PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski M dnevnik ! o T- x> -vi "n r V c!> 5 S a Poštnina plačana v gotovini Abb. postala 1 gruppo Cena 600 lir - Leto XLI. št. 232 (12.264) Trst, četrtek, 17. oktobra 1985 r-5 q "C- ^ "O > Po izstopu PRI iz večine zaradi zadeve Achille Lauro in izpustitve Abasa o Craxijeva vlada pred odstopam v Ze včeraj ostavka republikanskih ministrov - KD hoče preprečiti parlamentarno razpravo, čemur nasprotuje KPI - Zaskrbljenost družbenih sil Tajnik PRI Spadolini RIM — Ministrski predsednik vla-do Bettino Craxi bo že danes zjutraj sporočil poglavarju države Francesču t'Ossigi odstop svoje vlade. To je naravni izid krize, ki jo je sprožil vče-aJ Spadolini z odločitvijo o izstopu Predsednik vlade Craxi republikanske stranke iz vladne koalicije in posledičnimi uradnimi ostavkami njenih ministrov in podtajnikov. Nič niso namreč zalegla prizadevanja drugih vladnih zaveznikov, zlasti demokristjanov, da bi užaljenega obrambnega ministra odvrnili od njegovega namena, da izvaja skrajne posledice iz odločnega nesoglasja do ravnanja Craxija in Andreottija v sklepnem delu prizadevanj za osvoboditev ugrabljene ladje Achille Lauro, zlasti pa do izpustitve voditelja PLO Abu Abasa. Prav tako ni krize odvrnilo niti dolgo jutranje srečanje Spadolinija s Craxijem, ki ga je zaman skušal prepričati o upravičenosti in neizogibnosti sprejetih ukrepov, da se zagotovita izpustitev ladje in življenje potnikov in posadke. Srečanje se je namreč končalo brez najmanjšega zbližanja, tako da je takoj nato vodstvo PRI soglasno odobrilo zelo oster dokument, v katerem ugotavlja, da ni več pogojev za vztrajanje v večini in očita nedoslednost v zunanji politiki, zlasti pa izpustitev Abasa in preočitno podpiranje PLO. Parlamentarne skupine PRI so nato posledično prav tako soglasno sklenile, da republikanski člani vlade takoj odstopijo. Tak sklep ni dopuščal druge možnosti, kot morebiten dogovor o postopku za odstop vse Craxi-jeve vlade. In ravno o tem so se včeraj vodila ves dan med voditelji koalicije mrzlična in živčna pogajanja. Craxi je namreč takoj po odstopu ministrov PRI zatrdil, da nasprotuje krizi izven parlamenta in da hoče zato, kot je bilo že nekaj dni napovedano, o vsej zadevi v zvezi z ladjo Achille Lauro poročati danes poslanski zbornici, kjer naj pride do ustreznih odločitev. V tem primeru bi seveda prišlo do ostrega javnega razkola v pet-strankarski večini, saj so republikan-c' napovedali odločno nasprotovanje kakršnikoli obbki odobritve Craxije-vega in Andreottijevega ravnanja, nekoliko blažje kritične resolucije pa so najavili tudi socialdemokrati in liberalci. Proti tej nevarnosti pa so najodločneje nastopili demokristjani, ki so izrekli nasprotovanje možnosti, da bi sc razkol prenesel iz vlade v parlament. De Mita in Forlani sta zato odšla pozno sinoči h Craxiju in ga prepričala (baje z grožnjo o odstopu demokristjanskih ministrov) za drugačen postopek: predsednik vlade bo„ najprej sklical ministrski svet, nato bo v poslanski zbornici le poročal (brez razprave), nakar bo šel Cos-sigi vrnit mandat. Temu postopku pa najostreje nasprotujejo komunisti, ki se zavzemajo za odkrito razpravo o italijanski zunanji politiki na Bližnjem vzhodu in delno odobravajo Craxijevo ravnanje pri zadevi ugrabljene ladje. Vodstvo KPI je izdalo sinoči dokument, v katerem zahteva politično razčiščenje o mirovni vlogi Italije na tem področju, z upoštevanjem pravic Palestincev in jamstvi za Izrael. Ob izbruhu vladne krize pa je tajnik Natta prekinil obisk na Kitajskem in je že na poti domov. Nasprotovanje novi vladni krizi in veliko zaskrbljenost so medtem takoj izrazili zastopniki tako sindikatov kot delodajalcev, ki ugotavljajo, da ne le otežuje pogajanja med njimi o ceni dela, a odpira vrzel v prizadevanjih za ozdravitev gospodarstva. V takih razmerah je namreč težko pričakovati, da bi lahko parlament sploh pravočasno odobril finančni zakon, ki je osnova za kakršno koli družbenogospodarsko vodenje države. Pomemben pogovor delegacije SKGZ s predsednikom SZDL J v Beogradu Grličkov potrdil podporo vse Jugoslavije Slovencem v zamejstvu v boju za zaščito ACE MERMOLJA bil — Včeraj je delegacijo SKGZ, ki je t a, n?. dvodnevnem obisku v Makedoniji na povabilo ^amkajšnje SZDL, v Beogradu sprejel predsednika zve-oga komiteja Socialistične zveze delovnega Ijud-va Jugoslavije Aleksandar Grličkov. Osrednja točka ograma je bilo vprašanje zaščitnega zakona za Slo-. nce, ki živijo v Italiji. Predsednik SKGZ Boris Race slav'"UVOCJU ^eja^ da se po Craxijevem obisku v Jugo-n- d1, kjer je bil tudi govor o tem problemu, stvari Pr prerna*CIdlo 2 mrtve točke. Italijanska vlada ni odstavila svojega zakonskega osnutka, čeprav je jen predsednik o tem govoril. Boris Race je poudaril, in h° 86 vključile avdicije posebne senatne komisije v da zato lahko vlada in parlament razpolagata z ^ mi informacijami o stvarnosti Slovencev v Italiji. p temu pa so se stvari v Rimu še enkrat zataknile. 2 I ace je nato dejal, da če je po eni strani problem z;i " -a,CGVan.ia važen, je po drugi bistveno, kakšen bo -dni zakon. Pri tem je kritično ocenil zakonski osek Krščanske demokracije, ki prinaša dokaj ome- jevalne predloge. Gre pač za znana stališča, po katerih bi delili Slovence v tri kategorije, in sicer tržaške in goriške na eni ter Beneške Slovence na drugi strani. Po drugi strani bi zakonski predlog KD diskriminiral tudi Slovence ki živijo v mestih, saj bi bili slednji močno prizadeti v primerjavi s Slovenci, ki bivajo v tržaških in goriških okoliških občinah. Ob zaključku je Race ponovno poudaril potrebo po utrjevanju dobrososedskih odnosov med Jugoslavijo in Italijo1, saj se ti odnosi neposredno odražajo na manjšinsko stvarnost. Predsednik SZDL Jugoslavije Aleksandar Grličkov je v odgovoru na Racetovo izvajanje potrdil zavzetost Jugoslavije za rešitev slovenskega vprašanja v Italiji in naglasil podporo Slovencem pri njihovem boju za pravice. Na pogovorih je sodeloval tudi član predsedstva ZK SZDLJ Marjan Rožič. Po teh srečanjih je delegacija iz Trsta, Gorice in Benečije obiskala časopisno podjetje Politika. Sprejel jo je direktor Aleksandar Bakočevič. Govor je bil nato o sodelovanju med Politiko in Primorskim dnevnikom ter tudi o tem, kako bi Politika prinašala čim boljšo informacijo o življenju in delu Slovencev v Italiji. Tajnik Shultz skuša umiriti polemiko z Rimom in Kairom RIM — Posmrtni ostanki 69-letnega ameriškega Žida Leona Kling-hofferja se od včeraj nahajajo na zavodu za sodno medicino v Rimu. Ameriški izvedenci in sirski patologi so na podlagi prstnih odtisov in zobovja prepoznali v truplu, ki ga je v ponedeljek morje) naplavilo na obalo pri sirskem mestu Tartus, tragično preminulega potnika italijanske ladje »Achille Lauro« Leona Klinghofferja. Danes bodo izvedenci izvedb avtopsijo. Medtem pa ameriško časopisje nadaljuje gonjo proti vsem državam, ki so po njihovem omogočile beg Abu Abasa. Do sedaj znani magnetofonski posnetki Abasovega pogovora z ugrabitelji, pa nesporno dokazujejo le njegovo posredniško vlogo pri razpletu, ne pa vodilne pri ugrabitvi. Washington in Tel Aviv se seveda na vse kriplje trudita, da bi dokazala Abasovo krivdo. Ameriški državni tajnik Shultz pa skuša pomiriti duhove in omiliti polemike z Italijo in Egiptom, Na deželi razprava o programu odbora . TRST — V deželnem svetu se ie včeraj pričela razprava o programu novega Biasuttijevega odora, ki se bo zaključila danes . (lPoldane z repliko predsednika ,n odbornikov. V debati je tekla beseda tudi o odstavku, ki ga je Biasutti na-Menil manjšinski problematiki v onaniji - Julijski krajini. Kri-icni do predsednika dežele so 1,1 s tem v zvezi Štoka (SSk), onci in Iskra (KPI) ter demo-Proletarec Cavallo. Vsi so očitali . lasuttijn, da pomeni njegova iz-Java o Slovencih korak nazaj v osedanji politiki deželne vlade, .er je preveč dvoumna in se ne lasno opredeljuje za zakonsko S'obalno zaščito. NA 5. STRANI Mednarodni seminar ob kvalificirani udeležbi v Ljubljani Vzgoja v večkulturnih družbah MARJAN KEMPERLE LJUBLJANA — »V zadnjem desetletju je doživela šolska kultura veliko preobrazbo na področju vzgoje in izobraževanja: predvsem je v šoli prevladovala literarna kultura, ki je bila po svojem dokaj omejevalna. Sedaj pa si vse bolj utira v šoli pot tehnična in matematična smer, to je nekakšna univerzalna kultura, ki postavlja v ozadje vprašanje lokalnih kultur. To odpiranje se je preneslo tudi na druge plati, na spoznavanje, oziroma odkrivanje tistih tem, ki so bile doslej v ozadju, zanemarjene. Ena od takih tem je vsekakor proučevanje manjšin in manjšinskih skupnosti k čemur so nenazadnje pripomogli tudi novi prijemi v ekonomskih odnosih in povezavah.« S to kratko analizo je tajnik centra za raziskave in inovacije pri OECD Norberto Bottani včeraj uvedel mednarodni seminar o vzgoji v večkulturnih družbah, ki poteka od torka v Ljubljani. Seminarja, ki ga prirejata ljubljanski inštitut za manjšinska vprašanja in Center OECD se udeležuje skoraj sto strokovnjakov in specialistov iz sedemnajstih držav. Po torkovi strokovni ekskurziji v Prekmurju, kjer so si pobliže ogledali dvojezično slovensko-ma-džarsko šolo v Lendavi in spoznali tamkajšnjo družbeno stvarnost, so se udeleženci seminarja včeraj seznanili z jugoslovanskim vzgojno-izobraževalnim siste mom. V uvodnem pozdravu je predsednik republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije Tine Zorič poudaril, da si Jugoslavija prizadeva za enakopraven razvoj vseh narodov in narodnosti, ta prizadevanja pa imajo prav. na področju vzgoje in izobraževanja svoj temeljni poudarek. To je prišlo še predvsem do izraza v predstavitvi študije o jugoslovanskem modelu vzgoje in izobraževanja, ki jo je priredil inštitut za narodnostna vprašanja. Jugoslovanski model zagotavlja pravico do izobraževanja v materinem jeziku, zagotavlja učenje tako imenovanega drugega jezika (to je jezika družbenega okolja oziroma nematerinega jezika), v vsebino NADALJEVANJE NA 2. STRANI V sinočnji prijateljski nogometni tekmi v Linzu Visoka zmaga Jugoslavije proti Avstriji O Kvalifikacije za SP Tudi Anglija in Portugalska že v Mehiki NA 10. STRANI V skrbi pred odmevnostjo predlogov SZ v javnosti Evropski zavezniki silijo ZDA k prožnejšemu odgovoru Gorbačovu BRUSELJ — Zunanji ministri NATO so na torkovem izrednem sestanku ameriškemu državnemu sekretarju Georgeu Shultzu naložili, da Reaganova administracija še pred novembrskim srečanjem Reagan -Gorbačov sestavi novo razoroževalno pobudo za Ženevo. Nekaj evropskih ministrov, med njimi zahodni Nemec Hans Dietrich Genscher in Belgijec Leo Tinde-mans, je zahtevalo, da mora nova pobuda »obsegati vse pozitivne elemente zadnjih predlogov Sovjetske zveze« in da morajo ZDA v ponudbo Zahoda na pogajanjih v Ženevi »vklopiti novo dinamiko domiselnosti«, kot je izjavil šef belgijske diplomacije. Evropsko krilo NATO torej od najmočnejše sile v zavežništvu energično zahteva, da še pred srečanjem ameriškega in sovjetskega voditelja razišče možna področja za kompromise v razorožitvenih pogajanjih s Sovjetsko zvezo. Glavni vzrok združenega pritiska na ZDA: po političnih kalkulacijah zahodnoevropskih prestolnic je Moskva ta hip očitna zmagovalka v boju propagandnih aparatov obeh blokov za naklonjenost javnega mnenja. Sovjetska zveza, je razločno slišati, zdaj v očeh zahodne javnosti velja za tisto stran, ki si najbolj prizadeva, da bi našli izhod iz slepe ulice na pogajanjih v Ženevi. Če ZDA ne želijo dodatno razrahljati že omajane enotnosti z zahodnem paktu, potem torej morajo — kljub presoji pentagona, da je v sovjetskih predlogih »več oblike kot vsebine« — v naslednjih dneh sestaviti odgovor na tukajšnji javnosti najspektakulamejšo pobudo Gorbačova — predlog, da bi supersili uničili polovico raket in drugih prenosnih sistemov za jedrsko orožje. Po drugi strani je bilo včeraj s sedeža NATO slišati, da evropski zavezniki ZDA le niso dobili tako nedvoumnega odgovora na vprašanje, kako si Washington razlaga sporazum ABM (sporazum o protibalističnih raketah, ki sta ga SZ in ZDA podpisali leta 1972), kot je bilo mogoče povzeti iz nekaterih Shultzovih izjav poročevalcem s sedeža NATO. Vprašanje je v minulih dneh zanetilo polemiko v ZDA in v odnosih med njimi in atlantskimi zavezniki. Gre namreč za nič manj kot pozitiven ali negativen odgovor na vprašanje, ali namerava Washington spoštovati najpomembnejši ameriško-sovjetski razorožitveni sporazum. Pritisk v čezatlantskih odnosih so dvignile vesti, da Bela hiša razmišlja o »širši« razlagi sporazuma, po kateri bi si ZDA široko odprle pot od raziskovalne faze (to naj bi dovoljevala »ožja« interpretacija) k preizkušanju vesoljskega orožja. Odgovor, ki so ga včeraj dobili ministri, je bil dvoumen: po besedah državnega sekretarja ameriški predsednik Ronald Reagan ostaja pri »ožjji« razlagi. Če pa se bodo ZDA v prihodnosti vendarle odločile preiti iz faze raziskav v fazo preizkušanja orožij za »vojno zvezd«, je v Bruslju dejal Shultz, bodo to naredile šele po predhodnih posvetih z NATO in s Sovjetsko zvezo. DUŠAN SNOJ Radikalizacija v Nikaragvi: ukinjene ustavne svoboščine MANAGUA — Nikaragovski predsednik Daniel Ortega je predsinočnjim proglasil izredno stanje v državi in z zakonskim odlokom ukinil celo vrsto ustavnih svoboščin, da bi bili kos »podvojenim naporom ameriške administracije pri rušenju sandinistične oblasti«. Ortega je v bistvu obnovil odlok, ki so ga preklicali med volilno kampanjo za predsedniške volitve julija 1984. Odlok predvideva omejitev svobode izražanja, javnih shodov, svobodnega gibanja državljanov in tajnosti zasebnih pisem. Ukrep med drugim prepoveduje stavke, delavske shode, dovoljuje hišne preiskave in aretacije brez sodnih nalogov. Po mnenju zahodnih opazovalcev je v sandinistični vladi prevladalo radikalno krilo, ki že dalj časa zahteva ostrejše ukrepe, da bi bili kos napadom kontrarevolucionarjev in da bi zajezili notranji defetizem in malodušje. Kljub uspehom na bojnem polju proti Reaganovim »contrasom« pa postaja v Nikaragvi opozicija vedno glasnejša. Tako skrajna levica kot skrajna desnica bi hoteh večji vpliv v državi. Tem poskusom rušenja sandinistične oblasti se je pridružila tudi nikaragovska Cerkev. Radikali- zacija sandinistične revolucije bo morda utišala oporečniške glasove, a nedvomno daje novega netiva Reaganovi agresivni pohtiki, ki vidi v san-dinistih le kubanske in sovjetske a-gente, z eno besedo »komunistično svojad, ki jo je treba za vsako ceno uničiti«. Reaganova administracija je prav sedaj pričela deliti bajni znesek 27 milijonov dolarjev, da bi poživila demoralizirane in poražene protirevolu-cionarje. Nikaragva je postala za Washington pravi preizkusni kamen, kjer mora jasno priti do izraza, da ZDA ne bodo dopustile nikomur, da ubere lastno pot razvoja brez varu-štva mogočnega severnega soseda. Ameriški koncept omejene suverenosti za države Latinske Amerike seveda povzroča radikalizacijo. V grobem se ponavlja, kar se je pred desetletji zgodilo s Kubo, ko jo je Washington dobesedno pahnil v objem vzhodnega bloka, da je lahko obranila svojo suverenost.. Nikaragovski primer pa je precej bolj zapleten od kubanskega, saj država meji na sosede, ki jim je sandinistični režim prav tako kot Wa-shingtonu pravi trn v peti. Nagrada za fiziko Nemcu za kemijo pa Američanoma STOCKHOLM — Švedska akademija znanosti je včeraj prisodila Nobelovi nagradi za fiziko in kemijo. Prvo bo prejel 42-letni zahodnonemški fizik Klaus Klitzing, ravnatelj Inštituta Max Planck v Stuttgartu. Nagrajen bo zaradi odkritja na področju kvantne mehanike, in sicer tako imenovanega »kvantificiranega Baltovega ličinka«, kar omogoča natančno merjenje električnega upora. Ta pojav je Klitzing odkril že leta 1980, ko je deloval v nekem laboratoriju v Grc-noblu v Franciji. Nemški fizik je vest o nagradi sprejel s vidnim presenečenjem. Časnikarjem je izjavil, da delil z nikomer. se čudi tudi zato, ker nagrade ne bo Nobelovo nagrado za kemijo pa bosta prejela Američana Herbert Hauptman z univerze v Bufalu ter Jerome Karle, ravnatelj centra za raziskovala je zgradbe materije ameriške vojne mornarice. Nobelovo nagrado sta si zaslužila z izdelavo novih postopkov, ki omogočajo neposredno določitev zgradbe kristalov. Postopki se opirajo na lom žarkov oz. nevtronov. GENERALI KONSOLIDIRANA BILANCA 1984 /^GRUPPO^\ \^£nerM^/ V Benetkah se je sestal glavni svet družbe Assicurazioni Generali, ki mu je predsedoval predsednik družbe vitez dela odv. Enrico Bandone, ter proučil obračun grupe za poslovno leto 1984. Družbeno premoženje je sledeče: Cossiga na slovesnosti ob 40. obletnici FAO RIM — Nerazvitost obsežnih predelov sveta je »strahotna obtožnica« za bogatejše države. V času, ko milijone ljudi pesti bič lakote, oboroževanje požira pc vsem svetu ogromna sredstva, ne da bi se varnost utrdila. Tako je dejal včeraj predsednik repubhke Francesco Cossiga, ki se je udeležil slovesnosti ob 40-letnici svetovne organizacije za prehrano in poljedelstvo FAO. Cossiga, ki je ob tej priložnosti položil temeljni kamen za novi sedež FAO v Rimu, je poudaril potrebo, da se okrepijo vse strukture OZN v prid skladnejšega razvoja sveta in miru. Omenil je tudi zadolženost številnih držav in opozoril, da te finančne težave niso le njihov interni problem, saj so gospodarstva vsega sveta globoko povezana in soodvisna. Na slovesnem zasedanja, ki se ga je udeležilo 156 delegatov iz vseh držav članic, je imel uvodno besedo glavni direktor FAO Eduard Saouma. Povedal je, da se je prebivalstvo sveta v 40 letih podvojilo in da je vzporedno s tem seveda narasla tudi potreba po hrani. Poudaril pa je razveseljiv podatek, da bo letos proizvedena količina hrane na človeka znatno večja kot v preteklih letih, postavlja pa se problem njene pravične razdelitve. • Vzgoja v večkulturnih družbah NADALJEVANJE S 1. STRANI vzgojno - izobraževanih programov pa so vključene kulturne in zgodovinske specifičnosti posameznega naroda a-li narodnosti. Seveda pa ne gre spoznavanja določene skupnosti omejiti na šolsko okolje, temveč mora le to zaobjeti tudi druge oblike družbenega življenja. Večplastno sliko vzgojnega izobraževanja v Jugoslaviji so dopolnili še referati o izobraževalni strukturi narodov in narodnosti, ki je bila izvedena na podlagi izsledkov zadnjega popisa prebivalstva leta 1981 (nepismenost je znašala 10,4 odstotka prebivalstva, starejšega od petnajst let, pri čemer gre opozoriti, da so zabeležili najnižji odstotek nepismenosti pri Slovencih — 0,8 odstotka, najvišjega pa pri Romih — 34,8 odstotka). Nadalje referat o šolstvu v Vojvodini (v tej pokrajini je kar pet jezikov tamkajšnjih skupnosti, srbo-hrvatske, madžarske, slovaške, rusinske in romunske enakopravnih) prikaz vzgoje in izobraževanja na Kosovu in referat o izobraževanju in razvoju albanske skupnosti v Orni gori. Izredno zanimiv (a mnenja so bila med udeleženci dokaj deljena) je bil doprinos francoskega strokovnjaka Etienna Wema, ki je v sedem- dnevnem raziskovanju po Sloveniji pripravil študijo o dvojezičnem pouku v Sloveniji. »To je zelo atipičen primer, sam ga nisem opazil še nikjer na svetu,« je poudaril. Genezo zanj gre iskati predvsem v multina-cionalnosti jugoslovanske družbe. Tudi Slovenci so po njegovem nekakšna manjšina v jugoslovanskem prostoru, saj štejejo le osem odstotkov celotnega prebivalstva. V svoji analizi dvojezičnega pouka je Werne poudaril, da je dvoiezičnost v Sloveniji omejena le na dve regiji, Prekmurje in Istro. Cilj dvojezičnega šolstva pa ni le vzpostavljanje dvojezičnega pouka, temveč izgrajevanje dvojezične družbe. Pri tem je še omenil veliko prizadevanje, ki ga družba vlaga v ta namen. Po njegovem so pedagoški rezultati več kot zadovoljivi. Sam pa je še poudaril, da je dobil zelo pozitivno sliko o teh šolah. Seminar se je v popoldanskem delu nadaljeval v skupinah. Največ zanimanja je pritegnil prikaz praktičnih izkušenj v treh sosednjih državah: Jugoslaviji, Avstriji in Italiji. Položaj in različne aspekte vzgoje in i-zobraževanja slovenske manjšine v Italiji in v Avstriji so s svojimi poročili orisali Ferruccio Clavora in Darko Bratina ter Avguštin Malie. MARJAN KEMPERLE AKTIVA (v milijardah lir) 1984 1983 Nepremičnine in kmetijska podjetja 3.408 3.082 Vrednostni papirji s stalnim dohodkom 8.162 6.945 Delnice in soudeležbe 1.025 886 Posojila 791 687 Depoziti za ponovno zavarovanje 521 419 Bančni depoziti Razni dolžniki 746 583 in druge aktivne postavke 2.107 1.804 PASIVA (v milijardah lir) 16.760 14.406 Čisto premoženje 1.829 1.595 Tehnični rezervni skladi 12.779 10.966 Depoziti ža ponovno zavarovanje 234 269 Druge pasivne postavke 1.698 1.438 Poslovni dobiček 220 138 16.760 14.406 • Konsolidirano je bilo 45 zavarovalnih družb, ki delujejo na ca. štiridesetih tržiščih (vklj. 6 družb Europ Assistance), 16 finančnih, 18 nepremičninskih in 3 kmetijskih, pri katerih je glavna zavarovalna družba neposredno ali posredno soudeležena za več kot 50%. • Menjave najvažnejših denarnih enot za konvertibilnost bilanc družb v tujim so bile sledeče: Bilanca 1984 Bilanca 1983 Ameriški dolar 1.935,87 1.659,50 Holandski fiorini 547,00 540,25 Belgijski frank 30,67 29,77 Francoski frank 201,06 198,78 Nemška marka 614,25 607,72 Avstrijski šiling 87,24 86,52 Funt šterling 2.249,75 2.401,40 • Bruto premije znašajo 6.102 milijardi ( + 16,5%) tako porazdeljeni: Življenjsko Škoda Skupno Italija z a v. % 10,1 % 20,9 % 31,0 Ostale države čl. EGS 13,0 27,7 40,7 Evropske države nečl. EGS 4,2 18,0 22,2 Izvenevropske države 0,7 5,4 6,1 28,0 72,0 100,0 • Tehnični rezervni skladi znašajo 12.779 milijard, kar pomeni porast 16,5%. • Skupno