PoStnlna ptažan« v gotovini
tounooniU
Cena 1 Din
Leto IV. (XI.). štev. 277
Maribor, petek 5 decembra 1930
»JUTRA«
nam
**ha|« ratun neaei|« m praznikov vsak dan ob 16. ur' Račun pri pošlnam čak zav v Ljubljani št. 11 409
V»rti
11 maaačno praieman v upravi ali po pošt' 10 Din doalavljen na dom pa 12 Din
Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova oesta it 13
Oglati po itrlfu
Oglata aprajtma tudi oglasni oddelek .Jutra' v Llubllanl Prtlarnova ulica It. 4
0 novih smernicah naše prometne politike
k nedavno podal pomočnik ministra za Promet zanimive izjave, ki izpopolnju-!8]0 izjave ministra samega o današnjem s*anju našega železniškega prometa in 8 Smernicah prometne politike v bližnji bodočnosti, dane na nedavnem potovalo ministra po Vardarski banovini.
Danes — tako je predvsem povdaril ?°močnik ministra — je naš promet ure-1615 — tako potniški kakor tovorni — Slede točnosti, rednosti in varnosti i v b°banjosti i z inozemstvom. To so do-"pzali rezultati tujskega prometa, veli-transportev ob sokolskem zletu in ^Ugih prireditvah, to so dokazale izvozne sezone zadnjih dveh let.
Ko je to doseženo, treba misliti tudi 8a ekonomijo in raciionalnost eksploa-•®clie in na komercializacijo poslovanja, ®a se na eni strani čim več prištedi in ?a drugi strani dvignejo dohodki. Pri ženicah kot največjem podjetju v drža-Vsak najmanjši prihranek, mnogo-?ratno sumiran, donaša lepe rezultate. ^®2ji dohodki seveda niso mogoči s pokanjem tarifov, ker gospodarska strokca naše države ne prenese novih breko* ampak se morajo doseči na ta na-,Ili da se dovedejo železniškemu proštu vedno novi kontingenti blaga, z 8 piŠavaml zlasti v mednarodnem transu.
Naše železnice lahko danes s svojo ,r£anizacljo In svojim parkom obvlada-|° mnogo večji promet, nego je danes, bi dohodki iz tega povečanega prosta daleč nadkrilill povečane eksplozijske stroške.
Kratko rečeno: na čim najbolj racljo-r***« način moremo znižati stroške in dišati dohodke.
. panes državne železnice nosijo velik ,e‘ dolžnosti splošne državne uprave v ‘‘bosu 100 milijonov Din: prevoz pošte, “pravo rednega prometa, pomorski pro-jjpt itd. Vse te povlastlce gredo na bre-P18 državnega budžeta, na breme skupnosti.
Velika pogreška Je. da je ministrstvu
Demisija kabineta Tardieu
RADI GLASOVANJA V SENATU, PRI KATEREM JE OSTALA VLADA Z S GLASOVI V MANJŠtNt, Ji TARDIEU ODSTOPIL.
PARIZ, 5. decembra. Z veliko napetostjo je včeraj vsa politična Jav, t pričakovala razpravo o splošni politiki Tardieujeve vlade v senatu. Iz opozicijskih krogov se je trdovratno zatrjevalo, da bo vlada pri tej priliki doživela poraz, ki mora po francoskih parlamentarnih običajih imeti za posledico de-misijo vlade. V vladnih krogih so kljub temu upali, da bo dobila vlada zaupnico. Posebno so gradili na Polncarčja, ki ima v senatu velik upllv.
Seja je bila zelo živahna. Ministrski predsednik je odgovarjal na vložene Interpelacije o splošni politiki vlade. Med njegovim govorom so padali neprestano medklici, tako da je bilo ozračje vedno bolj naoeto. ISO članov bro?eča frakcija demokratske levice Je po končani debati predlagala prost prebod na dnevni red, kar pomeni po francoskih parlamentarnih tradicijah nezmipn'co vladi. Ministrski predsednik Tardieu pa :e zahteval prehod na dnevni red, združen z zaupnico vladi.
Pri glasovanju je ostala vlada z 8 glasovi v manjšini. Za zaupnico je glasovalo 139, proti pa 147 senatorjev. Proti vladi je glasovalo 16 sociiallstov in skoro dve tretjini demokratske levice. Po padcu Herriotove vlade leta 1925. je to prvi primer, da je vlada padla v senatu. V ostalem Tardieu v senatu nikdar ni užival velikih simpatij, temveč je imel s senatom neprestano težko borbo.
Takoj po zakručku seie se Je podal ministrski predsednik Tardieu ob 9.30
v EIysee, kjer je predsedniku republike podal ostavko celokupne vlade. Ostavka je bila sprejeta. Danes se bodo pričele konzultacije. Pričakuje se, da bo mandat za sestavo nove vlade poverjen Briandu ali Polncarčju. Po sodbi političnih krogov ima Brtand malo izgle-dov na uspeh In splošno se smatra, da more samo Poincare sestaviti dela-zmožno vlado. Ostavka vlade ni prišla nepričakovano in zaradi tega tudi ni izzvala posebne senzacije.
PARIZ, 5. decembra. Današnji listi razpravljajo o vladni krizi zelo mirno In stvarno. Glede na težkoče, s katerimi se Je moral boriti Tardieu neprestano, se je n’ gov padec že dolgo pričakoval In zato tudi ni bilo nobenega iznenadenja. «olj kakor vzroki padca kabineta Tar-'leu, zanima politično javnost rešitev krize. »Matin« piše, da bo vladna kriza dolgotrajna. Tardieua je vrgla pravzaprav manjšina. Listi sodl!o, da ni Izključeno, da prde do novih volitev. Edini mož, ki bi mogel sestaviti vlado republikanske koncentracije, je Poincare, ki pa je po včerajšnji seji senata izjavil, da odločno odklanja mandat za sestavo nove vlade in da je to njegova zadnia beseda. Vendar pa upalo, da se bo n'ego-vim osebnim prijateljem in predsedniku Donmergue posrečilo, da ga pregovore. Danes je predsednik republike pozval k sebi predsednika senata in poslanske zbornice, s katerima Je imel daljše posvetovanje.
Oborožpuonie Italije na morju
RIM, 5. decembra. Na poizkusni vožnji je dosegla včeraj novo zgrajena križar-jka »Alberico de Barbiago« 42 vozlov na juro, kar predstavlja za te vrste bojnih ladij rekord. Križarka ima 5000 ton in 2 i izredno močna stroja. Nova podmorni-I ca »Lulgi Settembrinl« pa je dosegla pri poizkusni vožnji 17.6 vozlov na uro. Ima 1000 ton In 8 torpednih cevi, ki lahko izstrele 16 torpedov. Oborožena je 102 mm topom in več strojnicami.
