Naročnina Inevna Izdajo sa državo SHS oeseCno 20 Din polletno 120 Din ■elolelno 240 Din in Inozemsfvo neseCno 35 Din leddlsKa Izdala celoletno vjugo-ilavljl SO Din, za Bozemstvo lOO D VENEC S ïedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 alolp. pelll-vrslû mali oglasi po 150 ln 2 D.več )1 oglasi nad 43 mm v i Sine po Din 2-50, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din O Pri večlem □ naročilu popust Izide ob 4 s. I vi ti oj rožen pondeljko In dneva po prazniku Uredništvo te v Kopltarfevl ulici št. 6 111 Bolcopiai se ne vraCafo, nefranlclrana pisma se ne sprefemafo ' Uredništva telefon št. 20S0. upravnlštva št. 2328 Političen list sa slovenski narod Uprava fe vKopltarfevl ul.št.6 - Čekovni račun: Cfublfana štev. lO.qSOJn 10.349 jreb '.797 »a lnserate. Sarafevošt.7563, Zaai št. 39.011. Praga In Dunaf št. 24.7 Na potu k mirni poravnavi z Italijo. »rotiverska obznana Framasonstvo triumfira, ker je večina za-nodajnega odbora belgrajske skupščine rejela kancelparagraf in ni čuda, če ga utro«, ki je prvi glasnik framasonstva v drvi SHS, pozdravlja kot »svitanje novega dne-, kojega dragocene posledice se danes še dajo pregledati«. Framasonstvo je doseglo naši državi uspeh, ki ga sme z zadovolj-oin zapisati v anale svojega antikrščanske-rovarenja. Če postane sklep zakonodajnega odbora kon, potem je jasno, da dobimo z njim za-n izjemnega značaja podobno kakor je n. . zakon o zaščiti države. Kajti oba ta za-na sta glede kvalifikacije po njih prepo-danega dejanja tako nejasna, da naravnost ivata k najsamovoljnejšemu tolmačenju in mstavljata obtoženca nevarnosti obsodbe či-I po subjektivnem pojmovanju sodnika, tncelparagraf pa je še celo bolj izjemen nego antilkomunistična obznana, ker zadeva samo stan v državi, dtihovski, oziroma mu naja za »zlorabo oblasti« kazen, ki daleko preja ono, ki n. pr. zadene civilnega uradnika, 0 vzame podkupnino. Prav radi tega se je zakon, kjerkoli se je predlagal ali sprejel, iatral za kulturnobojen, naperjen proti svodi vere in Cerkve ter proti njenim organom, se je povsod po prenehanju borbe med rkvijo in državo pustil pasti, tako da ga no-na moderna država ne pozna več ali ga ij ne izvaja. Prvič priznava danes vsaka kulturna dr-i'a izvzemši Rusijo in Mehiko popolno svo-io cerkve v njenem delokrogu in tudi naša :ava jo slovesno proglašuje. Izvrševanje du-vniške službe je stvar, ki podleži zgolj vodil in nadzorstvu cerkve, ker je to bistvena ikcija cerkve, brez katere je vsako njeno lovanje nemogoče. Podvreči to funkcijo boli več bodisi menj obsežnemu nadzoru svet-oblasti se pravi okrnjevati svobodo cerkve n, kjer je najbolj potrebna, pomeni zato alvtično najgloblji poseg v to svobodo, v incipu pa to svobodo sploh negira. Zato ša ustava, ki z drugo določbo podrejuje slu-bnike cerkve v izvrševanju njihove dušno-stirske službe posvetni oblasti, s tem, da jo îejuje po njenih vidikih, sama sebi naspro-e. Ta ustava krši sama sebe, zakonodajni sek pa je s svojimi kazenskimi določili akcioniral tudi praktično kršenje načela o Dbodi cerkve, ki se v ustavi izpoveduje kot neljno načelo! Preko tega ne pride nobena imasonska rabulistika! Protiverski in proticerkvehi namen za-na se spozna najbolj na njegovi stilizaciji. ij se pravi zlorabljati duhovno oblast v ankarske svrhe? In kaj naj pomeni, da je hovnik podvržen kazenskemu določilu o »rabi svoje oblasti ne samo v cerkvi in v ojih spisih, nego tudi »sicer pri izvrševa- 1 svoje službe«? In zakaj noben drug člo-k v državi za tako dejanje ni kaznjiv? Ali amo določbe proti