investicije znašajo 14.453 milijard lir (+ 16,3%) in so tako porazdeljene: Življenjsko Škoda Skupno zav. % % % Italija 22,2 11,0 33,2 Ostale države čl. EGS 30,0 14,8 44,8 Evropske države nečl. EGS 9,9 9,1 19,0 Izvenevropske države 0,7 2,3 3,0 62,8 37,2 100,0 • Dohodki pri investicijah znašajo 1.369 milijard (+ 18,8%) in sicer 65,5% odpade na vrednostne papirje s stalnim dohodkom, 16,4% na nepremičnine, 3,9% na delnice in soudeležbe, 6,1% na bančne depozite in 8,1% na ostale oblike naložb. • Čisto premoženje šteje 1.829 milijard, od katerih je 88,6% last Grupe Generali in 11,4% tuja last. • Dobiček poslovne dobe znaša 220 milijard lir, za 59,6% višji v primerjavi s prejšnjo poslovno dobo. V Od 1831 tradicija v profesionalnosti J Predsednik Izvršnega sveta SR Slovenije Dušan Šinigoj o položaju zamejskih Slovencev in uresničevanju Osima Danes objavljamo drugi del uvodnih besed, ki jih je imel predsednik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije Dušan Šinigoj k poročilu o uresničevanju Osimskih sporazumov in poročilu o položaju slovenskih narodnostnih skupnosti v zamejstvu na torkovem skupnem zasedanju Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora v Skupščini SR Slovenije v Ljubljani. Položaj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji 10 let po podpisu Osimskih sporazumov še ni zadovoljivo rešen, čeprav italijanski urad-n* predstavniki na najvišji ravni in tudi na drugih ravneh že leta zagotavljajo svojo pripravljenost, da to stanje spremenijo. Zavlačevanje v pripravah in sprejemanju ustreznega zaščitnega zakona vzbuja našo zaskrbljenost tako zaradi nerešenega življenjsko pomembnega vprašanja za razvoj Slovencev v Italiji, kakor tudi zaradi tega, ker tako zavlačevanje izrabljajo posamezne politične sile, ki s preživelih Političnih pozicij delujejo proti slovenski narodnostni skupnosti, proti odprti meji in proti dobrim jugoslovansko - italijanskim odnosom. SR Slovenija in Jugoslavija v celoti podpirata zahteve slovenske narodnostne skupnosti, da^ Republika Italija čimprej sprejme takšen zaščitni zakon, ki bo omogočil enako in nepogo-l?vano zaščito za Slovence v vseh 35 občinah Tržaške, Goriške in Videmske pokrajine, v katerih Slovenci živijo, delajo in soustvarjajo ita-hjansko družbo. Položaj slovenske narodnostne skupnosti v Avstriji tudi 30 let po skupnem podpisu Avstrijske državne pogodbe ni zadovoljivo rešen. Avstrijska državna pogodba ostaja v nekaterih določilih še vedno neuresničena, čeprav najvi-uradni predstavniki Republike Avstrije izražajo svojo pripravljenost, medtem ko drugi, zlasti nekateri lokalni predstavniki — navkljub Povsem drugačni resničnosti — zatrjujejo, da Ie J. člen Avstrijske državne pogodbe že ure-sničen. SFR Jugoslavija je podpisala Avstrijsko državno pogodbo v prepričanju, da njena določila o manjšinskem vprašanju pomenijo sa-r^° minimum pravic manjšin. Pričakovali smo, kot je že leta 1976 rekel Edvard Kardelj, da do Avstrija storila več od tega, kar je zapisa-n° v državni pogodbi, in da bo zagotovila tak euakopraven položaj narodnosti, ki bo omogo-c“. da se bodo Slovenci in Hrvati čutili enakopravne ne samo kot državljani pred zakonom, umpak tudi kot narodnost. - Zavlačevanje v Avstriji pri uresničevanju določil 7. člena spodbuja nemškonacionalistične si]e, da skušajo izsiliti ukinjanje že tako minimalnih pravic Slovencev na Avstrijskem Koroškem pri dvojezičnem šolstvu. Zaskrbljeni smo zaradi teh pritiskov, saj je njihov jasen namen odprava sedanje ureditve dvojezične-£a, šolstva, kar bi pomenilo še poslabšanje Položaja slovenske narodnostne skupnosti. SR Slovenija in Jugoslavija v celoti podpi-uta zahteve slovenske narodnostne skupnosti, “ Republika Avstrija na Avstrijskem Koro-em m Štajerskem uresniči zaščito narodnost-s skupnosti v skladu z mednarodnimi obvez-i.mi in v skladu z dobrososedskimi odnosi, 1 smo jih skupno razvili. su ^ovcnska narodnostna skupnost na Madžar-emt živi na območju, ki je gospodarsko manj lrc-°- Prav ta šibek socialnoekonomski po-več' s^uPrws^ ie vseskozi ovira za njeno ]o uveljavitev na vseh področjih družbene-skihlno hitrejšo materialno krepitev. SFr začetku novembra pred desetimi leti sta Hitih ' uJ°slavija in Republika Italija po teme-Pmpravah sklenili Osimske sporazume. Ti sporazumi so nastali kot rezultat skupne volje in pripravljenosti obeh držav ter ljudi na obeh straneh meje. Z njimi sta Jugoslavija in Italija zaključili razdobje svojega razvejanega in večkrat zapletenega sodelovanja, ko smo bili priča tudi hudim zaostritvam in si samostojno določili okvire sodelovanja za naprej. Z Osimskimi sporazumi sta Jugoslavija in Italija razrešili osnovna politična vprašanja v svojih odnosih. To so bila predvsem: vprašanje meje, ustrezna zaščita in razvoj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in italijanske narodnosti pri nas — ter odločitev, da razširita sodelovanje na vseh področjih, predvsem pa na gospodarskem. V duh Osimskih sporazumov in v številne projekte, ki jih opredeljujejo, so bile vtkane tudi bogate izkušnje iz skupnega boja proti fašizmu, dotakratne izkušnje in pridobitve maloobmejnega osebnega in blagovnega prometa — njihovo usmerjenost v prihodnost pa so narekovale tudi vse večje potrebe ljudi in gospodarstev v obeh državah in ob meji. Saj je bil sporazum o pospeševanju gospodarskega sodelovanja sklenjen v želji, da se to sodelovanje razširi in da se izboljšajo življenjske razmere obmejnega prebivalstva obeh dr- Predsednik IS SR Slovenije Dušan Šinigoj žav. Hkrati pa so bili Osimski sporazumi tudi rezultat in konkretizacija v razvoju novih odnosov med evropskimi državami po vojni, kar je pred tem dobilo svojo potrditev v sklepni listini Helsinške konference. Ko danes, po desetih letih, pregledujemo rezultate uresničevanja Osimskih sporazumov tako pri nas kot v sosednji Italiji, lahko ugotovimo, da So bistveno prispevali k razširitvi in stabilnosti odnosov med dvema državama, še posebej se je to odrazilo na razširitev stikov med SR Slovenijo in AD Furlanijo - Julijsko krajino, med obmejnimi in drugimi občinami, družbenimi organizacijami in društvi, še zlasti pa med samimi ljudmi ob meji. Tak razvoj jugoslovansko - italijanskih odnosov ter mednarodnega sodelovanja med Slovenijo in Furlanijo - Julijsko krajino je doslej uspešno kljuboval siceršnjemu poslabšanju odnosov v Evropi. Ti stiki so dobili svoj pomen in razmah tudi v Delovni skupnosti Alpe - Jadran ter v širšem evropskem prostoru. Zaradi tega menimo, da je mogoče desetletne rezultate uresničevanja Osimskih sporazumov oceniti pozitivno — tako za Jugoslavijo oziroma Slovenijo kot tudi za prebivalstvo ob meji. Tako oceno je potrebno dati kljub resnim za- stojem pri uresničevanju nekaterih najpomembnejših določil Osimskega paketa, kljub občasnim finančnim težavam na naši strani pri financiranju in realizaciji nekaterih Osimskih projektov — in kljub temu, da posamezne nazadnjaške politične sile v Italiji, predvsem na lokalni ravni, še vedno nasprotujejo »Osimski politiki« sožitja in enakopravnega sodelovanja. Med najpomembnejše in najbolj zaskrbljujoče zastoje pri uresničevanju Osimskih sporazumov spada dejstvo, da Republika Italija še vedno ni sprejela ustreznega zaščitnega zakona, ki bi zagotovil enakopraven položaj in nadaljnji razvoj slovenski narodnostni skupnosti. O tem sem že govoril. Naj temu dodam, da bo sprejem zakona, ki bo ustrezno upošteval interese slovenske narodnostne skupnosti, nov dejavnik stabilnosti jugoslovansko - italijanskih odnosov ter nova spodbuda za sodelovanje na vseh področjih. V SR Sloveniji je bilo v času, ki ga pregledujemo, zaključeno _ obsežno zakonodajnopravno delo, povezano z uresničevanjem posebnih pravic italijanske narodnosti pri nas. Slovenija posveča posebno pozornost varstvu italijanske narodnosti in ohranitvi njenega narodnostnega značaja. To še uresičuje na vseh področjih življenja in dela, tako pri razvoju kulture, na področju vzgoje in izobraževanja, tiska in sploh javnega obveščanja na italijanskem jeziku. Naj omenimo samo uspešen razvoj in pomembno vlogo dvojezičnega šolstva ter široko dejavnost Radia Koper in TV Koper. O uresničevanju posebnih pravic pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti v SR Sloveniji v obdobju 1981-1985 bo Skupščina SR Slovenije razpravljala na enem od prihodnjih za sedanj. Gospodarsko sodelovanje med SFR Jugoslavijo in Republiko Italijo — kot bistveni del Osimskih sporazumov — se je v zadnjih desetih letih izredno razmahnilo, vendar še ne v dovoljni meri glede na številne možnosti. Blagovna menjava je, kot je razvidno iz podatkov, sicer napredovala, vendar pa jo v zadnjem času vse bolj obremenjujejo težave, ki so posledica restriktivnejše uvozne politike Italije, vse pogostejših antidumpinških procesov, ki se največkrat pokažejo kot neutemeljeni, ter vsiljenega samoomejevanja izvoza naših izdelkov v Italijo. Hkrati pa beležimo upadanje obmejne blagovne menjave tudi zaradi nezadostnega upoštevanja specifičnosti obmejnega gospodarskega sodelovanja pri sprejemanju ukrepov naše tekoče ekonomske politike. V okviru jugoslovansko - italijanskega gospodarskega sodelovanja ima poseben pomen obmejno gospodarsko sodelovanje, ki je kot prednostna naloga opredeljeno v dokumentih Predsedstva SFRJ, Predsedstva ZK Jugoslavije in v dokumentih, ki so jih sprejele republike in pokrajini. O tem je doslej večkrat razprav-Ijala tudi Skupščina SR Slovenije in sprejela konkretna stališča. Razvoj uravnoteženega obmejnega gospodarskega sodelovanja ustvarja tudi pogoje za izboljšanje življenjskih razmer prebivalstva ob meji, torej tudi slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in italijanske narodnosti pri nas, saj pospešuje proizvodnjo na obmejnih področjih, omogoča nova delovna mesta in socialni razvoj nasploh, hkrati pa pomaga bolje izkoristiti komparativne prednosti obmejnih območij. Iz navedenih razlogov se zavzemamo za nadaljnjo razširitev in poglobitev celokupnega gospodarskega sodelovanja med SFRJ in sosednjimi državami, zlasti pa z Republiko Italijo, o čemer so bili pred dnevi zaključeni razgovori v Rimu v okviru Mešanega komiteja za gospodarsko, industrijsko in tehnično sodelovanje. Povsem podpiramo zaključke teh dogovorov, saj bodo prispevali k razširitvi jugoslovansko - italijanskih gospodarskih stikov ter k še uspešnejšemu regionalnemu sodelovanju v alpsko - jadranskem prostoru in širše. Pri tem je potrebno poudariti, da moramo že na tem zasedanju slovenske skupščine, pa tudi v pripravah dokumentov o srednjeročnem razvoju in ob sprejemanju novih predpisov o ekonomskih odnosih s tujino, opredeliti razširitev gospodarskih stikov s sosednjimi državami in razvoj sodobnejših oblik gospodarskega sodelovanja ob meji. Velika nihanja pri odnosu do obmejnega gospodarskega sodelovanja in pogosto nerazumevanje njegomega pomena za razvoj obmejnih območij so bila v preteklosti v škodo tega sodelovanja in v škodo splošnih gospodarskih stikov s sosednjimi državami. Potrebno je več storiti za hitrejši razvoj višjih in dolgoročnih oblik tega sodelovanja, vključno s skupnimi vlaganji na obeh straneh meje ter z razvijanjem znanstvenih in tehnoloških projektov. V okviru tekoče ekonomske politike je potrebno predvideli ustrezne pogoje za proizvodne organizacije z obmejnega območja in sploh za obmejno gospodarsko sodelovanje, ki ima v pogojih omejevanja mednarodne trgovine in naše izvozne usmerjenosti še poseben pomen. Če v luči tega pogledamo na zastoje pri uresničevanju tistega dela Osimskih sporazumov, ki se nanašajo na izdelavo skupnih študij o pospeševanju gospodarskega sodelovanja, na prosto industrijsko cono, na cestne povezave in na vrsto konkretnih projektov od vodnega gospodarstva do zaščite okolja, potem moramo v našo sicer pozitirmo oceno desetletnega uresničevanja teh sporazumov vgraditi nekatera opozorila in naloge, ki čakajo SFR Jugoslavijo v celoti in SR Slovenijo posebno. Prosta industrijska cona na Krasu ostaja sestavni del Osimskega dogovora. Menimo, da bi kazalo nadaljevati s pripravami za uresničitev gospodarskih in drugih razvojnih ciljev na obmejnem območju in posodabljati gospodarske, znanstvene in druge stike, tudi na osnovi pobud, ki so prišle do izraza ob novih razvojnih spoznanjih, možnostih in potrebah. Večje aktivnosti bo omogočil tudi zakon o prostih carinskih conah, ki je sedaj v razpravi v zvezni skupščini. Cestne odseke po Osimskih sporazumih, ki doslej niso bili zgrajeni in so obveznost SFR Jugoslavije, načrtujemo kot prioritetne naloge v planskih dokumentifi za srednjeročno obdobje. Skupaj z Zveznim izvršnim svetom si prizadevamo, da bi pripravili ustrezne predloge za oblikovanje finančnih rešitev, da bi lahko začeli z realizacijo projektov. Ne gre samo za izvršitev jugoslovanskih obveznosti po Qsimskih sporazumih, ampak tudi za ustrezno posodobitev prometne infrastrukture pri nas, kar je pomembno tako za razvoj obmejnih območij, za sodelovanje z Republiko Italijo kot tudi za širše vključevanje Jugoslavije oziroma Slovenije v prometne tokove med Srednjo in Južno Evropo. Iz navedenih razlogov in zaradi drugih vprašanj, navedenih v naših poročilih o položaju slovenske narodnostne skupnosti in o uresničevanju Osimskih sporazumov ter v predlogih ugotovitev, stališč in sklepov Skupščine SR Slovenije ob današnji obravnavi, predlagamo, da jugoslovanske neuresničene naloge iz Osimskih sporazumov ustrezno vgradimo v razvojne planske dokumente, ki jih pripravljamo. Prav tako predlagamo, da se v Jugoslaviji, pa tudi v Sloveniji, še učinkoviteje organiziramo, tako za uresničevanje jugoslovanskih obveznosti iz Osimskih sporazumov kakor tudi za nadaljnjo aktivno podporo slovenski narodnostni skupnosti v zamejstvu v okviru enotne jugoslovanske politike dobrega sosedstva. V okviru take politike je potrebno v kontaktih in pri sodelovanju s sosednimi državami, na vseh ravneh, izražati našo pripravljenost in hkrati poudarjali tudi prepričanje, da bodo sosednje države sodelovanje z nami uresničevale na medsebojno dogovorjenih osnovah in na skupno sprejetih mednarodnih obveznostih. To bi pomenilo nov korak pri medsebojnem prijateljskem povezovanju sosednjih držav in bi še naprej prispevalo k sožitju in razvoju v tem delu Evrope. MIŠKO KRANJEC Povest o dobrih ljudeh 123. obr ^arno za trenutek je Katica pomislila na to veliko bubo, potem pa je odkimala z glavo. »Ne, Peter. D z. Sem slepa. — če mi hočete storiti kaj dobrega, iščite Marto, da se vrne k Ivanu. . . takrat bi pa šla Vaini’ če bi že moralo tako biti. Ali jo boste poi- Odločal se je, potem je rekel skoraj nekam užalje-r ' ^a^ j0 tebi za Marto! Ona je sicer nekje blizu, ker tu^n tebe in dedka je samo še ona vedela, da živim ’ in to zato, ker sem ji povedal, kdo sem. Zdaj se je afevala. Izdala me je, ko je sprevidela, da me ni v etu. Vendar če želiš ti, jo bom poiskal in mislim, da o vsem tem ne bo omahovala, da se ne bi vrnila k rPariU' T3,111 je imela vsaj kruh in vsega, kar je za .nega človeka potrebno. Mislim ,da se ji je že stožilo me ^ern' Napotil jo bom sem. — Ali pojdeš potem z »Ne vem, Peter. Jaz bi najrajši ostala tu, pri -Oku in mamici. Toda za božjo voljo vendar, pojdi-’ "eter, da vas ne ujamejo.« »Ne boj se, Katica. Hvala ti, da si prišla in mi pedala. Zdaj je že dobro. Preden prebrozgajo te ''be, bom že prek Mure, ako je potrebno.« Spet jo Pri j el za roke in jih ji stisnil, se sklonil k njej in Poljubil. Katica je onemela. »Kaj delate, Peter,« je rekla z drhtečim glasom. »Kaj ste napravili?« In pokrila si je obraz z dlanmi. Takrat je zaslišal nekje za gozdom, kako je nekdo klical! Še se je sklonil k njej, ji strgal roke z obraza in jo spet poljubil. Ni se branila, niti besedice ni rekla. »Zbogom, Katica,« je rekel in oči so se mu orosile. »Pričakuj me in potem pojdeva od tod. V svet odideva, v veliki in lepi svet!« In že je utonil v gozdu. Katica se je naslonila ob jelšo in tiho jokala. Počasi je zdrsnila v travo in se ni mogla potolažiti. Slišala je, kako so nekaj korakov od nje mimo hodili ljudje, kako so se tiho klicali ih pogovarjali. Potem je tudi to zamrlo; ostalo je samo sonce, ki je padalo v krpah med drevje, ostala je ptičja pesem po grmovju; grlice so še vedno grulile in šumenje Mure je polnilo gozd. Krog se je sklenil okoli jarka, da bi zajel Petra Koštrco. Preiskali so Koštrčevo hišo in presenetili Ano, ki je odločno trdila, da Petra Koštrce že dolgo ni bilo tu. Presenetili so jo tem bolj, ker so rekli, da je tisti tujec, ki je živel pri njih, Peter Koštrca. Ne, kaj takega Ana ni mogla verjeti. »Že samega boga bi radi napravili za razbojnika,« je rekla Jožefu, k0 sta ostala sama. »Nikdar jih nisem cenila, žandarjev,« je nadaljevala, »zdaj jih pa celo ne bom! Dandanes bi bil že vsakdo Peter Koštrca pa bodi poštenjak ali lump.« Jožef je hotel sicer nekaj pripomniti k tem njenim besedam, si je pa še v pravem času premislil. Rekel je samo; »To je njihova dolžnost — Najbrž jim je kdo namignil, ako ne celo izdal. Drugače si ne morem misliti, da bi bili prišli, ko jih že tako - dolgo ni bilo.« Ko pa je Ana nekaj pospravljala po mali sobi, tam, kjer je spal Peter, je našla cel šop denarja. In s tem denarjem je stopila k Jožefu in mu ga pokazala, rekoč; »To je pa moral Ivan izgubiti.« Jožef si je denar ogledal, potem pa odvrnil: »Denar bom spravil. Ako ni Ivanov, potem je prišel na isti način v hišo, kakor tisti čudni tisočak pred božičem. Ako pa je tako, tedaj je namenjen nama « In res je spravil denar. Šele zvečer sta se spomnila, da ni Katice PRAVLJICA O DOBRIH LJUDEH To je pravljica o dobrih-ljudeh, ki so nekoč živeli na prelepem otoku pri Muri, v krajih, ki jih obkrožajo številni jarki, zarasli ponekod z drevjem a močvirni, da ne more nihče prek njih, drugi pa’še polni vode, podobni majhnim jezerom, koder ves dan plavajo kakor čolnički majhne črne kokoške z večnim pogovorom ene same besede: kek. To so kraji, kjer potihne šumenje Mure samo v najhujši zimi’ sicer pa vedno preveva zrak in polni pomladne kakor tudi jesenske večere s skrivnostno pesmijo To so kraji, kjer pojo ptice od najbolj zgodnje pomladi do vročega poletja, kjer se zbirajo jeseni sinice in čipkaj o po starih jablanah na Koštrčevem vrtu, kjer letajo pozimi samo divje race nad jarki, kakor bi klicale ljudi v južnejše, toplejše kraje. Razkošno cve-to tu rože, v vseh barvah in vseh časih razen pozimi, ko cvete samo še ivje po drevju. Toda čudni vonj tudi pozimi ne zamre, zakaj tudi takrat prinese veter v Koštrčevo sobo vonj jarkov, ki niso zamrznili DANES NA PROSEKU Odprtje novega Kulturnega doma Kulturno prosvetno delovanje na Proseku in Kontovelu bo danes opravilo kvaliteten skok z odprtjem prenovljenega Kulturnega doma. Dvonadstropno poslopje v središču Proseka (kjer je bila nekdaj kinodvorana »Iris«), bo uradno na razpolago vsem vaškim organizacijam in društvom ob 20.30, ko bo svečana otvoritev. Na vrsti bodo seveda slavnostni govori, sledil bo nastop pevskega zbora Vasilij Mirk in nato še ženskega pevskega zbora Prosek - Kontovel. Kulturne prireditve, ki bodo o-beležile ta pomemben dogodek, pa se bodo nadaljevale vse do nedelje. Jutri ob 20.30 bo v novi dvorani Kulturnega doma nastopilo Godbeno društvo Prosek, za njim pa še harmonikarski ansambel proseško-kontovelske podružnice glasbene šole Glasbene matice. V soboto ob 18.30 bo na vrsti otvoritev razstave slikarja Atilija Kralja ob zvokih kitare Igorja Starca, v nedeljo pa se bo krog prireditev sklenil z nastopom amaterskega odra Jaka Štoka s Proseka - Kontovela, ki bo uprizoril Lingreenovo igro v desetih slikah »Pika nogavička«. Kdaj bodo uredili cestišče pred srednjo šolo na Opčinah ? Res je, da že dolgo ne dežuje in da zato problem Bazovske ulice na Opčinah, pred poslopjem nižje srednje šole Srečko Kosovel, ki se ob deževju spremeni v pravcato jezero, ni najbolj aktualen. Problem pa slej ko prej ostaja in postaja tiste vrste, za katero pravimo, da se reševanje zavlačuje v desetletja. Kako si sicer lahko razlagamo, da se v desetih letih, potem ko je bilo toliko protestov in pozivov, ni dalo nekaj ukreniti, da Di se pred šolskim poslopjem ne obnavljalo presihajoče jezero. To vprašanje si zastavlja tudi pokrajinski svetovalec Dolfi Wilhelm, ki je naslovil na pristojnega pokrajinskega odbornika za javna dela pismeno vprašanje z zahtevo, da bi pokrajinska uprava v sodelovanju z občino in državnim cestnim podjetjem ANAS končno nekaj ukrenila. Kot kaže, so popravila v omenjenem cestnem odseku stvar pristojnosti, kiar se rado dogaja in kar običajno ovira vsakršen ukrep. Pokrajinska in občinska uprava ter podjetje ANAS se skratka ne morejo sporazumeti, kako naj zadevi strežejo, čas bi bil, pravi svetovalec Wilhelm, da bi se končno sporzumeli in ukrepali. Istočasno se Wilhelm obrača na odbornika za javna dela tudi z vprašanjem, če namerava pokrajinska uprava v okviru svojega načrta za asfaltiranje nekaterih cest, poskrbeti tudi za asfaltiranje Proseške ulice na Opčinah, ki je v precej slabem stanju. Nemarnost pri vzdrževanju cestne signalizacije Letošnje dolgo in lepo poletje bo verjetno ostalo v analih tudi kot poletje z nadpovprečnim številom prometnih nesreč. Tako ugotavlja občinski svetovalec KPI Monfalcon, ki se obrača na občinskega odbornika za javna dela v zvezi ' s problemom cestne signalizacije, s katerim je po njegovim mnenju verjetno povezano tudi število nesreč. Zlasti vodoravno signalizacijo je čas marsikje v mestu, predmestjih in tudi v okolici skoraj popolnoma izrisal, nihče pa ni poskrbel, da bi jo obnovili. Podobno je s semaforji, pravi Monfalcon. V nekaterih najbolj prometnih predelih ne delujejo kot bi morali. Občinski svet je svojčas