LETO XXII. — Številka 16 ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, šk. Loka b Tržič. — Izdaja ČP Gorenjski tisk Kranj. — Glavni urednik Igor Janhar * Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCIALISTIČNE KRANJ, sreda, 26. 2. 1969 Cena 50 par ali 50 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Dd 1. januarja 1958 kot poltednik. Dd 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Dd 1. januarja 1964 kot poltednik !n sicer ob sredah in sobotah ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Prehodni pokal občinskega sindikalnega sveta je tudi tokrat osvojila ekipa Iskre — (Reportaža o zimskih sindikalnih športnih igrah na zadnji strani) Potrjen zaključni račun sklada zdravstvenega 7% Brez izrednega prispe Zaključni račun sklada socialnega zavarovanja za Gorenjsko je pokazal za leto 1968 272 milijonov izgube. Del tega zneska bo mogoče Pokriti z rezervo, ostalih 126 ttlilijonov, kar je mimogrede le tretjina predlanske izgube sklada, pa bi poskušali pokrili z bančnim posojilom. 0 tem so na ponedeljkovi skupščini komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev sprejeli sklep, naj 0 najetju premostitvenega kredita izvršni odbor skuša doseči sporazum z Gorenjsko kreditno banko, če do sporazuma o najetju kredita ne bo prišlo, bo skupščina morala pač sprejeti sklep o plačevanju izrednega prispevka za pokritje lanskoletne izgube v skladu. Pri tem so odborniki poudarili, da bi s premostitvenim kreditom ne samo pokrili izgubo v skladu, pač pa bi s tem postal sklad tudi likviden, saj bi banka v bistvu le sprostila njihova vročena sredstva. Vprašanje je IIIIHUtliHHJiiHaiisiii;!, .^^i^ictiniir^aiUitiikEkatiiitlliefillkilllftUlffllllllinieiiltlittiittiitiiiifil; Mino Simoneti in Ernest Petrič v Tržiču Pretekli ponedeljek so se j Predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupščine j trŽiškc občine pogovarjali s banoma Izvršnega sveta Složnije Rinom S i moneti jem in t*r. Ernestom Petričem. Po-povor je tekel o najbolj aktualnih vprašanjih gospodariva in družbenih služb in o načrtih IS za rešitev nekaterih perečih problemov. Po daljši razpravi so predstavniki Tržiča zaprosili tovariše Simonetija Ln Petriča naj bi kandidirala za poslanca v gospodarski oziroma kult u r-no-prosvetni zbor republiške skupščine. Oba sta kandidaturo sprejela. — ek. seveda, pod kakšnimi pogoji je banka pripravljena to storiti, če bi bili pogoji prehudi, bi kot že omenjeno ne preostalo skupščini drugega, kot da predpiše izredni prispevek. Lanskoletni dohodki sklada so bili sicer večji za 4 odstotke kot so planirali, vendar so se izdatki povečali kar za 8 odstotkov. Večina izrednega povečanja izdatkov gre na račun nenormalnega porasta stroškov za zdravila, saj so ti stroški zrasli kar za 27 odstotkov. Pri kontroli receptov so ugotovili, da se' zdravila sicer niso bistveno podražila, pač pa so zdravstveni delavci predpisovali tudi dražja zdravila. Razen tega je porastel tudi odstotek bolezenskih odsotnosti z dela. Ne glede na to, pa je direktor zavoda za socialno zavarovanje v obrazložitvi zaključnega računa navedel, da se je nivo zdravstvenega varstva lani vseeno dvignil. L. M. Škofjeloški turizem bo usklajevala občinska turistična zveza Minuli petek zvečer je bil v škof j i Loki ustanovni občni zbor občinske turistične zveze. Sestanka so se poleg predstavnikov vseh kranjskih turističnih in drugih društev v občini udeležili tudi predsednik občinske skupščine Zdravko Krvina, predsednik Gorenjske turistične zveze Janko Eržen, direktor podjetja Transturist Veno Do-1'jak ter načelnik za gospodarstvo Tine Kokelj. Slednji je kot predsednik pripravljalnega odbora navedel vzroke, ki so botrovali ugotovitvi, da Škofja Loka nujno potrebuje svojo turistično zvezo. V občini je namreč 8 turističnih in 21 drugih društev, ki pa delujejo skoraj povsem ločeno, brez prave medsebojne povezave. Sodelovanje na ravni celotne gorenjske regije je prešibko, Gorenjska turistična zveza pa nedvomno ni organizacija, ki bi lahko vplivala na intenzivnejše stike med društvi znotraj posameznih komun. To zmore le ožji organ, torej občinska turistična zveza. Edino prek nje bo moč izpeljati dolgoročen in nemalo zahteven načrt razvoja turizma v občini, ki predvideva sodelovanje širokega kroga najrazličnejših društev pa tudi delovnih organizacij. Člani pripravljalnega odbora so izdelali pravilnik in program dela zveze ter ga poslali v pretres posameznim društvom. Odbor je preučil vse dopolnilne predloge in nekatere od njih tudi upošteval. Prisotni na občnem zboru so se zedinili, da mora upravni odbor na novo ustanovljene zveze šteti najmanj 17 članov. V njem bo vsaj po en predstavnik vsakega društva. Slišati je bilo predloge, naj se v zvezo vključi tudi športne klube. Ker pa je le-teh preveč, mora občinska zveza za telesno kulturo določiti skupnega predstavnika športnih organizacij, ki bo potom postal član upravnega odbora. Za predsednika zveze so udeleženci soglasno izbrali direktorja podjetja Transturist Veno Doljaka. Morda bo kdo vprašal, zakaj je bilo v okvir turistične zveze sprejetih tudi večina drugih, ne samo turističnih društev. Toda vedeti moramo, da za pospešen razvoj turizma dandanes ni več dovolj le privlačna okolica in zgodovinske znameni tosti, ampak še vse kaj drugega. Goste privabljajo na primer lov, ribolov in planinstvo, v škof j o Loko pa zlasti vsakoletne motorne dirke, ki postajajo vse bolj znane. Zato je seveda zelo važno, da zveza na podlagi sprejetega načrta razvoja turizma usklajuje in povezuje dejavnost tako turističnih društev kot, recimo, tudi ribiške in lovske družine ter planiskega in av-to-moto društva. I. Guzelj OBIŠČITE SPOMLADANSKI SEJEM V KRANJU OD 12.—21. APRILA 1969 V okviru sejma bo vsak večer ob 18. uri MODNA REVIJA v avli SO-Kranj Pred novim vesoljskim ' podvigom če bo šlo vse po načrtih, bodo Američani v petek, 28. februarja z raketne baze v Cape Kennedv na polotoku Florida izstrelili v vesolje kabino Apoillo 9. Tričlanska posadka — James McDivitt, David Scot in Rusel Schvveickart — je že prestala vse obvezne zdravniške preglede. Zdravniki so izjavili, da se trojica odlično počuti. Napovedani polet naj bi trajal deset dni. Med kroženjem okrog zemlje bodo astronavti preizkušali delovanje lunarnega modula, posebnega »vozila«, s katerim nemerava-jo Američani pristati na mesečevi površini. Od bližnjega skoka v vesolje je odvisen ves nadaljnji potek ameriškega osvajanja Lune. če bo tokrat šilo vse po sreči, se bosta dva astronavta že sredi julija letos skušala spustiti na zemljin naravni satelit. Konferenca ZMS Jesenice Mladina v samoupravni V nedeljo dopoldne je bila v dvorani skupščine občine Jesenice prva konferenca ZMS občine Jesenice. Seje konference se je udeležilo 59 delegatov ter predstavnikov družbenopolitičnih organizacij. V jeseniški občini deluje 16 aktivov od tega na podeželju samo dva, in sicer v Žirovnici in Mojstrani. V Ratečah je aktiv prenehal delovati, medtem ko se dela na tem, da se ustanovi aktiv v Kranjski gori. V jeseniški občini je približno 5000 mladincev. Občinski kandidacijski konferenci v Kranju m Trzicu — 4. marca Občinski kandidacijski konferenci Kranja in Tržiča bo-ista 4. marca. Na njih bodo skupaj določili kandidate za zbore delovnih skupnosti republiške skupščine. Seja konference je bila ze-p lo dobro pripravljena. Spre-' jeli so nov koncept organizacije ZMS za področje občine, pravilnik o delu občinske konference, pravilnik o nagrajevanju ter programe dela posameznih komisij. Miro Ipavec, predsednik aktiva mladine v Žirovnici in predsednik ZMS Železarne, je na seji govoril o ustanovitvi mladinskega kluba v Žirovnici. Na tem področju je v zadnjih dveh letih delo mladine popolnoma zamrlo. Ko pa so januarja letos v prostorih TVD Partizana ustanovili klub, je ta prostor postal priljubljeno zbirališče mladih. Najbolj aktivni so mladinci in mladinke od 15 do 20 leta starosti. Na seji so poudarili, da je potrebno pri občinski konferenci ZMS občine Jesenice ustanoviti idejno jedro mladih komunistov. Občinski komite mladine je začel izdajati informacije Glasilo mladih občine Jesenice, v katerem bodo poleg tekočih obvestil objavljali tudi leposlovna dela jeseniških dijakov. J. Vidic Štiriletna akcija KS Zadnji nepopolni podatki akcije Leto krajevnih skupnosti, iki je trajala od 15. maja 1967 dol 31. decembra lani, kažejo, da je bil na področju razvijanja in izpopolnjevanja krajevne samouprave narejen velik korak, čeprav se morda večji uspehi kažejo pri Upravni odbor CESTNEGA PODJETJA V KRANJU razpisuje prosto delovno mesto ie OBRATA ASFALT Pogoji: Visoka strokovna izobrazba gradbene stroke z 2-let-no prakso pri asfalterskih delih ali višja strokovna izobrazba ali srednja strokovna izobrazba gradbene stroke s 5-letno prakso pri asfalterskih delih. Kandidati za razpisano delovno mesto naj vložijo pismene ponudbe z opisom dosedanjih del in ponudbam priložijo dokazila o strokovni izobrazbi Upravnemu odboru Cestnega podjetja v Kranju. Rok za vlaganje ponudb je 15 dni od objave. obravnavanju in reševanju komunalnih problemov v krajevnih skupnostih, pa ni moč prezreti prvih podatkov in ugotovitev, da je vrsta krajevnih skupnosti načela in obravnavala tudi družbene probleme (socialna, kulturna, vzgojna in druga vprašanja.) Bistveno pri vsem tem pa je, da