ministru, veliJkemu žu-nu, uradniku sploh, ki bi se svoje oblasti služeval v to, da n. pr. pospešuje radikalno demokratsko stranko0 In kdaj se du-vska oblast v strankarske namene zlorab-I? Ali se duhovska oblast zlorablja, ako šni pastir svari pred čitanjem protiverske-časopisja, kar je ravno po svojem duhov-oi poklicu dolžan? Ali se duhovska oblast irablja, ako duhovnik vernikom tolmači, da eše proti svoji vesti, če volijo ali kakorkoli dpirajo stranke, ki imajo v svojem progra-u brezversko šolo, ko pa je to njegova naj-etejša dolžnost? Ali izrablja svojo duhovsko ilast, če graja protiverske in krivične zako-!, ko pa je ravno v to poklican? Ali ga bo ndar ovadil, če bo bičal kapitalizem, ki ima mes v oblasti državo? Gotovo — saj je ka-ializetn tudi stranka in sicer najmočnejša v ?.avi, vsak duhovnik pa krščanski socialist j po načelih, ker drugega biti ne more. Da-li ihovnik zlorablja svojo duhovsko oblast, če ani papeža, ki ga framasonske stranke ali ihovo časopisje napada? Ali bodo duhov-ka kaznovali, če se bo izrekel zoper civilni kon ali laizacijo šole? Če bo sploh govoril javnih zadevah kot dušni paslir in slabo ilitiko, ki nasprotuje veri in morali, grajal? i končno ne bo varen niti izven cerkve, ker i sodnik laliko smatral, da je duhovnik po-esedo. v Rim, 5. maja. (Tzv.) »Corriere della Sera« javlja, da se bodo začela med Belgradom in Rimom pogajanja, v katerih se ne bo govorilo o tiranskem paktu. To da je predlagala sama jugoslovanska vlada, zakar da je prišla iniciativa iz Italije. Belgrad, 5. maja. ^Samouprava« se ponovno peča s položajem v albanskemu sporu in piše med drugim: »Ozirajoč se na evropski interes za ohranitev miru smo sprejeli predlog velesil za direktne pogovore z Rimom. Toda bilo bi absurdno z naše strani, ako bi pristali tudi na to, da Italija vnaprej oktroira te pogovore in jih spravi na tla, ki so njej po volji. Taka zahteva Italije spominja po svoji neumerjeni pretencijoznosti na zahtevo grofa Ehrenthala o priliki aneksijske krize, ko je pristal na sklicanje evropske konference, a obenem vnaprej izključil vsako diskuzijo o aneksiji Bosne. — Za nas je v vsem tem sporu glavno, da se pravilno uredi mednarodni položaj Albanije v duhu sklepov, ki so jih v tem vprašanju sprejele velesile in da se avtentično ugotovi, ali so pravice, ki jih je pridobila Italija s tiranskim paktom v Albaniji, v skladu z duhom in značajem teh sklepov velesil in z interesi miru. Belgrad, 5. maja. (Izv.) Po ozdravljenju od težke bolezni je načelnik SLS g. dr. Anton Korošec prispel predsinočnjim v Belgrad, kakor smo že včeraj poročali. Dasiravno je povsem razumljivo, da se načelnik največje slovenske stranke in predstavnik slovenskega naroda po daljši neprostovoljni odsotnosti informira o vseh aktualnih državnopolitičnih vprašanjih, vendar se je iz njegovega prihoda naredila v tukajšnjih krogih velika senzacija. Vse časopisje je na široko razpravljalo o njegovem prihodu. Vladno »Vreme« izrablja to priliko, da poda svoje mišljenje o možnosti vstopa Slovencev v vlado. To mišljenje obstoji v glavnem v tem, da bi bilo potrebno, da Slo- Demokratska koruprfjska afera -- odložena. Belgrad, 5. maja. (Izv.) Svoječasni predlog poslanca dr. 11 o d ž a r j a v anketnem ob-boru, da se kaznujejo vsi, ki so kakorkoli sodelovali pri korupciji, za katerega so glasovali tudi radikali, še vedno obstoji. Mnogo je bilo krika in vika v javnosti, češ, da je bil dr. Hod-žarjev predlog še premalo strog. Vso hinav-ščino takih trditev je ovrgel dr. Hodžar v javni polemiki s stvarnimi dokazi