poveril v zakup vzdrževanje mestnih semaforjev, ugotavlja Monfalcon, vendar doslej še niso bile vnešene vse tiste izboljšave na semaforskem omrežju, ki bi opravičevale sklep občinske skupščine. Pristojno odborništvo je dolžno, da o teh vprašanjih izčrpno poroča. Na seji teritorialnega glavnega sveta CISL kritizira finančni zakon in krajevno Zvezo industrij cev Pred dnevi se je sestal glavni svet teritorialne sindikalne zveze CISL, ki je proučil trenutni politično-sindikalni položaj in ob koncu zasedanja odobril resolucijo, v kateri uvodoma poudarja, da tržaška CISL podpira splošno platformo sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL; v njej obenem postavlja boj za zaposlovanje in za socialno in davčno pravičnost kot prioritetna cilja lastnih pobud. Glavni svet CISL v resoluciji potrjuje zelo kritično stališče, ki ga je že zavzel do finančnega zakona 1986 in poudarja nujnost po odločnih pobudah, ki bi osrednji vladi vsilile neodložljive izbire v zvezi z davčno pravico. V zvezi s krajevnimi gospodarskimi problemi pa dodaja, da bo toliko pričakovana hitra odobritev takoimenovanega paketa Trst - Gorica nudila nadaljnje finančne razpoložljivosti, na osnovi katerih bo treba odgovoriti na točne zahteve, ki jih zastavlja ne samo gospodarski ampak tudi zaposlitveni sektor. S tem v zvezi tržaška CISL potrjuje rezervo glede zakonskega osnutka, ki ga je predložila vlada, ker v njem ni nobenega takega organizma, ki bi u-pravljal omenjene finančne razpoložljivosti. Nadzorstvo krajevnih uprav, predvsem pa socialnih in sindikalnih sil jo po mnenju CISL bistvenega po- mena za preverjanje zastavljenih ciljev in za preprečevanje takih kratkoročnih posegov, ki ne bi nudili dolgoročne pomoči krajevnemu gospodarstvu, bi pa še povečali profit in špekulacijo tistega podjetniškega razreda, ki je bolj nagnjen zvijačnemu jamranju, ne pa dinamični vlogi v okviru krajevnega gospodarstva. Tržaška CISL tudi ugotavlja, da nedavni primeri zaostrovanja krajevnih industrijcev v odnosu do finančnih struktur, kot so EZIT, FIR, Sklad za Trst in Trgovinska zbornica še dodatno kažejo na kontradiktorno politiko, ki jo vodi Pacorinijeva Zveza Industrijcev, ki se po eni strani zavzema za enotnost pri zastavljanju ciljev, po drugi pa se poslužuje zvijačne enosmerne taktike. V resoluciji tudi poudarja, da je potrébno poživiti sindikalne pobude o socio-sanitamih problemih, v zvezi z vprašanjem zaposlovanja, predvsem mladinskega pa dodaja, da je treba stimulirati vse tiste iniciative, ki prihajajo do izraza v sedanjem soočanju na tem področju, ki bi lahko u-stvarile nova delovna mesta. • Podpredsednik deželnega odbora Renzulli je izročil novemu predsedniku ustavnega sodišča, Tržačanu prof. Liviu Paladinu, zlati pečat dežele Furlanije - Julijske krajine. Danes zvečer odhod vlaka miru in bratstva v Beograd Skupaj s TPPZ potujejo tudi pevke in folkloristi iz Križa Danes zvečer odhajajo pevci Tržaškega partizanskega pevskega zbora »Finko Tomažič«, skupno s svojim orkestrom in z mladimi pevci,. na turnejo v Beograd. Na tokratno turnejo, ki je povezana s praznovanjem obletnice osvoboditve Beogra da, ne odhajajo sami, temveč v spremstvu dekliškega zbora Vesna iz Križa in tamkajšnje folklorne skupine ŠD Mladina. Skupno se bo z vlakom miru in bratstka odpeljejo na gostovanje v Beograd skoraj 300 ljudi, v glavnem pevcev, plesalcev in glasbenikov, pa tudi predstavnikov partizanskega združenja, združenja aktivistov, či-tateljev našega dnevnika in družinskih članov nastopajočih. Ne gre torej za- navadno gostovanje treh kulturnih skupin, ki naj bi se s svojim programom predstavile prebivalcem Beograda. Gre za pobudo, ki močno presega okvire navadne kulturne izmenjave in ki zajema, v tem za slovensko manjšino v Italiji zelo pomembnem trenutku, še poseben poudarek, važnost in pomen. Vprašanje globalnega zaščitnega zakona za katerega se Slovenci v Italiji uporno borijo že vrsto let, je prav v teh dneh predmet poglobljene in zavzete razprave na zasedanju skupščine SR Slovenije. Tu je bila poudarjena vsestranska podpora slovenski manjšini, s posebnim poudarkom na pomen odprte meje in krepitve prijateljskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Novembra bo poteklo deset let od podpisa osimskih sporazumov, ki so tudi jasno nakazovali rešitev problemov, ki zadevajo Slovence v Italiji. Vse to bodo udeleženci tokratnega potovanja z vlakom miru in bratstva v Beograd želeli poudariti in prikazati tudi skozi pesem in ples — skozi pesem, ki je spremljala partizanske borce, ko so vodili boj proti nacizmu in fašizmu, skozi pesem, ki spremlja tudi danes mnoge narode v boju za svoj obstoj in za svoje pravice, skozi pesem, ki bodri in krepi slovensko manjšino v njenem dolgoletnem boju za lastne pravice, za nemoten razvoj, za obstoj. Vlak miru in bratstva torej, ki bo dal tako pevcem Tržaškega partizanskega pevskega zbora, mladim pevkam iz Križa in tamkajšnji folklorni skupini priložnost, da se predstavijo s svojim programom beograjskemu občinstvu, da skozi pesem in ples izpovedo svojo pripadnost svojemu narodu in idealom, ki so vodili borce še v narodnoosvobodilnem boju da pa okrepijo tudi prijateljske in bratske vezi, ki jih že vežejo na prebivalstvo SR Srbije in na tamkajšnje družbenopolitične u-stanove. Naj še na koncu omenimo, da se bodo udeleženci potovanja z vlakom miru in bratstva v nedeljo poklonili spominu predsednika Tita v Hiši cvetja. To bo trenutek, ko se bodo partizanski pevci spomnili svojega srečanja s Titom, to bo tudi trenutek, ko se bodo mladi zamislili ob grobnici človeka, ki se je vse svoje življenje boril za svobodo svojega, pa tudi za svobodo drugih narodov, ki je postal in ostal, prav zaradi svoje zavzetosti za ideale svobode, miru bratstva in enotnosti, lik in legenda junaka, ki ga ne mi, niti zgodovina, ne moremo in ne smemo pozabiti. N.L. Študentje simbolično zasedli rektorat Večja skupina univerzitetnih študentov, pripadnikov »levičarske liste«, je včeraj za eno uro simbolično zasedla urade rektorata v znak protesta proti novim normam glede šolskih pristojbin, ki jih vsebuje finančni zakon 1986. Levičarska lista je izdala tiskovno noto, v kateri pojasnjuje, da ni bila zasedba naperjena proti rektorju ali proti univerzitetnim o-blastem, ki seveda nimajo neposredne odgovornosti zaradi vsebine finančnega zakona, pač pa zato, da bi o-pozorili javno mnenje na naravnost dramatične probleme, pred katerimi so se znašli študentje ob napovedanem zvišanju šolskih taks. • Galerija za antično umetnost na Trgu Libertà 7 (v 2. nadstropju palače Economo) bo odslej odprta tudi ob nedeljah od 9. do 13. ure, medtem ko je ob delavnikih galerija odprta od 9. do 13.30. V galeriji so razstavljena dela u-metnikov različnih italijanskih šol, Tiskovna konferenca občinskih svetovalcev KPI Tržaška občina odgovorna za hude zaplete okrog požarne varnosti šolskih poslopij Zakonska obveznost po zagotovitvi požarne varnosti v šolskih stavbah utegne to jesen sprožiti hude probleme v tržaškem šolskem vsakdanu, okrniti grozi pouk in kar je najvažnejše, opozoriti starše na vprašljivo varnost njihovih otrok med poukom. To je bistvena ugotovitev, ki jo je občinska svetovalska skupina KFT v soglasju s pokrajinsko federacijo stranke posredovala' na včerajšnji tiskovni konferenci, da bi javno mnenje argumentirano seznanila s položajem in zapleti, ki so nastali okrog izpolnjevanja zakonskih obvez o požarni varnosti. Zakon št. 218 iz decembra 1984 je namreč na osnovi dramatičnih požarov, ki so izbruhnili v javnih lokalih v Turinu in Gub-biu, predpisal nove norme za požarno varnost za vse javne prostore in stavbe, med katere spadajo tudi šolska poslopja. Vodstva šol so po teh predpisih do 21. junija letos morala gasilcem nasloviti prošnje za potrditev požarne varnosti stavb, ker pa vsi te obveznosti niso izpolnili, so rok podaljšali do konca leta, vendar samo za tiste šole, ki niso pravočasni! oddale prošenj. Tistim, Id so se ravnale po zakonu, pa se v teh dneh nahajajo pred hudim problemom zapadlosti 120-dnevnega časovnega roka, v katerem morajo gasilcem dostaviti tloris šolskega poslopja s tehničnim poročilom, kj ga mora opraviti posebej usposobljen strokovnjak. Ozveznost velja samo za šole z več kot sto u-čenci, zato ni čudno, da marsikje razmišljajo o uvedbi večizmenskega pouka, kot se je to ob glasnem protestu staršev že zgodilo v Skednju. Komunistični svetovalci poudarjajo, da bistveno odgovornost za nastali položaj nosi tržaška občinska uprava, ki je lastnica večine šolskih poslopij in ki je svojo lastno odgovornost pred zakonom enostavno zvrnila na ramena ravnateljev. Pri tem ne gre le za dejstva, da šole ne razpolagajo s tlorisi svojih stavb in da morajo same premostiti zakonsko oziroma birokratsko plat zadeve, temveč je še večji problem dejstvo, da ne raz- polagajo s finančnimi sredstvi, potrebnimi za najem strokovnjaka, ki bi opravil tehnični progled in sestavil poročilo. Glede na povprečno površino tržaških šolskih poslopij, bi taka strokovna storitev veljala dobrih pet milijonov lir in povsem jasno je, da si šole takega bremena ne morejo privoščiti. Ker je odgovornost tržaške občinske uprave pri tem povsem očitna, so komunistični svetovalci že v prvi polovici septembra naslovili nanjo nujno interpelacijo, na katero so ustni in zelo približni odgovor prejeli po komaj mesecu dni. Drugače se godi šolam, katerim poslopja so last pokrajine in ki si prizadeva, da bi petim šolam (med njimi sta tudi licej Prešeren in poklicni zavod Zois) zagotovila potrdilo o požarni varnosti. Vsa preostala večina tržaških šol pa torej tvega, da jim gasilci zaprejo vrata za pouk, saj je popolnoma razumljivo, da je v vsej zadevi vendarle najpomembnejša varnost šolorjevega življenja. Glede na »zavidljivo« starost šolskih poslopij v našem mestu, katerih dobra polovica je bila zgrajena še pod Avstrijo, je kaj lahko predpostavljati, da bodo za zadovoljitev požarne varnosti potrebna precejšnja dela. Kdo bo kril stroške teh del, če se občina ni pozanimala niti za ugotovitev razmer, v katerih se poslopja nahajajo? Najlažje ja pač zvrniti vso odgovornost na ravnatelje, ki jim v primeru kršitve zakona o požarni varnosti grozijo občutene zaporne kazni, opozarjajo svetovalci KPI. če k temu prištejemo, da gre za neko formalno obveznost temveč za zagotovitev dejanske varnosti šolske mladine, potem je razumljiva huda zaskrbljenost, s katero šolske oblasti in starši gledajo na popolno neobčutljivost tržaške občinske uprave v tej zadevi. Za enoten odgovor na nastali položaj, v katerem so se znašli ravnatelji in vodstva šol, je avtonomni sindikat šolskih delavcev SNALs za ponedeljek, 21. oktobra, ob 16. uri na zavodu Volta, sklical pokrajinsko skupščino ravnateljev šol vseh vrst in stopenj, (vb) Od jutri do nedelje pastoralni dnevi Od petka do nedelje bodo v našem mestu »Pastoralni dnevi škofije«, ki bodo letos posvečeni katehezi in vlogi odraslega kristjana pri izpričanju resnice. Uvodni in zaključni del dnevov bosta v dvorani S. Maria Maggiore, osrednji pa v prostorih škofijskega seminarja. Uvodno poročilo bo imel g. Augusto Barbi, zaključke pa bo povzel tržaški škof Bellomi. Albanska folklora v gledališču Cristallo V nedeljo ob 20.30 bo v gledališču Cristallo (Ul. Ghirlandaio 12) nastopila »Albanska narodna folklorna skupina«, ki bo dopotovala v naše mesto na povabilo tukajšnje Letoviščarske ustanove s posredovanjem zunanjega ministrstva. Za predstavo, ki pomeni prav gotovo enkraten dogodek za ljubitelje ljudske folklore, bo vstop prost, zaradi omejenosti števila sedežev pa si bo treba nabaviti vabilo, ki bo na razpolago tako na sedežu Letoviščarske ustanove na Gradu sv. Justa, kot na sedežih na železniški postaji, v Miljah in v Sesljam, pa tudj v Pasaži Fratti. »Dežela severnih sijev« na Gradu V soboto ob 11.30 bodo na Gradu sv. Justa odprli fotografsko razstavo z naslovom »Dežela severnih sijev«, ki jo pod pokroviteljstvom dežele in Letoviščarske ustanove skujmo jrrirejata sovjetska tiskovna agencija Tass in Združenje Italija-SZ. Razstava bo trajala do 10. novembra in bo odprta ob delavnikih od 10. do 12.30 in od 15.30 do 18.30, od praznikih pa od 10. do 13. ure.. Podvojitev glavnice finančne družbe Finporto Finančna družba Avtonomne pristaniške ustanove Finporto bo podvojila svojo glavnico na dve milijardi, kar ji bo omogočilo izvajati učinkovitejšo vlogo pri prenovi tržaškega pristanišča, za katero je bila ustanovljena. Na ta način bo lahko med delničarje stopila tudi deželna finančna družba Friulia in novoustanovljena SPI iz kroga IRI, poleg nekaterih drugih, tudi zasebnih gospodarstvenikov. Pristaniška ustanova bo seveda ohranila absolutno večino vloženega kapitala. Jutri ob 20.30 v prostorih KD Vodnik V dolinskem društvu predavanje o odpravi na Južno Anapurno Jutri ob 20.30 bo v društvenih prostorih KD Valentin Vodnik v Dolini predavanje z diapozitivi o odpravi na Južno Anapurno. Predaval bo Davor Zupančič. Marsikoga zanimajo planine, marsikomu je všeč plezanje in preizkušnje moči po zahtevnih poteh. Vsak dan pa se ne odpraviš tisoče kilometrov daleč od doma, da bi se od tam začel bližati bogovom. Ob 80-letnici SPDT pa se je skupina ljudi odločila in izkoristila prav to priliko, da je uresničila odpravo na Južno Anapurno. Šest je bilo članov SPDT, sedmi pa je bil zdravnik iz Nove Gorice. Vsi vemo, da Himalaja ni kar tako! Za odhod so morali izbrati tudi pravi čas, ko se v tistih krajih ne potepajo monsuni. Idealni čas je zgodaj spomladi ali pa jeseni, ker od junija do septembra monsuni prenašajo dež in sneg. Naša odprava je odpotovala 28. marca, torej naj bi bila izbira letnega časa dobra. Po enotedenskem bivanju v Katmanduju se je začelo vzpenjanje. Smer je bila zahtevna, vremenske razmere pa vedno slabše. Sneg je začel zaustavljati ritem hoje. Poleg sedmih članov odpra- ve je bilo še 45 nosačev, ki so dosegli bazni tabor na višin) 4.800 m in se nato spet spustili v dolino. Od tod dalje se je začelo plezanje, vsakodnevno preizkušanje samih sebe v doseganju čimvišjih ciljev. Od baznega tabora navzgor so odpravi pomagali štirje visokogorski nosači, bolje poznani kot šerpe. Kljub zelo dobr) telesni pripravi vseh članov odprave, ki so leto dni pred odhodom trenirali še intenzivneje, so vremenske razmere vedno bolj ovirale vzpon. Sneg je povzročal tudi težave z nosači, ki hodijo sicer bosi, a v nekoliko boljših vremenskih pogojih. Odprava na Južno Anapurno ni popolnoma uspela, dosegli so višino 5.700 metrov, čez pa ni šlo. Vrh Anapurne je ostal tako nedosežen na 7.200 metrih, ovit v snežno odejo. Člani od: prave so se vrnili domov 13. maja, mesec in pol po odhodu. Jutrišnje predavanje bo skušalo pričarati prav ta posebna vzdušja, ki so spremljala na poli letošnjo odpravo. Diapozitivi pa bodo še najdragocenejše dopolnilo za vsakogar, k\ se bo tega večernega srečanja udeležil. (dam) Včeraj v deželnem svetu razprava o programu nove uprave Komunisti in Štoka (SSk) kritični do Biasuttija zaradi njegovih izjav o položaju naše manjšine V deželnem svetu se je včeraj pričela razprava o programskih izjavah predsednika deželnega odbora Biasuttija, ki se bo zaključila predvidoma danes z glasovalnimi izjavami načelnikov svetovalskih skupin in z repliko samega Biasuttija. Med tolikimi problemi je včeraj tekla beseda tudi o odstavku predsedniškega programskega poročila, ki se direktno nanaša na položaj slovenske in ita-ojanske manjšina v Italiji in v Jugoslaviji in ki ga zaradi jasnosti ter korektnosti informacije še enkrat objavljamo. »Rekli smo tudi in to potrjujemo, da je prisotnost manjšine motiv bogastva m rasti. Torej smo odločno prepričani o nujnosti, da odgovorimo na legitimne potrete po zaščiti in Tramivi, ne da bi pri tdm zašli na štrumentalna stališča, s katerimi bi tvegali izvotlitev ozračja solidarnosti in spoštovanja, ki kvalificira in daje za zgled pri nas dozorelo izkušnjo.« To je torej Biasutti povedal prejšnji teden o Slovencih v Ita-“Ji in že takrat smo napisali, da pomeni to korak nazaj v primerjavi z izjavami njegovega predhodnika in v primerjavi s samimi izjavami, ki jih je nal predsednik dežele ob svoji prvi izvohtvi okto-'ra toni. o omejavalnosti te trditve so včeraj govorili Štoka (SSk), Iskra in Tonel (KPI) ter Cavallo (Proletarska demokracija). . Svetovalec SSk Drago Štoka je dejal, da sogla-sa s Programskimi izjavami predsedniki Biasuttija glede gospodarskega in družbenega razvoja de-jmle, ne more pa sprejemati programskega odstav-if° manjšinski problematiki. Predsednik ni niti nnkfat izrecno omenil slovenske manjšine, je naglasil Štoka, čeprav je jasno, da je mislil na Slo-ence, medtem ko v nadaljevanju izrecno omenja ahjansko narodnostno skupnost v Jugoslaviji. Bia-ntti se je s to izjavo'oddaljil od svojih predhod- nikov, kar vzbuja lahko pri nas samo zaskrbljenost, čeprav SSk smatra, da so še veljavne prejšnje obveze deželne uprave do manjšine, saj bi v nasprotnem primeru morala stranka nujno potegniti logične politične račune, to se pravi odstopiti iz sedanje večine. Ob koncu svojega posega je vsekakor Štoka izrazil upanje, da bo Biasutti v današnji repliki jasneje in pozitivneje opredelil vprašanje zaščite Slovencev v Italiji. Podpredsednik deželnega sveta Claudio Tonel (KPI) se je obregnil ob izjavo predsednika Biasuttija, ki je dejal, da je dežela »podedovala mejo od bolečih in napačnih zgodovniskih dogajanj«, ne da bi povedal kdo je pravzaprav odgovoren za ta dogajanja. Ta predsednikova izjava, ki jo lahko povezujemo z nesrečnim Craxijevim stavkom (meje so groteskne, je dejal predsednik vlade na lanski proslavi 30-letnice priključitve Trsta k Italiji), je po Tondlovem mnenju popolnoma odveč, zlasti v tem dehkatnem trenutku, ko položaj zahteva odgovornost in treznost pri obravnavi vprašanja mej in odnosov med Italijo in Jugoslavijo, ki jih je osimski sporazum pravilno zakoličil. Letos praznujemo desetletnico Osima in zato smo od predsednika Biasuttija pričakovali jasnejše obveze, je dejal Tonel, tudi glede slovenske manjšine, kjer predsednik sploh ne omenja več nujnega deželnega pritiska na vlado za odobritev pravičnega zaščitnega zakona. Rešitve tega zelo pomembnega vprašanja ne moremo odlašati v nedogled, saj tako tvegamo nevarne procese zaostrovanja odnosov in sožitja. Z nepotrebno Craxijevo izjavo o italijanskosti Trsta (»italianissima Trieste« je dejal predsednik vlade na nedavni izročitvi ladje Garibaldi italijanski vojni mornarici) in s podobnimi stališči ne bo- mo onesposobili te nevarne mine. KPI je torej nezadovoljna tako z izjavami glede Osima kot s praznimi besedami glede slovenske manjšine. Kar ,1 Tonelovem gledanju pooseblja davek, ki ga mora Krščanska demokracija plačati melonarjem, v zameno za njihovo izključitev iz deželnega odbora. Tudi glede italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji Biasutti ni izpolnil pričakovanj, je še dodal svetovalec KPI, saj smo si od njega pričakovali jasnejše obveze in ne zgolj deklarativnih gesel, ki potem ostanejo samo na papirju. Tudi komunist Boris Iskra se je podobno kot Tonel uvodoma navezal na vprašanje meje med Italijo in Jugoslavijo ter podčrtal, da je ta problem dokončno rešen in ga torej ne gre ob raznih priložnostih spet obujati. Izrazil je zaskrbljenost, ker se v nekaterih (tudi uradnih) krogih utira pot nevarna miselnost in prepričanje, da smo Slovenci v Italiji nekako »tuje telo«, ki povzroča samo težave družbenemu tkivu v naši deželi. Komunisti niso bili zadovoljni s prejšnjimi Biasuttije-vimi izjavami o Slovencih, še manj pa s to zadnjo, ki vnaša v razpravo neke nove pogojevalni-ke. Deželni odbor, je pristavil Iskra, mora zato čimprej pojasniti svoja stališča o slovenski manjšini in povedati, kaj pravzaprav pomenijo tista »štrumentalna stališča«, o katerih govori predsednik. Kdo torej zastruplja ozračje strpnosti in sožitja? Desničarski krogi ali pa sami Slovenci, se je polemično vprašal svetovalec KPI, ki je spomnil Biasuttija, da sodelujeta v deželni večini tudi dve stranki (PSI in SSk), ki sta predložili v parlamentu zakonski predlog o zaščiti manjšine. Kritičen do Biasuttija zaradi njegovih izjav o manjšini je bil tudi demoproletarec Cavallo. SANDOR TENCE Nabrežinska KPI o političnem položaju v občini Zaradi nekaterih nejasnih in zaskrbljujočih pojavov v zvezi z rešitvijo upravljanja občine, je devinsko-nabrežinska sekcija KPI »E. Berlinguer« izrazila globoko zaskrbljenost in še enkrat potrdila, da si bo še naprej prizadevala za potrditev dosedanje koalicije med KPI, SSk in PSI. Za to rešitev, ki bi zagotovila občini napredno in stabilno upravo, se je večkrat izrekla tudi SSk in v bistu tudi PSI, ki je vodila pogajanja tudi v to smer. KPI je svojo pripravljenost pokazala tudi s tem, da se je odrekla svojemu kandidatu za župana, čeprav razpolaga z relativno večino. KPI je sicer predlagala svojega župana s poizvedovalnim mandatom, vendar je tudi od predloga odstopila in skupno s SSk pripravila predlog programa, ki je bil odprt do PSI in je omogočal sestavo večinskega odbora. KPI tudi ni vztrajala na županu — Slovencu, kot je bilo napačno predstavljeno v delu tiska, temveč se je zavzemala za kandidata, ki pozna oba jezika in lahko predstavlja obe skupnosti. Zato bi bilo nerazumljivo in škodljivo, če bi po 5 mesecih prizadevanj za določene rešitve odkrili, da si politične sile prizadevajo za nasprotno rešitev. Tajništvo sekcije želi verjeti, da so govorice o premiku k petstrankarski koaliciji neosnovane in še enkrat potrjuje prizadevanja, da bi v teh dneh prišli do sporazuma med KPI, SSk in PSI, kar je bila tudi želja večine volivcev na volitvah 12. maja. Občina končno dobila prispevek za gradnjo šole na Katinari - Prostorska stiska na katinarskih aiah, ki je povzročila toliko slabe ?rvi in seveda postavila v prvi vrsti a zatožno klop tržaške občinske u-aviteijg, bo končno rešena. Tržaš-a °bčina je prišla do denarnih sred-„ x': .ki ji omogočajo, da se loti s adnje novega šolskega poslopja na salinari. Finančna plat je bila od-Yls.na od deželnih organov. Kot obi-Cajno, tudi tokrat ni šlo brez za-toud, pred dnevi pa je deželni odbor končno porazdehl sredstva, ki jih Predvideva deželni zakon št. 48 za solske gradnje. V tej porazdelitvi je ezela upoštevala tudi katinarski pro-em in zagotovila prispevek na o-resti. Občina ima sedaj prosto pot, a si pri bančnih zavodih izposodi u milijonov lir posojila. Ta vsota Ptorebna za gradnjo nove b e,' 0 bo tudi ta aspekt rešen, , lahko poverila gradbena dela, ki šol r6 sPr'^° dejstva, da bo novo 1 SJ?