKDANJA PEVKA KANT-AVTOR KOVAČ IČ FERDINAND (KRAJŠE) LETNI GOZDNI POSEK GRENAK NAPITEK PLOŠČAT PIŠKOT NEKDANJI DIRKAČ (AVRTON) TRG. IZGUBA TEŽE ARALSKO JEZERO (KRAJŠE) OBIRANJE GROZDJA GORSKI REŠEVALNI ČOLN HITER FR. PLES KERSNIKOVO LIT. DELO BLOM-DAHLOVA OPERA IGRALKA TKAČEV VRSTA GRMA NEMŠKO IME REKE MAJ NE AMERIŠKA KUKAVICA ŽENSKI PEVSKI GLAS CAR L IRVING IME PISATELJICE KARLIN IVANA KOBILCA PREB. DANSKE POLARNI RAZISKOV. AMUNDSEN PALESTINSKI VODITELJ (JASER) NAJVIŠJI DRŽAVNI ORGANI GOZDNA ŽIVAL ŽIVAL RJAVE BARVE NAŠ SKLAD (OSKAR) PREBIVALKA ŽIROV UREJEVALEC IZLOŽB .10 VLADAR CESARSTVA KITAJSKI FILOZOF, LAOZI ŠIRNO MORJE PISATEU SVEVO SLED PRSTA NA PODLAGI STAROGR. POTUJOČI PEVEC CIRIL IN ? SUMERSKA BOGINJA NEPOMEMBEN ČLOVEK 26 LIJAK PETER AMBROŽ DIRIGENT KUNEJ LASTOVICA LASTOVKA PEKOČA ZAČIMBA TERORIST BIN LADEN POLDRAG KAMEN POMANJŠAN IZDELEK ISLAMSKI POGLAVAR NAJVEČJI KOPENSKI SESALEC STARO-SLOVANKA ČRKA 27 SPLETEN DEL ČESA PEVEC PESTNER ZELJU PODOBNA RASTLINA EVA LONGYKA 38 IGNAC (DOMAČE) STAROGRŠKI JUNAK, AJANT NEKD. BRIT SPRINTER (SEBAS-TIAN) KRVOSES RIBJE JAJČCE ORIENTALSKA KRČMA TENIŠKA IGRALČKA KURNIKOVA EMIL NOLDE POSTELJNA NIŠA 39 PESNIK FRITZ NEKDANJI ČEŠKI AVTO HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. Vsem strankam želimo SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO leto 2003! tel.: 04/53-15-249, Šenčur: 251-18-87 pq I Prešernovo Vs/8|edaKn| DANES ob 19.00 uri, J. Accame: BENETKE silvestrska predstava za IZVEN Glavni trg 6, Kranj, tel.: 202 26 81 GLASOV KAŽIPOT Prireditve Prireditve na Bledu Bled - Danes, v torek, 31. decembra, bo ob 11. uri graščakov sprejem na Blejskem gradu. Na promenadi pa bo ob 22. uri pričetek silvestrovanja na prostem z ognjemetom. Jutri, v sredo, 1. januarja, bo na Olimpijskem trgu pred športno dvorano ob 14. uri novoletna bovla z DJ-em Klemenom. V športni dvorani bo ob 15. uri drsalna revija. Ob 19. uri bo v hotelu Astoria večer s plesno glasbo z ansamblom Arrovv. V Festivalni dvorani bo ob 19. uri 12. novoletni gala koncert: Orkester "Amadeus" s solistoma Natalijo Biorro in Valentinom Pivovarov. Vstopnice so v predprodaji v TD Bled, tel.: 5741-122. Prireditve v Tržiču Tržič - Danes, v torek, 31. decembra, ob 10. uri bo v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja potekala brezplačna počitniška delavnica za otroke "Božičkov škorenj". V petek, 3. januarja, ob 20. uri bo v baru Pr" Rihtar kegljanje za tržiške obrtnike in delavce. V soboto, 4. januarja, ob 20. uri se lahko tržiški obrtniki in delavci udeležite rekreacije, ki bo v Osnovni šoli Križe. Tradicionalno novoletno srečanje Škofja Loka - Društvo invalidov Škofja Loka organizira v soboto, 4. januarja, tradicionalno novoletno srečanje invalidov v restavraciji Krona, z začetkom ob 18. uri. Prijave z vplačili sprejemajo v pisarni društva do 30. decembra. Obveščajo pa še, da je društvo že razpisalo termine za letovanje v različnih termah za leto 2003. Prijave s prijavnicami dobijo invalidi v pisarni društva v Škofji Loki vsako sredo od 16. do 18. ure. Silvesterski tek Kranj - Tudi letos Turistično društvo Kranj organizira Silvesterski tek, to je tek po ulicah Kranja na silvestrsko noč, 31. decembra. Tek bo potekal od 22. do 23. ure, s startom na Glavnem trgu pri Mestni hiši, nato pa preko Prešernove, Reginčeve, Tomšičeve ulice mimo Roženvenske cerkve proti Cankarjevi ulici s ciljem zopet na Glavnem trgu. Teklo se bo 6 krogov, na tek pa se lahko prijavi vsak, ki je polnoleten. Prijatelji Begunjščice Radovljica - Športna zveza Radovljica, Planinsko društvo Ra- dovljica in Turistično društvo Radovljica organizirajo tekmovanje v obiskovanju Roblekovega doma na Begunjščici. Tekmovanje bo potekalo preko cele zime, do 26. aprila naslednjega leta, ko bo tudi zaključna prireditev. Obiskovalci se bodo lahko vpisovali v knjigo tudi v dneh, ko koča ne bo odprta. Ob lepih vikendih in praznikih pa je koča odprta in oskrbovana. Cilj tekmovanja je še večja popularizacija planinstva, predvsem pa druženje planincev v eni od koč z najlepšim razgledom v Karavankah. Tekmovanje bo potekalo v štirih kategorijah: člani - rojeni 1983 in starejši, članice - rojene 1983 in starejše, mladinci - rojeni 1984 in mlajši ter mladinke - rojene 1984 in mlajše. Planinici z največjim številom obiskov in vpisov v knjigo bodo ob zaključku tekmovanja tudi nagrajeni s praktičnimi nagradami. Šola gorništva Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj - izobraževalni odsek organizira šolo gorništva, ki bo potekala v restavraciji Poslovenga centra, Planin 3, Kranj, in sicer ob sredah: 5. februarja, 5. marca in 2. aprila ob 18. uri. Potrebna je oprema: 2 vponki z matico, pomožna vrvica (premera vsaj 8 mm in dolga 5 m), beležka in pisalo. S seboj prinesite tudi vašo tehnično opremo. Prijave z vplačili in dodatne informacije: Milena Pavlin, Iskra ISD, tel.: 2076-703, Niko Ugrica, tel.: 041/ 734-049 ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva, Poslovni center Planina 3 -vključno do srede, 29. januarja. Tečaj zimskega gorništva Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj - izobraževalni odsek organizira tečaj zimskega gorništva, ki bo potekal v soboto, 15. in nedeljo, 16. februarja, in sicer v zavetišču GRS Kranj ter na Korenu in Kompoteli. Prijave z vplačili in dodatne informacije: Milen Pavlin, Iskra ISD, tel.: 2076-703, Niko Ugrica, tel.: 041/734-703 ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva, Poslovni center 3 - vključno do srede, 12. januarja (do 15 kandidatov). Šola fotografije Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj - izobraževalni odsek organizira šolo fotografije, ki bo potekala v restavraciji Poslovnega centra, Planina 3, Kranj, in sicer ob sredah: 22. januarja, 19. februarja, 19. marca in 16. aprila ob 18. uri. Oprema pa naj bo sle- deča: fotoaparat, filmi, filtri, objektivi, beležka, pisalo.... Prinesite tudi vašo fotografsko opremo, da se boste o njej pogovorili. Prijave z vplačili in dodatne informacije: Milena Pavlin, Iskra ISD, tel.: 2076-703, Niko Ugrica, tel.: 041-734-049 ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva, Poslovni center Planina 3 - vključno do srede 15. januarja. Vadba dojenčkov Bled - Plavalni klub Radovljica bo organiziral vadbo dojenčkov v vodi, v hotelu Jelovica na Bledu za dojenčke, od 4. meseca starosti dalje. Vadba bo potekala od 14. januarja dalje. Dodatne informacije in prijave po tel.: 031/446-249 in 041/873-341. Novoletni rekreacijski pohod Sovodenj - Planinsko društvo So-vodenj vas vabi v četrtek, 2. januarja, med 9. in 16. uro na novoletno rekreacijski pohod na Bevkov vrh. Dostop je možen s Sovodnja, Kladij in