Promet odvzeto in ministrstvu za
j 1
dela dodebeno izdelovanie načrtov Radira železnic in pristanišč. Ni mo-?°ce voditi efektivne prometne poMtlkc fi.rez te iniciiative, ker je gradnja želrz-■ c in pristanišč somo rezultat In apll-c)|CiJa Izkušenj, doblien’h pri eksploata-Železniškega, rečnega In pomorske-Prometa.
i Danes, ko urejujemo na vseh koncih in svoje prilike, bi moralo izboljša-in izpono’n'evanje prometa biti naj-
PejŠi dokaz za izboJiŠar'3 prilik v
Vid,
in bi moralo največ donrinesti k f jPtku napredka in zadovoljstva v nn-kC*11. Ta občutek realnega fzboOš-mja v|ra prešiniti najširše kroge naroda. *,, eznlca kot ustanova, ki se je pos'u-Ug največji in na!bob razno’iki del ^°da, lahko k temu veliko pripomore, teh vidikov morajo biti naše smerni-v prometu, pravičnost do op ' 'a, Lii* ,ta ekonnmija v eks^ioatacili iu PkTcljalna elastičnost v delu.
Ojačena (Tlacdonalčoua pozicija
LONDON, 5. decembra. Včeraj sta se dogodila tu dva važna politična dogodka. Ministrski predsednik Macdonald je izjavil, da bo Še pred božičnimi prazniki predložil parlamentu načrt volilne reforme. To pomeni, da je prišlo med liberalci in delavsko stranko do sporazuma, ki bo omogočil vladi, da ostane Še dolgo na krmilu.
Na drugi strani pa zbira manjša skupina delavske stranke podpise za manifest, v katerem ostro napada vlado radi neuspeha v vprašanju brezposelnosti in zahteva, da se sestavi narodni kabinet ali diktatura članov, ki bi imeli polnomočje, da rešijo gospodarsko krizo in omilijo brezposelnost.
Oba ta dva dogodka sta Vzbudila zlasti med konservativci veliko pozornost, ki so upali, da pride do novih volitev, pri katerih bi nedvomno dosegli zelo velike uspehe.
Ojočpnje ru3k'h dump nqou
LONDON, 5. decembra. Sovjetska vlada pripravlja ustanovitev glavnega stana, ki bo izdelal podrobne načrte za izvajanje sovjetskih dumplngov po vsem svetu. Na Čelu te organizacije je Aron Rosenhold, ki je bil 1. 1927 sov'etski odpravnik poslov v Londonu. Z novim letom namerava sovjetska vlada svoje dumplnge močno ojačiti ter jih uspešneje in boli sistematično izvajati, obenem pa tudi na zdravi gospodarski podlagi.
Potom reparacij bomo dobili tekom leta dni 10 motornih vozov, in bo želez-n! uvedla lastne avtobusi® oroze, ki ne bodo š’ rdovale železniškemu prometu, ampak bodo nzdr—p«5i|e danes mrnj-hnioče želer ' zveze. Izdeluje se načrt avtobusnega prometa kot del c ..i-nbar!’e prometm-m ministrstva.
Tudi se bo fd^en! v vlakih posvečala	5e	večja	pozornost.
Predvsem pa se dela na povečanju bralne vlakov, potor novih lokomotiv
inčiega tipa, z Izpopolnjevanjem gornjih delov prog, mostov in jsiguranjem glavnih . Da se doseže brzina 80 km na uro, je predvideno samo na osigura-n' postai (semaforl, avtomatski slgnJl itd.) 100 mill onov Din. Ko bo to doseženo, bo Zagreb še bližji Beograda »n ne bo trebalo z brzim vlakom 7 in pol ure. In za ‘»m mora težiti naš promet.
Vsekakor zanimive in razveseljive izjave.
Eksplozija u municijski tuornic!
RIO DE JANEIRO, 5. decembre. V mestu Da Sumhu je snoči eksplodirala municijska tvornica. Pri tem je bilo 30 vojakov ubitih, več sto pa ranjenih. Tudi več hiš v bližini je bilo težko poškodovanih.
Petletna prepoueč prlselje* uanie u Rmerlfco
WASHINGTON, 5. decembra. Poslanec Albert Johnson, predsednik odbora za proučevanje priseljevanja, je predložil včeraj reprezentantski zbornici zakonski načrt, v katerem predlaga, da naj se priseljevanje v Zedinjene države za 5 let prepove. Priseljevanje naj se dovoli samo osebam, katerih rodbinski člani so že naseljeni v Zedinjenih državah. Vrh tega naj se dovoli vsako leto priselitev 100 specijalnim delavcem.
Krajevni odbor Narodne Odbrane v Gor.
Cmureku
je priredil v svojem okolišu več prav lepo uspelih proslav praznika Ujedinje-nja. V Gor. Cmureku se je vršilo v te-deljo, dne 30. novembra slovesno raz-obešanje nove državne zastave pri obmejnem mostu v Gor. Cmureku. Ob lepi udeležbi občinstva je spregovoril predsednik kraj. odbora N. O. Mirko Cujnik, ki je v svojem govoru povdaril velik pomen državnega praznika in pojasnil pomen treh barv naše trobojnice. Po navdušenem vzklikanju kralju in domovini in ob petju narodnih pesmi, k! jih je spremljal tamburaški zbor, je bila svečanost zaključena. Glavna zasluga za to slavnost gre predvsem našim agilnim obmejnim organom finančne kontrole in orožništvu v Gor. Cmureku, ki so vodili priprave in naba’*!i zastavo tla lastne stroške. Odsek kraj. odbora N.
O.	v Gor. Cmureku, ki deluje že eno leto prav agilno pri Sv. Ani v Slov. gor. je priredil bakljado ob sodelovanju tamkajšnjih gasilcev in Sokola. Udeležba
dc činov je bila ogromna. Manifestan-
tom je govoril pred staro šolo v imenu kraj. odbora N. O. in sodelujočih društev g. učitelj Čeh Ivo. Govoril je tudi g. kaplan Alojzij Ciglar. Sprevodu je sledila množica z navdušenimi klici Nj. Vel. kralju in domovini. Obe šoli, župnišče, pošta in več drugih poslopij je bilo razsvetljenih. Dne 1. decembra so s« manlfestantje polnoštevilno udeležili sv. maše in slovesnosti v šoli. Kakor na šolah, cerkvi in župnišču, so bile razobe-Šene zastave tudi na poslopjih domačinov. Pri Mariji Snežni je bila šola na predvečer razsvetljena. Slovesne sv. maše in slavnosti v šoli so se udeležili vsi obme*ni državni nastavljenci. Tovarna lepenke na Sladkem vrhu je bila zastopana po g. ravnateMu in uradništvu. Tudi tu je bilo razobešenlh mnogo zastav na poslopjih domačinov, kar priča, da se začenja v naših obmejnih ljudeh vzbmatl narodna zavest. Pri slavnosti v šoli so po slavnostnem govoru g. šol, upr. Ferluge šolski otroci deklamirali več pesmi. Obilo priznanja je želo ubrano petje učencev. Tudi šola v Lokavct) je bila na predvečer razsvetHena. Svečanosti v šoli so se udeležili doryičini v lepem številu. Udeležba pri proslavah tega državneea praznika 'e pokazala, da se dviga v naših obmejnih krajih jugoslovanska zavest.
leomlnlalte te CMD
strga *
v*
-Un-rl/} V' I-' I *
O >1 | I/ 1,,^.