° Poslopje montažno, ne bi sme-liai °®> zaytoči- Na občini zagotav-nared ^ v nc^aJ' mesecih bn'1' nnvem montažnem poslopju se kaj.nase^to italijanska osnovna šola, za P°meni: ba ne bo več razlogov ter,^rYPire in polemike, ki so v prona p !■ označevali šolsko življenje za abnari in imeli vidne posledice delu S6i .'toužbeno življenje v tem pre-z pvaa •se j0 v ^dnjih desetletjih nova^1^-0 bolnišnice in velikih sta-menil^8! .Štokov tako korenito spre-Ju ’ ziasti v narodnostnem pogledu. poj,>„nVanjem uSotavljava, da je za-skr- - P za obnovitev in rast sloven-Pom -f na Tržaškem še vedno zelo jasn' ^jIV°' č'-dtoa se dolžni, da po-Eloftc^a stanje današnjega organika s]m,or,ci,;u mes(. na deželnem bran' V- em zav°du za eksperimen-(] i|n'o\ a1 pedagoško izpopolnjevanje skeg - ^ P° Prizadevanju sloven zavša cto,na v izvršnem odboru tega čeve a V toto 1981 prof. Lavrenči-smo dosegli, da so v predlog or-' a vstavili 8 mest za učno ose-tm mesta za neučno osebje in mesto za prevajalca. Na natečaj bje, eno ne J Predstavilo zadostno število uč-Prpi °sebja, tri za neučno osebje, za dato p0 .mest0 pa ni bil° kandb spred i- 'Zldu lestvice natečaja, sva ko mesto samo medve, medtem ZasrJu drugi odrekli. Stanka Čuk sem hiprn a mesto že v šolskem letu 84/85, sluvi^m ko sem Sonja Sirk pričela Kof0Vati v ‘totokem letu 85/86. r Je razvidno, sva za delo pred- videnih osmih ljudi, zadolženi samo dve osebi. Iz tajniškega poročila je razvidno, da ima slovenska šola pred seboj kopico problemov, ki jih ne bo lahko reševati. Prepričani sva, da sta pogoja za obravnavo šolskih problemov predvsem sodelovanje vseh slovenskih ustanov, ki se posredno ali neposredno ukvarjajo s šolstvom, in večja angažiranost šolnikov samih. Na žalost pa ugotavljava, da se prepogosto pozablja na povezanost med ljudmi, ki se z zanimanjem ukvarjajo s pedagoško problematiko, saj sva morali izvedeti o razpravi na občnem zboru Sindikata slovenske šole le iz Primorskega dnevnika, v kolikor naš zavod ni dobil do danes nobenega uradnega vabila. Lep pozdrav Stanka Čuk in Sonja Sirk Delovna mesta pri KZE Krajevna zdravstvena enota je razpisala dve prosti delovni mesti za pomočnika kemika in dve mesti za sodelavca za fiziko. Rok za vložitev prošenj zapade 4. novembra ob 12.00. Podrobnejše informacije nudi personalni oddelek KZE v Ulici Farne-to 3 vsak delavnik razen sobote od 9.30 do 12. ure. Včeraj v Nabrežini odprta delavnica grafične skupine Atelier Pridobitev za Društvo zamejskih likovnikov V Nabrežini, ko zaviješ desno pri vodnjaku se nahaja preurejena kmečka hiša z lepo tlakovanim dvoriščem. Vse diši po novem, po restavriranem. In res v nekdanjem hlevu se svetlikajo očiščeni in popravljeni leseni tramovi, ki nosijo težo podstrešja. V nekem kotičku pa se blešči ravno tako nova ročna stiskalnica. Ambient, ki smo ga opisali je od včeraj dalje sedež — delavnica grafične skupine Ateher. To novo pridobitev Društva zamejskih likovnikov vodi Mauro Tonet, grafik. Tonet bo od 4. novembra da- lje vodil tudi tečaje lesoreza in bakroreza. Tečaja bosta dva: za začetnike ter za poglobitev in specializacijo grafičnih tehnik. Udeležijo pa se ga lahko vsi od 9. leta starosti dalje. Za zainteresirane lahko dodamo, da bo prva sekcija tečajev, to je o tehnikah lesoreza, obravnavala lesoreze na vzdolžno in prečno rezanem lesu ter »chiaroscuro«, medtem ko bodo tehnike bakroreza nujno bolj razčlenjene. Najprej se bodo tečajniki spo prijeli s tehnikami brez uporabe lužil (vrezilom, suho iglo, mezzotinto itd.) in šele nato bodo spoznali delo- Barkovljanski šolarji na dirkališču Včeraj dopoldne so si otroci osnovne šole F. S. Finžgar iz Barkovelj ogledal' konjsko dirkališče na Montebelu. Otroke so spremljale učiteljice, medtem ko jih je na dirkališču sprejel in jim razlagal o delu dirkališča tamkajšnji uslužbenec. Z velikim veseljem in zanimanjem so sledili razlagi ter si ogledali hleve in konje ter zvedeli marsikaj novega o dirkališču, dirkah in drugih napravah v tem kraju Manjši požar med Ricmanji in Borštom Med Ricmanji in Borštom (nad Logom) je včeraj popoldne okrog 16. ure prišlo do manjšega požara, kjer sta se vnela trava in grmičevje. Na mesto požara jo takoj prispela ekipa gozdne straže iz Bazovice, ki je požar hitro pogasila. Toda zvečer okrog 19. ure je ogenj ponovno vzplamtel in tokrat so gozdni straži prišli na pomoč gasilci iz Trsta in pa iz domačega prostovoljnega gasilskega društva Breg. Požar jim je uspelo pogasiti nekaj po 20. uri. V tem času je zgorelo nekaj trava na pašniku, grmičevje, nekaj oljk in pa del vinograda. V PRVIH DEVETIH MESECIH Pristanišče uspešno le pri pretovoru nafte Čeprav je nekoliko upadel komercialni, se je skupni promet v tržaškem pristanišču v devetih mesecih letos vendarle povečal in sicer za 1,9 milijona ton glede na isto obdobje lani. Največji porast so zabeležih pri iztovarjanju (11 odstotkov več), medtem ko se je natovarjanje le rahlo (za 2 odstotka). Po negativnih gibanjih v zadnjih letih pa odločno naraščanje beleži promet surove nafte za naftovod, ki se je letos samo za Bavarsko povečal za poldrugi milijon ton. V komercialnem prometu pa je tudi september, po avgustovskem upočas-nenju, prinesel novo, občutno upadanje. Skoraj povsem je usahnil pretovor avstrijskega lesa, občutno manj so pretovorili premoga, upadel je tudi promet s kontejnerji, medtem ko se je na lanskoletni ravni ohranil le promet z ladjami ro-ro. • Jutri, 18, t. m., bodo dijaki višjih šol pripravili pohod po mestnih ulicah kot protest proti predlogu finančnega zakona 1986. Zbrali se bodo ob 9. uri na Trgu Oberdan, sprevod pa bo šel po ulicah Carducci, Ghega, Roma, Mazzini, Trgu Goldoni, Korzu Italia in se bo zaključil na Borznem trgu. K protestu dijakov so se pridružili tudi univerzitetni študenti in tovarniški sveti tržaških podjetij. vanje lužil (jedkanico, akvatinto in vemis mou). Vaje bodo potekale upoštevajoč linearno vrednost poteze senčenja in izrazne možnosti barve. Kot dopolnilo k vsaki sekciji bodo vpeljani zgodovinski, teoretski in tehnični vidiki v zvezi z obravanimi predmeti. Tečajniki bodo seznanjeni z orodjem, pripravo matric in njihovo ekspresivno možnostjo, s pripravo črnil kot tudi z uporabo in karakteristikami 1 različnih črnil in čmilnih papirjev. Začetek tečaja bo, kot smo ome-nili, v ponedeljek, 4. novembra, zaključek pa 30. maja 1986. Ob koncu tečajev bo v prostorih Atelier razstava med letom izdelanih del in obiskovalci celotnega tečaja bodo dobili spričevala o prisotnosti. Sodeč po včerajšnjem zanimanju od odprtju novih prostorov, takih obiskovalcev Atelier res ne bo primanjkovalo. (eva) Na sliki: Klavdij Palčič med otvoritvenim nagovorom. > Tiho nas je zapustila naša draga Maria Žerjal Pogreb bo jutri, 18. t. m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v boljunsko cerkev. Žalostno vest sporočajo brat Pepi, sestra Zala ter nečakinji z družinama. Boljunec, 17. oktobra 1985 ŠZ Sloga izreka svojemu odborniku Živku Lupincu iskreno sožalje ob o-četovi smrti. Ob bridki izgubi žene Mirande izreka svojemu bivšemu članu Rafku Grgiču globoko sožalje Tržašld oktet. Odbor ŠZ Sloga izreka najgloblje sožalje družini Rafka Grgiča ob izgubi žene Mirande. Ob prerani izgubi žene Mirande izreka Rafku Grgiču najgloblje sožalje KD Slovan. Slavje dolinskih 60-letnikov čestitke razna obvestila razstave V soboto popoldne so se v Dolini zbrali domači 60-Ietniki. Najprej so se podali k vaškemu spomeniku padlim v NOB kjer so položili šop rdečih nageljnov in počastiti spomin vseh vaščanov, ki so dali življenje za svoj narod. Nato so šli na domače pokopališče in položili cvetje tudi na grobove svojih sovrstnikov, ki so umrli po vojni. Zvečer so imeli večerjo in družabnost v društveni gostilni, kjer so tudi obujali lepe in grde spomine mladih let SLOVENSKO STALNO. v GLEDALIŠČE V TRSTU Otvoritvena predstava sezone 1985 - 86 CARLO GOLDONI PRIMORSKE ZDRAHE komedija v treh dejanjih Režija: BORIS KOBAL PONOVITVE danes, 17. oktobra, ob 20.30 - ABONMA RED E - mladinski v četrtek v soboto, 19. oktobra, ob 20.30 -ABONMA RED F - druga sobota po premieri v nedeljo, 20. oktobra, ob 16.00 -ABONMA RED G - popoldan na dan praznika gledališča VERDI Jutri, 18. oktobra, ob 20. uri za red A/B bo v gledališču Verdi otvoritr/ena predstava operne sezone 1985/86 s Puccinijevo Tosco. Dirigent Oleg Caetani, režiser Alberto Fassini. Danes, 17. t.m., ob 18.30 pa bo v Krožku za kulturo in umetnost predstavitev opernega dela. Govoril bo kritik Alfredo Mandelli. ROSSETTI Danes, 17. t.m., ob 20.30, red četrtek, bo Teatro Stabile Furlanije - Julijske krajine uprizorilo Goldonijeto delo »I Rusteghi«. Režija Francesco Macedonio. V abonmaju odrezek št. 1. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Pretti (tel. 69-406). koncerti Società dei concerti - Tržaško koncertno društvo-. V ponedeljek, 21. t.m., ob 20.30 bodo v gledališču Rossetti nastopili skupina SALZBURGER SOLI-STEN in pianist J. DEMOS. Prireditev in sporočila kulturnih društev in organizacij Društvo Slovencev miljske občine vabi jutri, 18. t.m., ob 19.30 na sedež na predavanje z diapozitivi časnikarja Lojzeta Abrama na temo »Slovenska tržaška odprava na Himalajo«. Na pobudo KD Vesna bodo jutri, 18. oktobra, ob 20. uri v foyerju Doma A. Sirk v Križu odprli razstavo kostumografinje Marije Vidau. Sledil bo nastop SSG, ki bo uprizorilo »Chiechi-gnolo«. KD V. Vodnik priredi jutri, 18. oktobra, ob 20.30 v društveni dvorani v Dolini predavanje z diapozitivi o ALPINISTIČNI ODPRAVI SPDT NA JUŽNO ANAPURNO. Vabljeni! . KD I. Grbec priredi jutri, 18. t.m., ob 20.30 nastop tamburaške skupine iz Boljunca. Vabljeni! SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom. V nedeljo, 20: t.m., ob 17. uri VIKJ SHOW - komična magija, ples, glasba... Vabimo staro in mlado na zabavni popoldan. SLOVENSKO 5, STALNO „. GLEDALIŠČE V TRSTU ETTORE PETROLINI ĆHICCHIGNOLA komedija v treh dejanjih Jutri, 18. t.m., ob 20.30 v Domu A. Sirk v Križu. - kino Eden 15.30 »Morbida, calda e bagnata«. Ob 21.00 »Le studentesse del piacere n. 69«. Prepovedana mladini pod 18. letom. Fenice 16.30—22.00 »Miranda«. Excelsior 16.30—22.00 »Mad Max«. Igrata Mei Gibson in Tina Turner. Nazionale Dvorana št. 1 16.30—22.00 »Video drome«. Dvorana št. 2 16.30—22.00 »Porky’s m«. Dvorana št. 3 16.00 »Patrizia carnai games«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Mignon 16.30—22.15 »Demoni«. Režija: Dario Argento. Prepovedan mladini pod 14. letom. Grattacielo 15.30—22.15 »007 bersaglio mobile«. Igra: Roger Moore. Vittorio Veneto 16.30—22.00 »Mogli particolari«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 16.30—22.00 »Je vous salue Marie«. Prepovedan mladini pod 14. letom. Alcione 16.15—21.45 »Kagemusha — L’ombra del guerriero«. Ariston Danes zaprto. Jutri: »Cercasi Susan disperatamente«. Radio 15.30—21.30 »D porno mondo di mia moglie«. Prepovedan mladini pod 18. letom. menjalnica 16. 10. 1985 Ameriški dolar................. 1.790.— Kanadski dolar .................1.310.— Švicarski frank.................. 820.— Danska krona..................... 184.— Norveška krona ...... 223,— Švedska krona.................... 223.— Holandski fiorini................ 595,— Francoski frank ................. 218.— Belgijski frank................... 32.— Funt šterkng.................. 2.520.— Irski šterling................. 2.070.— Nemška marka ...... 671.— Avstrijski šiling................. 95.— Portugalski eskudo ..... 10.— Japonski jen....................... 7.— španska pezeta.................... 10.— Avstralski dolar.............. 1.200.— Grška drahma ...... 11,— Debeli dinar..................... 5,20 Drobni dinar . 5.— um BANCA DI CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P.A. TncsT - Ul ICA F. FILZI ia - (S* B'l-A-'JR Dragi PETER! Kolikor zvezdic na nebu žari in kolikor cvetic na svetu cveti, toliko sreče ti Irina za današnji tretji rojstni dan želi. Da bi zrasel v pridnega in ubogljivega fanta, so želje tata Sergija in mame Alde. Naša draga mama in nona MILKA PETAROS slavi danes 73. rojstni dan. Iz srca ji čestitajo in želijo še mnogo zdravih let hčerke z možmi ter vsi vnuki. 4- Na svetovnem prvenstvu harmonikarjev v Lizboni je v kategoriji juniores CORRADO ROJAC zasedel drugo mesto. Ob tem velikem uspehu mu iz vsega srca čestita ansambel SYNTHESIS 4. včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 17. oktobra MIRA Sonce vzide ob 6.24 in zatone ob 17.16 — Dolžina dnu/a 10.52 — Luna vzide ob 10.40 in zatone ob 19.12. Jutri, PETEK, 18. oktobra LUKA Vreme včeraj: temperatura zraka 20 stopinj, zračni tlak 1024,1 mb rahlo narašča, veter severovzhodnik 25 km na uro, vlaga 38-odstotna, nebo skoraj jasno, morje zelo razgibano, temperatura morja 19,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Davide Buonocore, Riccardo Masč,- Martina Umer, Stefania Maria Salvador, Alessia Scuro. UMRLI SO: 78-letni Teodoro Malalan, 49-letni Sergio Bacchia, 87-letni Domenico Ravalico, 80-letni Pietro Rocco, 59-letna Renata De Schiller, 38-letna Miranda Bratasevec, 91-letna Caterina Cre-vatin, 80-letni Giuseppe Lutmann, 70-letna Maria Zeriali, 75-letni Renato Re-gaurin, 73-letna Maria Prodan, 60-letni Zoilo Bertogna, 72-letni Nicolò Cona, 86-letna Ester Grablovitz, 95-letna Maria Luigia Olivo. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock, Trg Valmaura 11, Prosek, žavlje. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Prosek, žavlje. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 299-197. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761; predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. BERITE »Novi Matajur« SKD Barkovlje sporoča da bo v petek, 18. t.m., ob 20.30 redna odborova seja. Grafična delavnica ATELIER — Nabrežina Center 16 — tel. 200-085 obvešča, da poteka vpisovanje do vključno 4. novembra. Za vpisovanje in informacije je tajništvo odprto vsak ponedeljek, sredo in petek od 16. do 18. ure. Zadruga Kulturni dom Prosek-Kontovel Danes, 17. t.m., ob 20.30 uradno odprtje dvorane. Po slavnostnem govoru bosta nastopila pevski zbor V. Mirk in ženski zbor Prosek-Kontovel. Vstop z vabilom. Jutri, 18. t.m., nastop Godbenega društva, harmonikarskega ansambla podružnice GM Prosek-Kontovel in Amaterskega odra J. Štoka. V soboto, 19. t.m., ob 18.30 odprtje razstave Ati-lija Kralja z nastopom kitarista Igorja Starca. V nedeljo, 20. t.m., ob 17.00 bo Amaterski oder Jaka Štoka uprizori) mladinsko igro Astrid Lindgreen »Pika nogavička«, ki jo je režiral B. Kraljevič. V petek, soboto in nedeljo je vstop prost. Vljudno vabljeni. Do 30. t.m. se na osnovni šoli A. Sirk v Križu lahko vpišete na t-:čaj slovenskega in angleškega jezika, ki ju za odrasle prireja Tržaška Ljudska univerza. Vpisovanje je vsak poned3-Ijek, sredo in petek od 19. do 20.30. Vpisnina znaša 17.500 lir za vsak tečaj. Slovenski dijaški dom v Trstu pod pokroviteljstvom Odbora za doraščajo-čo mladino SKGZ prireja 5-DNEVNO BIVANJE V LJUBLJANI od 26. do 30. decembra 1985 za mlade od 13. do 17. leta. Informacije in vpisovanje na sedežu SKGZ v Trstu — Ul. sv. Frančiška 20/3 — tel. 744-249 vsak dan (razen sobote), od 9. do 12. in od 16. do 18. ure. Zbor Kraški slavček vabi lanske in letošnje nove člane na prvo pevsko vajo, ki bo jutri. 18. oktobra, ob 15. uri. Pridite polnoštevilno! izleti KD Rdeča zvezda sporoča, da je odhod avtobusa za izlet na Dolenjsko v nedeljo, 20. t.m., točno ob 7. uri iz Zgonika. Zbirališče ob 6.45 pri občinskem spomeniku. Sindikat slovenske šole prireja 27. t.m. enodnevni izlet na Brione. Vpisovanje in spored izleta pri potovalnem uradu Aurora. Vabljeni vsi šolniki in njihovi svojci. prispevki V spomin na Stanka Lupinca daruje Drago Sedmak 20.000 lir za ŠD Polet. V spomin na Marijo Senico daruje Milka Granduč 10.000 lir za KD Slavec. V spomin na Stanka Lupinca daruje družina Franja Kosovela 10.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Stanka Lupinca daruje Marija Maver 10.000 lir za SKD Tabor. Namesto cvetja na grob Pepija Ra-sonija darujeta Anuška in Vlasta z družinama 10.000 lir za Kulturni dom v Lonjerju. Namesto cvetja na grob Stanka Lupinca daruje Niko Kosmina 50.000 lir za ŠZ Sloga. V počastitev spomina Justine Guštin darujeta Pino in Nadja Brecelj 20.000 lir za SKD Barkovlje. Namesto cvetja na grob Silve Starec por. Regent darujeta Nadja in Meri 20.000 lir za SKD Barkovlje. V TK Galeriji, UL sv. Frančiška 20 je na ogled kiparska razstava Zdenka Kalina. Danes, 17. t.m., ob 18.30 bodo v galeriji Malcanton odprli razstavo slikarja Luigija Daneluttija. Razstava bo odprta po običajnem umiku do 31. oktobra. SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom. Jutri, 18. t.m., ob 20. uri odprtje raz stave akademskega slikarja STANETA KUMARJA — olja in risbe ciklusa »Ljudje v vlakih in čakalnicah«. Uvodna beseda Janez Mesesnel. Sodeluje ŽPZ Tabor. Vabljeni! mali oglasi Tel. 775-275 PRODAM ZX SPECTRUM 48 K (malo rabljen) skupaj s 50 programi, registrator in razne revije za 300.000 lir. Tel. 421-987 — Sandro ob popoldanskih urah. PRODAM ameriške prašičke. Telefon 227-342. PRODAM 500 kg koruze. Tel. 231-901 v večernih urah. PRODAM kompleten gorilnik riello-4 comfort po ugodni ceni. Tel. 228-164. PRODAM motor garelli KL 50 electro-nic. Tel. ob urah obedov na št. 040/200882. PODJETJE išče mladega uradnika/co z znanjem knjigovodstva in uporabe kompjutra. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Mon-tecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »KNJIGOVODSTVO«. PRODAM volvo 144 v dobrem stanju. Tel. v popoldanskih urah na št. 040/228616. DRUŽBA, državni zastopnik na področju restavracij, kavam in skupnosti išče prodajalca/ko, dinamičnega, z avtomobilom, po možnosti vpeljanega v to stroko za Trst in Gorico, pogodba Enasarco. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Mon-tecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »A-gent«. PRODAM fiat 127, letnik 1978 v odličnem stanju za 3.200.000 lir, možnost dogovora. Tel. ob urah kosila na št. 040/727837. PRODAM furgon fiat 900 T. Tel. 040/ 211154. PRODAM fiesto L, letnik 1979, v odličnem stanju po ugodni ceni. TeL 040/ 825656 v večernih urah. ZAZIDLJIVO zemljišče iščem v Trstu ali bližnji okolici. Telefonirati Miranu - Alpe Adria - 794672. PRODAM dve kompletni avtomobilski gumi 155, 156 x 13. Tel. 040/53775. ZAPOSLIM hišno pomočnico. Tel. (0481) 86349. SUPERMARKET zaposli delavca s prakso v jestvinski stroki. Javite se v Ul. Valdirivo 13. PRODAM golf GTI, letnik ’83 v odličnem stanju. Tel. 040/761819 od 7.30 do 14.30. PRODAM fiat regata diesel, letnik ’83 v odličnem stanju. Tel. 040/761819 od 7.30 do 14.30. RIVIERA - 224426 prodaja v Trebčah dve novi stanovanji po 165 kv. m v treh etažah. Avtonomno gretje, vrtiček in parkirni prostor. ENTE NAZIONALE PER L'ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO Roma — Via G.B. Martini 3 OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC Po izžrebanju, ki je bilo dne 14. oktobra 1985, ter v smislu zakonskih predpisov in pravilnika bodo s 1. januarjem 1986 vnovčljive pri običajnih poverjenih zavodih obveznice, ki so vključene v sledeče serije: naslov posojila serija št. 6% 1966-1986 I. em. (Pacinotti) 3 - 6 - 20 - 57 - 69 - 71 - 92 - 96 - 98 6% 1967-1987 (Righi) 1 - 4 - 33 - 42 - 54 - 67 - 73 - 82 - 86 6% 1968-1988 I. em. (Marconi) l - 5 - 44 - 51 - 56 - 76 - 88 - 95 - 119 129 6% 1969-1989 I. em. (Ampère) 25 - 29 - 63 - 73 - 76 - 82 - 89 - 116 - 119 124 - 137 - 138 7]DJj2jT7]jID TRST * Ul. S. Maurizio 16 (Trg Ospedale) - Tel 794669 Nove pošiljke za jesen-zimo OBLEKE — KOSTIMI, KRILA, DE2NI PLAŠČI IZREDNE CENE! 7% 1972-1987 (Edison) 5 - 10 - 14 - 16 - 21 - 35 - 36 - 43 - 47 68 - 83 - 94 - 109 - 111 - 119 - 151 - 170 179 - 201 - 210 - 212 - 219 - 222 - 229 239 - 245 - 253 - 269 - 293 7% 1973-1993 (Meucci) 24 - 26 - 28 - 37 - 69 - 82 - 113 - 117 128 - 134 - 155 - 162 - 172 - 209 - 220 223 - 258 - 271 - 272 - 282 - 292 - 339 360 - 399 Obveznice, kj bodo predložene v izplačilo, bodo morale biti opremljene s kuponom z zapadlostjo 1. julija 1986 in naslednjimi. Vsota morebitnih manjkajočih kuponov se bo odštela od vsote dolžnega kapitala. ______Ženska in njena stvarnost_ Kmalu tudi zenske v vojaški suknji? radioteievisija italijanska televizija Prvi kanal 10.30 La bella Otero - 4. nadaljeva- Popolna uveljavitev enakopravnosti na vseh področjih — ženske so od nekdaj aktivno soudeležene v pacifističnih organizacijah in so zato proti oboroževanju in tudi aktivnemu sodelovanju v redni vojski. Med tema dve-ma stališčema, ki jih zagovarjajo ženske, ki so vključene v žensko gibanje, se bo odvijala diskusija o prostovoljnem ženskem vojaškem roku, ki ga nameravajo uvesti tudi v Italiji. Takšna možnost je namreč že predvidena v zakonodajah številnih držav, ki pripadajo enemu ali drugemu bloku ah pa jih označujemo za nevtralno - neopredeljene, o njem pa naj bi se še v tej zakonodajni dobi izrekel italijanski Parlament. Predlog zagovarja obrambni minister Spadolini, dasi je zadnje nase zaposlen s povsem drugačnimi vprašanji. Sicer pa je predlog na to temo že pred leti predstavil socialistični poslanec Falco Accame, vendar Sa je nato umaknil, češ da so ministrstvo in visoki vojaški krogi skušali predlog pretvoriti v obnovitev ženskih pomožnih služb, ki so ženskam v teku številnih vojsk že neštetokrat pripad-i°. Se pravi naj bi spet šle za bolničarke ali za strojepiske v pisarne. Kaže pa, da so se vsaj glede takšnega odnosa do vloge, ki naj bi jo imele ženske v vojski, mnenja nekoliko spremenila. Iz ankete, ki jo je za Vsedržavni raziskovalni svet (CNR) v sodelovanju z univerzo iz Bologne Pripravil sociolog Paolo Prandstaller namreč izhaja, da je kar 88 odst. redno zaposlenih v vojski (vseh je v I-taliji približno 16 tisoč) za uvedbo ženske vojaške službe. Sicer je raziskava nadalje pokazala, da so splošna mnenja o poklicnih vojakih dokaj zgrešena : iz ankete je razvidno, da so Poklicni italijanski vojaki zadovoljni s syojo službo, da so v glavnem poročeni. visoko izobraženi, da volijo za pet strank, ki trenutno tvorijo večino v državi in da zagovarjajo veljavnost i-nujanskega političnega sistema. Nika-spr niso zagovorniki netenja nesporazumov, temveč verjamejo, da so vojske potrebne zato, da vzdržujejo mir; Posamezna vojska pa mora biti dobro organizirana, na primer kot podjetje. Zato tudi zagovarjajo tehnološko izpopolnitev vojaškega aparata, modernizacijo celotnega ustroja in tudi, ozi-roma nekateri celo predvsem, aktivno v)djučevanje žensk kot dobrih in specializiranih delavk. O kompjuterizaciji italijanske vojske govori tudi obrambni minister Spado-iui. ki preko podtajnika republikanca Vittoria Oclesa še pojasni nekatera stališča. Med posebej zanimivimi za Predmet, ki ga tokrat obravnavamo Jo nedvomno ugotovitev, da vojska cez približno deset let ne bo mogla ec računati prvenstveno zaradi de-o^alskega padca na 350 tisoč mla- i1.. ki jih sedanji zakon, razen če u iz tehtnih razlogov ne oporekajo, prisili v enoletno vojaško suknjo. Pomirjevalno je sicer dodal, da v bodoče zaradi tehnološkega napredka številčnost sploh ne bo več odločujoča. Je pa zato trditev zanimivo izhodišče za razbiranje misli, ki se kujejo na obrambnem ministrstvu in v vojaških krogih o ženski vlogi v italijanski vojski. Iz navedenih izjav namreč izhaja, da bi ženske, kot je ugotovila marsikatera predstavnica ženskega gibanja, mašile luknje, ki nastajajo v raznih sektorjih vojaškega aparata zaradi manjšega dotoka moških. Fantje pa se med drugim vedno v večjem številu odločajo za alternativno služenje Vojaškega roka, oziroma za takoime-novano civilno službo, ki je za enkrat še zelo pomanjkljivo organizirana. Med drugim v zakonskem osnutku tudi še ni določeno, kaj vse naj bi ženska počela v vojski, oziroma česa ne bi smela početi. Na primer znano je že, da je nikakor ne mislijo vključiti v napadalne, oziroma operativne enote. Kot primer bi lahko navedli, da bi ženske lahko tudi postalo oficirja, nikakor pa ne članice vojaških štabov. To so seveda »moška« mnenja, kaj pa »ženska?« O vprašanju se res govori že nekaj časa, vendar do jasnega soočanja in izpostavitve nekakšnega splošnega ženskega mnenja ni in prav gotovo ne bo prišlo. Kot je povsem razumljivo vsak posameznik izpostavlja osebna gledanja, po mnenju večine pa je nujno, da se ženske pred začetkom parlamentarne razprave izrečejo o vključevanju žensk v redito vojsko. Osnovni tezi smo navedli v začetku, poudariti pa je še treba, da zagovornice uveljavitve popolne enakopravnosti navajajo kot odločilen argument dejstvo, da ženskam v Itabji ni dovoljen vstop samo v vojaške vrste, na kar čakajo že od leta 1963 (tistega leta so namreč odpravili druge diskriminacije glede ženskega zaposlovanja). Ob tej »emacipatorski« in drugi »miroljubni« pa obstaja tudi nekakšna tretja pot in sicer'odprava obveznega vojaškega roka za vse in uvedba prostovoljne službe, ki naj bi bila organizirana kot nekakšna civilna zaščita. Zagovornice te teze ugotavljajo, da so ženske v svojem dolgem boju za emancipacije prej in za osvobajanje kot celovite osebnosti potem, velikokrat morale ustvarjalno reševati razna vprašanja in se ne zgolj odločati z »za« ali »proti«. Zato tudi ob tem vprašanju, ki je vprašanje miru v svetu in meddržavnih odnosov, ženske postavljajo novo hipotezo. Ta »ne-uprščena« pot pa je lahko uspešna, so dejale številne zagovornice te »tretje« struje v ženskem gibanju, če se zanjo opredeli veliko držav, ne pa samo I-talija, ki pa vsekakor lahko da spodbuden zgled, (bip) nje 12.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 12.05 Pronto. . . chi gioca? - Opoldanski spored z Enrico Bon-accorti 13.30 Dnevnik 13.55 Dnevnik 1 - Tri minute. . . 14.00 Pronto. . . chi gioca? - Zađ nji poziv 14.15 Vietnam - 3. oddaja 15.00 Italijanske kronike - Kronike motorjev 15.30 šola in vzgoja: Obletnice 16.00 Tre nipoti e un maggiordomo -TV film 16.30 Guglielmo il Conquistatore -TV film 17.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 17.05 Dogodivščine na dnu morja -JV film 17.55 Dinky Dog 18.10 Knjižne informacije 18.40 Taxi - TV film 19.05 Mednarodno letališče - TV serija 20.00 Dnevnik 20.30 Olga e i suoi figli - 4. nadaljevanje 21.55 II volto della follia - razprava o TV nadaljevanki 22.45 Koncert ansambla Jazz Big Band 23.40 Dnevnik 1 - Zadnje vesti Drugi kanal 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.25 Dnevnik 2 - Okolje 13.30 Capitol - TV serija 14.30 Dnevnik - Kratke vesti 14.35 Tandem: aktualnosti in igre L|ubl|ana 9.00 TV v šoli: Pesmi in zgodbe za vas. Celinski zimzeleni gozd- 10.35 TV v šoli: Materiali, Dijaški magazin, Nova polja Bolivije, Pionirski film 12.00 Poročila 16.20 Teletekst RTV Ljubljana 16.35 šolska TV: Ritmična ura. Poklici v železniškem gospodarstvu 17.35 Poročila 17.40 Zakaj, zakaj 17.00 Obraz v zrcalu - Mihael Stroj 18.05 Stare ure 18.25 Severnoprimorski obzornik 18.40 Skadrsko jezero - reportaža 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik in Vreme 20.05 Tednik 21.15 S. Michelet: Družina Vialhe -5. del 22.20 Dnevnik 22.35 Retrospektiva domače TV drame - Iz črne kronike: V. Zupan - Vest in pločevina Kopar 14.15 TV novice 14.20 Capitan Luckner - TV film 14.45 Zanimivosti sveta 15.00 Film 17.30 Na meji verjetnega - nenavadni podvigi 18.00 Dvoboj na dnu - TV film CANALE 5 11.30 Tuttinfamiglia - kviz 12.15 Bis - kviz 12.40 R pranzo è servito - kviz 13.30 Sentieri - TV roman 14.30 La valle dei pini - TV roman 15.30 Una vita da vivere - TV roman 16.30 Hazzard - TV film 17.30 Doppio slalom - kviz 18.00 L’albero delle mele - TV film 18.30 C’est la vie - kviz 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Zig Zag - kviz 20.30 Pentatlon - nagradno tekmovanje 23.00 Protagonisti - intervjuji 23.30 Caccia sadica - film RETEQUATTRO 12.455 L’isola delle mille avventure 14.15 Destini - TV novela 15.00 Piume e paillettes - TV novela 15.40 Marisa le civetta - film 17.50 Lucy Show - TV film 18.20 A; confini della notte - TV film 18.50 i xi,yan - TV film 19.30 Febbre d’amore - TV roman 20.30 Mike Hammer - TV film 21.30 Matt Houston - TV film 22.30 Cinema e company 23.00 Alfred Hitchcock - TV film 23.30 Dick Tracy - TV film 24.00 Agente speciale - TV film ITALIA 1 13.30 Help - kviz 14.15 Dee Jay Television 15.00 Chips - TV film 16.00 Bim Bum Barn 18.00 Quella casa nella prateria -TV film 19.00 Gioco delle coppie - kviz 19.30 Happy Days - TV film 15.15 La chiave del violino - nagradna igra 16.00 Šola in vzgoja: didaktične vaje Eleonora De Fonseca Pimentel - 2. nadalj. 16.30 Pane e marmellata 17.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 17.40 Maggiordomo per* signora -TV film 18.05 Simpatiche canaglie - TV film 18.30 Dnevnik 2 - šport 18.40 Le strade di San Francisco -TV film 19.45 Dnevnik 2 - Poročila 20.30 L’ispettore Derrick - TV film 21.35 Aboccaperta - pogovor z gle dalci 22.30 Dnevnik 2 - Večerne vesti 22.40 Dnevnik 2 - Šport Forlì: Boks, Italija - Jugoslavija 23.50 Dnevnik 2 - Zadnje vesti 24.00 Les amants - film Tretji kanal 14.15 šola in vzgoja: Francoščina 14.45 Šola in vzgoja: Ruščina 15.15 Deltha - dokumentarec 16.15 Šola in vzgoja: Urbanistika 16.45 šola in vzgoja: človeško telo 17.15 Dadaumpa 18.25 Speciale Orecchiocchio - glasbena oddaja 19.00 Dnevnik 3 19.10 Deželna poročila 19.30 Dnevnik 3 - Deželni programi: 19.32 La barca di Dio - srečanje s Carlom Sciarrellijem 20.05 šola in vzgoja: Živali 20.30 La grande epoque - 2. oddaja 21.30 Dnevnik 3 22.05 La marchesa Von. . . - film 18.30 Pacific International Airport -TV film 18.55 TV novice 19.00 Odprta meja V današnji ODPRTI MEJI bodo na sporedu tudi naslednje vesti: MILJE — Razgovori za sestavo občinskega sveta TRST — O vlogi državljanovega branilca TRST — Posvet o upravni decentralizaciji NABREŽINA — Otvoritev nove grafične šole TRST — Razstava Barbare Strathdee TRŽIČ — Odprli pokriti bazen 19.30 TVD Stičišče 19.50 Velike razstave 20.30 Film: Oko za oko 22.00 TVD Vse danes 22.10 Ta nori šport - dokumentarec 22.40 V raju - variete Zagreb 9.00 TV v šoli 10.30 Poročila 10.35 TV v šoli 12.30 Poročila 16.30 Videostrani 16.35 TV v šoli 17.30 Poročila 17.35 TV koledar 17.45 Lutkomedija - otroška serija postaje 20.00 Kiss me Licia - risanka 20.30 Sapore di mare - film 22.30 Cin Cin - TV film 23.00 Šport: košarka - play off TELEPADOVA 15.00 Capriccio e passione - TV film 15.30 Sky Ways - TV film 16.00 I nuovi Rookies - TV film 17.30 II magico mondo di Gigi - risanka 19.00 Peline Story - risanka 19.30 Carmin - TV film 20.30 Illusione d’amore - TV film 22.30 Dottor John - TV film 23.30 R"o-' • -Mo-tralski football TRIVENETA 12.00 II cacciaiore delle tigri - film 13.30 TV film 14.20 Speciale spettacolo 14.30 Dispettose avventure di una coppia tutta da ridere - film 16.00 Filmski spored 17.00 L’arciere di Sherwood - TV film 17.30 Film 19.00 I cavalieri di Bretagna - TV film 19.30 Speciale spettacolo 19.40 Dokumentarec 20.20 Filmski spored 20.30 Traffico d’armi in Tunisia -film TELEFRIULI 14.30 Povera Clara - TV film 15.30 Hanna e Barbera - risanka 16.30 Astroganga - risanka 17.00 Love american Style - TV film 17.30 Povera Clara - TV film 18.30 I cercatori d’oro - TV film 19.00 Večerne vesti 19.30 Andrea Celeste - TV film 20.30 n serpente - film 22.30 Nočne vesti 22.45 L’ispettore Bluey - TV film radio RADIO IRSI A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 - 8.00 Dobro jutro po naše: Koledarček - (7.40) Pravljica - Narodnozabavna glasba; 8.10 Almanah: Od Milj do Devina (ponovitev); 8.40 - 10.00 Glasbeni mozaik: Slovenska popevka - Lahka glasba; 10.10 Koncert RAI iz Milana: Simfonični orkester RAI iz Milana; 11.30 - 13.00 Pisani listi: Poljudno čtivo - Sestanek ob 12.00 - Lahka glasba 13.20 Slovenska popevka; 14.10 Čas in prostor: Ne prezrimol; 15.00 Mladinski pas: Diskorama; 16.00 Zbornik: Na goriškem valu, nato Glasbene skice; 17.10 Mi in glasba: mednarodno zborovsko tekmovanje »Guido d’Arezzo«; 18.00 Četrtkova srečanja: 40 let slovenskih radijskih oddaj v Trstu; 18.30 Glasbetna priloga. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.00, 13.30 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme -prometni servis; 6.45 Cestne informacije; 7.30 Jutranji servis; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Zamejska pesem; 14.40 Zanimivost; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.40 Ena skladba - dve izvedbi; 18.00 Zaključek programov. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 15.30, . 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30 13.30 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Koledarček; 7.00 Dober dan; 8.45 Su e zo per le contrade; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 L’Aquilone; 10.35 Prost vstop; 11.00 Gulp; 11.30 Na prvi strani; — Poročila v nemščini; 12.00 Glasba po željah; 14.35 Popoldanski spored: Glasba — Popevka tedna; 14.45 Edig Galletti: 15.00 L’Aquilone (ponovitev); 15.45 Počitnice v Jugoslaviji; 17.45 Motociklizem; 18.32 Zborovsko petje; 20.00 Zaključek programov. RADIO 1 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.45 Včeraj v parlamentu; 9.00 Radio anch’io 85; 10.30 Popevke; 11.10 Moj prijatelj; 11.30 La stanza dei rifiuti - 6. nadalj.; 12.03 Vid Asiago Tenda; 13.20 Poštna kočija; 13.28 Master - glasba dan za dnem; 13.56 Turistične informacije; 15.03 Radio 1 za vsakogar: Megabit; 16.00 II Paginone - kulturne aktualnosti; 17.30 Radio 1 - jazz; 18.10 Pianist Dino Ciani; 18.30 Večerna glasba: koncert glasbe in poezije; 19.15 Verska rubrika; 19.20 Na naših trgih; 19.25 Audiobox Desertom; 20.00 Spettacolo; 22.00 Tvoj glas za lahko noč; 22.49 Danes v parlamentu; 23.05 Telefonski poziv. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Dnevi; 8.00 Otroštvo: kako, zakaj...; 805 Napoved programa; 8.45 Matilde - soap-opera; 9.10 Si salvi chi può!; 10.00 Posebna oddaja; 10.30 Radio 2 - 3131; 12.10 in 14.00 Deželni programi; 12.45 Disco-game tre; 15.00 Za prijetno popoldne; 16.35 Mladina danas; 17.32 Hollywood; 18.00 II fu Mattia Pascal - roman; 18.32 Glasbena oddaja; 19.50 Knjiga in družba - aktualnosti; 20.10 Glasbena oddaja; 21.00 Radio 2 - jazz; 21.30 Radio 2 - 3131 - nočni spored; 22.20 Parlamentarna panorama. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 8.35 I-graj kolce; 9.00 Poročila; 9.05 Glasbena- matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate...; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Danes do 13.00 - D naših sporedov - Iz naših krajev; 13.20 Od melodije do melodije; 14.00 Poročila; 14.05 Za mlade radovedneže; 14.20 Koncert za mlade poslušalce; 14.45 Naš gost; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00 in glasba; 18.00 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana; 18.15 Jezikovni pogovori; 18.30 Med skladbami Zvonimirja Cigliča; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute s kvartetom godal; 20.00 Četrtkov vécer domačih pesmi in napevov; 21.05 Lite-terami večer; 21.45 Lepe melodije; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Večerna podoknica; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Paleta po-pevk jugoslovanskih avtorjev. Plesalka na ekranu jugoslovanska televizija zasebne Na predlog goriške trgovinske zbornice S prosto cono v prihodnjem letu naj ne bi bilo večjih sprememb Upravno sodišče zavrnilo priziv za revizijo volitev v Foljanu Osnutek besedila novega zakona o goriški prosti coni je pred kratkim izdelala tudi goriška trgovinska zbornica, M je, kot kaže, upoštevala predloge raznih gospodarskih združenj, pa tudi elemente, ki so zapopadeni v osnutku zakona, ki ga je pripravil poslanec Fioret. Besedilo ni dokončno, kajti še zmeraj je v teku razprava. Katere novosti v primerjavi z dosedanjo ureditvijo (zakon št. 700 z dne 27. decembra 1975) prinaša osnutek novega zakona? Predvsem velja ugotovitev, da ni zelo velikih sprememb v predlagani ureditvi. V glavnih obrisih, naj bi ostalo skoraj vse po starem, vključno z Goriškim skladom, z nekaterimi (nujnimi) dopolnitvami. Tako se v členu št. 4 izrecno predvideva razširitev ugodnosti, ki jih ima zdaj prebivalstvo goriške in so-vodenjske občine na celotno območje goriške pokrajine. Mišljene so pri tem davčne in druge olajšave na blagu namenjenemu široki potrošnji (kontingent blaga po seznamu A). Prav tako v čl. štev. 4 se predvideva možnost spreminjanja (po količini in kakovosti) kontingentov med letom in celo prepletanje med kontingenti blaga seznama A in seznama B, kar do zdaj ni bilo mogoče. Blago po seznamu B je, kakor znano, namenjeno nadaljnji industrijski obdela-’ vi. Za industrijska, obrtniška in druga podjetja, ki na novo začenjajo svojo dejavnost na področju, kjer veljajo določila zakona o goriški prosti coni, ali ki povečujejo svojo dejavnost, imajo pravico, poleg dosedanjih davčnih olajšav (čl. št. 4 zakona 700) še do dodatnih olajšav. V desetem členu zakonskega osnutka je predvidena ustanovitev brezcarinskega območja in sicer v okviru mejnega prehoda, oziroma tovornega postajališča pri Štandrežu. Obseg dejavnosti, ki naj bi se tu razvile, bodo določili naknadno po dogovoru na medministrski ravni. Po svoje zanimiv je člen št. 11 zakonskega osnutka, ki predvideva raztegnitev ugotnosti in dodelitev posebnega kontingenta (nekako po vzorcu seznama A) tudi prebivalstvu Trsta, oziroma tržaške pokrajine. Katere vrste blaga in kakšne naj bi bile količine kontingenta, zaenkrat še ni znano, ker menda na pristojnih me- stih še niso izdelali konkretnega predloga. Predlog pa bi morali izdelati v Trstu. Pa se povrnimo h kontingentom po seznamu A in seznamu B, ki bosta po vsej verjetnosti ostala, kljub temu da je bilo z različnih strani slišati predloge, naj se seznama zreducira ta na samo nekaj vrst blaga. Kontingent blaga po seznamu A (dobrine namenjene široki potrošnji) naj bi se bistveno zvečal zlasti nt račun štirih, do petih vrst blaga: kontingent mesa naj bi s sedanjih 20 tisoč ton letno narastel na 30 tisoč ton, skoraj podvojil naj bi se kontingent bencina in plinskega olja, za dobro tretjino pa kontingent pi va. Količina ostalih vrst blaga bi o-stala v glavnem nespremenjena. Od dobrin namenjenih industriji (seznam B) naj bi se za dvakrat povečal kontingent sladkorja (od 3.000 ton na 9.000 ton, bombažnih izdelkov (od 2 milijona kilogramov na 4 milijona kilogramov) in surovin bombažnih tkanin (od 3 milijone kilogramov na 5 milijonov kilogramov). Na kakšen sprejem bo naletel predlog? Nobenih sprememb ne bo v sestavi občinskega sveta v občini Poljan -Redipuglia, kjer je levičarska lista na majskih upravnih volitvah zmagala le za peščico glasov in si zagotovila devet svetovalcev, opozicija (KD, PSI, PSDI) pa šest svetovalskih mest. Deželno upravno sodišče je namreč včeraj zavrnilo priziv, ki ga je vložila skupina občanov, volivcev in simpatizerjev opozicijske liste in zahtevala, da se ponovno pregledajo oddane glasovnice, zlasti kar zadeva preference, da se razveljavi ena glasovnica, ki je bila prisojena levičarski listi in da se opozicijski listi prisodi glasovnica, ki je bila ob prvem štetju označena kot neveljavna. Zakaj priziv ni bil sprejet, bo znano šele čez nekaj dni, ko bo objavljena utemeljitev. Razlike v številu glasov so bile na majskih volitvah tako majhne, da bi menda za spremembo sedanjega razmerja med predstavniki večine in opozicija, zadostovalo že nekaj glasov. Očitno so bili podpisniki priziva prepričani, da imajo dovolj argumentov za revizijo izida glasovanja, najbrž pa so se opogumili tudi ob nedavnem primeru v Tržiču, kjer so bile razveljavljene volitve na enem od volilnih sedežev in so volivci ponovno volili. Primer v Tržiču pa je prinesel tudi, kot znano, spremembo v sestavi občinskega sveta. Občni zbor goriških skavtov V soboto so slovenski goriški skavti pripravili prestop novincev roverjev in popotnic v klan roverjev in popotnic. Starejša veja skavtske organizacije se je tako obogatila s šestimi novimi člani, ki so v soboto zvečer z obljubo prestopili vanjo. Obljuba se je odvijala v jami pri Slivnem. Naslednjega dne je v župnijski dvorani v Nabrežini potekal občni zbor Slovenskih goriških skavtov, na katerem so voditelji začrtali letni program organizacije. Srečanje je bilo razdeljeno na dva dela. Po maši je sledilo pedagoško predavanje tržaškega brata Vinka Oz-biča o tehniki vodenja sestankov in liku voditelja v organizaciji. Popoldanski del pa je vseboval določitev vloge vsakega voditelja ter načrt skavtskega leta. Skavtsko leto se je-tako začelo v prizadevanju, da se mladina vzgaja v poštene državljane, zavedne Slovence in vzorne kristjane. R. C. S seje občinskega sveta v Sovodnjah Cesto do Kulturnega doma na Vrhu bodo začeli graditi že letos Pokrajinska uprava za razvojni načrt Do konca meseca bodo zastopniki pokrajinske uprave imeli pogovore z župani vseh občin na Goriškem. Do pogovorov prihaja zato ker hočejo na pokrajini dobiti od občinskih upraviteljev predloge za triletni razvoj v naših krajih. Na deželi namreč pripravljajo osnutek triletnega razvojnega načrta za obdobje 1986-1988. Pokrajinske uprave morajo dati svoje predloge. Goriška pokrajina je nekaj takega napravila že v lanskem letu, potem ko je izvddela za mnenje občin, sindikatov, gospodarskih združenj. S tako prakso nameravajo pokrajinski upravitelji nadaljevati. Prvi sestanek z župani bo v Tržiču 21. oktobra. Tja bodo prišli župani Tržiča, Štarancana, Šempetra ob Soči, Ško-cijana ob Soči, Turjaka, Poljana, Ronk in Doberdoba. Naslednjega dne bo tak sestanek v Gradežu s tamkajšnjimi upravitelji občine. 