Jazen. Pohod bo ob vsakem vremenu. Pohod po orientacijski poti okoli Dupelj Kranj - Pohodniška sekcija pri Društvu upokojencev Kranj vabi svoje člane in druge ljubitelje zimske narave na pohod nam tako blizu, a malo poznan kraj: Pohod po orientacijski poti okoli Dupelj. Izlet bo v četrek, 16. januarja. Ob 8.45 uri se boste zbrali na avtobusni postaji v Kranju. Odhod rednega avtobusa proti Tržiču je ob 8.55 uri. Prijave z obveznim vplačilom sprejemajo v društveni pisarni. Na Dobrčo Kranj - Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj organizira in vodi zimsko turo na Dobrčo. Izlet bo v četrtek, 9. januarja. Zbrali se boste na avtobusni postaji v Kranju in se z rednim avtobusom ob 7.25 uri odpeljali proti Tržiču. Zaradi snežnih primer priporočajo primerno opremo. Prijave z obveznim vplačilom sprejemajo v društveni pisarni do ponedeljka, 6. januarja. Novoletni pohod na Blegoš Gorenja vas - Planinsko društvo Gorenja vas organizira 4. novoletni pohod na Blegoš, ki bo v čett tek, 2. januarja. Start pohoda bo pri podjetju Marmor na Hotavljah ob 8. uri. Pot bo potekala po Jez-gurcovi senožeti, čez Prvo ravan na vrh Blegoša do zimskega zavetišča gorske straže na Jelencih. Pohod traja 5 ur, obvezna pa je primerna planinska oprema. Pohod na Šmarjetno goro Kranj - Pohodniška sekcija pri Društvu upokojencev Kranj začenja vsako leto s prvim četrtkom po novem letu tradicionalni pohod na Šmarjetno goro. Letošnji bo še toliko bolj "časten", ker bo to jubilejni 10. po vrsti. Zbrali se boste na kranjski avtobusni postaji v četrtek, 2. januarja, ob 9. uri. Prijave v društveni pisarni niso potrebne. Na zbornem mestu naj se vsak pohodnik javi vodniku, zaradi seznama udeležencev. Novoletni pohod na Kum Kranj - Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj organizira v sredo, 2. januarja, tradicionalni pohod na Kum. Zbrali se boste na železniški postaji v Kranju, z odhodom vlaka ob 6.02 uri za Ljubljano in se odpeljali do Trbovelj. Predhodne prijave v društvu niso potrebne. Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj organizira novoletni pohod na Kum, ki bo v četrtek, 2. januarja, z odhodom ob 6. uri z vlakom iz železniške postaje Kranj. Predviden čas hoje bo 5 do 6 ur. Oprema naj bo zimskemu vremenu primerna. Predhodnih prijav NI! Dodatne informacije dobite po tel.: 204-15-04 - Lojze Zelnik. Jesenice - Planinsko društvo Jesenice vabi v četrtek, 2. januarja, na tradicionalni novoletni pohod na Kum. Odhod bo z Jesenic z vlakom ob 5.20 uri, zbor vseh po-hodnikov pa bo ob 5.10 uri na železniški postaji na Jesenicah. Skupne hoje bo približno pet ur, pohod bo lahek, seveda pa bo treba upoštevati zimske razmere. Pohod bo organiziran v vsakem vremenu. V Dražgoše Tržič - Občinsko združenje borcev in udeležencev NOB Tržič obvešča člane in ostale zainteresirane, da organizira avtobusni prevoz za udeležbo na spominsko svečanost, ki bo 12. januarja 2003 v Dražgošah. Prijave sprejemajo vsako sredo v pisarni združenja ali Ivanka Hvalica, tel.: 596-14-37. Obvestila PD Križe obvešča Križe - Planinsko društvo Križe obvešča, da bosta Koča na Kriški gori in Planinsko zavetišče v Gozdu v času praznikov do 5. januarja redno oskrbovani. Danes je premalo snega tudi v Tamarju, kaj Sele v Planici, kjer skakalnica, na kateri bo finale v smučarskih poletih, kaže gola rebra, saj je občutno ponoči in podnevi pretopio, da bi lahko delali umetni sneg. Deset Stopinj Celzija preko dneva je lepa jesenska temperatura, ne pa temperatura, ki bi jo pričakovali ob koncu decembra. Na planiški skakalnici, OO-metrski, ki seje tako neslavno podrla, ki seje ni nihče niti ogledal in za katere obnovo niso prn vočasno vložili in ne dobili dovoljenja, da bi jo usposobili za olimpiado mladih, je nekaj delavcev /e začelo / delom, /al prepozno -Planica je izgubila pomembno mednarodno tekmo in izpustila priložnost, da bi gostila mlade športnike - skakalce, s tem pa še priložnost za promocijo doline pod Poncami, Lama Shenphen zdravi Medvode - Lama Shenphen, prvi tibetanski menih, ki živi v Sloveniji, pomaga ljudem brez omejitev, prostovoljno, brez lastnih interesov in nesebično. Zdravi, pomaga pri reševanju vsakdanjih težav, daje nasvete, uči meditacije in budizma, deli svoje znanje in modrost. Zdravljenja potekajo od ponedeljka do petka od 14. do 19. ure, v nujnih primerih vas obišče tudi na domu ali v bolnišnici. V nujnih primerih ga lahko pokličete kadarkoli, tel.: 031/346-392-Tiberij. Odmaknjena bližina Kranj - Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije - Območna enota Kranj vas vabita na odprtje razstave Odmaknjena bližina - naravna in kulturna dediščina Kozjanskega parka, ki bo v sredo, 8. januarja, ob 12. uri v razstaviščih Kokra in Sava - Tomšičeva 7, Kranj. Razstava bo odprta do 4. februarja. Razstavo pa bo slovesno odprl gospod Dušan Andrej Kocman, župan občine Kozje. Razstava Franca Novinca Kranj - V Galeriji Elektra, v avli poslovne stavbe Elektra Gorenjske, Ul. Mirka Vadnova 3/a, je na ogled slikarska razstava del akademskega slikarja Franca Novinca. Razstava bo na ogled do 10. januarja. Varstvo narave v Karavankah Kranj - Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Kranj, vas prijazno vabi na razstavo "Varstvo narave v Karavankah" ob zaključku letošnjega Mednarodnega leta gora. Razstava prikazuje naravne vrednote in biotsko petrost Karavank. Ogledate si lahko tudi zbirko fosilov, ki sta jo pripravila zbiralca Davo Presinger in Jože Batič. Razstavo si je možno ogledati ob delavnikih do 17. januarja, od 8. do 13. ure, v prostorih Zavoda RS za varstvo narave, Tomšičeva 9, Kranj. Božične jaslice doma in po svetu Kranjska Gora - Gornjesavski muzej - enota Kranjska Gora vabi na ogled razstave miniaturnih jaslic iz zbirke Frančiškanskega samostana Brezje "Božične jaslice doma in po svetu", v galerijskih prostorih Liznjekove domačije na Borovški c. 63 v Kranjski Gori. Razstava bo na ogled do 2. februarja 2003. Pred zapornico v dolino Tamar se v teh prazničnih dneh ustavljajo številni avtomobili, kajti turisti in tisti vikendaši, ki prebivajo v počitniških hišah in apartmajih Zgornjesavske doline, se radi odpravljajo na sprehod proti Tamarju. Med njimi, ki kar v procesiji hodijo proti domu v Tamarju - obisk je izreden - ne manjka tudi zelo navdušenih rekreativcev, le kačev na snegu, za katere so v Ta marju napravili kar precej velik krog lekaške steze v okoliei doma v Tamarju, tudi s sodelovanjem (io/.dnega gospodarstva, saj so del trase morali posekati. Edino na tej tekaški progi, ki po dolžini in razgibanosti seveda ne more nadomestili imenitne, skoraj 5 ki lometrov dolge tekaške proge od Planice do Tamarja, ki pa je /a /daj še kopna, se da napraviti kar nekaj tekaških korakov. A bolje Alenka Kham Pičman Kranj - Zavod za varstvo kulturne dediščine lovenije - OE Kranj vabi na ogled razstave Alenke Kham Pičman in memoriam dr. France Prešeren - igra linije in barve v urbanem prostoru in pejsažu - iskanje lepote v arhitekturi slovenskih mest, v razstavišču Tomšičeva 7, Kranj. Razstava bo odprta do 6. januarja. Razstave na Bledu Bled -1. nadstropje Občine Bled: razstava risb otrok OŠ Bled in Zgornje Gorje na temo 35. Šahovske olimpiade Bled, Slovenija. Hotel Krim: prodajna razstava na temo šah - g. Vogelnik (akril). Hotel Park: na ogled je razstava avtorja Toneta Kavčiča na temo "Motivi iz Kamne Gorice in okolice". Kavarna hotela Astoria: prodajna razstava likovnih del v oljni tehniki avtorice Nade Kobentar ter razstava Fotokluba TNP z naslovom "Blejske razglednice". Vila Prešeren: razstava unikatnih izdelkov iz Steklarne Rogaška. Trg Bled: na ogled je likovna razstava akademske slikarke Brigite Požegar Mu-lej. Galerija Vila Nana: prodajne razstave v hotelu Jelovica in hotelu Kompas ter v TD Bled. Informacije: 57-41-357. Fundacija Jože Ciuha: razstava grafičnih listov klasikov 20-stoletja iz beneške grafične delavnice Fallani iz Benetk: Galerija Deva Puri: stalna slikarska razstava. Tam za hribi je tako kot tukaj... Ljubljana - V Muzeju novejše zgodovine Slovenije je na ogled razstava "Tam za hribi je tako kot tukaj..." s podnaslovom Evropska poglavja slovenske zgodovine v 20. stoletju. Razstavo si lahko ogledate do konca marca 2003 vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 10. do 18. ure. Ob nedeljah so javna vodstva. Božični koncert Škofja Loka - V soboto, 4. januarja, ob 19. uri bo v cerkvi sv. Jakoba v Škofji Loki božični koncert Mladinskega pevskega zbora Škofja Loka. S pesmijo v novo leto Šenčur - Pevski zbor sv. Jurij vas vabi na tradicionalno budnico z naslovom "S pesmijo v novo leto". Skupaj z vami dobo zapeli in vam s pesmijo in besedo voščili srečno novo leto. Zbrali se boste v četrtek, 2. januarja, ob 17. uri pred Domom krajanov v Šenčurju. malo kot nič - vsaj /a pokušino je ta krog kar dovolj, dokler bo. Na njej trenirajo tudi mladi tekači, elani domačih šporlnih društev in klubov. Možnost leka na smučeh je v Zgornjesavski dolini trenutno le še od doma na tromeji do državne meje, kjer so s teptalcem uredili nekaj kilometrov dolgo gorsko tekaško progo, ki pa privlači pred vsem tiste rekrealivce in tekmovalce, ki trenirajo na večji nadmorski višini. Skromno /a občino, ki slovi po odličnih tekaških progah, saj jih ima kar okoli 45 kilometrov od Gozd Martuljka do Rateč. Že lici je lelo, pravi Andrej kolenc. ki pri turističnem društvu skrbi za tekaške proge, so težave s snegom mora biti vsaj 25 centimetrov podlage, da se jo uredi s teptal- ceni in že tretje lelo jim /alo De uspe pripravili lekaške proge /a Kompasom, ki bi bila /večer ra/ svelljena. A lako je toplo, dfl :.e \ Tamarju dežuje, ne pa sneži. Toplo vreme letošnjega decembra jemlje še listi sneg, kar ga je pad lo. Darinka Sedej SPOROČILO O SMRTI Žalostni sporočamo, daje 24. decembra 2002 umrla naša teta, KATI BRANKOVIC rojena VRHLINC, z Bleda; borka Gorenjskega odreda, Prešernove brigade in Škofjeloškega odreda, odlikovana z Redom hrabrosti in Redom zaslug za narod III. stopnje. Pokopali so jo 27. decembra 2002. Njenemu spominu se bomo vsi, ki smo jo imeli radi in jo spoštovali, priklonili v soboto, 4. januarja 2003, ob 15. uri na blejskem pokopališču. Družine: Vrhune, Ulčar, Polda, Rupar iz Ljubljane, Bleda, Hraš in Hlebe. Snega le za pokušino Kakšne so smučarske razmere v Zgornjesavski dolini? Slabe, saj ni snega. V okolici doma v Tamarju pripravili progo za rekreativce in tekmovalce, a se na progi zaradi dežja že kaže kamenje. Rateče - Planica - Letošnji začetek zime smučarjem in tekačem na smučeh zanesljivo ni naklonjen niti v tistih slovenskih krajih, ki so bili tradicionalno zelo hladni in tudi sneženi. Vsaj za prvo silo so v Planici in še posebej v Tamarju vedno imeli sneg: spomnimo se le afere, ki je dobila epilog tudi na sodišču, ko so planinski delavci ukazali, da se sneg na skakalnico vozi iz Tamarja, ki sodi v osrednje območje Triglavskega narodnega parka. MALI OGLASI 8201-42-47 8201-42-48 «201-42-49 fax:201-42-13 APARATI STROJI Prodam TELEVIZOR Samsung barvni ste-reo. B 041/247-891_16884 Prodam pol leta star PRALNI STROJ. B 031/254-502 16SM1 PRALNI STROJ GORENJE PS-350 BM, prodam. B 041/878-494 15950 Prodam VAP 150-10 SAMONAKLADALNO Pionir 17. B 031/453-621 16962 DISKALEC - ISKALEC besed v slovarju ali telefonskem imeniku , cena 3.500 SIT. B 23-11-426 16963 VALJČNI LIKALNI STROJ, ŠIVALNI Na-uman na elektriko, fritezo, ugodno prodam. B 2331-787 16980 GARAŽE Prodamo GARAŽO v garažni hiši Bistrica pri Tržiču. B 041 /845-792 16626 GLASBILA OJAČEVALEC stereo dvokanalni 100*W z efekti primeren za citre ali kitaro, prodam za 60.000 SIT. B 5801-781 15973 HIŠE PRODAMO Bled - nadstropje stan.hiše cca. 100 m2 in mansarda 60 m2, ni izdelano, lepa sončna lokacija, K3 KERN d.o.o., jal. 04 202 13 53, 202 25 66 _ Kranj - hiša-dvojček v Bitnjah, vel. 10.5 x 9.5 m in garaža 5 x 6 m, parcela 495 m2, v II. podaljšani fazi (fasada, okna, ureditev zunanje okolice), cena = 35,0 mio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 V bližini Radovljice: neobnovljeno kmečko hišo vel. 6 x 11 m na parceli 774 m2, ugodna cena, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Cerklje, okolica - 3 leta stara stan. hiša 12,4 x 9,5 m2, 3 etaže, velika pokrita terasa, lep razgled, cena = 46,8 mio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 V bližini BREZIJ: nova hiša vel. 10 x 11 m, klet, pritličje in mansarda, parcela 500 m2, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Starejšo HIŠO v okolici Vrbe prodam, 300 m2 zemljišča, cena 10 mio SIT. T? 040/617-193 16954 SLATNA-BEGUNJE prodamo poslovno stanovanjsko hišo na parceli 2000 m2 na lepi lokaciji. Možnost večih stanovanj ali katerakoli dejavnost. Vse informacije izključno na Latni 15 A, Begunje 16983 KUPIM ODKUPUJEM HLODOVINO hrasta, bukve, jesena ter smreke, odkupim tudi goli. Nudimo tudi odkup lesa na panju. B 51-80-220, 041/639-348 16917 Kupim PAJEK SIP in CISTERNO za gnojevko Creina. B 041 /808-765 16968 Kupim TRIP TRAP STOLČEK za hranjenje (lahko zelo dotrajan). "B 041 /455-344 LOKAL ODDAM V najem oddam prostor - 20 m2, za mirno dejavnost, Križe. B 041/912-914 16953 OTR. OPREMA Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK INGLESINA, zelo lepo ohranjen. B 031/687-400 ,6949 OSTALO ČREVA za krvavice in pečenice ter ovitke za salame in bržole dobite v trgovini KORO-TAN v Struževem. B 04/2024-235 ieseo KOZARCE in STEKELNICE različnih oblik dobite v trgovini KOROTAN v Struževem. 