in izjavil, da ga bo zelo veselilo, če bodo vsi njegovi nasprotniki tudi v bodoče zastopali isto sta lišče v ankelnem odboru. Nič ne škoduje, če je kdo v vprašanju korupcije strožji, kakor poslanec dr. Hodžar, foda politika je šla svojo pot; najprej je član samostojno-demokratske stranke popolnoma opustil delo v anketnem odboru, ker bi njegovo navidezno strogo proti-korupcionistično stališče laliko postalo samo-stojno-demokratski stranki sami nevarno. Danes je prišla v anketnem odboru na vrsto bencinska afera. Poročilo je imel sestaviti radičevec dr. Banković. V bivši Davi-dovičevi vladi je minister dr. Belimen sestavil komisijo, ki nai vso zadevo strokovn^aško Pariz, 5. maja. V »Petit Parisien« razpravlja Seydoux o razlogih, ki narekujejo Mussoliniju, da zavlačuje rešitev spora z Jugoslavijo. Zdi se. piše list, da Mussolini sedaj ni več za direktna pogajanja. Kaj še hoče? Saj je lahko uvideti, da mora italijanska vlada z zavlačevanjem samo izgubiti. Angležem že pohaja potrpežljivost. A tudi jugoslovanska vlada, ki je bila doslej tako dobro razpoložena za sporazum, izgublja svojo dobro voljo in se začenja odmikati, ker ne vidi jasno, kaj mislijo Italijani ter se boji, da ne bi padla v nepredvideno past. Vrhu toga se sestane Mala antanta. Pa naj piše italijansko časopisje karkoli hoče. Mala antanta je trdnejša nego kdaj prej, ker imajo države, ki jo sestavljajo, velike skupne interese. Za Italijo bi bilo bolje, ako bi se sporna vprašanja preje začela obravnavati v direktnih pogajanjih med Rimom in Belgradom nego na konferenci Male antante. Italijanske pripravo na meji. Italijansko časopisje je demantiralo vesti o italijanskih vojnih pripravah na meji. Temu nasprotno ugotavlja »Olizorov« poročevalec, da Italija nadaljuje zbiranje vojaštva na naši meji. Vsi polki v Julijski krajini so v polnem vojnem številu in popolni vojni opremi. Dosltiženo moštvo se ni odpustilo, rezervni častniki so vpoklicani. Minuli teden so spravili na strategično važne točke težko artiljerijo. Med Idrijo in Snežnikom so dispo-nirane v prvi vrsti dve brigadi, in sicer brigada »Sassari« in »Casale«. Dve brigadi stojita na Goriškem, dve pa med Puljem in Pa-zinom. V okolici Malega Lošinja se organizira baza za pomorska letala in podmornike. Gibanje albanskih kačakov in komitašev. Belgrajska »Politika« objavlja poročilo svojega dopisnika iz Djakovice o sumljivem gibanju kačaških in komilskih čet onstran albanske meje. Ti elementi, ki so se nekaj časa držali v notranjosti Albanije, so se zadnji čas zopet pojavili v bližini meje. Vsi so dobro opremljeni in oboroženi. Te vesti potrjujejo tudi albanski begunci. Obmejno prebivalstvo na naši strani je vznemirjeno in je prosilo oblasti za orožje, da more ob morebitnem na padu samo obračunati z zločinci. venci vstopijo v vlado, vendar da sedaj za tc ni pravega povoda, ki bi bil potreben za for-melno izvršitev te splošne želje. Nerazumljivo je, da prihaja taka želja ravno v času, ko se nahaja v Belgradu voditelj SLS, ki gotovo ni prišel z namenom, da v tem pogledu posreduje in vpliva. G. dr. Korošec se nahaja v Belgradu iz čisto informativnih vzrokov in je v tem pogledu tudi danes obiskal svoje pri-jatelje iz raznih strank, na drugi strani pa so tudi njega obiskali številni prijatelji iz političnih, parlamentarnih in družabnih krogov. Iz tega delati kake kombinacije, je dano vsakemu na prosto voljo. preišče. Ta komisija je delala več mesecev in ugotovila, da bo država trpela veliko škodo, če se zadeva takoj ne likvidira. Komisija jo ugotovila višino