Mariboru, dne 5 XJl. 193*1
*3atiiT»nr«rB»Trc.' rumttma
9Uttrib*nki in dnevni drobiž
Noui ban u Ljubljani
Za bana Dravske banovine je s kraljevskim ukazom od 4. t. m. imenovan dr. Drago Marušič, odvetnik v Ljubljani, rojak iz Goriške, ugleden narodni, prosvetni, gospodarski in politični delavec. Med vojno je iz ruskega ujetništva prešel kot dobrovoljec v srbsko vojsko. Po zlomu srbske vojske je bil poslan najprej k srbskemu poslaništvu v Rim, nato v Ameriko, kjer je organiziral .a-cijonalno propagando med našimi rojaki. Na mirovni konferenci je bil ekspert naše delegacije, kasneje član repa-racijske komisije. Pred j leti se je nastanil kot odvetnik v Ljubljani. Pred nekaj meseci je bil imenovan v Vrhovni zakonodajni svet. Star je 46 let.
Mariborski občinski svet.
VIII. redna seja mestnega občinskega sveta mariborskega sž bo vršila v četrtek. dne 11. decembra cb 18. uri v mestni posvetovalnici. Dnevni red: Poročilo predsedstva, predlogi in vprašanja ter poročila odsekov.
Posebni vlaki v Zagreb.
Na veliko kmetsko zborovanje, ki se jo vršilo v Zagrebu na Jelačičevem trgu 8. decembra, bodo vozili v nedeljo, dne 7. decembra poleg pojačenih rednih vlakov tudi 3 posebni vlaki. Iz Maribora odpelje posebni vlak ob 22. uri 30 minut ter pride v Zagreb ob 3. zjutraj. Ker bo na redne vlake velik pritisk od povsod, priporoča direkcija, da se udele-fenci poslužijo čim več mogoče posebnih vlakov.________________________
Danes petek, ob 20.
Smrtna kosa.
V Breznu je preminula včeraj v 73. letu starosti gospa Alojzija Mayer, veleposestnica. Pogreb se bo vršil v nedeljo, ob 2.30 pop. iz hiše žalosti, Brezno št. 15. Bodi ji ohranjen blag spomin, žalujočim naše sožalje!
Zgodovinsko društvo.
Snoči so se zopet zbrali mariborski zgodovinarji k svojemu rednemu mesečnemu debatnemu večeru. Znanstveno tivahen večer sta izpolnila gg. profesorja Šedivy in Stupan s temeljitimi referati. G. Šedivy je podal pregled češke historijografije v XIX. in XX. stoletja Skrono je podal zbirke virov ž njih karakteristiko ter pokazal vodilne češke zgodovinarje z njihovimi osebnimi in znanstvenimi osobinami. Za naše razmere posebno važna so bila referentova izvajanja o organizaciji znanstvenega zgodovinskega dela med Čehi. Na Češkem ima vsako, tudi manjše mesto lastnega strokovno šolanega arhivarja, ki zbira in čuva lokalno zgodovinsko gradivo. Posebno važnost posvečajo Čehi zgodovini svoje rvolucije, poglavju, ki je v Jugoslaviji popolnoma zanemarjeno. Vsa nacijonalna vzgoja črpa sredstva iz lastne zgodovine, s katero združujejo Čehi egodovino vseh slovenskih narodov. Naslednji referent g. Stupan je pokazal geopolitične vzroke priklopitve Dalmacije Benetkam v začetku petnajstega stoletja. V začetku je referent razvil pojem geopolitike, očrtal tozadevno vire ki literaturo in nato razložil iz geografskih lastnosti Jadrana, tehnike takratne plovidbe in gospodarske ekspanzije Benetk, nujnost pridobitve. Dalmacije, s katero je bil strt anžuvinski obroč okoli Srednje Evrope. Vsakemu referatu je sledila strokovna debata, katero je zaključil g. dr. Travner z vedrimi pravnozgodovinskimi raznoterostmi. Redni mesečni zgodovinski večeri se vršijo vsako prvo sredo v mesecu v mali sobi v Narodnem domu; vsi prijatelji zgodovine v Mariboru so na te večere vljudno vabljeni.
Tatvine.
Včeraj popoldne sta dva 18 do kletna mladeniča iz dvorišča Štajerske sadjarske zadruge v Miklošičevi ulici odnesla zaboj s 33 kg jabolk v vrednosti 120 Din proti Slovenski ulici. Ko sta videla, da ju ljudje opazujejo, sta zanesla Eaboj na hodnik mestne oskrbnišnice, si nabasala žepe in nato zbežala proti gledališču. — V fotografski atelje Kieser v Gregorčičevi ulici pa je nocoj ponoči neznani storilec vlomil skozi vrata in od-lesel drobiža za okrog 100 Dir
Napredovanje v policijski službi.
Uradnik mariborskega policijskega predstojništva, g. Ciril Bremec, je bil na predlog ministra notranjili zadev preveden iz dosedanjega položaja III/3 v skupino II/2. Čestitamo!
Godbeno društvo »Lira«, Lajteršperli-Krčevina,
katerega namen je v prvi vrsti gojiti in vzeli ževati instrumentalno glasbo, šteje že lepo število ustanovnih, podpornih in rednih članov. Društveno življenje se razvija normalno. Dasi sta odstopila dva tunkcijonarja, vrši dosedanji <<dbor svoje dolžnosti nemoteno dalje in ne bo do prihodnjega občnega zbora v tem pogledu nikakih sprememb.
Društvo ima kompletno godbo na pihala ter ima že precej lastnih instrumentov. Društvena godba vadi redno dvakrat na teden in stalno napreduje. Da je že sedaj društvena godba kos vsaki stavljeni ji nalogi, je najboljše dokazala s svojimi dosedanjimi nastopi. Z ozirom na discipliniranost in dobro voljo godbenikov, ki so večinoma same dobre moči, je obstoj in prospeh društvene godbe pod veščo roko društvenega kapelnika g. A. Poliča več kot zasiguran.
Godbeno društvo ima tudi več kot 20 naraščajnikov, katere istotako podučuje društveni kapelnik. Število naraščajnikov osobito sedaj v zimski sezoni stalno narašča. Žal društvo ne premore tako veliko število lastnih instrumentov da bi moglo tudi v tem kulturnem oziru v polni meri vršiti svojo nalogo. Pouk se vrši skupno in posamezno ter obstoji upanje, da bo tudi ta narašč r tvoril dobro podlago za bodočnost društva.
Društvo vrši važno narodno in kulturno delo. Kot tako je včlanjeno v Zve zi kulturnih društev. Z ozirom na ple-
Kazinska dvorana
meniti namen društva vabimo vse prijatelje glasbe, da pristopijo kot č ani k društvu in mu tako pomagajo do še več jega napredka.
Članarina je malenkostna In znaša za redne člane mesečno od Din 3.—, za podporne od Din 5.— naprej, tako da se glede pretiranosti članarine ne more nikdo pritožiti. Članarino pobirajo društveni poverjeniki, ki se izkažejo z nabiralno polo s podpisi in žigom društva. Poverjeniki so upravičeni pobirati tudi vse eventuelne zaostanke na članarini.
Z ozirom na dosedanje delovanje je želeti, da bi društvo s strani vseh prijateljev in ljubiteljev glasbe uživalo vsestransko podporo.
Vinski sejm v Ivanjkovclh.