so se prebivalci pre-nekaterih krajevaiih skupnosti lahko .prepričali, da se ie s skupnimi dogovori, akcijami oziroma samoupravnimi odločitvami lahko dosežejo lepi uspehi na vseh področjih tako komunalnih kot drugih. Prav lh do-k um op tov za aeveti kongres ZKJ im predlagali, da bi v novem oziroma reorganiziranem Zdravstvenem domu ustanovili tudi enotno sindikalno organizacijo. Vanjo naj bi bili, podobno kot komunisti v aktivu, združeni zdravstveni delavci iz kranjske, škofjeloške in tržišike občine. A. ž. POZOR - POZOR -POZOR — POZOR NA VELIKI IN POPOLNI RAZPRODAJI KUPITE SKORAJ ZASTONJ — moško, žensko in otroško perilo — čevlje, škornje in copate vseh vrst — vetrovke in zimske bunde — vse vrste gospodinjskih strojev V TRGOVINI Jože Madotto v Laghi — Fužine Italija, 800 m od mejnega prehoda V RATEČAH PRVA NA DESNI STRANI >—»wo«»»—•••••• Če bodo v Kropi za to Gorenjska na vrsti za organizacijo zbora partizanskih kurirjev Slovenije Na seji odbora partizanskih kurirjev IV. brigade VDV, ki je bila v Ljubljani v petek, 21. februarja, so se dogovorili, da se bodo parti- I zanski kurirji letos srečali dvakrat. Ta enota ima v vsem povojnem obdobju ustrezno organizacijo prek katere ohranjuje tradicije tovarištva in obiskuje partizanske kraje. Tako so se navadno vsako leto zbrali ob priliki pohoda Po poteh partizanske Ljubljane in ob tem priredili še družabni večer, zbor in podobno. Letos pa, kot je zmenjeno, se bodo zbrali dvakrat. Prvič za imenovani pohod, posebej pa za zbor, ki naj bi bil ob primernejšem poletnem ali zgodnjem jesenskem času. Za organizacijo letošnjega zbora je na vrsti Gorenjska; seveda ob denarni in organizacijski pomoči osrednjega odbora v Ljubljani. Na željo mnogih pratizanskih kurirjev Gorenjske je dal pobudo in tudi prevzel organizacijo pripravljalnega odbora nekdanji komisar IV. relejnega sektorja Gorenjske tovariš Jože Peklaj — Krištof. Med prvimi predlogi o kraju, kjer naj bi organizirali ta zbor, je bila imenovana Kropa kot izrazito partizanski kraj, kjer so v času vojne imeli kurirji celo uspešne obrambne akcije in kjer V povojnem obdobju ni bilo primernih prireditev v počastitev zgodovinskih dogodkov naše revolucije. Tudi občinski odbor ZZB Kranj je že potrdil predlog za Kropo. Toda žal, na imenovanem sestanku v Ljubljani ni bilo navzočih iz Krope niti iz Radovljice tako da kraj zborovanja še ni določen. Menijo pa, da bodo v Kropi za to, in da bodo, kot za Časa vojne, dostojno sprejeli partizanske kurirje Slovenije na letošnji zbor. K. M« sniHMttMimiMittntHmHHiHittm EZ Bled predlaga zamenjavo zemljišča za pašo V petek dopoldne so se na GG Bled sestali kmetje iz vasi Selo pri Bledu, kmetijske zadruge Bled in gozdnega gospodarstva. Razpravljali so o problemu, ki že vrsto let tare tako kmete kot gozdarje. »Zelo žal mi je, da smo morali vaščane Sela in Kup-ljenka prijavljati sodniku za prekrške zaradi paše, ker so te vasi zaslužile vse kaj drugega kot takšne ukrepe,« je dejal tovariš Tolar, direktor GG Bled. Povedal je tudi, da so gozdarji zelo zainteresirani, da se uredijo pašniki. GG Bled daje letno okrog 30 milijonov S din za pospeševanje kmetijstva v radovljiški in jeseniški občini. Na sestanku smo slišali, da je GG Bled naročil znanim strokovnjakom naj v Bohinju poiščejo prostor za nižinski pašnik. Ko so strokovnjaki našli takšno zemljišče, se kmetje in zadruga niso mogli sporazumeti, čeprav je bilo GG Bled pripravljeno vložiti več j milijonov S din za ureditev takšnega pašnika. Gozdarji imajo tudi slabe izkušnje s pastirji na Pokljuki. Tam so določili področja, kjer je paša dovoljena pod pogoji, da imajo črede pastirja in da je vsako govedo označeno. Gozdarji so celo pastirjem obljubili nagrade, če bodo pazili, da se govedo ne bo paslo zunaj določenega območja. Toda govedo se še vedno pase po celi Pokljuki. Na sestanku je direktor GG Bled predlagal, da bi za vaščane Sela uredili nižinski pašnik ob reki Savi Bohinjki. Vaščani in predstavniki zadruge so to odklonili s pojasnilom, da je to poplavno področje in bi morali najprej regulirati Savo. Tovariš Med-ja, direktor KZ Bled, je prišel na dan s popolnoma novo idejo. GG Bled naj bi odstopilo nekoliko hektarjev goz- da okrog Selške planine za pašo, zadruga pa bi drugod odstopila GG zemljišča za po-gozditev. Okrog tega predloga je bilo precej pomislekov, toda predstavniki GG Bled predloga v načelu niso odklonili, pač pa so zahtevali, naj kmetijska zadruga kot nosilec predloga izdela konkreten predlog, potem pa naj ga dostavi pristojnim organom občinske skupščine. Ing-Mastnak je poudaril, da je perspektiva kmetov radovljiške in jeseniške občine m vzgajanju plemenske živine-Dobra plemenska živina pa Je samo tista, ki je vsaj eno pašno sezono na paši v pla" nini. Na sestanku sem dobil vtis* da je prebit led, ki je loči' gozdarje in kmete. Soglasno so sklenili, da bodo s pogovori nadaljevali, spomladi pa » bodo morebitne terene za pašnike ogledali na kraju samem. J. Vidic Nagrade za najstarejše člane kolektiva Zbor delovne skupnosti KŽK Kranj — Gorenjskim živinorejcem v premislek < zadnji številki našega | časnika smo poročali, da je j v petek Kmetijsko živilski kombinat v Kranju odprl novo predcilovalnieo mesa in kondicionirana skladišča. Tako se je kolektivu uresničila desetletna želja. V prihodnje bodo namreč lahko veliko hitreje in bolje predelali meso v različne mesne izdelke. Razen tega pa bodo Zaradi novih prostorov še iz-bolj šali preskrbo prebivalcev kranjske občine in Gorenjske s kvalitetnimi izdelki. Ob tem nedvomno pomembnem dogodku so v soboto zvečer pripravili v novih Prostorih zbor delovne skupnosti Kmetijsko živilskega kombinata Kranj obrata Klavnice. Člani kolektiva so na zboru ponovno ugotovili, *B bo v novih prostorih in ^a novih strojih predelava mesa veliko lažja in kvalitetnejša. Ob tej priliki so nagradili tudi najstarejše člr.ns kolektiva. Med njimi je bilo kar 33 takšnih (27 moških in 6 žensk), ki so v podjetju že Kmetijska zadruga Radovljica je s sodelovanjem blejske zadruge pripravila za kmetovalce v nekaterih kra-Ph več predavanj ter srečanj, na katerih so se pogovarjali o najbolj perečih vprašanjih kmetijstva. Med drugim so kmetovalcem v Gorjah dve Pretekli nedelji spregovorili mženir Mastnak ter inženirja Praprotnik ter Benedičič o spravilu krme in kmetijskih Pridelkov, o kmetijski mehanizaciji ter o gojenju in pridelovanju ribeza in o vzdrževanju ribezovih nasadov. Predavanja so bila zelo zanimiva, saj so jih izvajalci komentirali s filmi ter diapo-Z]tivi. Kmetovalci pa so se snimali za razne podrobno-st.> ter povedali svoje izkušnje o gojenju ribeza in vskla- j nad deset let. Vsem so ob j j tej priliki podelili ure, vodstvu samoupravnih organov in sindikalne organizacije pa knjižne nagrade. Na zboru kolektiva so poudarili, da bodo v prihodnje stremeli, da bi čimprej zgradili tudi novo klavnico in tako modernizirali klanje živine. Direktor obrata klavnica tovariš Urbane je med drugim povedal, da bodo razen prihodnjih investicij skrbeli tudi za sposobne kadre. Današnja modernizirana proizvodnja oziroma predelava mesa namreč terja tudi ustrezne strokovnjake. Zato v podjetju že sedaj štipendira-'* jo nekatere delavce (predvsem mlade), še večjo skrb pa bodo mladim kadrom posvečali v prihodnje. Ko smo se ob tej priliki pogovarjali s Tomažem Kle-m&nč'čem, ki je v podjetju že 22 let odgovore.! za oddajanje in sprejemanje mesa, nam je povedal, da so se delovni pogoji v tem času zelo spremenili. Danes ni le diščevanju krme in drugih pridelkov. Preteklo nedeljo je tekla beseda največ o ribezu. To kulturo gojijo kmetovalci v Gorjah zelo uspešno že več kot eno desetletje in se naglo razširja na nove površine. Tudi zadruga ima zasajene znatne površine tega sadeža, razen tega pa kmetovalcem redno nudi strokovne nasvete in pomoč pri gojenju te zelo občutljive in zahtevne kulture. Največ izkušenj s sajenjem ribeza ter s pridelovanjem imajo na Poljšici, koder ga gojijo najdalj, razširjen pa je tudi po Gorjah in po okoliških naseljih, pa celo na Rečici, v Sebenjah, Podhomu, v Zasipu in na Bohinjski Beli. B. obrat Klavnica meso bolj kvalitetno kot včasih, ampak je tudi izbira mesnih izdelkov večja. Z novostmi na področju mesne industrije se je močno spremenil tudi mesarski poklic. Čeprav morda ni videti tako, pa je res, da je ta danes precej zahtevnejši kot včasih. »Zato menim, da je bil že zadnji čas, da smo dobili nove prostore za predelavo me- Tomaž Klemenčič sa. če se ne bi odločili za tovrstno investicijo, bi vsak dan teže sledili zahtevam oziroma novostim na tržišču in željam potrošnikov. Prav zato tudi ni težko razumeti, kaj za naš kolektiv in za prebivalce pomeni nov objekt,« je povedal Tomaž Klemenčič. A. žalar člani kolektiva KŽK Kranj delo. — Foto: F. Perdan Vse večje povpraševanje po kvalitetnem govejem mesu za domače potrebe kakor tudi za izvoz narekuje gorenjskim rejcem goveje živine, da se še bolj intenzivno oprimejo reje govedi si-mentalske (svetlo lisaste) pasme. Zakaj tako? Zaradi ovir v izvozu je ponudba take živine iz drugih republik vedno večja. Zato nastajajo pri odkupu domače živine, zlasti pinegavske pasme, (cika) vse večje motnje. Mesa domače cike je namreč veliko temnejše, meso volov pa je tudi premastno. Mesarska podjetja se take živine otepajo. Za dokaz naj navedem primer