škode, ki jo ima država plačati Rajkoviču. Ugotovila pa je tudi državne organe in med njimi tudi ministre, ki so s svojim postopanjem to škodo zakrivili, Škoda, ki so jo povzročili, je v milijonih številčno navedena. Anketni odbor je po izvršeni preiskavi poveril dr. Bankoviču nalogo, da izdela poročilo za narodno skupščino. Njegovo poročilo se naslanja na mnenje strokovnjaške komisije, postavljene od bivšega ministra dr. Behmena. Zastopa mnenje, da mora država Rajkoviču od omenjene komisije ugotovljeno škodo takoj izplačati in da so za to škodo odgovorni državni organi, ki so imeli s to zadevo posla. Ker so slučajno ti organi pripadniki demokratsko stranke, je bilo zanimanje za današnjo sejo anketnega odbora veliko. Vtis zadnje seje je bil namreč ta, da bo od dr. Bankoviča sestavljeno poročilo dobilo večino glasov v anketnem odboru. Na današnji seji pa je demokrat T i 111 o t i j e v i ć naenkrat predlagal, da se naj pred sklepanjem c poročilu o bencinski aferi zaslišita še dve priči, kar jo večina anketnega odbora spre-jela. Predsednik де uato sejo zaključil in jjavilj Kombinacije o bivanju dr. Korošca ¥ Belgradu. da bo prihodnja seja sklicana pismenim potom. Na dnevnem redu bo razprava o prvem poročilu o nekem novem slučaju. Kaj to pomeni? Bencinska afera je spravljena z dnevnega reda za nedoločen čas, ker so v njo zapletene odlično osebe iz demokratske stranko. Manjka vesti in hrabrosti končati tako ali tako to kočljivo vprašanje. Kako je postopala SLS v tem pogledu, ko je bila v vladi ? Po svojem zastopniku v anketnem odboru je stavila v Rade Pašičevi aferi predlog, da se kaznujejo vsi krivci brez izjeme, pa najsibo to minister ali kdo drugi. SLS ni gledala na eventualno nevarnost, da v tem vprašanju pride do razcepa v vladi. Takrat so radikali glasovali vsi za predlog BLS, demokrati pa so smatrali za bolje, da se glasovanje odloži ad kalendas graecas. Isto stališče so zavzeli tudi samostojni demokrati. NAŠA LETALCA NA POVBATKU IZ BOMBAYA. t Zagrob, 5. maja. (Izv.)' Naša aviatika, Id sta poletela v Indijo, javljata, da se nahajata pri popolnem zdravju in nadaljujeta svoj povratek. Priletela sta že do Basore. RAZCEP HSS V SINJU. v Split, 5. maja. (Izv.) Iz Sinja se javlja, da je ob priliki včerajšnjega glasovanja v občinskem svetu prišlo med občinskimi odborniki HSS do razcepa, ker je nekaj radičev-ekih odbornikov glasovalo za HPS. PEGASTI TIFUS V SARAJEVU, v Sarajevo, 5. maja (Izv.) Predvčerajšnjim je bilo prijavljenih na mestnem fizikatu nekaj novih slučajev pegastega tifusa, tako da je sedaj javljenih skupaj 15 slučajev te nalezljive bolezni. a VEDI KUPILI JUGOSLOVANSKO TOVARNO VŽIGALIC, v Osijek, 5. maja. (Izv.) »Dravo«, največjo tovarno vžigalic v Jugoslaviji so kupili Švedi. POPRAVA ŽELEZNIŠKE PROGE ZAGREB-OSIJEK. v Zagreb. 5. maja. (Izv.) Ker je proga med Zagrebom in Osijekom v slabem stanju, je ministrstvo odločilo, da se začne s popravami. Svetovna gospodarska konferenca. v Ženeva, 5. maja. (Izv.) Bivši minister Hermes je izjavil zastopnikom nemškega časopisja, da bo delo konference imelo uspeh le tedaj, če 9e bo dovolj upoštevala svetovna agrarna kriza. Opozarja na spomenico Nemčije glede neposrednega sodelovanja med poljedelskimi proizvajalnimi zadrugami in kon-sumnimi zadrugami, ker bi se s tem odstranila razsežna vmesna trgovina. Podal je časnikarjem tudi sliko o stanju različnih produktivnih in konsumnih organizacij. v Ženeva, 5. maja. (Izv.) Na današnji seji svetovne gospodarske konference je predaval holandski delegat Zimmermann, ki je