2? 2024-235 16561 PRIDELKI JABOLKA, KIS, pasteriziran SADNI SOK in JABOLČNE KRHUE, lahko dobite pri Mar-kuti v Cadovljah 3, pri Golniku B 256-00-48 Prodajamo KVALITETNO DOMAČE ŽGANJE: sadjevec, hruškovo, češnjevo, viljemo-vo in medeno. AKTUALNO - žganje s sadeži: borovničevo, jagodno, marelično, ribezovo, malinovo, limonino. Vsa žganja so tudi v obliki darilnega programa. Kmetija Princ, Hudo 1 (pri Kovorju) Tržič, B 595-60-80, 041 /747-623 16850 PODARIM Podarim lepo raztegljivo MIZO s predalom za kuhinjo ali dnevno sobo. B 20-12-181 zvečer ,6961 PSIČKA mešanka, stara 7 mesecev, živahna, potrebna ljubezni, zelo rada ima otroke, išče novega lastnika, ki bi zanjo želel skrbeti in v zameno za skrb dobi zvestega prijatelja. Vse inf. na B 031 /771 -903 16964 POSLOVNI STIKI POSOJILNICA GORFIN, d.0.0., Kranjska c. 4, Radovljica - HITRA POSOJILA do 150.000 SIT. B 040/633-903, 04/531-56-64 int. 284 15374 Šivilji registrirani odsotpim lokal v centru Ljubljane. Lokal je sprejemnica za tekstilni servis in šivanje po naročilu. Delujemo že dve leti in je dejavnost vpeljana. Stroški so le polovica najemnine. "B 041/380-725 16982 POZNANSTVA Ženitvena agencija UTRINEK vam posreduje stike za prijateljstvo - resne zveze. B 040/79-15-15,01/750-31-59 15559 RAZNO PRODAM DRVA meterska ali razžagana tudi brezova. Možnost dostave, prodam. "B 041/718-019 18854 TSden dni starega čb BIKCA in NAKLADALNO PRIKOLICO z valji in trakom, ugodno prodam. B 041/820-487 15979 STANOVANJA KUPIMO V Kranju kupim 2 sobno ali 2r5 sobno stanovanje pri Vodovodnem stolpu, Šorlijevo naselje, nižje nadstropje, plačilo takoj!,*tel. 041 366 622 STANOVANJA ODDAMO Kranj - pritličje hiše, kuhinja opremljena, Tržič - 3 sobno stanovanje v nadstropju hiše, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 Kranj - pritličje hiše s pisarno in stanovanjem v hiši v bližini sodišča, K3 KERN d. 0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 V Radovljici oddam 1 sobno, centralno ogrevano in opremljeno STANOVANJE. B 041 /530-863 16956 Oddam 1 sobno STANOVANJE. B 031/891-105_16965 Na Bledu ODDAM opremljeno SOBO z možnostjo kuhanja in souporabe kopalnice. •B 5744-108 16970 STANOVANJA NAJAMEMO Najamem SOBO ali manjšo garsonjero V KRANJU. B 041/250-358 16945 STAN. OPREMA Poceni prodam FRANCOSKO POSTEUO 140x200 in 5 delno OMARO. c 2380-740 SPORT Nov, nerabljen SNOVVBOARD z vezmi, prodam. B 041 /298-798 16902 STORITVE Zaluzije, lamelne in plise zavese, izdelamo in montiramo. RONO SENČILA, Mavsarjeva 46, Notranje gorice, B 017365-12-47, 041/334-247,031/580-621 16156 InepremičninskoI poslovanje STROJNI OMETI - notranjih sten in stropov - hitro in po ugodni ceni. B 041/642-097, 01/832-71-90, Urmar, d.0.0., Zakal 15, Stahovica iei65 ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU, PARKETARSTVO, SLIKOPLESKARSTVO, POLAGANJE LAMINATA, TALNIH IN STENSKIH OBLOG, SUHOMONTAŽNI SISTEMI Knauf, KERAMIČNA DELA, KOMPLETNE ADAPTACIJE STANOVANJ. B 031/379-256, 23-81-900, JB Splošna zaključna dela, Zlato polje 3 C, Kranj 16299 Izdelava podstrešnih stanovanj po sistemu Knauf, polaganje talnih, stenskih in stropnih lesenih oblog ter izdelava frčad in nadstreškov. Krmelj Andrej s.p., Jezerska c. 73, Kranj B 040/735-658 16586 ndomplan i družba za inženiring, nepremičnine, urbanizem mi in energetiko, d.d. kranj,bieiweisova 14 tel.h.C.:04/20-68-700, fax: 04/20-68-701 GSM: 041/647-433 IZDELAVA PODSTREŠNIH STANOVANJ in POLAGANJE lesenih oblog. Planinšek s.p., Hotemaže 21, Preddvor, B 25-31-673, 031 /50-46-42 16732 STOPNICE - notranje, zunanje, zložljive, PROTIVLOMNE KOVINSKE MREŽE za okna, pohodne REŠETKE, NADSTREŠKI za vhodna vrata. GELD.d.o.o., Jesenice, J.Šmida 15, "B 04/580-60-26 leeo? FLAMME DIMNIKI iz nerjaveče pločevine, sanacija starih dimnikov, dimniki za novogradnje, vrtanje dimnikov, ogled na objektu. it 04/515-44-90, 041/634-656, Flam-me.d.o.o., Potočnikova 11, Šk. Loka 16888 ODVETNIKI DAMIJAN PAVLIN POLONA PAVLIN BOHINC in MARKO KLOFUTAR voščijo vsem vesele božične praznike in srečno ter uspehov polno novo leto. Obenem obveščajo cenjene stranke, da so se preselili v NOVE POSLOVNE PROSTORE v KRANJU, STRITARJEVA 7 (v bližini Kina CENTER). Tel.: 04 281 38 00 in 04 281 39 00, fax. 04 201 20 43 STANOVANJA PRODAMO KRANJ, Vodovodni stolp - 2 SS 57,40 m2 v 3. nad., 2 SS 54,6 m2 v 4. nad. pri nebotičniku, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina II -1 G 28,00 m2 v 2.nad., K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66, KRANJ - 2 SS 48,80 m2 v večstanovanjski hiši z novo opremo, 2 SS 59 m2 v 6. nad., 2 SS 68 m2 v 2.nad. 2 SS + K 76 m2 v 1. nad. K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina I - 2 SS + K 69,5 m2 v 5. nad., K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 _ KRANJ, Planina III - 3 SS + K 76 m2 v l.nad., K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina III - 3 SS + K 79,80 m2 v pritličju., K3 KEAN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina III - 2.5 SS 75,60 m2 v l.nad. K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53 202 25 66 KRANJ, Planina II - 3 SS 79,80 m2 v pritličju z atrijem, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina I - 2 SS + 2 K 91 m2 v 6. nad.; 2 SS + 2 K 95,4 m2 v 2.nad., K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 PREDVOR - 3 SS + K v 1. nads.obnovljene hiše 118 m2, posebej podstrešje 100 m2, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 TRŽIČ - v 2. nads v celoti obnovljeno 4 SS + K 155 m2, s kletjo in podstrešjem še 30 m2, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodam 1 ss s kabinetom, 39 m2, Bistrica pri Tržiču; Kovorska cesta, 2. nadstropje, cena 9,5 mio SIT. B 040/831-251 16624 BISTRICA PRI TRZICU - 2 ss s kabinetom, pregrajeno v 3 ss, na Deteljici, 8. nadstr, cena 12,5 mio SIT. B 041 /845-792 16625 Prodamo manjše STANOVANJE v centru Tržiča, souporaba sanitarij. B 041/845- 792 16627 V Kranju za Zdravstvenim domom imamo na razpolago še nekaj novih stanovanj. B 041/647-257 16805 POSESTI PRODAMO Kranj, Visoko - zazidljiva parcela 2.300 m2 z nadomestno gradnjo hiše, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Radovljica (smer Lancovo) - na sončni lokaciji prodamo 2 parceli po cca 800 m2 skupaj ali ločeno, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Kranj: v smeri Škofja Loka - parcelo 1.400 m2 prodamo ob glavni cesti, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Kranj: bližina - parcelo 680 m2 prodamo na mirni lokaciji, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Kranjska gora: stavbna parcela 671 m2 ob glavni