Priprave za vinski sejm, katerega priredi vinarska zadruga Jeruzalemčan v sredo, dne 10. t. m., so v najlepšem teku. Vsak interesent bo imel priliko, da se prepriča, kako lepo se je osobito letošnji letnik razvil in kako je kakovost tega letnika vendar prav dobra. Tudi letnik 1929 bo še na razpolago. Vsik lo ima priliko, da stopi s producentom direktno v stik. Ker je razstavni prostor tik kolodvora, ne moti vreme. Železni ške zveze so pa dokaj ugodne. Če pa kdo hoče obiskati producenta na domu in poskusiti vino v kleti, pa ima *udi priliko, ker so vinogradi razstav) j ilcev
v neposredni bližini.
Tečaj za mizarsko luženje v Mariboru.
Ponovno opozarjamo mizarske mojstre in pomočnike na dvodnevni tečaj za mizarsko luženje, ki se bo vršilo v Mariboru. Prvotno nameravani termin je na željo interesentov preložen na soboto in nedeljo 13. decembra. Naknadne prijave je poslati najkasneje do torka 9. t. m. na Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani. Pripominjamo, da se bo predelalo luženje (pajcanje) hrastovega, smrekovega, javorovega, bukovega, jei-ševega, češnjevega in orehovega lesa na podlagi 120 receptov. Vsak udeleženec prinese s seboj po več z vodo brušenih deščic v dimenziji 10X8 mm debeline. Poučuje strokovni učitelj tehniške srednje šole g. Adolf Dolak.
Najdeno
Usnjate rokavice so bile najdene dne
l.	decembra v dvorani Uniona. Kdor jih je zgubil, naj se oglasi v društveni sobi Sokola-matica v Narodnem domu ob uradnih urah vsako sredo od 18.15— 19.15. — Tajnik
mariborsko glečališče
REPERTOAR:
Petek, 5. decemlva. Zaprto.
Sobota, 6. decembra ob 20. uri »Prodana nevesta«. Premijera.
Nedelja, 7. decembra ob 15. uri »Aladin«. Otroška predstava. Premijera. — Ob 20. uri »Lutka«. Kuponi.
Pondeljek, 8. decembra ob 15. uri »Aladin«. Otroška predstava. — Ob 20. uri »Prodana nevesta«.
Ptujsko gledališče.
Torek, 9. decembra ob 20. uri »Sveti plamen«. Gostovanje maribor. gledališča.
Dve premijeri in praznika v maribor. gledališču. V soboto, 6. t. m. se bo vršila premijera priljubljene Smetanove komične opere »Prodana nevesta«. Režira g. Trbuhovič, dirigira g. Herzog, ples je naštudiral g. Harastovič, sodelujeta kot gosta bivša člana maribor. opere ga Kovičeva ter g. Fran Neraiič. — V nedeljo, 7. t. m. ob 15. uri se bo vršila premijera Raederjeve otroške igre »Aladin« v režiji g. Hinka Tomašiča. To bo po daljšem času prva otroška predstava s petjem, plesom in godbo. Sodeluje del vojaške godbe. Ples je naštudirala gdč. Erna Kovačeva. Nove pravljične dekoracije je izvršil g. Ussar. — Istega dne zvečer se bo ponovila zelo zabavna in melodiiozna Audranova opereta »Lutka« pri kuponih. — V pondeljek, na Marijin praznik se bo popoldne ob 15. uri kot otroška predstava ponovila Raederjeva pravljična igra »Aladin«, zvečer ob 20. uri pa se bo vršila prva repriza Smetanove komične opere »Prodana nevesta«.
Tekma in poskusno kuhanje s plinom.
V torek, dne 9. t. m. ob 16. uri priredi mestna plinarna v obednici dekliške meščanske šole v Cankarjevi ulici (vhod Razlagova ulica) poskusno kuhanje s plinom, združeno s tekmo kuhe na plin in premog. Zanimiva in prva tekma te vrste v Mariboru bo nudila gospodinjam,
Miklavžev športni vežer
ki imajo smisel za modernizacijo kuhinje, poleg tega tudi upogled v sodobno racijonalizacijo gospodinjstva. Mestna plinarna vabi, da se priglasi gospodinja ali pomočnica, ki bi hotela sprejeti tekmo s plinom, ne samo kar se tiče hitrosti kuhanja, nego tudi z ozirom na stroške za kurivo. V tem slučaju se bodo kuhala ista jedila v enakih množinah na plinu ter na premogu in drvah. Porabljeni plin se bo odmeril na plinomeru, drva in premog pa odtehtala, tako, da bo rezultat tekme v vseh ozirih odgovarjal dejstvom. Prijave za tekmo naj se pošljejo na naslov mestne plinarne do torka opoldne. Predavanje je brezplačno in z ozirom na bližajoči se Božič združeno obenem z veliko razstavo najmodernejših plinskih štedilnikov in drugih aparatov. Razstavni prostor ie odprt dne 8. t. m. od 8. do 12. ure in v torek, 9. t. m. od 14. ure naprej.
Čitalnica v Gradcu.
V nedeljo se je sestalo članstvo graškega društva »Čitalnica« k občn-mu zboru. Obisk je bil dober in se jugoslovanska kolonija v Gradcu kljub fežk'm povojnim letom krepko razvija. Zastopan je bil kraljevski jugoslovanski konzulat, čehoslovenska sokolska jednota »Fiigner«, čehoslovensko podporno društvo »Praha« itd. Izvoljen je bil sledeči odbor:	Predsednik	g. Matija Kukrnan,
tajnik g. c. ing. Demeter Kimovec, namestnik tajnika g. Jože Šperk, blagajnik g. Josip Majer, namestnik blagainiica g. c. med. M. Cunder, knjižničar g. Zmagoslav Bevc, namestnik knjižničarja g. M. Šatovec, revizorja g. c. med. Anton Glušifi in g. c. med. R. Obračunč.
Gospodinjski koledar Jugosl. Matice
za leto 1931 je izšel. Dobi se pri blagajniku Doležalu v Mariborski tiskarni.
Božični bazar s čajanko dne 1. decembra je uspel vsled požrtvovalnega dela učiteljstva, spretnosti naših umetnikov In umetnic in velikodušnosti darovalcev peciva, mesnin in bazarnih predmetov ter prijazne naklo-menosti občinstva, ki je posetilo prireditev. Toplo zahvalo vsem izreka Podmladek R. K. in Podoorno društvo za revne učence v Mariboru,
KINO
'v	Grajski::-8888
Od danes petka dalje: Zvočna opereta:	100%	zvočni	in govoreči
film v nemškem jeziku:
KONČANA JE PESEM...
Liane Haid, Willy Fort, Ernst Verebes, Marica Lubejeva.
Union:
Od danes dalje:
POT K SLAVI.
100%nemški zvočni in govoreči film. Richard Tauber.
Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17. 19. 21. uri: ob nedellah in praznikih ob 15.. 17.. 19 In 21. ari. Predprodaja dnevno: od 10. do 12.
ure na blaealnl. XXVI
APOLO KINO
V soboto in nedeljo senzacijski spo-red:
TOM MIX — PAT & PATACHON.
Izmišljen napad.