opozarjal na velikopoteznost ameriške gospodarske politike in na primere skupnega gospodarskega nastopanja med državo in gospodarskimi krogi ter priporočal, da tudi Evropa sledi temu zgledu, čeravno je vsled spremenjenih razmer tako gospodarstvo v Evropi otežkočeno. Davčna obremenitev je nesorazmerno visoka in resno ovira gospodarski napredek. Omenil je tudi važne zahteve v vprašanju eksporta iz evropskih držav. Na današnji dopoldanski seji je govoril tudi japonski zastopnik Shitoši. v Ženeva, 5. maja. (Izv.) Vodja ruske de-jlegacije Osinski in tajnik Slcin sta danes pred začetkom dopoldanske seje obiskala nemškega državnega tajnika dr. Trondlburga. v Ženeva, 5. maja. (Izv.) Na današnji seji je govorila tudi avstrijska zastopnica ga. Emi Freundlich kot zastopnica Mednarodne strokovne zveze. Poudarjala je pomen teh zborovanj za konsumente. Za ureditev gospodarskih odnošajev sta mogoči dve poti, ena despotska, druga demokratična. Mednarodni karteli ne smejo biti na škodo konsumentov. Njih organizacija mora služiti ne samo bogatim, temveč ljudstvu sploh. Govorila je dalje tudi o gospodarskih problemih malega kmeta, katere uničuje široko razvita vmesna trgovina. Problem brezposelnosti v industriji se da rešiti samo obenem z mednarodnim dogovorom med raznimi industrijskimi panogami. Načeti pa bo treba tudi vprašanje, ali je sedanja oblika gospodarstva res edino pravilna in edino mogoča. \ Madjarski nacionalisti za federacijo z Jugoslavijo. IZJAVA VODITELJA MADJARSKIH NACIONALISTOV, POSLANCA BOSA. - MADJARSKA MORA V KROG BALKANSKIH DRŽAV. — DRUŽI. — PROTI MALI ANTANTL JULIJA GOM-NARAVA NAS Nove poplave ob tfississipiju. v Now Orléans, 5. maja. Izv.) Ob Missi-sipiju je voda zopet podrla dva nasipa pri Vicksburgu in Natcbez in poplavila velik obseg zemlje. Razsežne pokrajine v Lousiani so poplavljene in prebivalci so morali ozemlje zapustiti. Vo stopil le prav naše moči. In za slednje ravno gre. le »Frankfurter Zeitung« in drugi nem listi prinašajo sledeče poluslužbeno poroč V zadnjem času se je od raznih strani po čalo, da se v kratkem začno pogajanja za r sodiščno pogodbo med Nemčijo in Jugo vijo. Neki berlinski list je vedel celo poroč da bo jugoslovanski poslanik vrhu tega pr lagal prijateljsko pogodbo. Kakor izvemo,, vse te vesti netočne. Od nobene strani zadnjem času ni prišla pobuda za taka po| janja, tudi ne od strani poslanika B a I « d ž i č a , ki je imel konccm minolega td pogovor z državnim tajnikom Schubcrti Taka pobuda bi padla tudi v zelo kočljiv nanjepolitični položaj, ki obe strani oporni k previdnosti. Kajti žc pogajanja za raz diščno pogodbo bi se smatrala v Rimu spričo nepojasnjenega stanja v albansk konfliktu — kot demonstracija proti Ita V Berlinu, kjer so sicer načelno pripravlj da z vsemi deželami in posebno tudi z Ju slavijo sklenejo arbitražne pogodbe, sev ne čutijo nikakega veselja, da bi dali si nevtralnost v albanskem konfliktu, ki jo s štujeta tako Rim kakor Belgrad, osumni O pogajanjih za prijateljsko pogodbo spi teh okolnosti seveda žc cclo ne more biti vora, kakor tudi najbrže nc dovedejo do lja italijanska prizadevanja za prijatel pakt z Nemčijo, ki se po sklepu arbitra pogodbe nadaljujejo. Poslanik Balugd/ić tudi izjavil, da jugoslovanska vlada nem * stališče popolnoma razume. Zaenkrat se bo torej skušalo izhajati brez arbitražne pogodbe in se zadovoljiti z dobrim razmerjem, ki se je v teku zadnjih |et razvilo med obema deželama in ki se na obeh straneh visoko ceni. Razen tega politična pogajanja pravzaprav nimajo zmisla, dokler gospodarski