cesti, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Cerkno: parcela 4.000,00 m2, od tega del zazidljivo prodamo po 3.000,00 SIT na m2, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 ZA RESNIČNOST IN VERODOSTOJNOST OBJAVLJENIH OGLASOV IN SPOROČIL ODGOVARJA IZKLJUČNO NAROČNIK LE- TEH! GfINTfiR Biatov Praptotnik 10, NAKLO Tei./fax: 04/2s76-052 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER ^^S^ AVTOMOBILSKIH BumcEv^oNROE? co ^ 00 z CD CM cd > cd o) g TD > cd CO CO E S a "D o3 S, a. i gi- o. c co 0 o c «. H S ro ° 0 > (S. g "S 8 £ -a -E. E o o 1 ■% g D » ■ co co ■* >N >d '• ™ ._ X) To O > rs ._ co i! CD = E co -S c 4. gi "55 5 I a i:S. tj o gj i 1 1- 03 a. ■? OJ 03 " 63 $ co •B o o cd tO >0 1 II « e 03'"o O > n . (D ž J £ -c fO c o. co o o ~ E o ° £ > o 3 n cq n n cd o) cd O TD 03 i ■o S« > — 03 a E C cd o. čd 1 a N 3 CD TD o c CO *=• « co SL O o. cd 5^ cd TD co cnj § ° ■O ° 9 gj S j S '1 ca 'O S2 P xi CO o ca °):-■% cd >o £ C 3 CO Q) N o co č cd cd > t z C O) — cd II §š cd O C C CO — co > cd C cd g ^ TD cd C C E X! co O O -N * co O CO c s •o i C c -o* .g TD cd 2 .S Ćd a ca CD J c b TD C p.-CJ ^ 5o cd 3 • — o .n "o (d xi co o) o cd O ._, •o - — n •O 03 O O- cd n co o -Q _ _C0 cm a 2 ^ »5« co co o fi C3 03 x n ~ (D O co — c Sp fi 45 C J) M d) CD J* co *= ^5 co c o co 3 a tr fi>« o N (D (O i! n S -2. > > O. cd •O CD JK O co E n cd cd E ti .fi o O co C !_ CO CD S o u- co S E k_ cd It ;0 o. 8* co X) o TD XI O co £ H. J 5j •o _ CO co .£ co .£ co *- n co CO O CD B> n *S CD fi, CO C C C 22 2 >o CO .— r, •O O "S CO C 0 N CO p CD .E o 4T « a O O 0) lil O >o co i l ■> co c x7 S O m '° 8 « Cl-TD C0 o 73 o CM TD 2, * C0 c g L.O C0 t- f E cd cd c co '8 « a| 0) x) co c0 S (S % i I X) C O J CO^ O. CM o o OJ c0 X) N E °? i oj o o c co cb o cm cm cd 00 -S o 73 > cd cd n ~ cd is '^8 ^ o o cm u0 cm 0 ^ t CO 1 i > 3 >c/) Q GORENJSKI GLAS • 30. STRAN ••••••• ZANIMIVOSTI, MALI OGLASI / info@g-glas.si Torek, 31. decembra 2002 Z Gorenjskim glasom v novo leto Po nedavnem srečanju v Sori pri Medvodah je bilo minuli konec tedna na Dan samostojnosti veselo na Blejski Dobravi, naslednji dan pa v Vodicah, kjer je Turistično društvo prvič podelilo tudi priznanja za urejenost kmetij, hiš, društvenih domov in krajev v občini. Blejska Dobrava, Vodice - Prireditve Veselo v novo leto so tako na Blejski Dobravi kot v Vodicah postale že tako "domače in redne", da obisk na njih kljub obilici prireditev in dogajanj v dneh ob koncu leta sploh ni vprašljiv. Tega smo skupaj s prireditelji - na Blejski Dobravi je to krajevna skup- sednikom Lojzetom Koscem, ki je hkrati tudi poveljnik Gasilske zveze Vodice, tudi zelo veseli. Obakrat je bila namreč dvorana polna, v Vodicah pa smo zabeležili obisk, kakršnega na dosedanjih prireditvah še ni bilo. Na Blejski Dobravi smo seveda tudi tokrat na prireditvi med na- Ansambel Matjaža Kokalja s pevko Vido Lopič. nost z novim predsednikom Igorjem Arhom, v Vodicah pa Turistično društvo z neutrudnim pred- Naj bodo blagoslovljeni. Prihajajoči dnevi. Z vami smo ... (že 8 let) .... in bomo ... RADIO OGNJIŠČE stopajočimi bili zares veselina-stopa domače pevke Tajde Žni-daršič in domačega harmonikarja Jerneja Arha. Tajda je bila letos najboljša na prireditvi Prvi glasek Gorenjske, da je naslov osvojila upravičeno, pa je po'trdila tudi na prireditvi v četrtek zvečer. Jernej Arh pa je postal že kar ljubljenec občinstva na prireditvah z Gorenjskim glasom. Navdušil je namreč potem tudi naslednji dan v Vodicah. Mimogrede pa smo izvedeli, da odkar nastopa na prireditvah po raznih krajih z Gorenjskim glasom, so njegovi nastopi postali nekako bolj samozavestni. No, tega smo seveda tudi mi veseli. Na Blejski Dobravi pa nas je prijetno presenetil tudi zares kvaliteten nastop kvarteta klarinetistov Glasbene šole Jesenice pod men- ppi u& po*luAakq tmurni ittfntu Kvartet klarinetov torskim vodstvom Monike Svetina, nastopili pa so še Bor Trček, Polona Hanžek in Neža Černe. Sicer pa so za veselo razpoloženje na Blejski Dobravi skrbeli še Bes-niški kvintet, Andrej Plešec in Nena Ber iz sestava ansambla Ajda, pevca Valentin Antonijo in Tjaša Križnar, harmonikarica Kristina Pahor in ansambel Tulipan. Vsem je zaželel srečo in zdravja ob napovedi dogajanj v novem letu v KS Igor Arh, podelili pa smo med izžrebanimi nagradami tudi glavno in sicer glavnega pokrovitelja Gorenjske banke Kranj. Dobil jo je Rudi Karlin z Blejske Dobrave 2, ki pa jo je takoj, še preden je izvedel, kakšna je, namenil Karitas. Hvala Rudi. Veselo pa je bilo potem tudi naslednji dan v Vodicah. Kot smo še rekli, tolikšnega obiska v Vodicah še nikdar nismo doživeli. Bila pa je zagotovo tudi prireditev ena med "naj" do sedaj. Poleg pri- Povsod polne dvorane znanj TD so namreč nastopili ansambli Ajda z Valentinom Anto-nijemv Moški pevski zbor KUD Oton Župančič Sora pri Medvodah, ansambel Tihojla, ansambel Bohpomagej, ansambel Tulipan, Krila, Jevšek in ansambel Matjaža Kokalja. Poznani ansambli so bili seveda posebno doživetje za polno dvorano. Bogato revijo nastopov pa je ob pevki Roži Mariji Mikelj, Valentinu Antoniju, Tjaši Križnar, in harmonikarjih: Kristini in Jerneju in Maticu Urhu iz Vopovelj še posebej popestril Matjaž Kokalj s triom in nastopom na klavirski harmoniki in nazadnje s celotnim ansamblom s pevko Vido Lopič. Pred ponedeljkovim zadnjim srečanjem Veselo v novo leto v Bes-nici je bil to zares lep prednovo-letni večer z glavnim pokroviteljem Gorenjsko banko Kranj. Andrej Žalar Novoletni koncert in priznanja Desetič zapored je KD Mihaelov sejem letos v Mengšu pripravilo po vsej Sloveniji in tudi v tujini poznano sejemsko prireditev. Ansambel Jevšek Mengeš - Kulturno društvo Mengeška godba in Turistično društvo sta tudi letos na dan samostojnosti v kulturnem domu v Mengšu pripravila tradicionalni novoletni koncert, na katerem Turistično društvo vsako leto podeli tudi priznanja za urejenost. Letos so podelili priznanja šestim domačijam oziroma hišam in štirim društvom v občini Mengeš. Med posameznimi domačijami so priznanja dobili: Marija in Stane Gregorc, Ropretova 20 za lepo urejeno okolico in okrasno okensko cvetje skozi vse leto; Vera in Ivan Ovsenek, Loparjeva cesta 27 za obnovo starejše hiše in lepo urejeno okolico s cvetjem; Kati Sršen, Hribarjeva ulica 18 za veli- ko lepega cvetja na oknih in balkonu in urejeno okolico; Katja in Janez Pirnat, Loka pri Mengšu, Gasilska cesta za lepo urejeno hišo z veliko izbranega cvetja in urejeno okolico; Jožica in Janez Škrlep, Zadružniška 1 za lepo obnovljeno stanovanjsko hišo, veliko cvetja in urejeno okolico ter Mira in Slavko Grilc, Topole 18a, za veliko balkonskega in okenskega cvetja ter lepo urejeno okolico. Štiri priznanja pa so podelili tudi mengeškim društvom. Dobili so jih: Kulturno društvo Mihaelov sejem, taborniki Rodu upornega plamena Mengeš, Kulturno društvo Mengeška godba in kulturno društvo Franc Jelovšek Mengeš. Andrej Žalar POSLOVNE PROSTORE PRODAM Radovljica - na parceli 2.545 m2 poslovni objekt 540 m2 in stan.hiša 130 m2 v etaži, K3 KERN d.o.o, tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Jesenice - poslovni objekt 357 m2 v nadstropjih in poslovna stavba 192 m2, dvorišče 332 m2, K3 KERN d.o.o., tet. 04 202 13 53, 202 25 66 Kranj - poslovne prostore 250 m2 v pritličju objekta, od tega klet in skladišče 76 m2, zunanji prostor 287 m2, odlična lokacija, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 POSLOVNE PROSTORE ODDAMO Kranj - več manjših poslovnih prostorov ali na Planini ali v Kranju, K3 KERN d.o.o., te). 