25. oktobra bodo na sestanek v Gradišče prišli upravitelji tega kraja ter še Za-graja, Fare, Vileša, Romansa in Mariana. V Krminu bo sestanek 29. oktobra. Prisotni bodo župani Krmina, Šlovrenca, Koprivnega, Medeje, Dolenj, Morara in Musa. Sklepni sestanek bo 31. oktobra v Gorici. Tu bodo poleg goriških prisotni tudi župani Sovodenj in Števerjana. • Skupino 35 tržaških izseljencev v Avstraliji je včeraj na goriškem županstvu sprejel odbornik Zucalli. Izseljenci so si ogledali tudi goriški grad ter središče za starejše osebe. Po Ulici Ascoli se ni mogoče več voziti z avtomobilom. Gradbeno podjetje, ki obnavlja dve stavbi, last zavoda za ljudske hiše, ki stojita skoro nasproti sinagogi, je namreč postavilo sredi ulice velik žerjav. Zaradi tega je po tej ulici onemogočen vsak avtomobilski promet. Po naročilu goriške uprave so na začetku Ulice sv. Ivana, na koncu Verdijevega korza, postavili tablo, ki opozarja, da smejo v Ul. sv. Ivana le stanovalci tamkajšnjih hiš. Promet po dveh ulicah, po tisti Sv. Ivana in Ascolijevi, je torej o-nemogočen. Tako bo za več mesecev, dokler ne bodo gradbena dela končana. Ta bodo najbrž trajala leto dni. Že letos spomladi, ko je gradbeno podjetje javilo, da bo postavilo žerjav sredi ulice in tako onemogo-čilo promet, so trgovci in obrtniki, _ ki imajo tam svoje obrate, protestirali na občini. Nekateri med njimi so namreč pričeli obratovati šele pred kakim letom, nekateri tudi v doslej tam že prenovljenih hišah. Zbali so se, da bi se jim klientela odpovedala. Takrat so predlagali, da bi žerjav postavili na prazen prostor poleg sinagoge. Z županstva pa so jim odgovorili negativno. Sedaj prizadeti obrtniki in trgovci, ko so že pred dejanskim zaprtjem ceste, predlagajo, da bi bilo možno kretati se po ulicah sv. Ivana in Malta; da bi bilo parkiranje vseh vozil v prvi ulici omejeno na Kulturno in športno središče na Vrhu, ki ga gradi Gospodarska zadruga, bo že do sredine prihodnjega leta povezano z novo cesto, ki bo skrajšala in razbremenila tudi promet med zaselkoma Cotiči in Devetaki. Občinski svet v Sovodnjah je namreč na torkovi seji odobril zakup del podjetju Edilfognature iz Gorice, ki je na licitaciji ponudilo najbolj ugodne pogoje (13,2% popusta na izklicno ceno). Celoten poseg za zgraditev in razširitev ceste — deloma je namreč cesta že zgrajena-in tudi asfaltirana — bo veljal okrog 50 milijonov lir. Občina pa bo strošek krila s posojilom zavoda Cassa depositi e prestiti. Župan Vid Primožič je na torkovi seji poročal, da bodo z deli začeli že v kratkem, čim bo podpisana pogodba, dela pa naj bi se zaključila do spomladi. Vozni pas ceste bo širok pet metrov, ob strani pa bo tudi poseben pas za pešce. Speljana bo v nrvem delu v glavnem po trasi obstoječe gozdne poti, predvidena je ublažitev zelo ostrega ovinka in močne vzpetine pred Brajdo. S skorajšnjim pričetkom del je načelnik svetovalske skupine SSk Branko Čemic vprašal župana, če je bilo že rešeno vprašanje z lastniki četrt ure; da bi bilo moč parkirati na praznem prostoru blizu sinagoge; da bi na delu Ulice Carducci prepovedali parkiranje, tako da bi lahko tovorna vozila prišla v to ulico iz ozke Ulice Malta. Zapora ceste bo brez dvoma tudi drugače povzročila precej težav av tomobilskemu prometu v severnem delu mesta. Nesreča pri Poljanah Pokrajinska cesta med Doberdobom in Poljanami je bila včeraj okrog 16. ure prizorišče prometne nesreče, ki pa bi lahko imela še veliko hujše posledice. Orožniki iz Doberdoba še raziskujejo vzroke trčenja med mopedom, ki ga je upravljala 62-letna u-pokojenka Maria Florenin por. Gerin iz Doberdoba, Pot v Dol 19, in osebnim avtomobilom fiat 127, 53-letnega Mira Perica s Poljan, Levstikova 9. Voznik avtomobila se je skušal izogniti trčenju s tem, da je zapeljal na levo stran cestišča, vendar je s tem le preprečil še hujši udarec. Marijo Florenin por. Gerin so prepeljali v goriško bolnišnico, kjer so ji ugotovili močan pretres možganov in zlom ramena. Do zaključka redakcije še niso sporočili prognozo okrevanja. • Ponovna seja občinskega sveta v Gorici bo prihodnji ponedeljek, 21. oktobra, ob 18.30. zemljišč glede odkupa, oziroma razlastitve. »Vprašanje bo rešeno v kratkem, vsekakor pa pred formalnim prevzemom del,« je pojasnil župan. Sicer pa sta bila že lani prav po tem vprašanju sklicana dva sestanka z lastniki parcel ob bodoči cesti in so bili takrat vsi seznanjeni z načrtom. Doseženo je bilo tudi načelno soglasje o odstopu zemljišč, k!ar bo treba zdaj formalno urediti. Naj povemo še, da je bilo na dražbo povabljenih devet podjetij in da so le tri poslala ponudbo. Sicer pa je bilo na torkovi seji še nekaj točk s področja javnih del. Tako je svet odobril sklep o oprav-Ijenili delih za ojačitev električne razsvetljave in izplačilu stroška, odobril nove cene za razna dela pri razširitvi pokopališča na Vrhu ter o-dobril izplačilo stroška za prvi po-se«' na ostrešju osnovne šole v Rupi. Kakor znano, je bil namen občine v lanskem letu na novo prekriti streho šoli v Rupi, vendar se je med samim izvajanjem del pokazala potreba po drugačni in temeljitejši rekom strukciji celotnega ostrešja. Pred kratkim je občinski svet že tudi o-dobril novi načrt. Trenutno si uprava prizadeva najti finančno kritje (73 V radijski oddaji z naslovom »Ne prezrimo«, ki bo na programu Radia Trst A danes popoldne ob 14.10 bo govor o problematiki sovodenjske občine. Po prikazu zgodovinskega razvoja sovodenjske občine in vasi, ki spadajo v njo bo nekdanji dolgoletni župan Jožef češčut povedal kako so upravljali občino od leta 1951 do leta 1980. Zatem bo v studiu tržaškega radia prisoten sedanji župan Vid Primožič. Odgovarjal bo na vprašanja o sedanjem položaju sovodenjske občine ter odgovarjal na vprašanja, ki mu jih bodo občani in drugi postavili direktno po telefonu. Kdor želi postaviti županu Primožiču kako vprašanje naj telefonira na številko 040-62822. Oddaja bo trajala od 14. do 15. ure. Prejšnji teden je bila na vrsti oddaja o doberdobski občini. V prihodnjih tednih pridejo na vrsto še druge slovenske občine na Goriškem in Tržaškem." Sestanki krajevnih skupščin Tudi v krajevnih skupščinah je steklo delo v novi sezoni. To lahko sklepamo po številnih sestankih, ki so najavljeni za naslednje dni. O delovnem programu za letošnjo sezono bodo razpravljali v petek, 18. milijonov lir). Na torkovi seji so bodisi predstavniki večine, bodisi manjšine priporočili, naj bi delo čim-prej izvedli. O javnih delih je na začetku seje govoril tudi župani Primožič, ki je svetovalce seznanil, da bodo v prihodnjih dneh odprli pro metli državno cesto št. 55 in da so prav v torek pričeli graditi podvoz na Štradalti. Župan je na kratko poročal tudi o obisku delegacije upravite Ijev v Medicini ter o nedavnem obi sku predstavnikov društva Kočo Ra dn iz Skopja. Kongresi KPI Goriški komunisti se pripravljajo na predkongresno razpravo. Sešli so se člani mestne sekdje G. Marvin. Govorili so o finančnem zakonu, ki ga je predstavila rimska vlada, še zlasti o tistih točkah, kjer je govor o zmanjšanju oziroma podra žitvi sociozdravstvenih storitev ter poviških cen javnih služb. Tajnik sekcije Nando Di Dato je dal predlog o razpravi domačih vprašanj. Še posebej bodo govorili o varstvu okolja v Gorici. Kongres bo v prvi polovid decembra. oktobra, ob 20. uri, v zavodu Penassi, kjer se bodo sestali člani skupščine za Podturn - Sv. Ano. Javna dela, vprašanje razsvetlje-ve in urejevanje cest, to so argumenti, ki jih bodo načeli na sestanku podgorske skupščine, ki je najavljena za ponedeljek, 21. oktobra, ob 20. uri, v športni palači. Na sestanek je predsednik Maligoj vabil goriškega podžupana Del Bena ter odbornika Bratuža in Fomasirja. Skupščina pri Madonnini pa se bo sestala v sredo, 30. oktobra, ob 20.30 na sedežu v Ulici B. Avellino 2. Dnevni red predvideva razpravo o osnovni šoli Serra, zaradi česar so na sejo povabili odbornika za šolstvo Sindikat o dopolnilni blagajni Pokrajinsko tajništvo enotne sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL je poslalo deželnemu odborniku za delo Brancatiju pismo. Vabijo ga, da bi pri ministru za delo posredoval v zvezi s prepočasnim dotekanjem denarja za dopolnilno blagajno. Dogaja se namreč da pristojni uradi v Rimu prepočasi odobrijo nakazila za plačilo prejemkov dopolnilne blagajne. razna obvestila Na šolskem skrbništvu nudijo vsa pojasnila v zvezi s supletncami v o-troških vrtcih, osnovnih in višjih šolah. Naj povemo, da je treba prošnje za suplence vložiti med 2. novembrom in 2. decembrom. Športno društvo iz Sovodenj bo letos imelo predsmučarsko vadbo za odrasle, ki bo v občinski telovadnici. Prvo srečanje bo jutri, v petek, ob 21.30. Vsi, ki si želijo udeležiti vadbe, naj se zglasijo ob napovedani uri v telovadnici. V oddaji Na goriškem valu, ki jo Radio Trst A ima na programu danes ob 16. uri, bo prof. Milko Rener poročal o razstavi Lojzeta Spacala v goriški palači Attems. Električnega toka danes in jutri, v petek, od 13.30 do 16.30 ne bo pri pevmskem mostu, v Pevmi, v Štmavru, na Osla V ju, v gornjem delu Števerjana do šole in v Ščednem. Delavci ENEL bodo popravljali glavni električni vod. razstave X galeriji Meblo v Novi Gorici odprejo jutri, v petek, 18. oktobra, ob 18. uri, razstavo kiparja Josipa Dimnica iz Labina. Odprta bo dva tedna. darovi in prispevki V počastitev spomina Stankota Lu-pinca, darujeta Jože in Elica Gorkič 50 tisoč lir za Dijaški dom v Gorici. Namesto cvetja na grob svaka Stanka Lupinca darujejo Kocjančičevi 200.000 lir za Dijaški dom v Gorici. Jože in Elica Gorkič pa v isti namen, 50.000 lir za Dijaški dom v Gorici. kino Gorica VITTORIA 17.30 — 22.00 »La pomoamica di Sonia« Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 17.30—22.00 »007 bersaglio mobile«. Triìi EXCELSIOR 17.30—22.00 »Vizi erotici privati di mia moglie«. Prepovedan mladini pod 18. letom. COMUNALE 18.00—22.00 »Legend« Kova Gorica SOČA 18.00—20.00 »Indiana Jones«. SVOBODA 20.00 »Izgubljeni Artur«. DESKLE Danes zaprto. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Efrema Klanjščka se zahvaljujemo duhovnikom, pevcem, darovalcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami. Žena Jožica in otroci 17. oktobra 1985 POGREBI 8.00 Giuseppe Grusovin iz mrliške veže splošne bolnišnice na glavno pokopališče. Z žerjavom zaprta Ul. Ascoli Otežen promet v tem delu mesta Nastop prejšnjega in sedanjega župana Problematika sovodenjske občine danes popoldne na Radiu Trst A Založništvo tržaškega tiska v novo knjižno leto z vrsto pomembnih novitet Čeprav se odvija dejavnost naše založniške hiše takorekoč nepretrgoma, pa lahko smatramo objavo in izdajo sezonskega kataloga, zajemajočega letnici 1985-1986, za formalen in tudi vsebinski pričetek novega knjižnega leta. Morda je uvodoma najbolje osvežiti poglavja posameznih naslovov, ki jih je zajetno število: leposlovje, družboslovje-zgodovina, jezikoslovje-slovarji, etnografija-muzikologija, Spomini-bib-liografija, priročniki-vodniki, likovne izdaje, otroške izdaje, plošče, kasete, izdaje v italijanščini, izdaje v nemščini in periodika. Katalog pregledno navaja seznam del, ki so že izšla v tekočem' koledarskem letu in jih je torej mogoče dobiti na odgovarjajočih prodajnih mestih, poleg tega pa tudi dela »pred izidom«, ki bodo v kratkem ugledala luč knjižnega sveta. Spisek del »pred izidom« se bo v tekočem knjižnem letu še obogatil, in bo po vsej verjetnosti izšel kot dodatna priloga tukajšnjemu katalogu. Morda je uvodoma najustrezneje preleteti nekaj naslovov »pred izidom«: to so »Ljubezenska pisma« Stanka Vuka, literarna korespondenca iz fašističnih zaporov ženi Danici; »Petriča Kerempuh« Slavka Mihaliča v prevodu Marka Kravosa; »Pesmi iz listja« Jožice Čertov, pesniška zbirka oziroma prvenec mlade koroške avtorice; »Iskanja in omahovanja« Milana Medena, razmišljanja političnega delavca in novinarja; recenzentska mnenja o literarnih tekstih »Branje po naročilu« Vasje Predana; »Plečnik in jaz« Antona Suhadolca, korespondenca med arhitektom in vodjo izvedbe; »Odmevi« Branka Babiča, ki dopolnjujejo italijansko zgodovinopisje o dogajanju v Julijski krajini med NOB in v povojnem obdobju; »Rimski mlini« Stojana Spetiča, pričevanje enega od slovenskih članov Cassandrove komisije; »Koroške narodne pesmi I. in II.« Zmage Kumer; »Življenje brez bolečin« Manfreda Kohnlech-nerja — ter nekaj res zanimivih italijanskih in nemških izdaj: prva omenjena knjiga Stanka Vuka pod naslovom »Scritture d’amore«, kakor tudi »Balada o trobenti in oblaku« Cirila Kosmača in »Solzice« Prežihovega Voranca v nemščini. Za vse kakor tudi že izšle knjige ter »Jadranski koledar« se je mogoče pozanimati na že znanih naslovih, ki so: sedež ZTT, Ul. Mon-tecchi 6 v Trstu, Tržaška knjigarna, Ul. sv. Frančiška 20, uredništvo Primorskega dnevnika, Ul. 24. maja 1 v Gorici ter uredništvo Novega Matajurja, Ul. De Rubeis 20 v Čedadu. J. P. Začetek sezone v gledališču Rossetti Klasična interpretacija Grobijanov Vse se seveda srečno konča: Lunetta in Filippetto se vzameta, čast družine trgovca Lunarda je rešena, moški so v svoji samovšečnosti poraženi, a častno, ženske pa zmagovalke, čeprav v ponižnosti. Tako se v optimističnem vzdušju izteče tudi ta Goldonijeva komedija. Govorimo namreč o Grobijanih (I Rusteghi), ki so odprli letošnjo sezono Teatra Stabile v Ros-settiju, kamor so povabili zelo številno premiersko občinstvo in celo karabinjerje v častni uniformi. Na lepo izdelanem odru (scena je delo Sergia d’Osma, kot tudi kostumi) se pred nami vije zares čudna podoba časa, najbrž tipična za takratne Benetke in splošno miselnost, kjer se moški v svoji togosti in izrazito oblastniškem patriarhalnem odnosu do svoje družine izživljajo v robatosti do svojih soprog in hčera ter sinov. Ti so na milost in nemilost prepuščeni »gospodarjem«, ničesar ne smejo vedeti, niti, da se bodo ženili, nikogar ne smejo videti, hiša je sveta, vanjo nima nihče vstopa. Še sreča, da so tu samozavestne ženske, ki so v stvareh srca na svojem področju in se vpletejo v moške trame, se jim uprejo in na svojski način izpeljejo vso stvar v pozitivni konec. Goldoni si je v tem svojem delu (štejejo ga celo za najboljše) privoščil meščansko slepomišenje in navidezno moralistično prevleko, osmešil je tipe, ki živijo izven časa in njegovega neustavljivega razvoja, skratka, zadel je v živo in zadal hud udarec togi zaostalosti; gre torej za pravi biserček tipizacije določenega življenja in pojmovanja družbe. Režiser Francesco Macedonio se je temu predal naravnost usliižljivo, saj ni naredil ničesar, kar bi bilo v nasprotju s klasičnim razumevanjem Goldonija in njegovega dela. Zvesto je sledil tekstovni predlogi, upočasnil ritem, ki je tako zdržal enakomerno do konca v svoji estetski dodelanosti in polagal največjo pozornost preciznemu izražanju in strogemu obvladovanju prostora. Prostor pa je bil za take vrste igro kar se da pripraven in učinkovit, kar filmsko zamišljen, tako da smo lahko na sceni gledali zunanje dogajanje pred hišo in ko je stena padla, prehode v notranje salone. Vsekakor pa je treba reči, da nas predstava v ničemer ni vznemirila, saj ji je manjkalo tistega ustvarjalnega in zasvojevalnega žara, ki nadgrajuje črto med povprečnostjo in visoko kvalitetnim dosežkom. Najbrž je bil še najbolj viden igral- ski delež, ki je v Giulia Brogiju dosegal visoke umetniške učinke (predvsem v govorni izpostavi), v drugih pa predvsem tipizirajoče momente posameznih karakterjev. Predvsem mislimo tu na žensko zasedbo in Margherita Guzzinati, ki je s svojo kreacijo nekako izstopala iz togih shem predstave in ustvarila lik, ki je dosegal precej široke razpone igralskega talenta. Ostali (Alvise Battain, Riccardo Canali, Anna Teresa Rossini, Barbara Capisti, Ricardo Peroni, Valeria Ciangottini in Giampiero Becherelli) so uglašeno podali svoje podobe, vendar brez večjega igralskega kreativnega trenutka. Glasbo je prispeval Silvio Donati. MARIJ ČUK Razgovor z arheologom Božidarom Slapšakom Cilj arheologa je razumeti »Splošno je znano, da arheologi iščemo in izkopavamo starodavne ostaline. To je res, ni pa to vsa resnica. Končni cilj arheologovega dela ni 'najti’, ampak razumeti’, 'spoznati’ in izkopavanje je le eden od postopkov (gotovo eden od ključnih), ki nam omogočajo najti odgovore in preverjati naše predstave in domneve o preteklosti.« Tako je zapisano na enem izmed panojev razstave a!'heoloških raziskavah na Rodiku, ki bo odprta do rTj-m. v foyerju Kulturnega doma v Trstu. To je bila mdi vsebina razgovora, ki nam ga je ob, otvoritvi te fammive razstave dal arheolog Božidar Slapšak, ki je n predstojnik Arheološkega oddelka filozofske fakul-te v Ljubljani tudi vodil omenjelno raziskavo. x 0 j® razstava, s katero smo nastopili že na za-Liihr •a .1984. najprej v Sežani, nato v Kopru in v ši u?1*'. ^eleli smo s to razstavo predstaviti tudi šir-k ,PuWlki naš raziskovalni projekt, ki se je tedaj ne-dik ° za^enjal in ki je bil osredotočen na območje Ro-žetor S temi .raziskavami na rodiški Ajdovščini smo . n predstaviti naše načrte, naš pristop, način raz-merJanja •in naša Pričakovanja. Želeli smo na tom pri-nii U raziskav ugotoviti neke elemente, spoznati nekda-kultnacm življenja, gospodarjenja, kulturni nivo ljudi, no„fUrn°. Prilagajanje in pa spremembe takšne skup-do sredine prvega tisočletja pred našim štetjem sm sr. ne prvega tisočletja našega štetja. Skupnost, ki ki .1° skušali raziskati, poznamo po imenu Rodikti, ZarSj. . imii ime današnji vasi Rodik, ki nas prav vla^ svojih posebnosti in zanimivosti še posebno pri- rra^a,z?tava i® zanimiva, pa tudi razumljiva za vsako-gar. ki si jo ogleda. »Vsako najdišče govori pravzaprav svoj dialekt. Sko zi izkopavanja na rodiški Ajdovščini smo v nekaj letih raziskav dobro spoznali materialno kulturo starejših obdobij Krasa, oziroma Brldnov, tako da časovno in funkcionalno razporejanje posameznih sporočil, tu mislim na arheološke najdbe, ne bo več delalo večjih težav.« Zanimalo nas je seveda, kako je prišlo do te razstave tudi v Trstu in kako je potekalo sodelovanje z zamejskimi raziskovalnimi institucijami. »Ti stiki niso nekaj novega. Kar je mogoče novo, so na primer arheološka prizadevanja v tem tržaškem prostoru, ki se dobro razvijajo prav v sodelovanju s strokovnimi institucijami in arheologi iz Slovenije. Tukaj naj omenim Pokrajinski muzej v Kopru in Goriški muzej; v vsa ta prizadevanja se seveda vključujemo tudi mi arhoologi. Iniciativa, ki jo je s tem v zvezi dal Odsek za zgodovino Narodne in študijske knjižnice, je zato izredna pomembna in tudi koristna za arheološko -topografsko delo v tem prostoru. Mislim celo, da ima slovenska narodnostna skupnost tukaj neke relativne prednosti, saj prihaja, s pomočjo takšnih raziskav, do zalo dragocenih topografskih podatkov, ki so, za spoznavanje najstarejše zgodovine teh krajev, izredno koristni in dragoceni. Tu je seveda zelo pomembno sodelovanje tako med arheologi kot med uradnimi institucijami, s pom eniško-va rstvenimi, muzejskimi in akademskimi ustanovami, seveda tudi italijanskimi. S skupnimi napori lahko opravimo izredno dragoceno in plodno delo. Seveda imamo v zvezi s to razstavo še neke načrte, ki naj pokažejo novejše rezultate našega dela. Upamo, da bomo lahko tudi vse to čimprej predstavili.« radijski odmevi - radijski odmevi Osmišljena švedska igra V okviru ciklusa: »Prir Italia« je naša radijska postaja pričela svojo novo sezono z izvedbo igre švedskega avtorja Arneja Tbrnkvista »Requiem«, kot ga v avtorstvu Franza Liszta poetično povezano posluša v cerkvi troje usodno povezanih žensk. Nedvomno gre za primer tiste premišljene radijske igre, ki potencirano in zgoščeno uvaja vsaj en element, ki je posebno učinkovit znotraj radijskega medija, in ki ga mora upoštevati ter pogojiti že pisec sam. V našem primeru ne tolikanj en sam ambient, eno samo prizorišče, kakor tudi ne sicer že običajni in pogosti princip notranjega monologa, pač pa tako rekoč organska navezanost zgodbe na ves čas potekajoči requi jem, navezanost, ki se stopnjuje ter vse bolj podčrtava zgodbo o-ziroma jo s svojim značajem vse izraziteje komentira in nenazadnje pojasnjuje. V takšnem okviru je predlogo razumela tudi izvedba v režiji Marka Sosiča ter treh igralk, ki poudarjajo troje usod: Gertrudo (Ivana Piacer), njeno tašča (Bogdana Bratuž) ter Karin (Miranda Caharija). Nastala je zgoščena, v pričetku kar asketsko uvedena pripoved o nenapovedanem soočanju med zakonsko ženo, materjo njenega že pokojnega moža in moževo prijateljico, ki je odigrala v že minulem življtnju nikakor ne majhno vlogo. Soočenja so globinska, severnjaška, razpirajo področje človekove zasebnosti kot prizorišče krutih in občutljivih bojev in pretresov, posebno če so življenjske zgodbe usodne, se pravi, da pride do trganja tistih notranjih ■ spon in vezi, ki nepreklicno posegajo v neizbrisno zabeleženost tako ponotranjenih oseb.- Nekoliko mrka vendar pokončna Gertrud ne more sprejeti misli na neposredno soočenje s Karin, ki sodi v tisto vrsto ljudi, oziroma žensk, ki se navadno učinkovito pojavijo v kriznih trenutkih ljudi in vanje močno in celo odrešujoče posežejo. Čeprav na videz spopad med resnobnostjo in polnostjo življenja, vendar ni mogoče spopada razsojati moralistično — pokojni mož se je pač o-klenil novega prijateljstva v izrazito razdvojenem smislu saj ni nikoli mogel prestopiti brega, niti se vrniti v prejšnje stanje. Blejski umetniški festival med Vzhodom in Zahodom Igra torej razkriva popolno notranje ravnotežje siceršnjega trikotnika in s tem opozarja na zapletenost človekove notranjosti kakor tudi njenih stisk, ki vodijo v na videz brezizhodne situacije. BlJaf0- poleti. (od 15- do 20- iuliia) Je bil na kult U Z-u dru9ič festival Instituta za razvoj med-katp11'711'1 odnosov Pfek umetnosti (IDRIART), na šal Smo vsak dan dopoldne in zvečer poslu-so 1 KOncel?