Redovnik dr. Aljančič je v sredo izr?' čil brezposelnemu natakarju Josipu G kovček, da ga ponese na kolodvor. » bližini Kolodvorske ulice pa je nataka? v temi izginil. Vrnil se je v samostan Šele pozno zvečer in prinesel nazaj kovček, toda odprtega in razbitega. V op#" vičilo je navedel, da so ga neznanci P*' kolodvoru napadli in mu kovček razbili, ker so mislili, da so v njem dragocenosti : ko so pa videli, da so le knjiS®' so mu ga zopet vrnili. Ta zagovor je Pa bil preveč neroden, zato je bil JosiP aretiran in se bo moral zagovarjati W radi nameravane tatvine in poškodb t’1' je lastnine.
Miklavžev večer Rdečega križa na P0* brežju.
Krajevni odbor Rdečega križa na P°' brežju priredi sporazumno s šolski'11 upraviteljstvom in županstvom v ned®' ljo, dne 7. dec. ob 14. uri v dvorani & Rojka Miklavžev večer za šolsko dino. Na dnevnem redu so deklamacij®1 petje, vprizoritev igre »Grudica«, na'
White Star-Jazz
stop Miklavža ter obdarovanje uboŽHe šolske dece. Starši in prijatelji šolsk* miadine so vabljeni. Vstopnina prostaj priporočajo pa se prostovoljni prispevk' za RK. — Kdor želi svoje malčke obd3; rovati potom Miklavža pri prireditvi' naj odda darilo v nedeljo predpoldne odboru RK.
TRENCHOATI, površniki, hubertusplaščl, usnjeni Joplčj* kože, pllšl, snežni čevlji, snežni škornji' galoše, kakor tudi razno manufakturo0 blago na obroke. ORNIK. Maribor, Ko* roška cesta 9.__________________________XUH
Miklavžev večer »Jadrana«
se bo vršil v pondeljek, 8. t. m. ob 1®' uri v veliki dvorani Narodnega dom*1' Vršila se bo otroška, času primerna ig^j Po igri bo Miklavž delil darila in tud' pevci »Jadranaši« bodo zapeli nekaj 1®* pih pesmic. K obilni udeležbi vabi odbor.	3453
Opozarjamo na Miklavžev večer
turističnega kluba »Triglav« v Mariboru, dne 6. decembra v vseh prostori*1 Narodnega doma. Svira »Triglav-jazz*' Darila sprejema hišnik.	344’
Kolesarsko društvo »Poštela« priredi Miklavžev večer v nedeljo 7. decembra ob 18. uri v gostilni Mautner v Radvanju. Darila sprejema z natančni naslovom gostilničar.	347
Bilanca turističnega prometa v ČeŠkc slovaški
za I. 1930 je zelo ugodna, vkljub težkim gospodarskim prilikam. Obisk kopališč se je držal na lanski višini. dr' žavna kopališča izkazujejo celo P£'. rast obiska. L. 1925 so Čehoslov3£ še odnesli v tujino 850 milijonov K’ letos pa samo 710 mil. Tujci pa so l® 1925 pustili v CSR 570 mil. Kč. letoj pa 810 mil. Bilanca je torej aktivna korist ČSR
    m —
Današnje države velike Azile
SAMOSTOJNE IN NEODVISNE DRŽA^ . — ODVISNE DRŽAVE IN KOLONIJE. — TURČIJA IN RUSIJA.
JULIO MEINL D. D.
Našim cenienim odjemalcem!
Naši nameščenci so nam stavili preteklo leto dalekosežne zahteve. Mi smo pristali na te zahteve kljub temu, da bodo s tem naši personalni izdatki povečani za več sto tisoč dinarjev na leto.
Naši nameščenci so med najbolje plačanimi te stroke. Ko so bile carine za mnoge predmete bistveno povišane, se mi nismo noslužili enostavnega sredstva, da bi povišali cene svojemu blagu, ali da bi znižali kakovost, nego smo, kar moremo vsak trenutek dokazati, kakovost našega blaga še zvišali, dočiin sami nosimo povišano carino.
Naš vrhovni princip je bil, je in bo:
Korist naših odjemalcev.
Zdaj nam stavljajo naši nameščenci, opogumljeni po svojem Savezu, nove zahteve, ki jih mi sami ne moremo več nositi, in ki bi jih mogli prenesti le tedaj, ako bi zvišali cene svojim prodajnim predmetom
Mi smo mnenja, in smo to tudi že dokazali, da je treba z vsemi silami delati na to, da se cene življenskih potrebščin ne samo ne dvignejo, temveč po možnosti še znižajo.
Savcz privatnih nameščencev nam ni samo stavil zahtev, temveč nam je pisal, da so pregovori brez svrhe in enostavno zahteva od nas, da podpišemo od njega diktirane zahteve.
Zaradi mirnega dela in v interesu svojih odjemalcev smo mi ponudili svojim nameščencem podaljšanje za nje koristne pogodbe, ali Savez je to odklonil.
Naši nameščenci so sedaj stopili v stavko. Sodbo o takem postopanju prepuščamo svojim cenjenim odjemalcem.	3460
JULIO MEINL d. d.
Azija ni samo največji del sveta, ona ima tudi največje države na svetu, bodi-S' Po teritorijalni razsežnosti, bodisi po številu prebivalstva. Vendar pa je v njej samo 7 docela samostojnih držav. Po abecednem redu je prva Afganistan, izza zadnjih revolt znana kraljevina z glavnim mestom Kabulom. Njeno ozem'je meri 650.000 km3, torej več kakor katerekoli države v Evropi, razen Rusije, Prebivalcev pa ima samo 7,000.000. Dru-8e so arabske države, ki so sicer vsaka 2ase samostojne, jih pa vendar lahko šte iemo v celoto. Te države so sultanat Nedžd z glavnim mestom Er Riad; meri 1-200.000 km5, pa ima le 1,000.000 prebiralcev; po večini je puščava. Kraljevina Hcdžas s prestolnico v Meki meri 470.000 "m3 in ima tudi le 1,000.000 prebivalcev. Emirat Asir z glavnim mestom Abu Ariš meri le 5000 km3 in ima 2OC.0C0 daš. In slednjič imamat Jemen s središčem Sa-naa s 70.000 km3 in 1,000.000 duš.
‘ ■ Za temi razmeroma malimi državami Pride cesarstvo Japonska s prestolnico v Tokiu. Japonska sama meri le 381.000 km3 a ima 62,000.000 prebivalcev, obsež-{Je pa so tudi njene koionije: Južni Sa-"aIin s 36.000 km3 in 200.000 prebivalci, Korea z 221.000 km3 in z 20,000.000 podanikov, Kvantung s 3500 km3 1.000 00> * duš, Formoza s 36.000 km3 in 4,000.000 'Wdi in Karolini, Mariani in Maršalski o-tokl z 2200 km3 in 60.000 prebivalci. Skup no merijo vse japonske kolonije 300,000 km3 in krog 25,000.000 duš. Za njo pa Pride ogromna republika Kitajska z glav Rim mestom Pekingom, ki meri nič manj
9,700.000	km’ ter ima krog 442,000.000 Prebivalcev! Poleg nje obstnnta še dve mongo!ski republiki: Mongolska ljudska republika s središčni v Urgi, ki meri ^300.000 km2, pa ima le 800.000 duš in republika Tanu-Tuva z glavnim mestom Kem Belder s l^O.OOO km3 in z 50.000 Podaniki. Obsežna po površini, a ne po Prebivalstvu je kraljevina Perzija s središčem v Teheranu. Perzija meri sicer
Iznajdljivost dueh stučentau
. Na Poljskem živita dva študenta, ki sta velika prijatelja. Stanujeta skupaj in delita medsebojno dobro in zlo. Seveda Se je zelo često zgodilo, da nista imela n°benega denarja. V takih časih sta pač stradala skupaj. Tako se jima je zgodilo tudi pred dnevi. 2e tri dni nista zavžila **iti grižljaja in v žepu nista imela niti P°re. Položaj je postal brezupen tembolj, *er si nista nikier mogla izposoditi denarja. Kaj sedaj? Sedela sta na klopi v “lizini neke reke in premišljala. Zapazila sta tablo z napisom: »Kdor koga reši smrti, dobi 20 zlatov nagrade«. — Dogovorila sta se takoj, da bosta simulirala reševanje, da prideta tako do denarja.