04 202 13 53, 202 25 66 VOZILA DELI KARAMBOLIRANO VOZILO ODKUPIM, naredim prepis in odvoz. IT 041/730-939 16711 Prodam nove zimske GUME 185/60/14. TT 041/582-829 18957 VOZILO KUPIM GOTOVINSKI ODKUP, PRODAJA in PREPIS VOZIL. MOŽNA MENJAVA STARO ZA STARO. NUDIMO TUDI LEASING in BANČNI KREDIT. SE PRIPOROČA AVTOPRIS d.o.o., Sp. Brnik 98, ob glavni cesti tf 252-68-60, GSM 041/816-528_ Karambolirano VOZILO ali VOZILO S OKVARO MOTORJA oz v kakršnem koli stanju, od 1.93 dalje, kupim za gotovino. tf 031/343-965 ien7 NAJVEČ ZA VAŠE POŠKODOVANO VOZILO, TUDI TOTALKO, TAKOJŠNJE PLAČILO, PREPIS IN ODVOZ tf 031/770-833 16533 Kupim FIAT UNO ali RENAULT 5 od letnika 90 do 93. tf 5336-490 16974 VOZILA ODKUP, PRODAJA IN PREPIS RABLJENIH VO-ZIL, gotovinsko plačilo. AVTO KRANJ, d.o.o., Savska c. 34, Kranj, tf 20-11-413,031/231-358 ODKUP-PRODAJA -GOTOVINSKO PLAČILO, UREDIMO PREPIS. MEPAX, Planina 5, 23-23-298, 041/773-772_ibmb Ugodno prodamo THAUA 1.4 RT 1.01, TRA-FIC Furgon I.98, MEGANE AIDA 1.61.98, ME-GANERT 1.61.96, LAGUNA BREAK 1.81.98, FIAT MAREA VVEEKEND 1.8 I.98, MEGANE SCENIC 1.6 RN 1.99 FIAT BRAVI 1.6 I 95. Za vsa vozila možen kredit brez pologa Vozila so servisirana. Informacije po tt 278-00-11 ali 278-00-12, RENAULT PREŠA, d.o.o, Cerklje ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM PLESKAR GALVANIZER; d. č 6 mes., 1 I del. izk.; sla/, j.-gov. in pis.; do 31.12.02; GA-LA EFECT.D.0.0., 0T0ĆE 5A, PODNART; št del mest: 2 MIZAR MIZAR; d. č. 6 mes.; 9 I del. izk.; kat B; do 15.01.03; ŽIBERT JOŠKO S P, BRITOF 93, KRANJ STROJNI MEHANIK IZDELOVALEC ZRAČNIH VZMETI; d č. 3 mes. do 07.01.03; GOODYEAR - EPE D.O.O.. ŠKOFJELOŠKA 6. KRANJ MEHANIK ELEKTRONIK IZDELOVALEC JERMEN; d č. 3 mes.; do 0701 03; GOODYEAR - EPE D.O.O., ŠKOFJELOŠKA 6, KRANJ GALVANIZER GALVANIZER; ned. č , 6 mes. del izk ; slov |. gov In pts., do 31 12.02; INTEC TIV TISKANA VEZJA D.O.O., LJUBLJANSKA CESTA 24A, KRANJ VOZNIK AVTOMEHANIK UPRAVUALEC AVTODVIGALA, ned. c.; 12 mes del izk.; kat. B,C; ostali pogoji: katerakoli šola IV stopnie; do 11.01.03; STEELTRANS D.O.O., CESTA ŽELEZARJEV 8, JESENICE VOZNIK TOVORNJAKA; d. č. 3 mes.; 1 I. del. izk ; kat.B.CE; do 11.01.03; STEELTRANS D.O.O., CESTA ŽELEZARJEV 8, JESENICE KUHAR KUHAR; d Č. 12 mes.; 6 mes del. izk.; do 11.01.03; BERNARD & SCHINDLER D.N.O., KORITNO 48A, BLED STROJNI TEHNIK ORODJAR; d. ć 12 mes ; angl. j. - gov; urej. besedil in delo s preglednicami - osn ; do 01.01.03; ISKRA MEHANIZMI D D UPNICA 8, KROPA, št del mest: 3 ČISTILEC LETAL; d. Ć. 6 mes., 1 I. del. izk.; do 31.12.02; HRIBAR BLESK D.O.O.. SAVSKA C 34, KRANJ; št del mest: 5 ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK SERVISER TELEKOMUNIKACU; ned č; angl. j. - gov m pis., nem. j. - gov., urei besedil in delo z bazami podatkov - osn., kat B; do 0701.03; KRON TELEKOM D.O.O, KOROŠKA CESTA 20, KRANJ EKONOMIST VODJA GOSTINSKEGA LOKALA; ned. č; 5 I. del. i/k ; angl. j - gov , nem. j. • gov , urej besedi in (leto s preglednicami - osn , kat B; do 14 01.03; HARITA D.O.O., TAVČARJEVA 9. KRANJ UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE SAMOST. STROK. SOD. ZA PROGRAMSKO OPREMO (HARDVVARE); ned č.; 5 I, del izk , angl j. - gov in pis , nem. j -gov in pis., urej besedil in dek) s preglednicami zahtevno, kal. B, ostali pogoji zaželjeno znanie ruskega j . izkušnje s podr strojne opr (hardvvare-a), možnost daljše služb odsotnosti, potovanj; do 11.01.03; ISKRA MEHANIZMI D D . UPNICA 8, KROPA Delna objava R 19, 1.90, lepo ohranjen, nova registraci-ja, prodam, tf 23-32-761_16946 Prodam CLIO 1.2, 1.97, 5 vrat. tf 031/810-407 16948 Prodam GOLF II diesel, I. 85, CITROEN AX I. 89 in SUZUKI SWIFT I. 90. tf 031/265-242 16966 Prodam HYUNDAI H 100 2 5 DLX, I 93, 6 sedežev r tovor, vsa stekla, bela barva. tf 041 /680-068 16971 Prodam GOLF diesel 1.9, I. 1993, prodam, tf 041/608-765 16976 ZAPOSLIM Iščemo dekle za delo v strežbi. It 031/519-679, Noč Anton sp., Selo 42, Žirovnica 16846 Honorarno zaposlimo PEKA in za določen čas PICOPEKA. Inf. na tt 041/799-249 oz. 041/861-435, Bernik Robert sp., Bukov-ščica 25, Selca ie96o ZAPOSLITEV IŠČE Višja medicinska sestra, še vedno želi pomagati starim, invalidnim in nemočnim osebam, 24 ur dnevno, tt 031/721-710 ies93 Delo išče - duo ali tri - iga na ohceti, obletnicah, ugodno, tt 533-10-15 ",i ŽIVALI PRAŠIČE od 25-200 kg prodam in pripo-Ijem na dom tt 041/730-990_ie75i Prodam 10 dni stareaga BIKCA simentat-ca. tf 031/253-521_NMt Prodam TELIČKO simentalko in BIKCA fri-zica stara 10 dni tt 25-22-571 13944 Prodam ĆB BIKCA starega 10 dni, 6 tednov staro TELIČKO simentalko ter PRAŠIČA za zakol tf 252-21-12_ie»47_ Prodam OVCO z JAGNETOM. tt 25-91-461 ali 041/233-795 18958 Prodam 2 TELIČKI simentalki, stari 10 dni. tf 518-23-55_10959 Prodam čb telička BIKCA star 7 dni. tt 041/515-724 TELIČKO simentalko staro 12 dni, prodam, ■ff 253-1352 16969 Prodam OVNA starega 10 mesecev JS pasma, za plemo. tt 259-15-40 16975 Prodam BIKCA simentalca, star 7 tednov tt 594-50-80 18981 ŽIVALI KUPIM ODKUPUJEMO mlado, pitano govedo, krave, ovce. Oblak Janez,s.p., Delavska ul 18, Žiri, tf 041/650-975_16633 Kupim brejo TEUCO simentalko. tf 51-22- 639 18951 Kupim TELETA simentalca, starega en teden, tf 041/575-259 16952 RADI0DMEV 9P.9, 97.2, »9.8, 103.7 MHZ UKV, STEREO, RDS ^A>. MIRKA VADNOVA 14 f >v 4000 KRANJ OBL'C tel.: 04/201 50 30 lesni program, hobbv, pohištvo, lesni elementi Redno ali pogodbeno za določen čas takoj zaposlimo NATAKARJA CO za samostojno delo strežbe v Gostišču Dežman na Kokrici. Kandidatka z izobrazbo gostinske stroke in vsaj tri leta delovne prakse naj pismene vloge pošljejo na naslov: Intersport, d.o.o., Betonova 2, 4000 Kranj "Gostišče Dežman". Dodatne informacije o zaposlitvi dobite na tel. št. 04/204 9070. ŽELITE PRODATI ALI KUPITI RABLJEN AVTO? Oglasite