Mesarskega podjetja Iz Radovljice, ki letno prevzame nazaj iz poslovalnic od mesa očiščenega loja v višini 10 milijonov starih dinarjev, kar pa ni tako majhna vsota. Prav v tem je bistvo tega članka. Težko je gledati, ko prisostvujemo odkupu, ko kmet pripelje svoje živinče po parkrat v prodajo, naku-povalec pa ga odslavlja z izgovorom, češ meso od cike ne gre v prodajo, stari odsluženi voli so premastni itd. Okus uživanja mesa se je tudi pri nas v zadnjih letih precej spremenil. Temno meso, mastno meso ne gre več zlahka v prodajo. Dejstvo pa je, da se kvaliteta mesa v našem gostinstvu tudi ne sme več razlikovati od tiste, ki je namenjena za izvoz. (Meso mlade živine tipa ba-by beef, svetle barve, ne premastno itd.) Moj namen je dopovedati vsem tistim živinorejcem, ki pripuščajo svoje plemcnice pod zakotne bike in to celo pinegavske, da s tem škodujejo le sami sebi. Pa tudi po hlevih (govorimo za področje radovlii»\e občine) se vidi privezane še premalo živine simentalske pasme, čeprav na Gorenjskem traja potapljanje pinegavskega goveda v simentalskega že dobrih 10 let. čeprav se na Gorenjskem osemeni letno že približno 80 % plemenic, kmetje teleta zaradi večje teže (tudi do 20 %) kaj hitro dajo v zakol. Pa tudi miselnost, da si-mentalska krava ne da toliko mleka kot plncgavska, je zmotna. Dokaz: Posestvo Poljče dosega pri imenovanih kravah mlečnost tudi do 5000 litrov letno. Zatorej gorenjski živinorejci, proč z zakotnimi biki« pripuščajte svoje plemenice pod priznane p!emen?ake simentalske pasme (tam kjer ni umetnega osemenjevanj :i), poslužujte se čim več umetnega osemenjevanja pri vaši živini, za zakol naj gredo le slabša teleta. Tudi če se bo izvoz ponovno odprl za italijanski trg, čeprav ne kaže najboljše, potrebe po kvalitetnem mesu bodo vedno večje, saj je naš potrošnik tudi dober odjemalec. Ne smemo pa pozabiti našega gostinstva, ki pa mora biti preskrbljeno z res kvalitetnim govejim mesom. dipl. vet. Benulič M. • kupci pozor * kupci pozor © kupci pozor temu pa v borbi vs*N*ot slabič.« rt Peter Je zmajeval ;"fv0. »Ta je bil velik k» 1 K -pa tudi že starejši- 8em svetil z žepno svep.^m ga za trenutek videl faz, in po pravici pove#*»el se mi je nekam ^.gj*0 se mi je, da sem se I **je srečal z njim.« . Flagg ga je ostrog. »Tega mi pa prej ^ Jo. vedah!« »Saj mi J,*)JJU šele zdaj spet šinilo Vj^^ kaj me je zmedlo P" gledu, pa sam ne aJ' Ne morem vam na jasni ti!« Iz zgodovine železarstva v Kamni gorici (27) Delavci iz Kamne Gorice, ki so običajno delali v jeseniški tovarni do svoje onemoglosti, pa so že v stari Jugoslaviji prejemali zasluženo pokojnino od Bratovske skladnice; že takrat so namreč delavci plačevali v ta sklad. To starostno zavarovanje je bilo takrat uvedeno samo na Jesenicah in v Trbovljah. KRALJ ALEKSANDER NA OBISKU V KAMNI GORICI 2e v enem izmed prejšnjih nadaljevanj svojih spominov sem omenil, da je kralj Aleksander z družino v počitnicah večkrat prihajal na malico k Kapusu v Kamno gorico. Tokrat naj opišem še en primer njegovega obiska. Kralj je Kapusu izrazil željo, da bi rad govoril z županom. Kapus je odšel ponj v vigenjc, kjer je župan koval v svoji slabi delovni obleki, ves umazan od saj. Želel se je umiti in preobleči, vendar je Kapus zatrjeval, da mora čimprej k njemu tak, kakršen je. Stari Kapus je potem kralju predstavil župana in po rokovanju z njim se je zanimal za življenje žcbljarjev in drugih va-Ščanov. Župan mu je povedal, da je delo žebljarjev zelo naporno in da je občina zelo revna, ker prejema zelo malo državnih dotacij. Kralj Aleksander mu je poklonil 20.000 din za občinske reveže. Zupan se je za darilo zahvalil in povabil kralja, naj si ogleda delo žebljarjev. Vabilu se je odzval in odšla sta v najbljižji vigenjc, kjer je kralj hodil odj ješe do ješe, se rokoval z delavci in se pogovarjal. Pri slovesu so mu za spomin poklonili nekaj ročno skovanih žebljev. Zanimivo je, da so otroci v vasi kraljev avto bolje poznali kot žandarji, in sicer zato, ker jim je kraljica Marija vedno delila bonbone in čokolado in celo pustila, da so se njeni otroci igrali z vaškimi. Ko že omenjam župana, moram povedati, da je moral redno kot vsak drug delati; za svoje županovanje ni prejemal nobene nagrade. To je bila v vasi častna funkci- ja, zato tudi nobeden nI zahteval nagrade za to delo. Na Gorenjskem je bilo več primerov, da so imeli župani občinski urad kar v spodnji hiši svojega poslopja. Ker vsi župani tudi niso bili ne vem kako dobro pismeni, so navadno imeli tajnika, ki je bil v največ primerih učitelj ali dober pisar v vasi; za to delo pa je tajnik dobival zelo skromno plačo. Vsako leto enkrat je okrajni glavar v Radovljici povabil vse župane na enodnevni posvet, na katerem so župani poročali o vseh problemih svoje občine, okrajni glavar pa jim je dal navodila, kako morajo v prihodnje delati in gospodariti. šE NEKAJ OBIČAJEV V prejšnji številki so bile vse večje poroke v vasi v ponedeljkih dopoldne, seveda z mašo; takih ohceti pa je bilo zelo malo. Ob takih prilikah so tudi šrangali. Večje ohceti so bile navadno v gostilni pri Mihu, kjer je bila tudi večja gostinska soba za ples; tudi glasbe ni manjkalo. Take ohceti so trajale tudi po dva dni. Manjše poroke, to je poroke bolj revnih, pa so bile v nedeljah popoldne, proslavljali pa so na moževem ali že- ninem domu. To so bile seveda bolj skromne, saj sp mladi možje morali že v ponedeljkih zgodaj zjutraj na delo. Zelo star običaj je bil tudi ta, da so na večer pred sv. Janezom Krstnikom hodili na vrh Jelovice kurit kres. Na veliki skali, ki jo imenujejo Suhrna, so po pripovedovanju starejših ljudi kurili kresove že v času turških vpadov. Pripoved je verjetno resnična, ker se kres s tega mesta vidi sporaj po vsej Gorenjski. Preden so kurili kres, so fantje in večji otroci že nekaj dni pred praznikom pripravljali drva; teh je bilo toliko, da je kres včasih gorel tudi 3 ali 4 ure. Po prvi svetovni vojni so ta običaj počasi opustili. PiiGtovanje so v Kamni gorici navadno praznovali z velikim pijančevanjem. Na pustni dan popoldne niso delali. Našemili so S2 v raznovrstne obleke in se vozili po vasi s harmoniko na čelu. Navadno so se pred hišo, ki ima letnico 1707 in kjer se po domače reče pri Šimno-vih, mtavili pod balkonom. Z balkona je našemljeni župnik pozval Posta In Pu-Stovko, naj stopita pod balkon, da ju poroči. Seveda Je ta »obred« trajal precej Časa in Je bil povezan z različnimi dovtlpl. šele na ponoven župnikov poziv, »da bo jutri prišla pepelnica in da bo ona ostala samica«, sta Pust in Pustovka prišla pod balkon, kjer ju je našemljeni župnik -z velikim ceremonialom poročil. Svatba se je potem seveda nadaljevala v vaški gostilni. Ob tem je zanimivo omeniti, da so bili v glavnem vsi v coklah in da so v coklah tudi plesali. Mnogo let je bila znana tudi navada delodajalcev, ki so prišli v vigenjc, ko je začelo snežiti, in so kričali: »Snegala, snegala, en groš manj!« To je pomenilo, da so delavcem čez zimo zmanjšali plače za en groš, ker so dobro vedeli, da pozimi ne morejo drugam na delo, saj ga v tem času ne morejo nikjer dobiti. Joža Vari st. (Prihodnjič naprej) BRBiriBBBB* Najbolj prevajani avtorji Organizacija združenih narodov za vzgojo, znanost in kulturo — Unesco — navaja v svoji zadnji publikaciji zanimive številke o prevodih v književnosti za leto 1968. Tako zvemo, da je lani izšlo v 64 državah 39.600 prevedenih knjižnih del. Med najbolj prevajanimi je Lenin (201 prevod), sledi mu Georges Simenon (137), Karel Mane (117), Tolstoj (112), Agatha Cristie (99), brata Grimm (97), Dostojevski (95), Hemingway (91), Jules Verne (87), Dumas st. (84), Steinbeck (78) in tako naprej. Avtomobilizem pri nas Lani je bilo v Jugoslaviji okoli 460.000 osebnih vozil, vendar natančna številka ni ugotovljena. Če to število primerjamo s številom prebivalstva, pride eno osebno vozilo na 44 prebivalcev. Za primerjavo naj navedemo, da je bilo leta 1963 pri nas 113.000 osebnih avtomobilov ali eno vozilo na 169 prebivalcev. Moka ne ho manjkala... Inventurna komisija v tovarni Zastava v Kragujev-cu je ugotovila, da manjkajo štirje avtomobili. Ker jim to ni šlo v račun, so v Zastavi sestavili še eno inventurno komisijo — tokrat tajno. Druga komisija je ugotovila isto — avtomobili manjkajo. Samo ne štirje, ampak kar štirinajst. V špeceriji zmanjka moka, v tovarni avtomobilov pa seveda avtomobili. Konkurenca Letos poleti bodo jugoslovanske železnice tla nekaterih daljših progah uvedle zanimivo novost, pravo konkurenco hotelom. Gre za kompozicije vagonov namenjenih turistom in poslovnim ljudem. To bodo spalni v> goni, v katerih bodo ponudili tudi večerjo in zajtrk. Razen tega bodo na tem vlaku tudi turistične agencije. 