Rečeno — storjeno. Eden je igral samomorilca in skočil v vodo. Toda, namesto da bi drugi pričel »reševalno akci-1°«, je stal nepremično ob bregu in bulil °či v drugi napis, ki je stal pod prvim in se je glasil: »Kdor potegne kako truplo iz vode, dobi 50 zlotov za nagrado«.
No, končno je vendarle zmagal dobra ^isel nad zlobno. Tovariš je skočil v v°do in »rešil« svoiega v resnici že na-P°1 mrtvega tovariša.
Prihodnjega dne je dobil 20 zlotov napade in stiska obeh prijateljev je bila za nekaj dni odpravljena.
Topništuo u bodoči uojni
1.600.000 km*, a ima le krog 9,000.000 državljanov. Mnogo manjša po obsegu je kraljevina Siam; obsega namreč ie
500.000 km2, pa ima krog 10,000.000 duš. To so azijske samostojne in neodvisne
države, mimo teh pa imamo še kolonije in odvisne države. Večji del zavzema tu zveza Velike Britanije s cesarstvom Indijo, ki obsega krog 4,700.000 km* s
330.000.000 duš. Nadalje pa so še: Nepal s 140.000 km3 in 5,600.000 podani;:!; otok Cejlon s 65.000 km3 in 5,000.000 ljudi; Straits Settlements s 4000 km5 in
1.000.000 duš; Malaja s 132.000 km3 in
2.500.000 ljudmi ter naposled arabske države pod protektoratom: Transjordanija, Oman, Katar, Kovajt s 275.000 km3 tr.
1.000.000 podanikov. Ob koncu naj omenimo pa še Aden s 825.000 km* in 300.000 dušami, otok Ciper z 9000 km3 ter 300.000 prebivalci, upravno deželo Palestino, obsegajočo 23.000 km* in 900.000 duš, kraljevino Irak s 800.000 km* in 3,200.000 dušami, otok Borneo z 200.000 km* ter
900.000 podaniki in še pristanišči Hongkong ter Vejhajvej.
Francija ima v Aziji Sirijo s 149.^0 km* in 2.500.000 ljudmi in Indoklno s površino 700.000 km* in z 20,000.000 ljudmi. Holandija ima Holandsko Indijo in Novo Gvinejo z 1,900.000 km* ter
50.000.000 duš. Italijanska posest sta o-tok Rod in otočje Dodekanez z 2500 km* in 100.000 podaniki. Portugalski Indija obsega 4000 km* in 600.000 duš Makao in Timor pa 16.000 km3 ter 500.000 podanikov. Država, ki je v Evropi in Aziji, je Turčija z delom v Aziji: 723.000 km* in 7. 12,500.000 prebivalci. Največje azijske ozemlje je pa no obsegu Azijska Rusija s 17.200.000 km3, a le z 32.000.000 prebivalcev Tako teda; vidimo, da je ta*];, kjer je obseg ogromen, navadno trati j prebivalcev kakor tam, kjer je manjši. Izjemo tvorita !e Kitajska, Indija in deloma Japonska. Poleg ogromnih držav so pa tudi prave pritlikave državice in kolonije.
ne bc.Tt.be niti projekt!!'.
Vrh tega se za vojevanje v bodočnosti pripravljajo še večja presenečenja. Vse ofenzive se bodo ialiko izvajale s pomoč-io letal, ki se bodo upravljala brez pilotov. To bodo uprav fantastični kolosi, ki bodo nosili nad 1.000 kg težke bombe. Taka bomba more potopiti tudi iiajvečjo oklopnico na morju; zadostuje že, da pade v njeno neposredno bližino.
Razen tega so izumljene granate, ki bodo s pomočjo mešanice tekočega oksida, alkohola in metana lahko razvijale o-gromno brzino in uničile vse, kar bo v njihovem območju. Ako upoštevamo še vse akcije s pomočjo radija in strupenih plinov, potem si lahko vsakdo predstavlja, kake izglede nam nudi vojna bodočnosti. Topove velikega kalibra bodo v bodoče prevažali avtomobili, nalašč v to svrho prirejeni. Veliko vlogo bodo igrali tudi tanki s posebnim aparatom za razvijanje pare, tako da sovražna artilje-rija tanka ne bo mogla opaziti. Novost bodo tudi oklopni vlaki, ki bodo mnogo mobiinejši od sedanjih. Oni bodo najuspešnejša obramba proti sovražnim mornaricam. Veliki ameriški topovi morejo z lahkoto prebiti tudi najmočnejše okiope. Letos je moglo občinstvo prvič prisostvovati v Zedinjenih državah vajam teh kolosov in se prepričati o njihovi uničujoči moči.
Torej, tako bojno orožje se pripravlja v dobi — razoroževanja.
SokoMno
Sokol Sv. Lenart v Slov. gor.
Proslava prvega decembra je imela pri nas nad vse pričakovanje lep uspeh. Na predvečer državnega praznika se je vi šila v Sokolskem do-riu telovadna akademija. Pred akademijo se je vršila po trgu bakljada. Dvorana je bila nabito polna. Polnoštevilno so bile zastopane vse javne oblasti. Z veseljem smo tudi ugotovili, da se je udeležilo naše proslave mnogo naših okoličanov. Slavnostno razpoloženje je zavladalo med poslušalci, ko je društveni moški zbor zanosno zapel našo državno himno. Nato je br. starosta v temperamentnem slavnostnem govoru orisal pomen našega mj-večjega državnega praznika, nakar je moška deca z mičnim rajalnim nastopom otvorila akademijo na okusno okrašenem odru. Vse telovadne točke so pokazale, da so se vsi vaditelji resno potrudili, za kar jim gre vse priznanje. Nad vse ljubki so bili nastopi ženske dsce. občudovali smo težke, a vendar lepo izvedene vaje članic, naravnost zadivlje-ni so bili vsi gledalci nad nastopom moškega naraščaja, ki je dovršeno izvajal ne posebno lahke skupinske vaje. Prav tako so ugajali naši člani, ki s svojimi skladno izvedenimi vajami niso prav nič zaosta>ali za moškim naraščajem. Pri akademiji je sodeloval naš pevski odsek, ki nam je zapel tri pesmi. Nastopil je prvič na ta večer tudi naš godalni kvartet, ki nas je presenetil z lepo izvedenim komadom. Vsa prireditev je bila po aranžmaju na višku. Bila je dostojna in zmagovita manifestacija sokolske in državne misli. Prirediteljem in sploh vsem, ki so sodelovali, bodi izrečena topla zahvala. Pohvalno omenjamo, da je s. Jur-manova z velikim umevanjem in požrtvovalnostjo spremljala na klavirju vse telovadne točke. Po končani akademiji se je razvila prav animirana zabava. Vsa slavnost je v moralnem oziru uspela na vsej Črti, pa tudi materijelna itmn iste je baje našega br. blagajnika zelo zadovoljila. H sklepu izrekamo na tem mestu upravi Slatine Radenci zahvalo za 100 podarjenih steklenic slatine.