‘f’ v jutranjih in popoldanskih urah pa čii t tečaji in predavanja iz raznih podro- Kulturnega življenja. Institut ima svoj sedež Mih^npVl’ ustanovil pa ga je slovenski violinist jimi PRočnik, ki se ne zadovoljuje samo s svo-rniz vrhunskimi umetniškimi nastopi, ampak si ter nreVa š^sk kulture izboljšati človeške odnose skpneirUlpovati‘ Pregrade med narodi. Obseg Mejna k Cjftivala je bil obakrat tolikšen, da bi ga dejst'™ Iv-hko predstavili samo s suhoparnimi binnVh’rat° njegovega duha in njegovo vse- in eolie prikažem z majhnim izsekom iz tečajev iz pred-avanj, ki so jim prisostvovali udeleženci J~ste evropskih dežel ter iz obeh Amerik, coi ^c.etènÌo pozornost je vzbudil štiridnevni te-sfoi Ufana Biebča, ki je ob delih Tolstoja in Do-rodoVfBa Pokazal značaj duše slovanskih na-v ten ob tem razgrnil temeljna vprašanja za-kulture. Bil je namreč mnenja, da razliko mo Vzkodom in Zahodom razumemo preveč sa-slu V soc*a^no " političnem in gospodarskem smi-ka ’ ^ za.vedamo pa se, da sta oba politična blo-vzh^S^ed‘ca dlobokih razlik v duševnem življenju sta°anuPa *n zahodnega človeka. Vzhod in Zahod v n V * .teu dve kulturi, od katerih je prva šele ^nastajanju, druga pa takorekoč obvlada svet ali Vsaj s svojo dinamiko usodno določa razvoj. Bjelič je poudaril, da je ta razcep danes viden v obliki razdelitve Evrope, ki poteka nekako na meji med germanskimi in romanskimi narodi na eni ter slovanskimi (in otoki drugih) na drugi strani. Opisal je odnos do zahodne kulture, kakršnega sta imela Tolstoj in Dostojevski, in dokazal, da je kulturna ločnica med Vzhodom in Zahodom obstajala že davno pred politično. In če pogledamo dovolj daleč nazaj v zgodovino, opazimo, da se je pojavila že na samem začetku evropskega duha, v stari Grčiji. Starogrška kultura ni bila samo mitologija ali religija ter tej posvečena umetnost, temveč spretnost in duh mislečih ter v mit neposvečenih ljudi. Predhodne kulture tedanjega Orienta, v katero so sodile kaldejska, staroegipčanska, sumerska itd., zlasti pa staroiranska, so bile plod bolj ali manj anonimnih in religiji predanih svečenikov, ki so pesnili, peli in igrali, slikal in risali, kiparili, gradili templje ter plesali obrede v službi občin 'n skupin mitoloških predstav. Grki so se mnogo bolj opirali na človekove čute in lastne izkušnje ter postavili temelje umetnosti, ki naj bi izhajala iz človeka samega, četudi je bila v odnosu do mitov. Na samem višku in tik pred zatonom starogrške kulture je znameniti filozof Aristotel postal učitelj Aleksandra Makedonskega, katerega je učil na izjemen in značilen način. Ni ga uvajal v abstraktno znanje ali mu polnil glavo s podatki, temveč je v njem vzgajal njegove lastne čute za opazovanje, razlikovanje in mišljenje. Oblikoval je čutno in misleče bitje v njem. Primer, ki se je ohranil kot anekdota, nam lahko pričara predstavo o tem, kako je filozof dosegel svoj namen, ter hkrati razkrije, kako usodno je lahko delo in ravnanje misleca. Aristotel je učil Aleksandra razločevati veter, ki je pihal s severozahoda, z gora, od vetra, ki je prihajal z morja in vzhoda. Po vonju sta ugotavljala vlažnost in druge lastnosti. Prvi veter jima je bil oster in nesimpatičen, vendar je utrjeval in osamosvajal človekovo lastno počutje. Drugi je blažil ter dražil čute in jih vabil k prijetnostim. Tako je Aleksander začel dojemati razliko med razpoloženjem, ki je vplivalo na oblikovanje samostojne starogrške kulture, polne jasnih oblik in dinamike (kot da bi to bila posledica hladnega vetra), in razpoloženjem drugih kultur na tedanjem vzhodu, ki so bile polne veličine duha, ki pa jim je manjkalo jasnosti, živosti in človekovega lastnega občutka. Ta razlika je Aleksandru dala zelo zgodaj čutiti določeno prednost tedanjega zahoda, a tudi pomanjkljivosti, ki jo je spoznaval ob velikih vrednotah tedanjega vzhoda. Vzhod je dotlej že nekajkrat ogrozil zahod, saj so se Peržani hoteli polastiti Grčije, kar je pomenilo, da je stik med dvema kulturama prehajal v politični konflikt. A-leksander je začel težiti k temu, da združi Zahod in Vzhod v svetovno državo, in tako skušal s politiko, obvladati dve različni kulturi. Prav to pa je postal usodni zgodovinski simptom. SAMO SIMČIČ (Se nadaljuje) Kot rečeno se radijska igra pričenja z nekakšno tišino, odpoveduje se tudi ambientalnemu odmevu cerkve, da bi — kar je razvidno kasneje — zgradila svojo stopnjujočo linijo z vzporednim razkrivanjem smisla re-quijema, ki pač izpostavlja temnejše, pretresljivejše strani sveta in ljudi v njem. Izvedba je na sam pričetek uvedla tudi ptičje petje, ki ga ni bilo mogoče neposredno vključiti v uvod zgodbe, pač v prepričanju, da je treba na to zvočno in tudi pomensko^ vprašanje odgovoriti kasneje, točneje na samem zaključku. Ko Gertrude na koncu nenadoma ne bo nikjer več, se bo omenjeno petje v njenem imenu ponovilo drugič, to pot močneje in skorajda grozljivo. Principu namenske linearnosti tekstovnega in izvedbenega zapisa je igra treh igralk sledila neverjetno zbrano in tudi plastično: lahko rečemo, da je že barva glasov pričarala globoko različnost kakor tudi vse tiste razdalje zunaj in znotraj ljudi, ki brezprizivno delujejo po svojih načelih, pa najsi slišimo njihovo govorico ali pa smo zanjo gluhi. JANEZ POVŠE V italijanskem košarkarskem pokalu Poraz Segafreda doma V sinočnji prijateljski nogometni tekmi v Linzu Zanesljiva zmaga Jugoslavije Avstrija - Jugoslavija 0:3 (0:2) STRELCA: v 11’ ZI. Vujovič, v 43’ Mrkela, v 65’ Zl. Vujovič. AVSTRIJA: Konsel, Leiner, Mes-slender, Brauneder, Pezzey, Horman, Schachner, Drabitz, Rodax (od 46’ Liensmeyer), Willfurth, Tiirmer. JUGOSLAVIJA: Stojič, Miljuš (od 82’ Gračan), Kapetanovič, Vermezo-vič, Zajec (od 15’ Elsner), Radano-vič, Zl. Vujovič, Stojkovič, Škoro, Baždarevič, Mrkela. SODNIK: Schoeters (Belgija). GLEDALCEV: 15.000. LINZ — V sinočnji prijateljski tekmi v okviru priprav na odločilno kvalifikacijsko srečanje za SP proti Franciji je Jugoslavija v Linzu zanesljivo in povsem zasluženo premagala pomlajeno postavo Avstrije. »Plavi« so bili v vseh elementih igre boljši od Avstrijcev, ki so povsem razočarali, tako da bo imel slovenski strokovnjak Brane Elsner še precej dela, da sestavi vsaj približno kakovostno reprezentanco. Po drugi strani so tokrat Milutinovičevi varovanci igrali presenetljivo dobro. Zanesljivi so bili v obrambi, kjer je Miljuš povsem onemogočil »Turinčana« Schachnerja, na sredini igrišča so imeli stalno pobudo, v napadu pa so bili Škoro, Mrkela in ša posebno Zlatko Vujovič (strelec dveh zadetkov) zelo nevarni. Sicer pa gre jemati to zmago z dokajšnjo »rezervo«: Avstrijci v sinočnjem srečanju niso zares pokazali ničesar, tako da so imeli »plavi« zelo olajšano nalogo. Na srečanju s Francijo bo seveda pela drugačna pesem. Tako ali drugače pa je tudi sinočnja zmaga pomembna, vsaj za vzdušje v Milutinovičevi reprezentanci, ki je bilo po porazu z NDR močno načeto. ^ Segafredo - Divarese 74:81 (44:38) SEGAFREDO GORICA: Biaggi 4, Zulini, Marušič, Sfiligoi 4, Lorenzi, Ardessi 9, Jackson 36, Stramaglia, Buhara 11, Catchings 10. DIVARESE VARESE: Zanzi, Bosel-li 11, Gattini 6, Boesso, Ganeva 6, Thompson 17, Vescovi 8, Carraria, Sacchetti 13, Acres 20. GORICA — Goriškemu Segafredu sinoči v prvem’ srečanju osmine finala ni uspel podvig. Goričani so proti favoriziranemu Divaraseju po prvem polčasu vodili, gre pa priznati, da so gostje igrali pretežno z rezervnimi košarkarji. Naj omenimo, da je v tem delu izredno dobro igral Jackson. V nadaljevanju je Sacchetti dobro hranil Jacksona in ko je moral zaradi petih osebnih napak na klop še Catchings, so imeli košarkarji Divare-seja odprto pot do goriškega koša in s tem tudi do zmage. OSTALI SINOČNJI IZIDI: Mulat Neapelj - Mobilgirgi Caserta 107:98; Fantoni Videm - Arexons Cantò 96:93; Benetton Treviso - Lib. Livorno 100:88; Viola Reggio Calabria - Banr coroma Rim 65:89; Cantine Riunite Reggio Emilia - Granarolo Bologna 79:71. Ostri ukrepi prot Smelt Olimpiji BEOGRAD — Disciplinska komisija jugoslovanske košarkarske zveze je glede sobotnih izgredov na tekmi v Ljubljani med domačo Smelt Olimpijo in Zadrom ostro ukrepala proti ljubljanskemu društvu. Smelt Olimpija bo namreč morala tri domača srečanja igrati najmanj 200 km daleč od Ljubljane, na lestvici ji bodo odvzeli točko, Zadru pa so »potrdili« zmago. De Leva ostal prvak EBOLI (Salerno) — Neapeljski boksar Ciro De Leva je ohranil evropski naslov v petelinji kategoriji, s tem da je po 12 zelo izenačenih krogih po točkah premagal Francoza Alaina Limarolo. EP »under 21«: Italija šestkrat uspešna Luksemburg - Italija 0:6 (0:4) STRELCI: v 2’ Del Napoli, v 7’ in 35’ Baldieri, v 45’ Mancini iz enajstmetrovke, v 46’ in 82’ Vialli. LUKSEMBURG — Kot je bilo pričakovati, je italijanska reprezentanca v sinočnjem izločilnem srečanju 8. skupine za nogometaše pod 21. letom zanesljivo in visoko premagala skromno postavo Luksemburga. Ita- lijani so si odprli pot do visokega slavja že po prvih sedmih minutah, ko so z De Napolijem in nato Baldierijem dosegli dva gola. LESTVICA Italija 3 2 10 12:2 5 Belgija 2 110 6:2 3 Luksemburg 3 0 0 3 2:16 0 Preostali tekmi: Luksemburg - Belgija (20. 11.) in Italija - Belgija (18. 12.). Nogomet: včeraj več kvalifikacijskih srečanj sa SP v Mehiki Tudi Anglija in Portugalska Včeraj so odigrali več kvalifikacijskih srečanj za SP v Mehiki. Za lep podvig je poskrbela Portugalska, ki je v gosteh premagala ZRN in se je tako z Zahodnimi Nemci kolo pred koncem uvrstila na SP. Tudi Anglija si je prislužila vizum za Mehiko z visoko zmago proti Turčiji. Od ostalih izidov gre omeniti zmagi Danske in SZ v 6. skupini. Skupina 2 ZRN — Portugalska 0:1 (0:0) STRELEC: v 54’ Veloso. ČSSR — Švedska 2:1 (1:1) STRELCA: v 7’ Cornelliuson, v 41’ in 67’ Vižek. Zah. Nemčija Portugalska Švedska Malta Čehoslovaška LESTVICA 7 5 8 5 7 3 7 0 7 3 20:7 11 12:10 10 12:8 7 5:23 1 9:10 7 ZRN in Portugalska sta se že uvrstili na SP. Preostali tekmi: ZRN - Danska • Sov. zveza Švica Irska Norveška Preostale LESTVICA 7 4 12 13:5 9 7 3 2 2 12:8 8 7 2 3 2 4:9 7 7 2 2 3 4:6 6 6 1 3 3 3:8 4 tekme: SZ - Norve- ška (31.10) ; Švica _ Norveška in Irska - Danska (13.11.). Belgija - Nizozemska 1:0 (1:0) BRUSELJ — Z zadetkom Vercaute-rna v 20’ je sinoči Belgija v prvem dodatnem kvalifikacijskem srečanju za SP premagala Nizozemsko, ki je ostala že od 4’ brez Krefta (izključen). Povratna tekma bo 20. 11. v Rotterdamu. Maradona nared NEAPELJ — Diego Maradona je povsem nared po poškodbi na nogi in tako je demantiral vesti italijanskega tiska, da zaradi te poškodbe nekaj časa ne bo mogel igrati. Včeraj so igrali več kvalifikacijskih srečanj za nogometno SP v Mehiki. Tako je bila zelo pomembna tekma tudi v Moskvi med Sovjetsko zvezo in Irsko. Zmagali so zanesljivo Sovjeti z 2:0, ki so s tem uspehom na dobri poti, da se uvrstijo v sklepni del v Mehiki. Na sliki: posnetek z včerajšnje tekme v Moskvi NOGOMET: DISCIPLINSKI UKREPI Malo izključitev MILAN — Disciplinska komisija i-talijanske nogometne zveze je v A ligi za po eno kolo izključila Vano-lija (Lecce) in Marianija (Pisa). V B ligi je prepoved za dve koli igranja prejel Jacobelli (Catanzaro), za eno kolo pa: De Simone (Catania), Gentilini (Brescia), Gibellini (Cesena), Mazzoni (Cremonese) in Anto-nelli (Monza). »Evropski Totocalcio« RIM — Odgovorni urad za Totocalcio je sporočil pare nogometne stave št. 12, 23. 10. 1985. Gre za stavo evropskih nogometnih pokalov (čas vložitve športne stave od 'nedelje, 20., do torka, 22. 10.). Pari (uradni stolpec): Barcellona -Porto; Honved Budapest - Steaua Bucarest; Servette - Aberdeen; Verona - Juventus; Benfica - Sampdoria; U. Craiova - Dinamo Kiev; Milan -Lokomotiv Lipsia; Liegi - Atletico Bilbao; Linz ASK - Inter; Colonia -Bohemians Praga; Spartak Mosca -Bruges; Sparta Rotterdam - Borus-sia; Torino - Hajduk Spalato. Avtomobilizem: Velika nagrada Južne Afrike Danes poskusne vožnje V 1. kolu: Italija - Paragvaj in Jugoslavija - SZ Žreb Davisovega pokala ČSSR in Malta - Švedska (17. 11.). Skupina 3 Romunija — S. Irska 0:1 (0:1) STRELEC: v 29’ Quim. Anglija — Turčija 5:0 (4:0) STRELCI: v 14’ Waddle, v 18’ Line-ker, v 35’ Robson, v 42’ in 53’ Lineker. LESTVICA Anglija 7 4 3 0 21:2 11 Sev. Irska 7 4 1 2 8:5 9 Finska 8 3 2 3 7:12 8 Romunija 7 2 3 2 9:6 7 Turčija 7 0 16 1:21 1 Anglija se je matematično uvrstila na SP. Preostali tekmi: Anglija - S. Irska (13. 11.); Turčija - Romunija (14. 11.). Skupina 6 Norveška — Danska 1:5 (1:0) STRELCI: v 40’ Sundby (N), v 56’ Laudrup, v 66’ Lerby, v 69’ Elkjaer, v 75’ in 79’ Berggreen. SZ — Irska 2:0 (0:0) STRELCA: v 61’ Čerenkov in v 90’ Protasov. JOHANNESBURG — Kljub neredom in ostremu zatiranju črnskega ljudstva je »karavana formule 1« že na prizorišču Velike nagrade Južne A-frike v Kyalamiju. Da poi ysej držav] črnci zahtevajo najosnovnejše človeške pravice in da policija v kali brutalno zatira vsak protest, to verjetno bolj malo zanima magnate formule 1, ki takih problemov seveda nimajo. Kaj pa bi se sicer ukvarjali s to problematiko, saj v njihovem »cirkusu« krožijo težke milijarde in vsaka prekinitev ali preložitev pomeni o-gromno denarno škodo ... Tako ali drugače, danes bodo prve uradne poskusne vožnje za to VN, ki glede naslova za svetovnega prvaka ne pomeni več ničesar. Francoski pilot Alain Prost si je namreč že dve tekmi pred koncem zagotovil prestižni naslov. Ferrari pa upa, da bi si zagotovil vsaj prvo mesto na lestvici za avtomobiLske hiše. Toda tudi v tej konkurenci je McLaren favorit. Formula 1: VN Argentine BUENOS AIRES — Avtomobilski klub Argentine je izjavil, da je pripravljen organizirati Veliko nagrado Argentine v formuli 1, le v primeru, da država pri tem ne bo imela ni kakršnih stroškov. Rossi zopet poškodovan MILAN — Na včerajšnjem treningu se je Milanov nogometaš Paolo Rossi zopet poškodoval. »Nič hudega,« je izjavil zdravnik Monti, »Rossi pa bo moral še nekaj dni počivati. LONDON — Včeraj so izžrebali pare prvega kola Davisovega pokala (»svetovna skupina«), ki bo od 7. do 9. marca 1986. Tako Italija kot Jugoslavija bosta prvo srečanje opravili doma. Italijani bodo igrali proti Paragvaju, Jugoslavija pa proti Sovjetski zvezi. Tako »azzurri« kot »plavi« imajo možnost, da se uvrstijo v nadaljnje kolo. Res je, Paragvajci uvrščajo odličnega Peccija, toda Italijani bj lahko z dobro sortirano ekipo premostili »paragvajsko oviro«. Sovjetski tenis je v vzponu, toda če bodo Jugoslovani po novili nastop kot proti Franciji, potem so v tem srečanju favoriti. Nosilci pri žrebu so bili: ZRN, ZDA, Avstralija, Španija, ČSSR, Paragvaj in Švedska. Žreb pa je dal naslednji izid: Mehika - ZRN; Ekvador - ZDA; Nova Zelandija - Avstralija; Velika Britanija -Španija; Jugoslavija - SZ; Indija -ČSSR; Italija - Paragvaj; Danska -Švedska. »Pokal Libertadores« BUENOS AIRES — Argentinos Ju-niors iz Buenos Airesa (prvak Argentine) in America iz Galija (prvak Kolumbije) bosta danes igrala prvo finalno srečanje za »Pokal Libertadores«, ali za naslov južnoameriškega prvaka. Kot je znano, bo zmagovalcu v tem srečanju nato igral za naslov medcelinskega pokala proti evropskemu prvaku, to je proti Juventusu. Domovke upravičile zaupanje Sklep vodstva Domovih namiznoteniških igralk, da vpiše ekipo v prvenstvo C lige, je bil očitno pravilen. Primerno okrepljene z Vrtojbčanko Vodopivčevo so domovke že v drugem kolu slavile prepričljivo zmago, izkazale pa so se prav vse tri igralke. Na sliki (od leve proti desni): Fabbrova, Vodopivčeva in Lutmanova Naš motociklist Danilo Štoka razočaran nad letošnjo sezono »Le da bi imeli drugačne finančne pogoje...« Slovenskemu motociklistu Danilu Štoki, članu Primotor kluba in tekmovalne skupine Archimoto, v zadnji dirki za italijansko prvenstvo v F 1 v Vallelungi sreča res ni bila naklo-njena'. Že med petkovimi prostimi poizkusnimi vožnjami je namreč odpovedal motor njegovega suzukija in ker team zaradi pomanjkanja zadostnih finančnih sredstev, žal, nima na voljo rezervnega motorja, manjkali pa so tudi ustrezni nadomestni deli, se Štoka ni mogel udeležiti poizkusnih voženj, kaj šele nedeljske dirke, ki jo je osvojil znani motociklist Lu-chinelli, medtem ko je prvak kategorije postal ravnotako priznani dirkač Ferrari. Letošnji obračun Štoke ostaja tako pri dveh končnih uvrstitvah: enemu petemu in enemu šestemu mestu, pri čemer velja poudariti, da je v Misa-nu le napaka enega od redarjev dirke preprečila našemu tekmovalcu, da bi osvojil drugo mesto. V ostalih štirih nastopih je ostal Štoka brez uvrstitve. Štoko smo po telefonu vprašali naj nam sam pove, ah je z letošnjimi nastopi zadovoljen, iz njegovih odgovorov pa preveva dokajšnje razočaranje. »Obračun je slab. S teamom Archimoto smo se lotih prvenstva z velikim navdušenjem in tudi s precejšnjimi ambicijami. Nismo se hoteh zadovoljiti s povprečnimi uvrstitvami, hoteh smo biti pri vrhu. Res smo imeli precej smole, toda glavni raz- log, zaradi katerega nismo dosegli načrtovanih uspehov, je v slabih finančnih pogojih, ki so vplivali na rezultate. Obrnili smo se tudi na nekatera slovenska podjetja, da bi našh ustrezno pomoč. Obljub je bilo dosti, toda denarja nič.« »Verjetno pa je tudi konkurenca zelo ostra«, smo namignili. »Res je. Tekmujejo asi, kakršni so Luchinelli in Ferrari, so štirje od konstruktorjev uradno priznani motorji, toda to ni opravičilo za slabe rezultate. Hoteh’ smo doseči več in bi tudi lahko več dosegh, le da bi imeli drugačne finančne pogoje. Še stroški za vpisnino so šli iz mojega žepa.« »Kaj pa prihodnje leto?« »Kaj naj rečem? Moramo zadevo še preučiti, prav lahko pa se zgodi, da bom odnehal...« Upajmo, da le ne bo tako in da se bo vendarle našlo koga, ki bi bil pripravljen konkretneje podpreti tega našega zaslužnega športnika v njegovem težkem boju v svetu bolidov, (ak) Odbojka: v pokalu F-JK za deželne ligaše Tudi štiri naše ženske šesterke V soboto Prihodnji teden V soboto se prične žensko odbojkarsko tekmovanje za »Pokal dežele FJK 1986/86«, na katerem imajo pravico do nastopanja ekipe, ki bodo v letošnjem prvenstvu nastopale v C2 in D ligi. Organizatorju se je Prijavilo 22 ekip, ki so jih razdelili v 6 skupin po tri ekipe in eno s štirimi ekipami. Na tem turnirju bo dobro zastopana tudi slovenska odbojka, saj so se Prijavili Breg, Dom Agorest ter Sloga z dvema ekipama. Dom Agorest jn Sloga bosta začela s tekmami prihodnjo soboto. Goričanke so v skupini z Intrepido iz Mariana in Volley Ciuhom iz Tržiča. Sloga (ekipa iz C2 lige) pa bo imela za nasprotnika ekipi Le Volpi in Nuova paEavolo Trie- start Sloge (D liga) še Dom Agorest in ste. Breg in Sloga (D liga) sta bila vključena v skupino štirih ekip, zato bosta s tekmami začela že to soboto. Za obe ekipi bo ta turnir, ki bo trajal vse do začetka prvenstva D lige, izredno dobrodošel, da bosta trenerja lahko preverila formo svojih varovank in tako do prvenstvenih bojev skušala odpraviti morebitne pomanjkljivosti. V obeh ekipah je prišlo v primerjavi z lanskim prvenstvom do sprememb. Breg se je, kot znano, odpovedal nastopom v C-l ligi, ekipo iz D lige pa bodo sestavljale nekatere i-gralke, ki so lani nastopile s prvo šesterico ter mlade perspektivne odbojkarice, ki so lani osvojile prvenstvo 1. divizije. in Brega Sloga (C-2 liga) Do sprememb je prišlo tudi pri Slogi. Nekatere ključne igralke, ki so lani nastopile v D ligi, so letos prestopile v prvo ekipo, iz tretje pa so prestopile nekatere mlade igralke. Ta ekipa je izredno mlada, manjkajo ji tekmovalne izkušnje, zato bo tak turnir tudi Slogi še kako dobrodošel. Urnik sobotnih tekem, ki bodo v Dolini, je naslednji: ob 17.00 Breg - CUS, sledi Killjoy - Sloga D, sledi CUS - Killjoy. Naj omenuno, da se bodo v naslednjo fazo tekmovanja uvrstile vse pr-vouvrščene ekipe iz vsake skupine, v skupini, kjer nastopata Breg in Sloga D pa napredujeta dve ekipi. INKA KOŠARKA: TROFEJA MESTA TRST Borovi dečki trdno na čelu lestvice B°r — Libertas 129:51 (77:17) BOR: Berdon 15, Jelarčič 2, Presi z (0:3), Prelec 20 (2:6), Doles 2, htemi 7 (1:3), Oberdan 20 (3:5), Bajc ; (h3), Arena 19 (3:4), Tavčar (0:2), Ažman 25 (0:2), Danieli 10 (2:3). TRI TOČKE: Berdon, Oberdan in Ažman. Borovi dečki so v drugem kolu turnirja za Trofejo mesta Trst gladko Premagali okmjmo ekipo Libertas. ri lavi« so takoj prevzeli pobudo in s hitrimi ter natančnimi meti z razdalje polnili nasprotnikov koš. Vsi razpoložljivi igralci so stopili na i-grišče in se izkazali. Od posameznikov bi omenili predvsem Prelca in verdona, ki sta uspešno zaključevala Protinapade. Prihodnjo tekmo turnirja, gre v bistvu za troboj, bodo borovci odigrali šele v nedeljo, 3. novembra, ko e hodo pomerili s Servolano, kate-ro so v prvem delu že premagali. _Začasna lestvica turnirja je naslednja: Bor 4, Servolana in Libertas 2. (Servolana in Libertas imata tekmo manj.) L. Furlan Koristna preizkušnja Mebla v Pordenonu PORDENON — V okviru priprav na prvenstvo B lige je združena ženska odbojkarska ekipa Meblo v torek zvečer odigrala v Pordenonu prijateljsko tekmo s tamkajšnjim Mobilcata-logom, starim znancem, ki mu je lani le za las ušlo napredovanje v A-2 ligo in je tudi letos eden glavnih favoritov drugoligaškega prvenstva. Proti nasprotniku, ki je bil že lani nepremagljiv in se je letos ojačil še z dosedanjo A-l ligašico Cassana Danielo Turchet, je Meblo tesno izgubil s 3:2. Treba povedati, da je naša združena ekipa igrala brez obolele Beograjčanke Markovičeve. Oba trenerja sta preizkusila vse razpoložljive igralke, zato je končni izid res postranskega pomena. Okvirno lahko rečemo, da so bjle Pordenončanke u-spešnejše, ko sta bili na igrišču glavni postavi, Meblo pa je bil boljši, ko so igrale menjave. Vsekakor je šlo za doslej najbolj zanimivo preizkušnjo Mebla, ki je seveda nakazala trenerju Drašiču glavne pomanjkljivosti in vr- line ekipe. Med prve treba prišteti slabši sprejem servisa in neprecizno obrambo, to sta elementa, ki jima pri Meblu doslej niso namenili posebne pozornosti in ju zato lahko še mnogo izboljšajo. Po drugi strani pa velja poudariti, da so bile naše i-gralke res nezadržne. Kar se tiče pokalne tekme s Ken-nedyjem, na kateri ni bilo sodnikov, velja beležiti pomembno novost. Odbojkarska zveza je izrazila pripravljenost, da potrdi za veljavnega rezultat prijateljske tekme (zmaga Mebla s 3:0). Dovolj je,- da se s sklepom strinja tudi Kennedy, od katerega pričakujejo brzojavni pristanek. S tem bi se zveza izognila povračilu stroškov videmskemu klubu za spodletelo