3nR*BBaBBa7aaaaBaaaaBBBnaaaBaiaaacnaa iBaBMBaaBBBaBBaaBBaBaBBBaaaauHaaBBBBBBBBBBBBaiBaaaaaaiBaaEBBaBaaaaaai »BBBaBBtjS^^lSlJSSlSgBBBBBrPBBBnaBBBBBBBBBOB^Bp aaaaaaa»*~ "■■■■■iaaaaBBaBaauaaBaaalaaaaaaalii — Priporočam ti te vrste vitaminov za tvojega moža. Samo poglej, kakšen bo potem... Naš turizem v številkah Lani je obiskalo Slovenijo milijon in pol gostov, od tega je bila slaba polovica tujih. Za lansko leto je značilno, da je spet naraslo število domačih gostov, in sicer za 7,7 odstotka, medtem ko je bila prejšnja leta čtevilka dosti manjša. Poprečno število prenočitev se manjša iz leta v leto, tako jih je bilo lani nekaj manj kot 4 milijone. Turizem je pri nas še vedno izrazito sezonski, saj je v poletnih mesecih julij, avgust skoraj polovico prenočitev. Med tujimi gosti v Sloveniji je največ Italijanov, kar četrtina, tem slede Zahodni Nemci in Avstrijci. Davki in avtomobili Naši avtomobili so nedvomno precej dragi, vendar ni celotna krivda proizvajalčeva. Cena avtomobila poskoči, ko se ji pripiše občinski, republiški in zvezni davek na promet, ki znaša od 16,5 do 21 odstotkov. V Italiji na primer je ta davek le od 4 do 9 odstotkov. Tovarniška cena Fiata 1300 iz Kragujevca znaša 22.950 din, z davki vred pa 26.750. »Fičo« stane po tovarniški ceni 13.400 din (z novimi vrati), kupec pa zanj odšteje 16.000 din. iitiRfinRn svnannanasaMai Miha Klinar: Mesta, P* in razcestja III. DEL 204 Vojaki menijo, da to velja samo'f^- ki so kupi s svojimi legijami, ki se borijo v p%;,froti boljšsviški vojski in da, kar obljublja VVilson Cehom, & Srbe v cesarstvu ili VVilsona Za Slovence, Hrvate in e v cesarstvu. i študentje na take trditve odgovaJ^Pet z omalovaževalnim Nimajo samo Čehi svojih P; v na oni strani, marveč , Hrvatje in Bošnjaki. TJJ y Js Jugoslovanski odbor združen z Narodnim sv«% Zagrebu bo morda že nasmehom. Nimajo samo Čehi svojih na oni strani tudi Slovenci 1 in ta odbor zuruzen z jNaroanim »""ve nT" v bližnji prihodnosti vlada nove ^lovencev, Hrvatov in Srbov. Ali ne piše na najnovejšem ^'ij^jMlson podpira vse samostojnosti in :a kakor to. nikoli, če ta svoboda 'd nedelje prerekajo. aspiracije južnoslovanskih narodov r ar°dni svobodi. In študentje v regimentu ne terjaj0 Tudi vojaki, ki se ogrevajo za 1 slovensko narodno svobodo, ki pa Je ne bo dclav^co-kmečka svoboda O tei/i se posamezniki v 1'egim^ Večine pa se taka prerekanja ne d0'^ bo komu dal svobodo in oblast. 00» |liwe mir ali vsaj ostali v zaledju. Ne bi se uprli poveljstvu^ ^gta m divizije, ko bi kakor v nedeljo šlo sanjo za poizkusil Zato terjajo samo to, da poveljstv stvu divizije preklic povelja. In res s I b0 „Samoodločbo, terjajo e tn0 .'. »A če bodo rekli, da so zbežali, *6 JUn ščino?« »Ne, naši so!« «jtf Pojj- . »A če jih na diviziji pozapro in Ua ^eJo vojsko?« reg" davijo, da ne elja. v Jakobovi bližini. odpovedali pokor- »>Ne bodo je! Tudi v koroškem nikamor!« 05^^ tiv»i. Vojaki zaupajo, da se bo vojaštvo ^ h regimentov postavilo po robu, če bi jih poslali nad/*1 lrnent. «- *« zaupanje bolj podobno želji in upanj11* pojdejo lent, čeprav je to »Minili so časi, ko bi vojak streljal na vojaka.« Tako govore. Pomiloščeni mornarski upornik Bajberle pa takim upanjem ne verjame, ker je že bil med uporniki, ki so bili za tako upanje ogoljufani. »Bojim se, da bodo kmalu udarili na nas,« zašepeta Jakobu. »Tudi jaz,« meni Jakob. »Najraje bi...« »Kaj?« ga pogleda Bajberle. »Pobegnil?« pravi Jakob in plaho pogleda okrog sebe, če ga morda ni kdo slišal. »A kam?« Jakob namigne samo z obrazom v smeri proti domačim goram. »Lahko bi se izmuznila.« »Mislite?« ga pogleda Bajberle, v njegovem pogledu pa se skriva več kakor v skromni besedi: strah pred daljavo, ki bi bila dosegljiva v dobrem dnevu hoda, ko bi ne bilo na tem ozemlju oddelkov in patrulj vojaške žandarmerije, ki jim prav lov na ubežnike s fronte in zalednih enot omogoča privilegij bivanja daleč od frontnega pekla. Jakob razume Bajberlovo zaskrbljenost. »Tvegati bi morala,« pravi. »Tvegati? Ze, a kaj bi rekli drugi?« vpraša tiho, kakor da jim pripada in kakor da je dolžan nositi njihovo usodo, za katero so se bili kakor eden odločili. »Če nas napadejo, bomo podlegli,« šepeta Jakob in strmi v tla. »A če ne podležemo? če ...« Bajbcrlov »če« presekajo streli. »Streli?« zbegano pogleda Jakoba. Tudi Jakobov pogled in pogledi drugih vojakov so zbegani, kakor da so nad nenadnim streljanjem presenečeni. »Kaj se dogaja,« popolnoma brez potrebe vprašuje nekdo v Jakobovi in Bajbcrlovi bližini. »Nad nas gredo, svinje!« krikne eden od študentov, v očeh pa mu zašije jeza, a jo takoj nato zamegli kalen strah. Tudi drugi ne morejo prikriti razočaranja, ki jih razorožuje. »Oficirji so nas izdali! Stisnili so rep med noge!« »In zdaj ga misliš še ti!« zakriei na vojaka, ki je podvomil v oficirje, praporščak Vade. »Bilo je rečeno, da se bomo vzajemno uprli in da ne bomo streljali drug na drugega, zdaj pa ...« preglušijo vojakove besede streli in zven drobečega se stekla. »O bog,« istočasno zahrope vojak in se zgrabi za glavo, nato pa omahne. »Umaknite se od okna!« Jakob zgrabi Bajberla in ga potegne stran v trenutku, ko zažvižga skozi okno snop krogel in se zavrta v steno nad pogradi. Bajberle se zgrudi ob vojaku, okrog katerega se nabira krvava luža. »Ste ranjeni??« je Jakob takoj pri njem. »Ne, ne,« izhrope Bajberle. Strah mu stiska grlo, obenem pa ga zgrabi krč, da se premetava na hrbtu kakor riba, ki jo je val vrgel na kopno. »Samo... samo premakniti se ne morem. Krč, mislim, da je krč ...« Jakob mu skuša pomagati, a mu ne utegne. Praporščak Vade plane k njemu. »K oknu in streljajte! Ne smemo jih pustiti blizu!« »Bom! Le prijatelju bi rad pomagal.« »Se bo že sam pobral!« »Ne moreln. Krč,« ugovarja Bajberle. »Popustil bo!« praporščak potegne Eajberla od mrtvega vojaka. »To je strah! Trenutna ohromelost od strahu! ... A ti k oknu!« ukazuje Jakobu. »Menda jim nočeš priti živ v roke!« pomenljivo vikne. Jakob ga razume. To je za vse boj na življenje in smrt, a zanj še posebej. Ni še štirideset dni, ko je bil prvič upornik in ubežnik. Sodišče ga je obsodilo na smrt že nekaj dni potem, ko so ga ujeli skupaj s Kosirnikom. Videl se je že, kako stopa čez domači prag. In v sebi je videl, kako bodo domači presenečeni in kako se ga bodo vzradostili, pa je nenadoma začutil na sebi jeklene bodice bajonetov. Ze tisti hip je vedel, kaj ga čaka in zato ni bil presenečen, ko so mu vojaški sodniki prebrali smrtno obsodbo. Mnogo večje presenečenje je bila pomilostitev, ki je zdaj, če pride sodnikom v roke živ, ne bo, saj je zopet upornik, čeprav upornik proti svoji volji. Sodniki ga o tem ne bedo vprašali, niti se ne bodo zmenili za njegove besede, če bi jim dopovedoval, da so si ta upor zmislili drugi, taki, ki so naivno mislili, da bodo dvignili v upor vsaj svojo divizijo, če že ne milijona in pol cesarsko-kraljevih vojakov v frontnem zaledju in na fronti, zdaj pa so razočarani nad osta'imi regimenti 44. strelske divizije ostali v uporu sami in brez dvoma še danes obsojeni na gotov poraz. »Ne kaže nam drugega, kakor da se bijemo do konca, do zadnjega naboja!« Tako vpije praporščak Vade in strelja. Morda je ta vzklik že večkrat ponovil, ali pa se samo Jakobu zdi, da ga je slišal in mu je praporščak dal vedeti to samo z očmi. »Da, seveda, konec. Kaj pa drugega kakor konec,« si govori Jakob in strelja v smer, v katero streljajo drugi, ne da bi gledal m prej regh lost izpostavljal o m ter ji glavo kroglam, čeprav bi bilo to zanj pravzaprav i pomembno, ali ga ubijejo sedaj ali pa nato, ko bo šlo strelivo in ko se bo moral regiment vdati na milost. Potem bodo zmagovalci iskali vodje upora, o ničesar ne ve, ker jih baje sploh ni. Nič ne bo poma-i hoteli odkriti netilce upora z desetkanjem vojakov imor te vrste mogoče celo nekajkrat ponovili, kakor ajalo. še verjetneje pa bo, da bodo potem, ko bo regimentu pošlo strelivo, najprej zahtevali, da stopijo •:e obsojeni, a potem pomiloščeni uporniki in drugi, zaporih rekrutirani vojaki in bodo upor naprtili njim lavno brez posebnega zasliševanja postrelili. V . .lE".^:i.^^'^2aVBBBBBBBBBBTJ »i m Zlatoporočenca Marija in Konrad Ažman z Jesenic Trobentač, žandar, rezbar, numizmatik... Za zakonca Marijo in Konrada Ažman z Jesenic minuli ponedeljek ni pomenil samo običajnega delavnika. Tega dne sta namreč praznovala 50 letnico skupnega zakonskega življenja. Slavja so se udeležili tudi vsi štirje njuni otroci — vse štiri so hčerke, svoj »lonček« pa smo pristavili še mi, ko smo jih nekaj ur pred slavjem obiskali. 81-letni Konrad nam je takoj v začetku dejal: »Nikar ne bodita jezna, če mi bo jezik malo bolj »tekel«. Veste, v življenju se toliko zgodi, da bi bila knjiga kar premajhna, če bi hoteli vse zapisati.« In res mu je beseda tekla, kot bi imel jezik »namazan«. Ob njegovih besedah sem se vrnil v časi avstrijske vojske, ko je bil Konrad bataljonski trobentač, v čas prve svetovne vojne, ko je bil na fronti v Galiciji, v čase, ko je bil žandar v Železnikih, Zalem logu in na Jesenicah in v današnje dni, ko zbira star denar in rezlja pohištvo. Res, Konrada bi lahko poslušal ves dan, pa mu še najbrž ne bi zmanjkalo snovi za pogovor. Rodil se je v Kropi, njegov oče pa je bil tesarski mojster. Nekaj očetove žilice mu je ostalo še danes, ko sam rezlja in rezbari stole, mize in drugo pohištvo. Najraje pa se Konrad spominja svojih vojaških dni, ko je od leta 1909 do 1912 služil vojake v Ljubljani pri 17. regimentu. Ker je od leta 1906. igral pri gasilski godbi v Kropi, je to svoje nagnjenje do glasbe uveljavil tudi pri vojakih. Postal je namreč bataljonski trobentač. Konrad Ažman se spominja, da je bila v tistih časih godba nekaj posebnega: »Kjerkoli smo se pojavili z godbo, se je kar trlo ljudi okrog nas.« Ko je govoril o svojem trobontarstvu pri bataljonu, so se mu oči kar zasvetile: »Veste, takrat trobentači nismo bili povsem navadni vojaki. Imel sem svojega konja, paradno uniformo, bele rokavice in svojega hlapca, ki je skrbel za konja. Takratna vojska je bila bolj za parade kot za vojskovanje.