Spori
Iz LNP.
V zadevi protesta SK Rapida proti verifikaciji tekme SK Rapid:SK Svoboda se zasliši o istinosti izjave kapetana SK Svobode g. Sinkoviča še saveznl sodnik g. Marinič.
Male športne vesti.
LNP se pogaja z reprezentanco Gradca za odigranje medmestne tekme Ljubljana :Gradec. Nadalje se bo v mesecu decembru vršila še medmestna tekma Ljubljana:Celie ia iinale za pokal LNP
med Železničarji in Atletiki iz Celja. Termin še ni določen.
ASK Primorje gostuje v nedeljo 7. t. m. v Zagrebu ter bo odigral z Gradjan-skim prijateljsko tekmo.
Mariborski smučarski klub, službeno.
MSK priredi za praznike dne 7. in S. t. ni. daljši izlet, in sicer čez Sv. Lovrenc na Pesek in Ribniško kočo. Odhod z viaki v. soboto popoldne in nedeljo zjutraj. Vabljeni so člani in prijatelji zimskega športa. Idealni smuk! 25 cm snega! Tajnik.
Vremenska poročila.
Zimskošportni odsek SPD Maribor-Ruše sporoča, da bo objavljal vremenska poročila s Pohorja v vseh lokalnih in drugih dnevnikih, kakor tudi v reklamnih omaricah in pri »Putniku«. V omaricah bo tudi razglašen vsak izlet, ki se bo priredil. — Prijave za izlete pa sprejema gosp. Medo Bureš v Vetrinjski ulici. — Smuk!
Kožni sejmi u Ljubljani
Dne 26. januarja se bo vršila v prostorih Ljubljanskega velesejma zopet velika dražba kož vseh vrst divjadi. Priredi jo lovska prodajna organizacija »Divja koža«, katere skrb in naloga je, da naša dobra kožuhovina doseže vredne cene. Pred vojno Ljubljana v zvezi i drugimi deželami bivše Avstrije absolutno ni prišla v poštev kot zbirališče kožuhovine iz več provinc. Vsaka pokrajina je prodajala zase in tudi na Kranjskem je prodajal vsakdo posamezno, kakor je mogel in znal. Gorenjci so prodajali na Koroško, dolenjsko blago so pokupili Štajerci, Notranjci pa so trgovali s Trstom. Največ kožuhovine od nas je šlo na Tirolsko. Po deželi so prekupovali razni kupci, ki so si s tem služili lepe denarce. Kdor tem ni zaupal, je nesel svoje blago v Ljubljano, kjer ie bil glavni sejem na dan Sv. Neže. Sejmarili so po ulicah, raznih dvoriščih in po gostilnah. Pa tudi tukaj je prišlo blago navadno zopet v roke prekupcev, ki so plačevali cene, kakor je bilo prav njim in ki še daleko niso dosegle resnične vrednosti blaga. Vsako leto so bile tako za naše lovce, če pomislimo na skupnost, izgubljene ogromne vsote.
Ko se je ustanovila »Divja koža«, ki posluje po vzorcu velikih kožuhovinar-skih tržišč, so prekupci večinoma odpadli. »Divja koža« deluje v korist lovstva brez kakega posebnega lastnega dobička:	le	za kritje svojih režijskih
stroškov si zaračuna mal odstotek od prodanega blaga, kar seveda prekupčevalcem ne more zadostovati, če hočejo od tega živeti.
Dolžnost slovenskih lovcev je, da od* dajajo divje kože svoji organizaciji in ne prodajajo podeželskim prekupčevalcem, ker s tem Škodujejo sebi in skupni stvari. Čim več blaga je zbranega na dražbi, tem večji kupci pridejo iz inozemstva, ki plačuje svetovnemu trgu odgovarjajoče cene.
Kljub številnim takozvanim razorožit-Veni:n konferencam, kljub naporom raz-'l,f> odličnih oseb, da se zniža oborože-v?r,ju vsh narodov na minimum in s teir Prepreči ponovni pokoli med narodi, pa "a drugi strani opazujemo, da ustvarja !|lodenia tehnika skoro vsak dan vedno °lj dovršena sredstva za prihodnje bo-j®van>. /Vko ne vari.' vsi znaki, se bo-?lJČa vojna ne bo vodila več samo na !r°litrih. Močno bo trpelo tudi zaledje, Ift bo sovražnik s‘remei vri tem. da uni-vso industrijo svciega nasprotnika. P.i se naj nekjhko zaščiti prebivalko p;ed bombard‘ra.ijem sovražnih ie* So projektirana močna zatočišča..ka-“°r i.e bodo mogle prodreti niti sovraž-
Rekord v mnogoženstvu
je menda dosegel neki mož v Oaklandu (Kalifornija), ki ga je tamošnje sodišče nedavno obsodilo radi večkratnega mnogoženstva in ki se je ravnal po geslu: »Vsako leto vsaj eno novo ženo!« Ta virtuoz v pridobivanju žen je imel v 23 letih nič mani nego 29 porok. Izven tesra je izvabil mnotro denarja tudi drutrim ženam in dekletom, ki jim je obljubljal zakon. Obsojen je bil na 10 let ječo._______________________
Galanten.
— Koliko let mi prisojate?
= Ne več kot polovico, kolikor jih
imate.
Za Miklavža In BoiN f
velik* sortirana uloga tu- in inozemskega -k blagi, kakor tudi različno tajno pecivo |
.Pri sladkorčku* ,, |
• Stolna ulica 6  
bombonlere, bombone, olado, kavo. aU likerje Itd. dobite pri
T/OKUC
MARI B O R
M. Zevaccoi
V senci jezuita
Zgodovinski roman.
17
To rekšt je dvakrat zaobrni' ključ v ključavnici ter se postavii med Magdaleno in med okno, da ji onemogoči vsako pot rešitve.
Magdalena pa je sedla na stol tako mirno, kakor da je preslišala njegovo grožnjo.