se ali pokličite TAL N PE Zg. Bitnje 32, TEL.: 04/23 -16 -180, GSM: 031/664-466 Uredili vam bomo tudi prenos lastništva za vašega jeklenega konjička. TUDI RABLJEN AVTO JE DOBER AVTO Leto dni v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Na grobu večna lučka ti gori, a tebe, dragi ata, več med nami ni. Le srce in duša ve, kako boli, ko več te med nami ni. - V SPOMIN Jutri, 1. januarja 2003, bo minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, ata, stari ata in tast FRANC DOLINSEK st. Vsem, ki se ga skupaj z nami spominjate, postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče, iskrena hvala. VSI NJEGOVI Tupaliče, 31. decembra 2002 ZAHVALA V 97. letu je odšla h Gospodu naša mama, babica, prababica in praprababica MARIJA BEVK iz Leskovice K večnemu počitku smo jo pospremili v nedeljo, 22. decembra 2002. Iskreno se zahvaljujemo za darovano cvetje, sveče in tolažilne besede. Hvala gospodu župniku, zdravnici, dobrim sosedom, pevcem in Francki. Hvala tudi vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Bila nam je in bo svetla luč v življenju. Ljubi Bog povrni ji in jo sprejmi k sebi. VSI NJENI Leskovica, 22. decembra 2002 Srce tvoje je zaspalo, zvon v slovo ti je zapel. Misel nate bo ostala, spomin za vedno bo živel. ZAHVALA V 82. letu nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in stric ANTON GRAŠIČ - SAVO borec Šlandrove in Zidanškove brigade Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, njegovim soborcem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala Zvezi borcev Naklo za spremstvo in govorniku Jožetu Kašparju ter g. Poljču za organizacijo pogreba. Zahvala tudi g. župniku Mitju Selanu in g. župniku dr. Silvestru Novaku za lepo opravljen obred, pogrebni službi Navček in pevcem Zupan za ganljive žalostinke. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Od pokojnika smo se poslovili v družinskem krogu. Žalujoči vsi njegovi Polica, december 2002 Jaz bom mali sončni žarek ZAHVALA do vseh žalostnih ljudi, jim veselo bom pomagal, lajšal bedo in skrbi. Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš ljubljeni sin in brat VILJEM IVKO iz Škofje Loke Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem za darovano cvetje, sveče, izrečena ustna in pisna sožalja. Posebna zahvala g. župniku Janezu Zupancu za lepo opravljen pogrebni obred, službi Loške komunale ter vsem sošolcem in sošolkam, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mami, ati in sestra Mojca V SPOMIN Danes, 31. decembra 2002, minevata dve žalostni leti, odkar nas je zapustila draga mami JANINA JEREB Iskrena hvala vsem, ki obiskujete njen grob in ji prižigate svečke. Sin Janez, hčerki Marija in Sonja z družinami ZAHVALA Ob smrti mame, stare mame, tašče DOROTEJE SNEDIC rojene Keršič se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi g. župniku Grojzdku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem Zupan ml. za zapete pesmi, g. Pangeršiču za zaigrano Tišino in Pogrebni službi Tržič. Sin Mitja z družino Križe, 23. decembra 2002 Ne bo te več v naših srcih živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedija, tasta, brata, strica in svaka FRANCA PERHAVCA /. Mlake se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, znancem, bivšim sodelavcem Iskre, Gorenjskemu Tisku, gasilcem in Pogrebniku iz Dvorij. Hvala dr. Pogačnik - Peterneljevi, bolnišnici Golnik, g. župniku Ladislavu Kovačiču, pevcem Kvinteta bratov Zupan in trobentaču za zaigrano Tišino. Srčna hvala za darovano cvetje, sveče in izraženo sožalje vsem, ki ste ga spremljali na zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Mlaka, december 2002 Za mnoge danes ne bo nikoli jutri (Mila Kačič) OSMRTNICA V 93. letu starosti nas je zapustila naša draga teta KATARINA BRANKOVIČ roj. Vrhunc, nosilka spomenice NOB Na njeno željo smo jo pokopali v ožjem družinskem krogu na blejskem pokopališču. Žalujoča: Arno in Gabi Bled, 24. decembra 2002 ZAHVALA Ob boleči izgubi JAGODE RADANOVIĆ ki jo je v 83. letu premagala trdovratna bolezen, se za neprecenljivo pomoč zahvaljujemo njeni splošni zdravnici dr. Eriki Tratnik, vsemu dežurnemu osebju in pa-tronažnim sestram ZD Kranj, vsem zdravnikom in osebju golniške bolnišnice in tudi zdravnikom onkološke bolnišnice v Ljubljani. Za ustrežljivost in spodbudne besede se zahvaljujemo sorodstvu, prijateljem in pozornim sosedom. Podarjeni venci in sveče, izrečeno sožalje in spremstvo na zadnji poti so nam bili v teh težkih trenutkih v veliko oporo, še posebej pa so nas ganile duhovnikove lepe besede. Žalujoči otroci, vnuki, pravnuki in snahe. Kranj, 24. decembra 2002 Iščem te v morjih, iščem te v travah najdem te v zvezdah, ki sijejo nad menoj... V SPOMIN Prav danes. 31. decembra, mineva leto, odkar nas je zapustil naš dragi TONE BRADAŠKA Zahvaljujemo se vsem, ki se ga kakorkoli spominjate in obiskujete njegov tihi dom. VSI NJEGOVI Kranj, 31. decembra 2002 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi MIHAEL ČUHALEV Od njega se bomo poslovili danes, v torek, 31. decembra 2002, ob 11. uri na kranjskem pokopališču. VSI NJEGOVI OPRAVIČILO Pri objavi zahvale pokojni Luciji Bešter je prišlo do neljube napake. Pravilno se glasi po domače GROGOVA Lucija iz Podblice. Za napako se opravičujemo. Rodio Tfjojgv® ■-m m- Prvi 9I0/ Oorcnj/kc Prvi glo/ck Gorenj/ke Radio Triglav Jesenice, d.o o, Trg Toneta čularja 4.4270 Jesenice STEREO, RDS na frekvencah 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1-Bohinj wwwwwWw ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo D<** T, goAA ZARAČUNALA 3AAl^o fbc SREDA 5 od -1 °C do 2 °C ČETRTEK od -3 °C do 5 °C Danes, v torek, bo oblačno s padavinami. Meja sneženja bo na okoli 1000 m nadmorske višine. Popoldne bo zapihal severovzhodni veter. Padavine bodo do večera ponehale. Jutri, v sredo, bo v višjih legah pretežno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. Zjutraj bo v Ljubljanski kotlini megla. V četrtek bo pretežno oblačno. Razigran december v Kranju Glasbena skupina Mambo Kings razvnela množico v Kranju, žreb pa je petinpetdesetim srečnežem polepšal zaključek leta. Kranj - "Zaželimo si veliko dobrega, uspeha in sreče v četrtek, 26. decembra 2002, na veliki zabavi Gorenjskega glasa na peščenem parkirišču v Kranju od 21. ure dalje skupaj s skupino Mambo Kings," je pisalo na lično izdelanem vabilu. Vidno dejstvo je, da odkar so na "kranjski Sorboni" dobili Benota, človeka s smislom za organizacijo, je Kranj kar precej zaživel. Sploh pa večerno življenje - tako Kranjčanov, študentov, lahko pa bi kar rekli Gorenjcev. Pa ne, da kranjski študentje oziroma domačini ne znajo poskrbeti za prireditve, veselice in rajanja