« Leta 1912 se je njegova vojaška obveznost končala in šel je k žandar jem. Kot rečeno, je najprej služboval v Železnikih, v Zalem logu in nazadnje na Jesenicah. »Takrat smo bili župnik, žandar in župan glavne osebnosti v vaškem življenju. Med službo pri žandarjih sem moral večkrat posredovati pri pretepih in velikokrat mi je le sreča rešila življenje. Fantje so biili takrat pravi vročekrv-neži. Delali smo po načelu — žive bomo mi pobrali, mrtve pa župnik. Vse življenje sem upošteval zlato pravilo, da je treba tudi hude stvari jemati z nasmehom.« ČE HOČE NEVESTA ŽANDARJA ZA MOŽA... Med našim pogovorom se nam je pridružila še njegova 68-letna žena Marija. »Takrat so bili taki predpisi, da je morala nevesta, ki je hotela imeli žandarja za moža, imeti nekaj denarja pod palcem. Na srečo sem takrat dobila 6000 kron zapuščine, drugače danes Konrad ne bi bil moj,« nam je smeje dejala. Ena izmed hčera, ki je sodelovala pri pogovoru, pa je še dodaila:« Oče je bil na jeseniški žandarmerijski postaji nasproti mamine hiše. Tako jo je lahko skozi okno snubil.« Oba, Marija in Konrad, se spominjata, da njuna prva »ohcet« ni bila kdo ve kako velika in slovesna. »Ravno po vojni je bilo in vina se še ni dalo tako dobiti kot danes. Kljub temu smo ga imeli na ohceti 12 litrov.« 200 LET STAR DENAR Ze v naslovu smo zapisali, da je 81-letni Konrad navdu- šen zbiralec starega denarja. Idejo za zbiranje je dobil že med prvp svetovno vojno, danes pa ima v svoji zbirki tudi dvesto let star denar. In to iz Avstrije, Srbije, Stare Jugoslavije, Francije, Italije. Poleg zbiranj a ^denarja ima naš zlatoporočenec še enega konjička — rezlja in rezbari stole, mize in drugo pohištvo. Dva njegova stola sta tudi v kroparskem muzeju. Konrad Ažman je leta 1915 prišel na Jesenice. Do 1920 je bil v službi pri žandarjih, potem pa je bil industrijski nadzornik v jeseniški železarni — vse do svoje upokojitve 1952. leta. Da sta z zono Marijo vsak dinar »dvakrat obrnila;< in da sta dobro gospodarila, pove že dejstvo, da sta leta 1928 samo s Kon-radovo plačo in pri štirih, otrocih začela grad'ti svojo hišo. Kar žal nam je bilo, da nas je čas priganjal. Konrad bi nam namreč vedel še veliko povedati. Zato smo obema slavijencema obljubili, da se kmalu spet oglasimo in se pogovorimo o starem denarju ter o rezbarjenju. V. Gučelc jnatopcrečerjcti Rtnrfj* ta Konrad Aiman — Foto: F. Per dar »Očeta so obesili v Judeii&urgii, moža pa ustrelili kot talca« Srečala sva se v vrtnariji v Lescah. Tja me je povabila zaradi reportaže Zapornik bunkerja št. 9... »Sicer niste napisali imena, toda ljudje vedo, da je bil eden izmed tistih žandarjev, ki jih omenjate v reportaži, moj mož. Ni res, da je zamenjal uniforme in ostal še pod Nemci žandar___« Toliko uvoda k današnji zgodbi, ki jo je pisalo življenje med vojno. Pred vojno sta bila v službi v Begunjah dva orožnika oziroma žandarja, kakor so jim pravili ljudje. V zgodovini delavskega gibanja pred vojno, ne samo pri nas, temveč tudi drugod po svetu, so bili orožniki na slabem glasu, toda kakor povsod, so bile tudi todi zjeme. Begunjska orožnika Alojz Mikec in Dušan Kričkovič sta spadala med tiste redke izjeme, ki niso nikoli pozabili in zatajili svojega naroda. Alojz Mikec je bil doma iz St. Ruperta na Dolenjskem, Dušan Kričkovič pa iz Like. Njegovo rojstno vas so med vojno požgali, ker so vašča-ni od prvih dni okupacije sodelovali z narodnoosvobodilnim gibanjem. Prišla je vojna in orožnika Mikec ter Kričkovič sta slekla uniforme. Mikec, ki je bil poročen, se je zaposlil na cesti Lesce - Žirovnica, ki so jo začeli graditi Nemci takoj po okupaciji. Dušan Kričkovič pa je dobil službo pri železnici. Bil je v čuvajnici blizu Radovljice. Orožnik Dušan se je že pred vojno spoznal s Trelče-vim S^vkom iz Radovljice. Ko je Slavko avgusta 1941. leta s prvimi partizani pod Stolom navezal stike, je k sodelovanju pridobil tudi oba bivša begunjska orožnika. Dušan Kričkovič je v železniški čuvajnici skrivaj tiskal propagandne letake. Mikec, ki je delal na cesti, pa se je najmanj dvakrat tedensko sestal s Treflcem in mu poročal o premikih sovražnika. Te podatke je Trelc po kurirjih pošiljal borcem na Jelovico in pod Karavanke. Oba sta zbirala tudi orožje in strelivo. S to skupino je bil povezan Ivan Gašperin' -Mitja iz Smokuča. Mitja je .'letake prejemal od članov jeseniškega okrožja. Te letake sta po vaseh trosila Mikec in Kričkovič. Mikecova žona še vedno živi v Begunjah, sin pa je uslužbenec jeseniške carinarnice. Žena se dramatičnih dogodkov takole spominja: »Dušan Kričkovič je stanoval pri nas. Z možem sta večkrat trosila letake in zbirala material za partizane. 1942. leta se je mož zaposlil v Verigi, Dušan pa je bil še naprej v železniški čuvajnici pri Radovljici. Večkrat sem jih opozarjala, naj lct?ke trosita v deževnih dneh pod dežnikom. Bilo je sredi junija 1912. leta, ko je Slavko Trclc dal Dušanu letake z nalogo, da jih raztrosi po Begunjah. Usodnega večera je bil moj mož v nočni službi v Verigi. Dušan mi je zvečer zaupal, da gre trosit letake. Ponovno sem ga opozorila na previdnost. Pri Mazovčevem skednju sredi Begunj je padel v zasedo. Nemci so ga zalotili pri trošenju letakov. Ko sva zjutraj z možem zvedela, da so Dušana zaprli, sva bila v resnih skrbeh. V noči od 23. na 24. junija so gestapovci prišli v Verigo in odpeljali moža. Od tistega dne ga nisem več videla. Zaprli so ga v bunker št. 9, Dušan pa je bil zaprt v bunkerju št. 7. 16 dni so jih mučili, nato pa oba v Črni pri Kamniku ustrelili kot talca.« Slavka Trelca so gestapovci zaprli deset dni kasneje kot Dušana. Tudi on je bil v celici. Sest tednov so ga zasliševali, a ga niti enkrat niso vprašali o zvezah z Mik-cem in Kričkovičem. Po teh podatkih sodeč, Nemci niso vedeli za to zvezo, pa tudi to, da Miikec in Kričkovič nista nikogar izdala. Toda dejstvo je, da so gestapovci, brž ko so zalotili Dušana pri trošenju letakov, še isto noč zaprli Ivana Gašperina, dva dni kasneje pa še Kričkovi-ča. Kot sem že omenil, so Kričkoviča in Mikca ustrelili čez šestnajst dni: Slavko Trelc je bil do konca vojne v taborišču in se je po vojni vrnil v Radovljico, medtem ko je Gašperin prevaral Nemce in odšel v partizane, kjer je postal sekretar okrožnega komiteja.« Mikčeva žena mi je pripovedovala o grenki mladosti, o življenju izseljencev in o življenju siromašne Dolenjske. J. Vidic Prodam KRAVO simental-ko s teličkom. Urh Franc, Zasip 109, Bled. 773 Enodnevne PIŠČANCE, dobrih nesnic lahko dobite po naročilu pri Žemlji Filipu, Selo 32, Žirovnica 774 Prodam težko SVINJO. Voklo 12, Šenčur 775 Prodam KOBILO, 5 let staro, GRABLJE farr in VILE pobeda. Zapoge 11, Vodice 776 Prodam sune BUTARE in hrastove HLODE. Naslov v oglasnem oddelku 777 Prodam PRAŠIČKE, PESO in REPO. Markovič, Žeje 15. Duplje 778 Prodam 30 kg težkega PRAŠIČKA. Dobropolje 6, Brezje 779 Prodam PRAŠIČKE, 6 tednov stare, češnjevk 11, Cerklje 780 Prodam KRAVO po teletu, simontalko. Sr. vas 4, Golnik 781 KOSILNICO BCS, skoraj novo, prodam. Visoko 37, Šenčur 782 Prodam 6 NAPAJALNIKOV po ugodni ceni. Oddam tudi posamezno. Naslov v oglasnem oddelku 797 Prodam 1000 kg REPE. Se-benje 35, Tržič 798 Prodam večjo količino lepih JABOLK. Cena do 40 N din za gajbico. Dostavim na dom. Informacije pri Fram-celjnu, dvorišče hotela Jelen, Kranj 800 Kupim KONJA, sposobnega za vsa kmečka dela. Scnično 15, Tržič 783 Kupim zazidljivo PARCELO v oklici Kranja. Naslov v oglasnem odd. 784 Iščem eno ali dvosobno STANOVANJE v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku 785 Prodam starejšo HIŠO pod šmarjetoo goro s sadnim vrtom, deloma leseno, primerno za vikend ali starejši Izdaja In tiska ČP »Go renjski tisk« Kranj, Ko roška cesta 8. —• Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515 1-135. - Te lefoni: redakcija 21-835 21-860; uprava lista, ma looglasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 32, polletna 16 N din, cena za eno številko 0,50 N din. Mali oglasi: beseda 1 N din, naročniki hnajo 10% popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. MOJCA KRANJ v Pokojninskem zavodu VELIKA RAZPRODAJA OTROŠKIH VOLNENIH PLETENIN PO ZNIŽANIH CENAH do 40 •/. OBIŠČITE MAS IN PREPRIČAJTE SE! par. Kranj, Jcšetova 29, telefon 21-207 786 Iščem SOBO v Kranju, najraje neopremljeno. Naslov v oglasnem oddelku 787 Nujno potrebujem prazno ali opremljeno SOBO za 4 osebe ali z več ležišči za dobo 8 mesecev v Kranju ali okolici. Ponudbe poslati pod »1 marec« 788 Iščem GARAŽO v Kranju. Najraje v bližini Vodovodnega stolpa ali na Primskovem. Sporočite na naslov Slopko Stjepan, Kebetova 1, Kranj 789 FIAT 1100 dobro ohranjen po generalni 9000 km prodam. Kranj, Trojarjeva 11/B 790 Zaposlitve Iščem UPOKOJENKO za varstvo dveh otrok. Za stanovanje in hrano preskrbljeno. Ponudbe poslati pod »Gorenjska« 791 Opozarjam vsakogar, ki bi širil lažne vesti o Parte Adolfu in Sušnik Branki z Jezerskega, da ga bom sodno preganjal. 792 Izgubljeno Najditelja izgubljene listnice naprošam, da vrne dokumente. Vitez, C. talcev 6, Kranj 793 Dne 21. 2. 1969 sem v Kranju izgubila 6 KLJUČEV. Prosim proti nagradi vrniti v oglasni oddelek 794 Izgubila sem DENARNICO. Naslov v oglasnem oddelku 795 Zatekel se je PES bennar-dinec, svetlo rjave barve proti Beli ali Preddvoru, dne 21. 