»Neumnosti govoiite, dragi moj. Prišla sem semkaj, da govorim z vami!«
»Z mano!...«
»Z vami! Moja prva misel je bi'n. <*r\ pridete sem-Jtaj. In nisem se zmotila, kajti vi ste tu... Če bi se vas bala, ne bi bila vstopila... Ali hočete, da se pomeniva? ...«
»Govori!... Kaj imaš povedati? Kako se boš izkušala opravičiti?«
»Ne razumete me,« je nadalievnla ona nestrpno. »Nimam se za kaj opravičevati. Saj vas nisem ljubila. Ljubila sem Franca, kralja francoskega, in sein se mu vdala brez vsake zahrbtne misli. Velika ča je za vas. da ste izvedeli to reč... Pomilujem vas odkritosrčno, zakaj, če tudi vas nisem ljubili nikoli s pravo ljubeznijo, vendar sem vam bila ves fas iskreno vdana... Vidite, torej gospod, da se nikakor ne opravičujem! ljubila sem... z vsem svojim srčen in z vso strastjo svojega telesa...«
»In zdaj se mi drzneš praviti to! Tvoja nesramnost sega tako daleč, da še poveličuješ svoj zločin!«
»Ne poveličujem ga. Izkušam vam le dokazati, da
lahko govoriva odkrito, in se zato sama prva držim odkritosti...«
»Nesramnosti!«
»Ce vam je mnogo do tega, reciva, da sem nesramna. Ponavljam vam svoje vprašanje, in pripomnim, da bo kmalu prepozno: ali hočete, da se pomeniva?«
»Opozarjam te, da ne prideš.živa iz te hiše... In zdaj govori, ako hočeš! Laži Še teh par minut, ki so ti dane, kakor si lagala vse svoje življenje!«
Izmed vsega pa ga je bolelo v tej minuti naibolj to, da Magdalena ni lagala in ni niti poizkusila opravič-be, ki bi mu bila omogočila, odpustiti ji njen greh!
V prvem trenutku, ko jo je zagledal, se je že videl v duhu, kako objemlje skesano ženo...
Zakaj nesrečnež je ljubil to lepo stvar zdaj bolj nego kadarkoli prej.
»Gospod,« Je povzela Magdalena, »pravkar ste me smatrali za prikazen ... Nekoliko je resnica v tem... Jaz nisem več ženska... nisem več Magdalena... Vprašujem se celo, ali mi še ostaja eno samo človeško čustvo razen tistega, ki vam ga hočem razodeti... Vi pravite, da me hočete ubiti... Dobro, suj mi ni več do življenja... vseeno mi je, ako umrem ... Sicer pa,« je dodala z bledim usmevom, »zdaj vem, kakšna je smrt, in se je plašim tem manj!...«
Feron jo je poslušal in drevenel osuplosti.
Povzela je:
»Hočete me ubiti; ne odgovarjam vam, ako se zgodi to pozneje, kadar bo izvršeno delo, ki ga imam v mislih.«
»Kakšno delo?« je zarenčal Feron.
»Kakšno delo? Torej se mislite maščevati samo nad mano?« je vprašala ona s prezimim smehljajem.
»Seveda ... z žensko je laglje opraviti!...«
»Bodite brez skrbi!... Tudi on pride na vrsto.«
»Ali res?« je vzkliknila Magdalena in vstala. »To* rej sovražite kralja francoskega dovolj, da se poizkusite osvetiti?...«
»Rekel sem; tudi on pride na vrsto. Najprej vi. potem on «
Ne da bi opazil to, je zdaj tudi Feron prenehal tikati svojo ženo.
»Če je tako,« je rekla ona in se pogreznila spet v svoj mračni pokoj, »se bova razumela brez težave Kajti sovraštvo je tisto edino čustvo, ki sem vam dejala pravkar, da je še ostalo živo v meni. Vse drugo je umrlo!...«
Feron je zaihtel in stisnil pesti.
»Nesrečnica!« je zahropel.
»Kaj vam je, gospod?... To, kar pravim, varil mora vendar ugajati...«
»Nesrečnica!... Ko vas slišim govoriti v vašem sovraštvu, me boli in muči ravno tako, kakor da bi govorili o svoji ljubezni do njega...«
»Motite se, gospod« je dejala ona mrzlo. »Ne sovražim kralja fancoskega, ker me je zapustil. Jaz ni" sem zavržena ljubimka, k: se ji ljubezen spremeni za trenotek v sovraštvo... Moje sovraštvo obstoji iz za* ničevanja. Sovražim kr.iija francoskega, ker ,e podlež, dočim "."m ga imela za viteza! Sovražim ?a> ker je bil porušil malika, ki sem ga bila postavila ^ svojem srcu, porušil ga z lastno roko in izpremeni! t3' ko moje srce v razvalino! Sovražim ga z zaničeva* njem! In hočem se maščevati... Ali hočete združi” svoj obup z mojim sovraštvom? Združena bova ne* premagljiva!«
(Nadaljevanje prih./
Premo* Peklenica
brez smradu in kamenja, malo pepela. Po vozovih Din 38.— franko dom. B. GuStin, Cankarjeva 24, telefon 2499. 3053
Gojzerce,
nepremočljive Ima najceneje v ra’0* gl Brzopotplata. Tattenbachova ul
_Jt. 14.__________________________XXXVII.
NaJboUSa
tn najcenejša dalmatinska vina, bela in črna, dobite le v prvi dalmatinski kleti v Mesarski ulici 5. (Pod Glavnim trgom.)	„	.38
Dobro ohranjeni moški gojzerji poceni na prodaj. Istotam kot primerno darilo za Miklavža ali Božič krasen kovlnast inventar. Prešernova 19.
Prod' '“'Vo za bufet spreime takoj Kolodvorska restavracija, Maribor.	3450
Pie enlne,
vse vrste po meri In okusu ter vsa popravila Izvršuje hitro in točno po naj nižji cen! mehanična ptetarna Javornik Vojašniška ui. 2, Maribor. XXIV
a—aata—»aeeaeieaeaoeaoeeeeeeeeoeeei
Miklavžev veter
bo v nedeljo, dne 7. decembra 1930
v f ottilnl TontSe v Pekrah
Pojedina domačih, prekajenih in kašnih klobas. Začetek ob 1. uri popoldne. —- Vstop prost.
m
aaaaaaa>aaaa«»aaiaaaaaaaaaaaaaaa
aaaaaa
Trisobno stanovanje
oddam s 1. januarjem. Naslov v upravi lista.	3464
Koks,
Mejovšek, Tattenbachova 13, tel. 2457.
3320
InseriraJte
v
..Veterniku"
Stalna prilo2nottna prodaja velike zaloge
nogavic, telovnikov, puloverjev,
vsakovrstnih hišnih in kuhinjskih potrebščin, posebno
karlovarske porcelanaste posode
pri KormaoB D, oddelek mikov. Maribor. Gosooska 3
Klobase vseh vrst. domače, vsako soboto in nedeljo pri O s e t u, Mariborski dvor.	3351
Prazno ali opremljeno sobo
s prostim vhodom oddam takoj. Ta* borska ulica 11/1.	3^?
Lepo opremljeno sobo
oddam dvema gospodoma. Smetanova ulica 46/1, vrata 6.	315*
Iščem
za takoj dvo do trisobno stanovanj® s pritiklinami, eventuelno s kopalnico v bližini centra. Naslov v upravi. 34$
Najlepša
(Tliklaužeua darila
KomomU »Jutra« » Ljubljani: predstavnik Izdajatelja tn urednik: FRAN BWn ZOVIC v Mariboru. T|Sk» Mariborska tiikarna d. d, predstavnik STANKO DETELA
t Mr-ihoru.
______V	Mariboru,	dne	5	xn	1030
“T1 mm «n
 — • ■ ■ ■■........................................................................
~SNa 1
————■—■MriT Ifllf—
Moške
galoše