na pros- Zabava je v četrtek trajalo pozno v noč. Moč blagovne znamke V teh veselih decembrskih dneh smo v eni od gorenjskih družb dobili lekcijo iz marketinga in oglaševanja, predvsem pa razlago o tem, kaj pomeni blagovna znamka. •Na zabavi zagledaš privlačno žensko preko sobe. Pristopiš k njej in rečeš: "Živio, sem zelo dober v postelji. Bi radi preizkusili?" To je direktni marketing! Na zabavi zagledaš privlačno žensko preko sobe. Daš prijatelju za pijačo, da stopi k njej in ji reče: "Živio, moj prijatelj tam čez je zelo dober v postelji. Bi radi preizkusili?" To je oglaševanje! Na zabavi zagledaš privlačno žensko preko sobe. Izvrtaš številko njenega mobitela in jo pokličeš. Najprej malo poklepetata, potem rečeš: '"Živio, sem zelo dober v postelji. Bi radi preizkusili?" To je tele-marketing! Na zabavi zagledaš privlačno žensko preko sobe. Pristopiš, izraziš svoje spoštovanje, jo spomniš na zadnje srečanje, jo spraviš v smeh in dobro voljo, potem pa rečeš: "Živio, sem zelo dober v postelji. Bi radi preizkusili?" To je upravljanje odnosov s strankami! Na zabavi zagledaš privlačno žensko preko sobe. Ona pristopi in reče: "Živio, slišala sem, da ste zelo dobri v postelji. Rada bi preizkusilo!" To je moč blagovne znamke! » Novorojenčki V preteklem tednu je bilo v obeh gorenjskih porodnišnicah 28 rojstev, in sicer v Kranju 18 in na Jesenicah 10. V kranjski porodnišnici je na svet prijokalo 18 novorojenčkov, od tega 10 deklic in 8 dečkov. Na prvem tehtanju je bila najlažja deklica, ki je tehtala 2.150 gramov, najtežja pa je bila prav tako deklica s 4.320 grami. V jeseniški porodnišnici pa je prvič na ves glas zajokalo 10 dojenčkov, in sicer 1 deklic in 3 dečki. Kazalec na tehtnici je 3.850 gramov poku/al najtežji, 2.990 gramov pa najlažji deklici. RADIO KRANJ, d.o.o. Slovenski trg 1, KRANJ TELEFON: (04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM FAX: (04) 2021-865 REDAKCIJA (04) 2025-290 TRŽENJE E-pošta radiokranj@radio-kranj.si tmurni wmtu Spletna stran http://www.radio-kranj.si NAJBOLJ POSLUŠANA RADIJSKA POSTAJA NA GORENJSKEM pci n* poaioAaho tem, (in tudi so) le v zadnjih dveh, treh letih jim to ni najbolj uspevalo. Kot da Kranja niso znali zdramiti. Glasbena skupina Mambo Kings je v četrtek "koncertira-la" pozno v noč. Ker pa Gorenjski glas izhaja že petinpetdeset let, se je odločil, da bo na tokratni decembrski večer izžrebal petinpetdeset naročnikov, ki bodo prejeli praktične nagrade. Prvih pet bo prejelo sliko s Triglavom, vendar je bil na prireditvi prisoten le Drago Antolič iz Naklega, ostalih petdeset izžrebancev pa bo prejelo zanimiva ogledala, rokovnike, le v tajništvu Gorenjskega glasa (Zoisova 1 v Kranju) naj se oglasijo. S seboj naj imajo 1235 Radomlje, Pavle Šuštar, Ljubljanska 54, 1241 Kamnik, Stane Škof, Breg ob Savi 52, 4211 Mavčiče, Daniela Smrekar, Tomažičeva ulica 6/D, 4000 Kranj, Stane Oblak, Drulovka 45/F, 4000 Kranj, Ivan Oster-man, Luže 34, 4212 Visoko, Edvard Renko, Hafnarjeva pot 53, 4000 Kranj, Marija Pintar, Zoisova ulica 9, 4000 Kranj, Viktor Pungartnik, Adergas 36, 4207 Cerklje, Tončka Pogačar, Grab-če 24, 4247 Zg. Gorje, Evgenija Oman, Zoisova ulica 3, 4000 Kranj, Ana Mihelčič, Ulica 1. avgusta 3, 4000 Kranj, Vilma Mo-dic, Vincarje 30, 4220 Škofja Loka, Franc Mullner, Groharjevo naselje 12, 4220 Škofja Loka, Mambo Kings vedo kako razgreti množico. Drago Antolič je sliko prevzel na licu mesta. tudi osebni dokument. Slike tako prejmejo: Martin Žonta, Ulica Janka Puclja 9, 4000 Kranj. Drago Antolič, Ulica Bratov Praprot-nik 13,4202 Naklo, Miroslav Va-upotič. Ulica Prvoborca 5, 4270 Jesenice, Alojz Kokalj Ševlje 34, 4227 Selca in Dora Tonejc, Finž-garjeva ulice 10, 4248 Lesce. Preostali izžrebanci pa so: Blažka Klemenčič, Podlanišče 10/A, 5282 Cerkno, Janez Zakelj. 1'ot v Bitnje 29, 4000 Kranj, Milka Zupan. Pavšičeva ulica 36, 1370 Logatec, Janez Zupan. Tavčarjeva ulica 19, 4000 Kranj, Jože Zavrl, Mavčiče 105, 4211 Mavčiče, Ivanka Zaletel, Deteljica 11, 4290 Tržič, Drago Tepeš, Cesta na Belo 3, 4000 Kranj. Ana Tomazin, Kidričeva cesta 8, 4000 Kranj, Alenka Tabakovič, Ulica Tončka Dežmana 2. 4000 Kranj. Viktor Švab, Pod Šijo 20, 4290 Tržič, Anton Špik, Kovorska cesta 23, 4290 Tržič, Sonja Šlihar, Zapuže 37, 4275 Begunje, Dra-gomira Šareč, Kajuhova 12, Viljem Kamenšek, Hrastje 67, 4000 Kranj, Boris Koporec, Ulica Juleta Gabrovška 21, '4000 Kranj, Milka Kuralt, Kurirska pot 2, 4207 Cerklje, Anton Kalan, Podlubnik 296, 4220 Škofja Loka, Darinka Kokalj, Zg. Jezersko 102/B, 4206 Zg. Jezersko, Marija Jenko. Mavčiče 5, 4211 Mavčiče, Marinka Jare, Podlubnik 78, 4220 Škofja Loka, Ivan Jelovšek, Utik 45, 1217 Vodice, Maks Jamšek, Golnik 55, 4204 Golnik, Franc Jalen, Tenetiše 56, 4204 Golnik, Ana Draksler, Zasavska cesta 40/a, 4000 Kranj, Marija Gantar, Partizanska cesta 68, 4226 Žiri, Anica Hikel, Za žago 8, 4260 Bled, Ivanka Hvalica. Cankarjeva cesta 13, 4290 Tr- žič, Anica Eržen, Sovodenj 1, 4225 Sovodenj, Marija Draksler, Zasavska cesta 42, 4000 Kranj, Boris Benedičič, Studeno 10,4228 Železniki, Anton Babic, Okornova ulica 6, 4000 Kranj, Vida Bobnar, Vasca 12, 4207 Cerklje, Ivan Bukovnik, Begunje 83, 4275 Begunje, Miha Bergelj, Pot na Jošta 11, 4000 Kranj, Jože Bajt, Bavdkova ulica 5, 4000 Kranj, Jože Brence. Trg Prešernove brigade 4, 4000 Kranj in Tomaž Bukovnik, Hotemaže 17, 4205 Preddvor. Nagrajencem čestitamo ostalim pa želimo vesele praznike in uspešno, zdravja polno novo leto 2003! Alenka Brun, foto: Tina Doki Letopis Gorenjska 2002/2003 Pri Gorenjskem glasu je spet izšel letopis Gorenjska. Za mrzle zimske dni prinaša veliko zanimivega branja. »Glasova knjiga-' je tokrat posvečena čebelarstvu, saj bo Slovenija poleti gostila čebelarje iz vsega sveta. Letopis so napisali odlični pisci v njem boste našli kroniko in koledar, predstavljajo se gorenjske občine in podjetja. f le / *j#W LOTO IZŽREBANE ŠTEVILKE 52. KROGA, z dne 29. 12. 2002 3, 7, 14, 18, 28. 31. 35 in dodatna 36 IZŽREBANA LOTKO številka: 515733 V 1 krogu je predvideni sklad za SEDMICO: 17.000.000 SIT za dobitek LOTKO: 20.000.000 SIT Spoštovane naročnice in naročniki! Zaradi vaše zvestobe vam poklanjamo letopis, ki vas čaka na vaši pošti. S seboj prinesite Gorenjski glas, z njim boste dokazali, da ste naša naročnica oziroma naročnik, saj je na prvi strani (spodnji desni rob) odtisnjen vaš naslov., Letopis lahko dvignete tja do februarja, toda verjetno se boste na pošto odpravili te dni in kupili praznične čestitke. Če ne morete od doma, prosite vašega poštarja, z veseljem vam bo prinesel letopis. Voščimo vam vesele božično-novoletne praznike, ki bodo z našim letopisom še lepši Za vas beležimo čas! GORENJSKA 2003