2. 1969. Bratum mizarstvo, Kekrica 219, Kranj 796 Našla sem žensko URO pri pekarni (Poštna ulica). Dobi se v pekarni pri mostu. 799 Vinotoč Primskovo t KINO je odprt neprekinjeno od 8. do 20. ure dnevno, tudi ob nedeljah, razen zadnje nedelje v mesecu. ENTRAL j KRANJ Iskra, Kranj, TOVARNA ELEKTROMOTORJEV ŽELEZNIKI želi zaposliti večje število delavk od 15. do 25 leta starosti za delo na montaži elektromotorjev. Ker ima tovarna organiziran prevoz od škofje Loke do Železnikov, pridejo v poštev predvsem delavke, ki stanujejo na območju škofje Loke in okolice in v Selški dolini. Delo bo v dveh izmenah. Za vse informacije se obračajte na Komunalni zavod za zaposlitev, Kranj, izpostava Šk. Loka, telefon 85-368 ali na tovarno v Železnikih, tel. 85-741. Razpis velja do 6. 3. 1969. ISKRA, Kranj tovarna elektromotorjev Železniki Komisija za razpis delovnega mesta direktorja pri trg. pod j. železnina v Radovljici, razpisuje po 112. členu temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljan i a v delovnih organizacijah (Ur. list SFRJ, št. 15-191/64) in 137. člena statuta podjetja delovno mesto direktorja Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še enega od naslednjih: — da ima višjo šolsko izobrazbo in 5 let prakse na vodilnem delovnem mestu v gospodarstvu ali — da ima srednjo šolsko izobrazbo in 10 let prakse na vodilnem delovnem mestu v gospodarstvu. Vlogi mora kondidat priložiti overovljeno dokazilo o strokovni izobrazbi, potrdilo o dosedanjih zaposlitvah s kratkim življenjepisom in potrdilo o nekaz-novanju. Vlogo je poslati na naslov — Komisija za razpis delovnega mesta direktorja pri trg. podjetju Železnina, v Radovljici do vključno 19. marca 1969. fJIIllEailIIIIIirililIIlllIlllSIifIIIflfnUiai3flllIIIillIIlIllllIllEEIlII!ISIBiSllll3E!9IIlII3SBItUIIIiIEIlllll!IIilIll Obvestilo O CEPLJENJU PREDŠOLSKIH OTROK I ZDRAVSTVENI DOM KRANJ obvešča starše, da bo | S v mesecu marcu 1969 v občini Kranj obvezno ceplje- S = nje proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju in otro- S S ški paralizi za vse predšolske otroke, rojene od E I 1.12.1967 do 31.11.1968 in starejše, ki še niso bili g popolno cepljeni (v 1 letu 3-krat). S S Prvo ponovno cepljenje je obvezno za vse otroke £ S rojene leta 1967 in starejše, ki so že bili trikrat cep- S jj| Ijeni in še niso bili ponovno cepljeni. S S Drugo ponovno cepljenje je obvezno za otroke roje- ~ j§ ne leta 1964 in 1965, ki so že bili trikrat cepljeni in j| enkrat ponovno cepljeni. S Cepljenje bo na istih cepišeih in ob istem času, kot S S je navedeno na vabilih. == H S seboj prinesite izkaznice o cepljenju in vabila. s iTlllllllllilliiii]|||||iiiiiiiiiii!!imuimiii!:iitiMiiiii.....niiiiiuiiuimiiii.....itiiimiiiiiimimiimli Jesenice RADIO 26. februarja nemški barv. CS film WINETOU IN OLD FIREHAND 27. februarja amer. barv. CS film TRIJE NAREDNIKI Jesenice PLAVŽ 26. februarja amer. barv. CS film TRIJE NAREDNIKI 27. -28. februarja angl. barv. CS film UPORNIKI Dovje-Mojstrana 27. februarja amer. barv. film SLAVNI FANTJE Kranjska gora 27. februarja nemški barv. CS film VVINETOU IN OLD FIREHAND Radovljica 26. februarja amer. barv. film TRI NA KAVČU ob 18. uri, amer. barv. film MNOŽICA MORILCEV ob 20. uri 27. februarja amer. barv. film TRI NA KAVČU ob 20. uri 28. februarja amer. barv. film MNOŽICA MORILCEV Šokja Loka SORA 26. februarja francoski CS film ŽENA Z DVEMA MOŽEMA ob 18. in 20. uri 27. februarja franc. barv, CS film ŠTIRI DAME ZA ASA ob 20. uri 28. februarja franc. barv. CS film ŠTIRI DAME ZA ASA ob 18. in 20. uri Kamnik Duplica 26. februarja amer. barv. film SAMA V TEMI ob 19. uri 27. februarja amer. barv. film SAMA V TEMI ob 18. uri Kranj CENTER 26. februarja švedsko dan. film JAZ, LJUBIMEC, ob 16. in 18. uri, premiera amer. barv. filma UPORNIK PRERIJE ob 20. uri 27. februarja švedsko dan. film JAZ, LJUBIMEC ob 16. 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 26. februarja franc. barv. CS film FANTOMASOVA VRNITEV ob 16., 18. in 20. uri 27. februarja italij. barv. film REVOLVERAŠ KLEJ ob 16. in 18. uri, angl. barv. VV film IZGNANCI NA RIVIERI ob 20. uri v Kranju SREDA — 26. februarja, ob 17. uri I. Cankar: HLAPCI dijaška predstava za Iskro PETEK — 28. februarja, ob 18. uri I. Cankar: HLAPCI dijaška predstava za šoli Simon Jenko in Lucijan Seljak GLAS * 22. STRAN 5KEUA — zo. reoruarja 196! H Okoli prizorišča tragedije se je na Zlatem polju v Projektorem naselju takoj zbrala množica ljudi, ki so jih privabili Itreli in novica o smrti mladih fantov. — Foto: F. Perdan Dva mlada fanta sta se ubila Tragična igra . Okoli dvanajste ure so v ponedeljek v provizoriju SGP Projekt na Zlatem polju odjeknili streli. V večjem prostoru, ki ga uporabljajo za učenje novih načinov zidave, sta obležala mrtva dva mlada fanta, stara komaj devetnajst let. V prostoru so bili takrat trije. Slavko Vidic iz Smledniške ceste v Kranju in pa rnial Grgič iz Dže-valja pri Sanskem Mostu sla delala skupaj. Tretji delavec v prostoru je slišal, kako sta se nekaj menila o orežju, nato pa je naenkrat počil strel. Domnevajo, da je Vidic kazal tovarišu pištolo, ki »e mu je pri tem sprožila. Krogla je zadela Grgiča v desno stran prsi. Ranjeni je lahko še rekel: »Pojdi po zdravnika ...« nato pa se mu je ulila kri in je umrl. Smrt tovariša je morala tako pretresli Vidica, da je v obupa streljal tudi nase. Nekateri trdijo, da so slišali, tri strele v stavbi, kar naj bi pomenilo, da se je Vidic prvič zgrešil. Krogla skozi sence pa ga je ubila. Preiskovalci so našli ob truplih pištolo kalibra 6,35 milimetra. Ker vse kaže, da je predelana iz stare \'ojsške, domnevajo, da jo je Vid/cu nekdo izdelal. V okviru, ki so ga našli zunaj stavbe, Vidic .ga je v zmedenosti vzel iz piftole in vrgel skozi okni, so našli še 3 naboje. L. M. Pokrito truplo mladega fanta. Spet je smrt terjala mlada življenja zaradi nevarne igre z orožjem v nepremišljenih rokah. — Foto: F. Perdan Vlom v kovinote-hno Celje V noči na 24. februar je neznanec vlomil v trgovino Kovinotehne Celje, poslovalnica Fužinar na Jesenicah. Razbil je izložbeno steklo in si prisvojil 6 ločnih ur znamke Darwil, 2 ročni uri znamke Arreta, 1 moško uro znamke Doxa, 1 moško uro znamke Kelvetia, 1 moško uro znamke Polj ot in transistor Aiva ter 200 N din. Spet vlom v prodajalno tobaka Na Cesti železarjev je v soboto, 22. februarja, nekaj po polnoči neznanec razbil steklo na prodajalni Tobaka št. 4. Skozi razbito okno je segel v notranjost in pobral dve pipi za kajenje, štiri stekleničke za plinske vžigalnike, par srajčnih gumbov, štiri ščipalnike za nohte in nekaj glavnikov, škode je za okoli 150 N din. Voznika kombija, sive barve, kateremu je padel v petek, 21. februarja, med 17. in 18. uro pod zadnje kolo otrok v ulici Moše Pi-jade, ter moškega in žensko, ki sta otroka našla ter ga odnesla staršem, prosimo, da se zglase na postaji prometne milice v Kranju. V neizmerni žalosti sporočamo, da nas je v 67. letu starosti nepričakovano zapustila naša ljubljena žena, mama, stara mama, sestra in teta Marija Zupan rojena Koselj Pogreb drage pokojnice bo v sredo, 26. 2. 1969, ob 15.30 izpred hiše žalosti na pokopališče Trstenik. žalujoči: mož Matevž, sinovi: Andrej, Matevž, Alfonz, Jože, Jurij z družinami, hčerke: Marjetka, Vida, Francka in Marija z družinami, sestra Katarina in Povije, 23. februarja 1969 drugo sorodstvo Nesreče v zadnfih dneh V četrtek, 20. februarja, popoldne sta na cesti tretjega reda v Cerkljah trčila dva osebna avtomobila. Voznik osebnega avtomobila Milan Vučan je prehiteval 13-letno Marinko Žlebir iz Dvorij, prav takrat pa je z vzvratno vožnjo pripeljal z dvorišča voznik osebnega avtomobila Franc Zorman iz Cerkelj. Vozili sta trčili in zadeli še Žlebirjevo. Škode na vozilih je za 2500 N din. Na nepreglednem ovinku v vasi Podgora sta se v petek dopoldne srečala voznik tovornega avtomobila Martin Eržen iz škofje Loke in pa voznica osebnega avtomobila Nada Souvan iz Ljubljane. Zaradi ozke in zasnežene ceste ter zaradi neprimerne hitrostni tovornjaka sta vozili čelno trčili. Ranjen ni bil nihče, škode na vozilih pa je za 13.000 N din. Istega dne dopoldne so na kranjski železniški postaji vagoni zadeli traktor last GG Kranj, s katerega so nakladali les na tovorne vagone. Traktor je stal med prvim in drugim železniškim tirom. Po prvem tiru pa so takrat premikali tovorno železniško kompozicijo. Premikaču ni uspelo s »coklo« zaustaviti treh tovornih vagonov, ki so zato s precejšnjo hitrostjo zadeli traktor in ga zasukali za 80 stopinj. Nastala je le materialna škoda — okoli 8000 N din. Z dostavnim avtomobilom, ki ga je v vinjenem stanju vozil Janez Frank, roj. 1946, iz škofje Loke, so se v ponedeljek zvečer zaleteli v zJd škofjeloške železniške postaje, še Slavko Notar, Janez Krmelj in Peter Eržen. Vsi sopotniki so bili laže ranjeni, škode je za okoli 10.000 N din. L. M. Vlom v avtomobil V soboto dopoldne je neznanec vlomil v osebni avtomobil parkiran pred hotelom Prisank v Kranjski gori. Iz avtomobila je odnesel magnetofon znamke Dux, vreden 500 N din. Avtomobil je last Stjepana Krajačiča iz Karlovca. Odnesel ročno blagajno V soboto, 22. februarja, dopoldne je neznanec odnesel iz recepcije motela v Kranjski gori ročno železno blagajno zelene barve. V blagajni je bilo 25,70 N