gostovanje, videmski klub pa ne bi bil prisiljen znova odpotovati v Nabrežino, kjer, kot je bilo razvidno v soboto, pri vsej dobri volji nima možnosti, da bi Meblu iztrgal zmago. Izid druge tekme skupine sedem: Mogliano - Torriana Gradišče 3:0. Andrej Žagar o Jadranovih tekmah Bogatejši smo z izkušnjami izboljšati pa moramo met Tudi pred domačo publiko smo v drugem kolu prvenstva B lige morali priznati poraz proti enemu od favoritov prvenstva — moštvu Capiva Varese. Tekmo smo začeli s štirimi visokimi igralci in e nim voditeljem i-gre, da bi se lahko uspešno kosali z nasprotnikom v skoku. Dogovor pred tekmo je tudi bil, da moramo več prodirati in izsiljevati proste mete. In prav prosti meti so bili Po mojem mnenju odločilen faktor za razliko desetih točk v korist gostov. Od enaindvajsetih smo jih zadeli samo deset, in tako teoretično izgubili enajst točk v napadu. Seveda je tole teorija, saj nobena e-kipa ne izvaja proste mete sto odstotno, toda razlika bi bila bistveno manjša že ob povsem normalni realizaciji. Poleg tega je pri Capivi presenetil visoki Luccarelli z metom 5 na 5 s pol razdalje, kar za tako visoke igralce ni običajno. Po drugi strani pa naši centri v prvem polčasu niso niti približno metali tako kot so sposobni. Tako smo na odmor odšli z desetimi točkami zaostanka in s tremi igralci s tremi igralci s po tremi osebnimi napakami. V drugem delu smo do 5. minute razliko zmanjšali na sedem točk s 44:51, toda nato dovolili gostom delni rezultat 9:0 in visoko prednost 16 točk. Ta razlika je bila nato za goste dovolj velik kapital za končno zmago. Kakšni so vtisi po 2. kolu? Nedvomno smo imeli opravka z boljšim nasprotnikom kot v Montecati-niju. Ekipa Cagive je bolj popolna na vseh igralnih mestih in tudi izkušenejša. Verjamem njihovemu trenerju, da so sposobni igrati tudi veliko bolje. Kaj pa mi? Po mojem mnenju smo igrali bolje kot v prvem kolu, gledano kot celota pa je obramba boljša kot napad. Nikakor ne moremo biti zadovoljni z realizacijo in bo treba temu faktorju posve- titi na treningu več pozornosti. Še beseda, dve o sojenju. Mešani sodniški par na noben način ni odločil o zmagovalcu, zameriti pa jima gre, da sta svojo vlogo na tekmi prevečkrat poudarjala. Tudi kompenziranje v zaključku tekme kaže na to, da nista imela svojega dne. O-menil bi rad še tri tehnične napake, ki so nam bile dosojene. To na noben način ni dobro ogledalo za ekipo, pa če so bile dosojene upravičeno ali ne. Iz vseh treh smo namreč po nepotrebnem prejeli 5 točk. Zaradi dveh sta tudi dva igralca morala z igrišča, eden celo pri šestih točkah razlike in ko smo bili z igro v napadu v vzponu. V bodoče bo potrebna večja disciplina ne samo na igrišču, temveč tudi na klopi, saj smo tudi tretjo tehnično napako dobili, ko eden od fantov ni znal zadržati jezika za zobmi. V nedeljo gostujemo v Trevigliu, ki ima po dveh kolih dve točki. V drugem kolu so tesno izgubili v Ferrari, za katero imamo podatke, da igra izredno agresivno ob odlični telesni pripravljenosti. Ekipa Tre-viglia ima v svojih vrstah tudi štiri dvometraše, od katerih je najvišji Codevilla z 210 centimetri. Tudi na zunanjih pozicijah so zelo visoki, saj njihov najnižji igralec meri 185 centimetrov, čaka nas torej zopet težka borba za vsako žogo. Na vsak način se ne predajamo vnaprej, temveč bomo tildi to pot igrali na zmago. Za nekaj izkušenj smo po dveh kolih B lige že bogatejši in jih moramo na vsak način izkoristiti. Lestvica po dveh kolih se je razdelila v tri tabore: šest ekip ima ves možni izkupiček, štiri imajo polovičnega, zadnjih šest ekip pa še nismo okusili slasti zmage. Verjetno bo prišlo v naslednjih kolih še do bistvenih premikov, saj na primer Sweda Pordenon nikakor ne sodi na rep lestvice. V tem tednu treningi potekajo normalno, nekaj igralcev je pestila gripa, toda upam, da bomo v nedeljo vsi zdravi in bomo v popolni postavi odpotovali v Treviglio. ob robu naših nogometnih igrišč Sovodenjci doslej presegli vsa pričakovanja stva 81110 Se pre,c* Pričetkom prVer deni S?^ov?rjali s trenerjem Sove oi-ji, Y]annijem Marsonom o možne /u ekipe v bližnjem prvenstvu ' u • ^ Jc Povedal, da računa n. Že e1 j nehje na sredini lestvice us neh ?ose^ek bi bil za Sovodenjc roi ce Sa. primerjamo z uvrstitva zadnjih letih, ko je bit ° 'užje od sreeline lestvice. treni?tr,kaŽf’ da. 80 Sovodenjci, vsa sa i c- n°’ rosegli več od pričakovanj o po treh kolih na vrhu lestvi ce z možnostmi, da ta položaj obdržijo tudi v bodoče. Predpostavljamo, da to še ne pomeni veliko, saj je prvenstvo dolgo in treba bo odigrati še odločilna srečanja z neposrednimi tekmeci za napredovanje. Dejstvo pa je, da je ekipa ob sotočju Soče in Vipave le dosegla pomembne rezultate. O tem se lahko prepričamo tudi, če prebiramo krajevne časopise in revije, ki v naslovih poudarjajo u-speh Marsonovih varovancev. To tudi zaradi dejstva, ker Sovodenjci, pred pričetkom prvenstva, niso bili med resnejšimi kandidati za napredovanje. Sicer se trenutni položaj sovodenj-ske ekipe odraža tudi v sami občini, v kateri se je zanimanje za domače moštvo precej povečalo in vse kaže, da se bo odslej ob robu nogometnega pravokotnika zbiralo več ljudi. To pomeni za ekipo dodatno psihično obremenitev, kot tudi to, da bodo sedaj vsi nasprotniki dali vse od sebe, da bi premagali vodeče Sovo-denjce. To breme pa bodo menda slovenski igralci znali zlahka prenašati, saj je trener letos sestavil dobro e-kipo, ki meri predvsem na konkretnost. Obrambna vrsta je prav goto- vo ena najboljših v tem prvenstvu. Lanskemu ogrodju se je pridružil Bic-ciali, ki je več let nastopal v višjih kategorijah in to je na igrišču tudi pokazal. Na sredini igrišča razpolaga trener z vrsto izkušenih igralcev, ki verjetno imajo le eno hibo : so prepočasni. V napadu pa je treba stvari še urediti, tako da bo ekipa poleg Butkoviča dobila še drugega Igralca, ki bo ustvarjal preplah v kazenskem prostoru. Povedati pa je treba, da Sovodenj- ci še vedno igrajo v nepopolni postavi, saj so zaradi poškodb odsotni nekateri igralci, v prvi vrsti Edi Ger-golet, bivši nogometaš Mladosti, od katerega si vsi pričakujejo, da bo nekoliko razživel sredino igrišča, ji dal večjo hitrost. Če se dan pozna po jutru, potem lahko rečemo, da se za Sovodenjce obeta dobro in uspešno prvenstvo. To pa še ne pomeni napredovanje, kot nekateri najbolj optimistični navijači že napovedujejo. Rudi Pavšič Na sliki: branilec Moreno Marson in vratar Sandi Gergolet, ki dajeta sovodenjski obrambi orecejšnjo gotovost. Gajin član in Zarjina mladinca diskvalificirana Disciplinska komisija nogometne pokrajinske zveze je za eno kolo diskvalificirala Gajinega nogometaša Enza Pečarja. Kar se tiče mladinskih kategorij sta bila v prvenstvu under 18 s prepovedjo igranja kaznovana tudi člana Zarje Ariano Borel-li in Stefano Zeugna. Borelli je bil diskvalificiran za dve koli, Zeugna za etno. Oba sta bila izključena med nedeljsko tekmo proti ekipi Sant’An-drea (končni izid 1:1). obvestila ŠD BREG — SMUČARSKA SEKCIJA obvešča, da bo ob sredah in petkih predsmučarska telovadba pri Domju od 20. do 22. ure. Prijave na kraju samem. Istočasno bo tudi vpisovanje za otroke (začetnike) na plastični stezi. Informacije v Večernih urah — Tel. 040/228-609. ŠZ DOM obvešča, da so treningi minibasketa v telovadnici Kulturnega doma ob torkih od 15. do 16. ure in pa ob petkih od 14.30 do 15.30. ŠZ DOM obvešča vse mlade košarkarje letnikov 1973-1974 (propaganda), da so treningi v telovadnici Kulturnega doma ob torkih od 18. do 19. ure in pa ob četrtkih od 16. do 17. ure. MEBLOVI ABONMAJI V PRODAJI Abonmaji združene ženske odbojkarske ekipe Meblo, ki letos nastopa v drugi italijanski ligi, so v prodaji pri matičnih društvih: ŠZ Bor, ŠD Breg, ŠD Kontovel, ŠZ Sloga ter ŠD Sokol. Cena letošnjega abonmaja je ostala nespremenjena, za enajst domačih tekem je 20 tisoč lir. Mladina izpod 16 iet bo imela prost vstop. REKREACIJSKI ODSEK ŠK KRAS prireja ob torkih ob 21. uri v športno-kulturnem centru v Zgoniku moško rekreacijsko telovadbo. Prijave na kraju samem. ALPSKA SEKCIJA SK DEVIN priredi ob ponedeljkih in petkih od 20. do 21. ure telovadbo za odrasle v telovadnici osnovne šole v Devinu. Za prijave telefonirati na št. 200-236 v večernih urah ali na kraju samem. Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 35.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 600.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Zoietništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 50101 603-45361 ADII - DZS 61000 L|ubl|ana Kardelieva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (sir. 1 st. viš. 23 mm) 50 000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Juli|Ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 - tel. 775275. tlx. 460270 EST 1. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Drimorski TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382-85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa JL dnevnik Izdaja L J ZTl jfertej £l«n kaBjml» m tiskar- "l Trst IHIJll zwz« ' 1 VJJ?- založnikov REG 17. oktobra 1985 Javni delavec - ropar BONN — Nemci so dobili novo »zadevo«. Zanjo je poskrbel 52-letni Hans Peter Scholl, po poklicu odvetnik, sicer pa javni delavec v politiki in gospodarstvu. Ta človek, ki je bil 7 let predsednik liberalne stranke v Porenju in 16 let poslanec v deželnem svetu, je čez noč prišel na prve strani nemških časnikov kot ropar. Točno tako. Prav ste prebrali. Pri belem dnevu je 23. decembra iz zlatarne v Baden Badnu odnesel za 1,8 milijarde lir draguljev. Rop je v stilu legendarnega junaka Arsena Lupina izpeljal skorajda brezhibno. Za tisti »skoraj« je poskrbel sam. Po ropu je sedel v svoj sinji mercedes, ustavljen v bližini Kochove zlatarne. Takrat pa ga je videlo nekaj oseb, ki so registrsko tablico (seveda na podlagi poizvedovanj policije) sporočile »naprej«. Policija je skrbno sestavila seznam fotografij vseh oseb, ki so bile tisti dan v bližini zlatarne. In med temi fotografijami je sin zlatarja 22-letni Dirk Greiling spoznal tudi sliko »dr. Zimmermanna«, ki je kupoval dragulj »v sinjem«, vendar ga je poprej s pištolo prisilil, da ga je zvezal in ga onesvetil z udarcem po glavi. Na razpravi v juliju, kjer je »dr. Zimmermanna« zagovarjal najboljši nemški penalist Egon Geis, je dr. Scholl dobro spopolnil ves svoj v Baden Badnu preživeli čas, je za razdobje med 15.30 in 16.20 ni imel trdnega alibija. To ga utegne pokopati. Aspirin proti infarktu WASHINGTON — podlagi zdravniških raziskav je ameriško zdravstveno ministrstvo potrdilo domnevo, da je mogoče z uživanjem enega aspirina na dan uspešno preprečevati drugi srčni infarkt. Nadaljujejo pa raziskave, da bi ugotovili, če je z aspirinom mogoče preprečiti srčni infarkt pri zdravih ljudeh. Če je to res, bodo v ZDA letno lahko rešili od 30 do 50 tisoč življenj. Poslej bodo zdravniki lahko predpisovali aspirin in tako preprečevali srčne napade ali zmanjšali njihovo pogostnost. Guinnessovi rekordi NEW YORK — Novi dosežki za Guinnessovo knjigo rekordov. Za novi rekord v poljubljanju sta poskrbela 30-letni Eddie Levin in 26-letna Delphine Chra. Poljubljala sta se 17 dni, 10 ur in 30 minut. Ni treba posebej poudariti, da sta uspeh proslavila... s poljubom. Razlagalci rekorda niso povedali, kako sta »tekmovalca« urejevala prehrano in spanje. Za rekord sta poskrbela tudi Kanadčana Daniel Glada in Normand St. Pierre, ki sta se na vrtiljaku z brzino 40 km na uro vozila 503 proti 386 uram, kolikor je znašal poprejšnji rekord. Politika novega predsednika perujske vlade Alana Garcie Brzdanje inflacije dviga ugled LIMA — Novi predsednik perujske vlade Alan Garcia si je v dveh mesecih, odkar je na oblasti, pridobil veliko popularnost med prebivalstvom. Odkod tak ugled za pohtika na čelu države, kjer je inflacija v zadnjih letih hudo prizadela že itak slabe življenjske pogoje prebivalstva in zamajala šibke temelje gospodarstva? Čudno se sliši, toda predsednik Garcia si je zaslužil priljubljenost med perujskimi državljani prav zaradi političnih in gospodarskih ukrepov za brzdanje inflacije in okrepitev go^ spodarstva. Te pojme smo vajeni povezovati z ukrepi, ki zahtevajo žrtve Električni avto LONDON — Podjetje, ki je v Veliki Britaniji izdelalo prvi električni avto je šlo v stečaj. Predvidevalo je proizvodnjo 100.600 vozil na leto, pa je pdoralo komaj 4000 od 9000 izdelanih vozil. Firma je šla pod rdečo črto za 1,1 milijarde lir. Vse kaže, da je bila poglavitna napaka v načinu reklamiziranja tega enosedežnega vozila na treh kolesih. Namesto da so govorili o prvem električnem avtu, bi morali povedati, da prodajajo »luksuzno igračko«, je dejal stečajni kurator. Vozilo je imelo avtonomijo 40 km in so se z njim lahko vozile osebe, starejše od 14 let. s strani državljanov, s povečanjem davkov, krčenjem socialnih izdatkov in podobnim. V Peruju pa se je vlada odločila za nasprotno pot. Statistiki ugotavljajo, da so se v zadnjih dveh mesecih dohodki zaposlenih povečali za realnih sedem odstotkov, istočasno pa je inflacija prešla od »divjega galopa« na »polževo pot«. Septembra so se življenjski stroški povečah za 3,5 odstotka, kar je velik uspeh za državo, kjer je v prejšnjih mesecih inflacija bila stalno nad deset odstotki. Kateri so čudežni ukrepi Garcieve vlade? Nič posebnega, bi lahko rekli: vlada je enostavno zamrznila ali celo znižala cene nekaterih življenjsko najbolj potrebnih dobrin, istočasno pa povišala minimalne plače. Istočasno se je država odrekla štirim odstotkom davkov na osebne dohodke. Ti ukrepi niso bili sprejeti zgolj v zadovoljstvo najmanj, premožnih plasti prebivalstva, pač pa imajo gospodarsko upravičenost, ki jo Garcia takole razlaga: »Cilj je ne samo v tem, da izboljšamo materialni položaj delovnih ljudi, pač pa tudi, da povečamo potrošnjo na tržišču, kar lahko spodbudi povečanje proizvodnje.« Da to niso le besede, ampak resni hameni je vlada dokazala tudi z u-krepi, ki so prizadeli cvetoč bančni sistem, a bodo obenem dobrodošh za ponovno okrepitev gospodarske proizvodnje. Vlada je močno zmanjšala bančne obresti, ki so do pred kratkim bile za podjetje neznosno visoke, saj so za posojilo morala plačevati do 280 odstotkov obresti. Zaradi tega je bila proizvodnja šibka, rasle so cene, banke pa so seveda izredno cvetele. Vse to hoče Garcia odpraviti. Rast domače proizvodnje skuša vlada spodbuditi tudi z omejevanjem u-voza tujih proizvodov. Z uvozom so namreč doslej bogateli le nekateri posamezniki, toda tuja konkurenca je v bistvu uničila domačo proizvodnjo na marsikaterem področju. Mnoge tovarne, ki so jih takrat zaprli, se z novo gospodarsko politiko perujske vlade pripravljajo na ponovno odprtje. Predsednik Garcia upa, da bo v kratkem uspel zagotoviti ne samo zmanjšanje inflacije in povečanje plač, ampak tudi nova delovna mesta za tisoče perujskih državljanov. • RIM — Kirurgi plastičnih operacij morajo pacientom predstaviti vse možne posledice takšnega posega. Tako je razsodilo kasacijsko sodišče, ki se je ukvarjalo s pritožbo neke plesalke (»slačipunce«). Dekle je bilo namreč prizadeto, ker operacija na prsih ni dala zaželenega rezultata. Če bi vedela, da obstaja tudi takšna možnost, ne bi šla pod nož. Toda tega ni mogla vedeti, ker ji zdravnik tega ni povedal. Pokazal ji je samo slike takšnih pacientk, pri katerih so se povešene prsi po operaciji napele kot pri najstnicah. Za stavo pop3 50 kozarčkov žganja BONN — Komaj 15 let stari mladenič je v nekem lokalu v Schaafheimu, nedaleč od nemškega mesta Darm-stat, spil drugega za drugim kar 50 kozarčkov žganja in kljub temu preživel. Ne samo, pač pa je z lastnimi nogami negotovo odkorakal iz lokala, dokler se ni zgrudil v nezavest. Rešil ga je naključni poseg osebja za prvo pomoč: takoj so ga peljah v bolnišnico, kjer so mu sprali želodec in mu tako reših življenje. Kot je odkrila policija, so okoliščine podviga skoraj neverjetne. Zdi se, da je 51-letni gost v lokalu za stavo ponudil trem mladeničem, da jim plača vso pijačo, ki jo zmorejo popiti, preden se zgrudijo na tla. Vse to ob tihem privoljenju lastnice lokala in dveh natakarjev, ki so trem mladoletnikom nahvali žganje. Vse štiri, brezvestnega stavca in osebje lokala, je policija prijavila zaradi povzročitve poškodb m zavajanja mladoletnikov. Italijanska visoka moda se uveljavlja v svetu RIM — Prav gotovo je ni postavke v italijanskem gospodarstvu, ki bi bila tako aktivna, tako v vzponu, kot je prav italijanska moda. Modni u-stvarjalci si upravičeno manejo roke, saj sklepajo prav v. teh dneh lepe kupčije s kupci iz raznih delov sveta za modne kolekcije, ki so jih v teh dneh predstavili tako v Firencah, Milanu, v Rimu, pa tudi v Benetkah, če se je še do nedavna govorilo o tem, da je francoska visoka moda, kljub vsemu, še vedno prva na svetu, lahko sedaj že rečemo in trdimo, da ima prav tolikšen, verjetno pa celo večji uspeh in odmev italijanska moda, ki se zna prilagoditi raznim okusom, potrebam in tudi zahtevam, istočasno pa ohranjati tiste prvine, ki jo od drugih ločijo in ki jo delajo v očeh žensk, pa tudi moških, zelo privlačno, mikavno — skratka lepo. Naj vas ne zavajajo, drage čitateljice, barvne kombinacije, ki jih vidimo letos v jesenskih in zimskih kolekcijah. To so močne barve, ki človeka na prvi pogled prav šokirajo. Teh barvnih kombinacij prihodnje leto ne bo več. Modni kreatorji morajo pač vedno u-stvarjati nekaj novega in prve, ki so na »udaru« so prav barve, ki bodo prihodnje leto ponovno bolj umirjene, bolj pastelne, če si boste torej nabavljale za letošnjo jesen in zimo puloverje, majice, obleke in plašče v sedanjih močnih barvah, potem glejte, da ne potrošite zanje preveč denarja. Če se držite mode, jih prihodnjo jesen in zimo ne boste mogle več uporabiti, temveč boste morale izbirati med novimi barvami. Tudi dolge hlače ne bodo več glavni element vsake ženske garderobe. Res je, da so jih modni ustvarjalci še vedno vključili tudi v svoje bodoče kolekcije, toda v manjšem številu, kot doslej in če so jih že predvideli, niso le-te strogo moško krojene, temveč imajo bolj mehke linije, ki žensko telo nekako ovijajo, a ga puščajo bolj žensko. Seveda so tudi tu izjeme, ki pa potrjujejo pravilo, že slika, ki jo objavljamo, kaže model kompleta, ki ga sestavljajo klasično krojene hlače, brezrokavnik in velik klobuk, kar vse spominja na kavbojsko oblačilo. Modni ustvarjalci so namreč pomislili tudi na mlade, ki se ne bodo tako hitro prilagodili novim zahtevam mode in so tako pripravili več modelov tudi zanje, da ustrezajo njihovim željam, lei se pa po kroju, po izbiri barv in po raznih dodatkih vendarle približujejo težnji, ki hoče osvoboditi žensko iz mode unisexa in jo postaviti tudi na terenu dolgih hlač in podobnih kombinacij na lastne noge. Modne revije se niso še zaključile, še marsikaj novega bodo modni kreatorji ustvarili in prikazali. Obeta se nam torej moda, ki naj bi zajela čim-več ženskega, pa tudi moškega sveta — moda, ki naj bi ustrezala sedanjim potrebam in zahtevam življenja, pa tudi našim odnosom do estetike — do lepšega in bolj urejenega izgleda. N. L. • VITTORIA (RAGUSA) — Finan-carji so odkrih nasad marihuane v topli gredi. Gre za največjega izmed 55 doslej odkritih nasadov tega mamila na vzhodni Siciliji. Ljubezen ob jezeru Po romanu J. 0. Curwooda ilustriral Ž. Lordarne besedilo priredil Ciril Gale Odkrili so ga v nekaterih državah ZDA Žlahtni plin radon kriv za raka na pljučih PHILADELPHIA — V številnih državah v ZDA začenjajo jemati izredno resno v poštev hude posledice prevelikega širjenja radona za človeško zdravje, žlahtnega plina, id je v minimalni koncentraciji vedno prisoten v zraku. Na podlagi študije, ki jo je izdelala Zvezna agencija za varstvo okolja, so ugotovili, da nevarni radioaktivni plin povzroča v ZDA vsaj 9 tisoč smrti letno in da je za kajenjem glavni vzrok raka na pljučih. Vsaj milijon ameriških družin živi danes sredi nevarnosti okuženja s tem plinom. V katerih okoliščinah postane lahko radon nevaren za človeka, medtem ko je njegova prisotnost v zraku v naravni koncentraciji povsem nenevarna? Znanstveniki razlagajo, da je prisotnost plina mnogo večja tam, kjer so prisotni določeni dejavniki: radon izločajo številni uranovi derivati, odpadki jedrskih elektrarn in nekateri odpadni materiali, ki jih uporabljajo v gradbeništvu. Vdihavanje plina postane izredno nevarno v zaprtih prostorih, ki omogočajo večjo gostoto. Raziskovanje učinkov radona se je pričelo, potem ko so decembra lani ugotovili močno radioaktivnost v hiši, ki so jo zgradili nedaleč od neke jedrske elektrarne v Pennsylvanii. Znanstveniki so v zraku izmerili 200-krat večjo go-siajuj ivO„ « njxiiiauun pogojni, ro njinovem mnenju bo izpostavljenost radioaktivnemu plinu v daljšem obdobju z 99-odstotno gotovostjo povzročila v vseh stanovalcih nastanek raka na pljučih. Ta primer pa žal ni osamljen. Samo v Pennsylvanii so ugotovih podobno visoko radioaktivnost v vsaj 3500 drugih stanovanjih. To je pripravilo zvezno državo, da je vložila kar tri milijone dolarjev v načrt, ki bo omogočil ugotavljanje nevarne prisotnosti radona v desettisočih stanovanj. Podobne načrte pripravljajo tudi v ducatu drugih ameriških zveznih dršavah, ki so med najbolj industrijskimi v ZDA in v katerih so v prejšnjih letih zgradili največ jedrskih elektrarn. Da je takojšen poseg nujno potreben, je potrdil tudi drug podatek o nevarnosti radona, ki ga je pred kratkim objavil ameriški narodni svet za zaščito pred radioaktivnostjo. Po teh podatkih naj bi nevarna razširitev tega plina bila kriva za vsaj 20 tisoč smrti zaradi raka na pljučih letno, kar pomeni dobro šestino vseh smrtnih primerov, ki jih povzroča rak' na pljučih.