din ter neugotov-ljeno število obveznic skopskega posojila na imena Marjetka Koželj, Ida Horvat in verjetno tudi Janez Gradišnik. iMHIIHiHHIIIIIHHHtMIHlIMKf^ II. radovljiške zimske igre Krpin pri Begunjah je bil v nedeljo, 23. februarja, prizorišče II. zimskih športnih iger občinskega sindikalnega sveta Radovljica. Od 145 prijavljenih tekmovalcev se jih je na startu zbralo 82. Organizatorju TVD Partizan Begunje gre vse priznanje, saj je kljub slabemu vremenu dobro pripravil progo za veleslalom. Med člani, ki so tekmovali na 1200 metrov dolgi progi z višinsko razliko 180 metrov, je zmagal Andrej Klinar pred Petrom Lakoto, medtem ko je bil med starejšimi člani najuspešnejši Franc Cvcnkelj, drugi pa je bil Janez Bohinc. Pri članicah, ki so tekmovale na 700 metrov dolgi progi z višinsko razliko 110 metrov, je zmagala Nataša Pristavec. Prehodne pokale občinskega sindikalnega sveta Radovljica je pri članicah osvojila ekipa Elana iz Begunj v postavi: Nataša Pristavec in Majda Dobiga, pri članih pa ekipa GG Bled v postavi Andrej Klinar, Peter Lakota in Šolar Zvone. Drugo mesto je zasedla ekipa Elana iz Begunj, ki so jo sestavljali Marjan Pesjak, Franc Cvenkelj in Jože Krivic. D. Šiftar Naš komentar Slabo — organizatorji V soboto se je v Kranjski gori z veleslalomom končalo letošnje državno prvenstvo v alpskih disciplinah za članice in člane. Pri članih sta po dva naslova osvojila Jeseničana: Blaž Jakopič (smuk in veleslalom) in Peter Lakota (slalom in kombinacija). Pri članicah pa sta bili najuspešnejši Ravenčanka Vida Tevž, ki je osvojila naslov v slalomu in veleslalomu in Pirnatova iz Maribora, ki je zmagala v smuku in kombinaciji. Ob robu zapisa pa ne moremo mimo organizacije letošnjega prvenstva, ki je bilo v rokah jeseniškega smučarskega društva, ki je bilo hkrati tudi v proslavo stoletnice železarne. Le štirje teptači s pomočjo teptal-nega stroja niso mogli narediti čudeža pri pripravljanju prog, zlasti še, če upoštevamo, da so imeli velike težave s težkimi vremenskimi prilikami, že v četrtek se je v »roru« v smuku pripetila težka nesreča. Kljub opozorilu delegata SZJ niso zavarovali najbolj nevarni del proge. Komaj devetnajstletni Mariborčan Dušan Kar-ničnik je tako nesrečno padel na imenovanem nezavarovanem delu proge, da mu je počila lobanja in lobanjsko dno. V nedeljo zjutraj pa je tragično preminil v jeseniški bolnišnici. To naj bo resno opozorilo jeseniškim organizatorjem, pa tudi mnogim drugim, da je treba progo, zlasti za smuk, odlično pripraviti in jo primerno zavarovati. Upamo, da jih bo nesreča spametovala in da bodo jeseniški smučarski delavci, ki so organizatorji tudi letošnjega mladinskega državnega prvenstva od srede do petka na pobočju Vitranca, bolj pripravili tekmovalne proge. D. Humer Spet skoki v Podbrezjah Zaradi slabe udeležbe na prvi meddruštvcini skakalni tekmi v Podbrezjah je domači Partizan v nedeljo ponovno organiziral tekmovanje. Tokrat je bila udeležba odlična, saj je nastopilo kar 76 tekmovalcev iz 11 klubov. Dež, ki je med tekmovanjem prenehal, mi motil izredno zanimive tekme. Primož Finžgar, sin znanega bivšega skakalca Rudija Finž-garja, je postavili nov rekord skakalnice. Skočil je 28,5 metra. V petek začetek tekmovanja »Hokej 69« V hali Tivoli se bo v petek 28. II., začelo letošnje svetovno in evropsko prvenstvo B skupine v hokeju na ledu. Jugoslavija je letos že drugič prizorišče svetovnega prvenstva. V petek se bo prvenstvo začelo ob 10. uri, ko bo na sporedu prva tekma med Poljsko in Romunijo. Jugoslovanska državna reprezentanca pa bo imela prvi nastop v petek ob 20.30, ko se bo pomerila z ekipo Zvezne republike Nemčije. Spored tekem v petek, 28. februarja, pa je v podrobnem naslednji: ob 10. url Poljska : Romunija, ob 13.30 - NDR : Italija, ob 17. uri Norveška : Avstrija, ob 20.30 - Jugoslavija : ZRN. V soboto, 1. marca, pa bodo na sporedu naslednje tekme: ob 16. uri - Norveška : NDR, ob 19.30 Romunija : ZRN. J. J. REZULTATI: PIONIRJI: 1. Lombar 202,7 (21,5, 22), 2. Očku (oba Kropa) 190,6 (20,5, 20) 3. Kuhar (Podbrczje) 188,8 (20,5, 19,5), 4. Jeglič (Podbrezje) 188,3 (20,5, 19,5), 5. Kokalj (Triglav) 185,2 (22,5, 20,5). MLADINCI: 1. Faganel (Podnart) 214,6 (25,5, 25,5), 2. P. Finžgar (Radovljica) 194,8 (27, 28,5), 3. J. Faganel (Podnart) 189,1 (23, 23,5), 4. Rozman (Tržič) 185,1 5. Pirih (Podbrezje) 181,5 (24, 21,5). ČLANI 1. J. Finžgar (Radovljica) 194,1 (26,5, 26,5), 2. Prevodnik (Podbrezje) 186,2 (25,5, 25,5), 3. Rakovec (Duplje) 183,7 (26, 26), 4. Dežman 175,6 (25,5, 25), 5. Jazbec (oba Radovljica) 168,9 (23,5, 25). Prireditelji so poskrbeli, da so rezultate objavili že pol ure po tekmovanju. D. Humer Odlični rezultati na plavalnem dvoboju Triglav : Mladost Trije republiški in več osebnih rekordov Na plavalnem dvoboju med kranjskim Triglavom in zagrebško Mladostjo je nastopila tudi olimpijska zmagovalka Bjedova. Prav njen nastop pa je bil vzrok, da si je ta dvoboj ogledalo rekordno število gledalcev. Bjedova pa je na tekmovanju dosegla med vsemi najboljši rezultat in sicer v njeni disciplini 2:48,3, ki je samo 3 sekunde slabši od njenega olimpijskega rekorda. V obeh konkurencah (članski in pionirski) so nepričakovano zmagali domači tekmovalci. V ekipi Trigilava je bila spet najboljša Lidija Švarc, odlična pa je bila tudi Breda Pečjak, ki je izboljšala republiški rekord na 100 m hrbtno. Lepo pa je presenetila tudi pionirka Re-beka Porenta. 2£nska mešana štafeta Triglava pa je osvojila zimski republiški rekord, ki je boljši od absolutnega rekorda Slovenije. Tudi v konkurenci članov je bilo več zanimivih nastopov. Vsekakor pa je bila najbolj napeta borba v disciplini 100 metrov prosto. Pohvaliti pa je treba tudi uspešen nastop Andreja Slavca, ki je z rezultatom 1:04,8 na 100 m delfin dosegel zelo soliden čas. Rezultati: ČLANI — Triglav : Mladost 88:65, moški — 400 m prosto 1. člekovič (Mladost) 4:40,0, 2. Milcvano-vič (Triglav) 4:53,4,100 in hrbtno—1. Miloš (Mladost) 1:05,8, 3. Nadižar (Triglav) 1:09,0, 200 m prsno — 1. Zupane (Triglav) 2:55,2, 3. Grošelj (Triglav) 2:57,8, 100 m delfin — 1. A. Slavec (Triglav) 1:04,8, 100 m prosto — 1. Ko-šnik (Triglav) 59,6, 3. Kle-menčič (Triglav) 59,9, 4x100 m mešano —■ 1. Triglav (Nadižar, Grošelj, Slavec, Koš-nik), 4:31,8; ČLANICE — 400 m prosto: 1. Gašparič (Mladost) 5:30,4, 2. Virnik (Triglav) 5:38,0, 100 m hrbtno: 1. Pečjak (Triglav) 1:14,2, 3. Kraljic (Triglav) 1:20,6, 200 m prsno: 1. Bjedov (izven konkurence) 2:48,3, 2. švarc (Triglav) 2:54,2, 100 m delfin 1. Majnarič (Mladost) 1:20,2, 3. šmid (Triglav) 1:21,4, 100 Kranjčani premagali Medveščak V zimskem bazenu v Kranju so v nedeljo kranjski vaterpolisti zasluženo premagali bivšega prvoligaša Medveščak iz Zagreba z 9:7. Tekmo si je ogledalo okoli 150 gledalcev, srečanje pa je dobro vodil Oman iz Kranja. Za Triglav so bili uspešni: Nadižar 5, Balderman 2, Mohorič in J. Rebolj po enkrat. Kranjčani so nepričakovano, vendar popolnoma zasluženo premagali Medveščak, čeprav je zagrebški ligaš v letošnjem letu najresnejši kandidat za osvojitev prvega mesta v drugi zvezni ligi in s tem za povratek v družbo najboljših jugoslovanskih moštev. Igra je bila na solidni kvalitetni ravni, domači igralci so pokazali dovolj znanja in fizične pripravljenosti v tem zanimivem srečanju. Odločilni moment prijateljskega srečanja je bil pri rezultatu 2:1 za goste, ko je F. Rebolj obranil četverec Dvoraka. Triglav je nato zaigral kot prerojen in dosegel pet zaporednih golov in s tem je bila tekma praktično že odločena v korist Kranjčanov. V ekipi Triglava je bil vsekakor najboljši vratar Franc Rebolj, poleg njega pa so se odlikovali še Nadižar, Chvatal, Balderman in Mohorič. Pred pričetkom tekme so funkcionarji in igralci Triglava čestitali Jožetu Rebolju, dolgoletnemu igralcu, za uspešno opravljen zaključni izpit na medicinski fakulteti. p. Didič m prosto: 1. Jančar (Triglav) 1:11,2, 2. Virnik (Triglav) 1:12,5, 4x100 m mešano: 1. Triglav (Pečjak, švarc, šmid, Jančar) 5:15,6. PIONIRJI — Triglav : Mladost 52:44, PIONIRJI — 100 m hrbtno: 1. švegelj (Triglav) 1:19,8, 100 m prsno: 1. Jezernik (Mladost) 1:24,4, 50 m delfin 1. Priča (Mladost) 43,0, 200 m prosto 1. Budišič I: Na šahovskem prvenstvu Kranja je v preloženi partiji 5. kola Nemet premagal Malija in si praktično že zagotovil prvo mesto. Rezultati: 9. kolo — Djor-djevič : Matjašič remi, Naglic : Zbil 1:0, Nemet : Krek 1:0, Mali : Valjavec 1:0, An-želič : Zaplotnik in Vojičič : Rabič odloženo. 10. kolo — Matjašič : Rabič 1:0, Krek : Mali 0:1, Zaplotnik : Nemet 0:1, Zbil : Anželič 1:0, Valjavec : Vojičič in Djordjevič : Naglic odloženo. Stanje na lestvici pred zadnjim kolom: Nemet 10, Mali 8 (1), Matjašič 7, Naglic in Krek 5 (2), Vojičič 4 (1), Djordjevič 3,5 (1), Valjavec 3 (2), Zaplotnik 2,5 (3), Rabič 2,5 (1), Zbil 2,5 in Anželič 0 (2). V. B. (Mladost) 2:22,8, PIONIRKE — 100 m hrbtno: 1. Porenta (Triglav) 1:19,4, 100 m prsna 1. Pajntar (Triglav) 1:28,8, 50 m delfin: 1. Križaj (Triglav) 39,6, 200 m prosto: 1. Porenta (Triglav) 2:45,5, 4x 50 m mešano: Triglav 2:39,0. P. Didič Dva derbija Triglavu V okviru republiške ke-gljaške lige sta se v soboto in nedeljo na avtomatskem kegljišču v Kranju srečaila favorita za prvo mesto mariborski Branik in domači Triglav. V obeh srečanjih so bili najboljši Kranjčani, čeprav so nastopih brez Martelanca. Zabeležili so visoko zmago in vse kaže, da bodo spet osvojili naslov republiškega prvaka. V ekipi zmagovalcev je prijetno presenetil mladi Česen, ki je bil poleg Steržaja edini tekmovalec, ki je podrl več kot 900 kegljev. Zelo dobro pa je zaigral tudi Kranjčan Jereb. V standardni formi je nastopil tudi državni reprezentant Jože Turk, modttem ko so Stare, Ambrožič in Kor-dež kegljali slabše. Najboljši tekmovalec tega derbija pa je bil po pričakovanju svetovni prvak Miro Steržaj, ki je prvi dan podrl 913 kegljev. Rezultati: v soboto: Triglav : Branik 6765:6591, v nedeljo: Triglav : Branik 6719:6457. P. Didič Nočni teki v Gorjah Marljivi organizatorji pod vodstvom Lovra Žemve iz Gorij so minulo soboto zvečer organizirali prvo nočno tekmovanje v smučarskih tekih v Jugoslaviji, ki je bilo zastopano tudi z mednarodno udeležbo. Vsa najboljša mesta so pobrali domači tekači in tekačice. Vse proge so bile osvetljene z baklami, kar je dalo prireditvi zelo lepo obeležje. Tekmovanje pa je bilo hkrati tudi za pckal tragično preminulega odličnega tekača iz Gorij Marjana Jakopiča. Zmagovalci v posameznih disciplinah pa so bili: člani — 1. Slavnik (Ihan), starejši mladinci — 1. Kalan (JLA), mlajši mladinci — 1. Šimrric (Gorje), mladinke — 1. Tferzič (Bohinj). J. Ambrožič iS'"""' Smučarski skoki V Dupljah gorenjsko prvenstvo V organizaciji TVD Partizana Duplje bo v nedeljo, 2. marca, ob 14. uri na 25 metrski skakalnici letošnje gorenjsko prvenstvo za starejše in mlajše iBamcsasaiu pionirje. Prijave je treba poslati organizatorju do sobote, 1. marca, žrebanje bo na dan tekmovanja ob 12. url J. Kuhar s::ss«3s:::ua:z8K! GLAS SREDA — 26. februarja 1969 254 sindikalnih veleslalomistov Lani so bile zimske sindikalne športne igre v kranjski občini še svojevrstna novost. Res je, da je bil že takrat sindikalni veleslalom na Krvavcu ena naj množične j ših prireditev, vendar pa je drugo tovrstno tekmovanje minulo soboto preseglo vsa pričakovanja. Toliko tekmovalcev (od vajencev, nekvalificiranih delavcev, inženirjev, zdravnikov — članov sindikata — kar iz 41 sindikalnih organizacij) se do sedaj še prav gotovo ni zbralo in pomerilo med seboj. Prijavilo se jih je kar 355. In čeprav jih je potem nastopilo le 254, moramo povedati, da je tokrat občinskemu sindikalnemu svetu v Kranju dejansko uspelo uresničiti tisti del delovnega programa, ki govori o športni dejavnosti in rekreaciji članov sindikata. Sobotni dan na Krvavcu je bil res prava sindikalna rekreacija — srečanje, ki ga prek 500 članov kranjskih delovnih kolektivov še lep čas prav gotovo ne bo pozabilo. K svojevrstnemu pomenu te prireditve, ki so jo tokrat pripravili v počastitev 50-letnice KPJ, Skoja in jugoslovanskih sindikatov, pa je pripomogel tudi predsednik republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije Tone Kropužck, ki je bil pokrovitelj sobotnega veleslaloma. DOBRODOŠLI NA KRVAVCU Tako kot že ničkolikokrat, so se tudi tokrat vremeno-slovci močno zmotili. Napo- Vodja reševalcev oziroma zdravnik Gorazd Zavrnik vedali so, da bo v soboto v nižinah megla, v višjih legah pa jasno. Res nas je na spodnji postaji žičnice pozdravila megla in kazalo je tudi, da bo na Krvavcu lepo. Dolga vrsta smučarjev je čakala na žičnico. Ta je vozila kot za stavo in fantom turističnega prometnega podjetja CREI-NA, ki sedaj upravlja z žični- cami, je bilo kljub hladnemu jutra precej vroče. Spraviti 500 ljudi na vrh Krvavca v dobri uri in pol, prav gotovo niso mačje solze. Na vrhu nas je pozdravilo sonce. Iz meglenega morja so se v daljavi dvigali ožarjeni Julijci s Triglavom. Zvoki polk in valčkov so iz zvočnika v hotelu odmevali daleč naokrog. Napovedovalec pa je vsakih nekaj minut z Dobrodošli na Krvavcu pozdravljal prihajajoče. OB 9.30 SE JE ZAČELO Žal pa je sonce kmalu zakrila gosta megla, v katero je bil Krvavec potem zavit ves dan. Vendar pa to ni motilo tekmovalcev. Vsi so se nestrpno pripravljali na start, ki je bil napovedan ob 9.30. Nekateri so se še malo okrepčali, popili kozarček za koraj-žo in moč, potem pa so si ogledali progi. Organizatorji so pripravili dve. Na prvi (krajši) so se kasneje pomerile ženske nad in do 30 let ter moški nad 35, na drugi pa moški do 35 let. Obe sta bili dokaj zahtevni. In potem se je začelo. Ob 9.30 se je z udarcem na gong začelo tekmovanje moških do 35 let. V tej skupini je bilo prijavljenih kar 253 tekmovalcev, nastopilo pa jih je 172. NESREČNI FAVORIT Na startu je bilo kljub megli zelo živahno, čeprav so bila mnenja različna, je večina menila, da se bosta za prvo in drugo mesto borila inž. Tomaž Jamni k in Ljubo Ra-kovič (oba iz Iskre). Za vsak primer je fotoreporter Franci na startu slikal oba. Prvi je startal inž. Jamnik. S startno številko 22 je takoj prevzel vodstvo. S številko 26 pa je starter spustil Rakovica. Že pred startom je bil precej nemiren. Tik po njem pa je završalo. Ze nekaj metrov po močnem odrivu je Rakovič padel kot nekdo, ki ima prvič smuči na nogah. Odpovedale so mu vezi in moral je odstopiti. Toliko krepkih na račun tega padca, kot jih je potem bilo slišati vse do večera, ne privoščim nobenemu tekmovalcu. Morda je bila najmi-lejša še tale anekdota: Kdo ve, zakaj Ljubo Rakovič ni bil prvi? — Zato, ker je že na startu padel. (Slišal sem tudi, da je Ljubo v hotelu to nesrečo lep čas »utapljal«. Ce je to res, potem je bil on med drugimi prav gotovo zato najbolj upravičen). ODLIČNA ORGANIZACIJA Ob 10.45 si je start moških do 35 let in kasneje tudi progo ogledal Tone Kropušek. Medtem pa sva si s Franci jem s pomočjo krvavškega RATRACA ogledala drugo progo in potek tekmovanja. Priznati moram, da bi se brez najinega znanca Franja Krc-ačiča in »njegovega« RATRACA težko sprehajala po kr-vavških strminah. Bila sva presenečena nad organizacijo tekmovanja. Čeprav je nastopilo kar 254 tekmovalcev, je najdaljša skupina (172) končala tekmovanje v dobrih treh urah in pol. Obe progi sta bili odlično pripravljeni. In čeprav je tekmovanje ves čas ovirala megla, je zelo malo tekmovalcev odstopilo ali bilo diskvalificiranih. Zveze med startom in ciljem so potekale nemoteno in pri merjenju časov ni bilo nobenih napak. Zato bi naredili krivico, če ne bi pohvalili vseh 46 članov tehničnega vodstva. Med njimi pa gre največja zasluga za nemoten potek tekmovanja Francu Medji in Doretu Oraž-mu. Res pa je tudi, da je k nemotenemu poteku tekmovanja veliko prispevalo tudi podjetje CREINA. Teptalni stroj je namreč pripravil teren tako dobro, da je bila smuka idealna. 172 tekmovalcev je na prvo progo spustil Janez Žbogar GORSKA REŠEVALNA BREZ DELA V koči gorske reševalne službe, ki so jo, mimogrede povedano, zraven hotela zgradili s prostovoljnim delom, so bili reševalci vsak hip pripravljeni za posredovanje. Oskrbnik Mirko Gorjanc je poskrbel za sanitetni material in reševalcem vnelo kuhal čaj. Vendar pa tokrat ni bilo treba posredovati. Ko smo na cilju proge za moške nad 35 let srečali dr. Gorazda Zavrnika, ki je ta dan tekmoval in bil hkrati vodja reševalcev oziroma zdravnik, nam je povedal, da pri takšni organizaciji ni nevarnosti za hujše poškodbe. In res po končanem tekmovanju niso zabeležili niti lažjih poškodb. Predsednik republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije pa je pred spodnjo postajo enosedežnice po ogledu tekmovanja povedal, da je navdušen nad prireditvijo. »Tako organizatorji kot tekmovalci zaslužijo vso pohvalo. In menim, da sta takšen šport in rekreacija lahko le za zgled drugim.« ZA 400 TISOČ S DIN NAGRAD Ob 16. uri je predsednik občinskega sindikalnega sveta Stane Božič odprl zadnji del prireditve: podelitev nagrad in razglasitev rezultatov. Tako kot prej na tekmovanju se je tudi tokrat pri nagradah pokazalo, da je sobotna prireditev presegla vse dosedanje. Nagrade v vrednosti 400 tisoč starih dinarjev so prispevali: republiški svet ZS Slovenije, občinski sindikalni svet, občinska konferenca SZDL, Iskra, Sa- va, Tekstilindus, Kokra, Živila, Central, IBI, Merkur, KŽK, Planinsko podjetje Krvavec, CREINA in občinska skupščina. REZULTATI — ženske nad 30 let: 1. Milena Muzik (šolski center Iskra) 1.04,7, 2. Jana Rautner (Zavarovalnica Sava) 1.09,6, 3. Marija Demšar (Oš Lucijan Seljak) 1.18,8 ženske do 30 let: 1. Maja Mihelič (Gostilna Bcncdik) 0.52,6, 2. Marija Križaj (Tekstilindus) 1.06,7, 3. Marija Perne (Planika) 1.10,6; moški nad 35 let: 1. Franc Primožič (GG) 0.48,2, 2. Janko Štular (IBI) 0.51,0, 3. Franc Bajželj (Iskra) 0.51,4; moški do 35 let: 1. inž. Tomaž Jamnik (Iskra) 0.53,0, 2. Andrej Zupan (Sava) 0.55,2, 3. Peter Stare (KZSZ) 0,56,5. Ekipno je bila najboljša sindikalna organizacija Iskra, ki je že drug5č osvojila prehodni pokal občinskega sindikalnega sveta. DAN, KAKRŠNIH JE MALO NA KRVAVCU Če bi nazadenje še enkrat skušali oceniti sobotne sindikalne p-.ircditve, potem naš komentar povejmo kar z besedami tovariša Toneta Kro-puška: »čestitam vsem tekmovalcem. Takšna prireditev je lahko spodbudna drugim in mislim, da bi bili v prihodnje lahko Kranjčani organizatorji širšega slovenskega sindikalnega prvenstva na Krvavcu. Prireditelju izrekam vse priznanje, organizatorju oziroma tehničnem vodstvu pa: vse odlično.« Besedilo: Andrej Žalar Slike: Franc Perdan inž. Tomaž Jamnik Jana Rautner »Nesrečni« padec Ljuba Rakovica (Iskra) Maja Mihelič - Rutar Darko Studen Stane česen