odnošaji niso s pogodbo urejeni. Začelo se bo torej, kakor je bilo že dolgo predvideno, s trgovinskimi pogajanji. Belgrajska »Samouprava« z dne 4. t. m. objavlja uvodnik pod naslovom »Nemčija in mi«, v katerem piše: Ne samo naša, nego tudi celokupna svetovna javnost je opazila in na-glasila objektivno stališče največjega dela nemškega časopisja v sedanjem sporu med Italijo in našo kraljevino. Ako se upošteva, koliko brezobzirnostjo je udarilo italijansko {asopisje proti naši državi in njeni v celokupnem svetovnem mnenju priznani miroljubni politiki, ako sc dalje upošteva, na kak-Sen način, s kakšnimi sredstvi in po kakšnih kanalih so se lansirale tendencijozne in sen-»cijonalne vesti o naši državi, potem moramo z naše strani še močnejše naglasiti objektivno stališče nemške javnosti. Nedvomno bo naš narod, ki je v celi svoji zgodovini izpričal svojo lojalnost in viteško korektnost nasproti prijatelju in neprijatelju, izkazal ludi velikemu nemškemu narodu svoje pričanje m hvaležnost. — Med mnogoštevilnimi nemškimi listi je v zadnjem našem sporu z Italijo zavzel posebno objektivno stališče veliki berlinski list »Germania«, eden od naj-ražnejših glasil nemškega centruma.« »Samouprava« nato obširno ekscerpira članke, ki jih je prinesla »Germania« o Jugoslaviji iz peresa svojih posebnih poročevalcev odnosno »dličnih centrumovih politikov. Balkanske države proti boljševiški propagandi. Kakor poroča zagrebški »MorgenblatU, se ned balkanskimi državami — Turčijo, Bolgarijo, Grško, Romunijo in Jugoslavijo — vr-pogajanja o enotnem nastopanju proti bolj-eviški propagandi v teh deželah. List nagla-, da ta skupni nastop ne bo imel kakega »litičnega značaja, ampak bo le skupno po-lopanje policijskih oblasti omenjenih držav. ! kratkem se bo vršila konferenca policijskih efov teh dežel, na kateri se bodo določile po-Irobnosti o skupnem nastopu varnostnih ob-asti proti nevarno se razpleta joči boljševiški iropagandi. Kje se bo ta sestanek vršil, se irikriva. Pri tem je glavni namen dognati, e je sedež boljše viške propagande na Bal-anu. Splošno se je mislilo, da je to Cari-ra^in.da turška vlada z ozirom na svoje več li manj prijateljske zveze z Rusijo tako bolj-evišpfOj propagandno centralo za sosedne dr-ave trpi. Toda izkazalo se je, da je to ne-esnično, ker turška vlada v Angori ostro na-topa proti boljševižkim agentom, četudi ti ne iše propagande v Turčiji, ampak med sose-. Sicer pa je vseeno opazovati velik naval ušivih turistov v Turčijo. Vsi ti so vedno do ro oskrbljeni z denarjem. Enako so polna enarnih sredstev in ljudi ruska oficielna za-lopstva. Vse to kaže, da se boljševiška Ru-Ija preko turških tal pripravlja za novo pro-açtandno ofenzivo na Balkan. erouk na srednjih šolah VčeTaj smo poročali, da se je katoliški ipislkopat zavzel pri prosvetnem ministrstvu la verouk v 7. in 8. razredu srednjih šol. Do-ali smo temu poročilu še, da se je na anketi mječasno o tem razpravljalo in da sta za hranitev verouka v 7. in 8. razredu srednjih >1 nastopila dva delegata iz Hrvatske, dočim tovenskih delegatov baje noben ni odprl ust. Z merodajnega mesta smo zvedeli, da so slovenski in hrvatski delegati v tem važnem vprašanju sporazumno postopali ter vsi izvršili svojo dolžnost v polni meri. Posledica tega sporazumnega nastopa delegatov iz Slovenije in Hrvatske je bila ta, da n i prevladalo mišljenje, nasprotno verouku, marveč da noben izmed stavljenih predlogov ni dobil večine. Tako je vprašanje verouka v 7. in 8. razredu srednjih šol ostalo nerešeno. Dodamo še, da je profesorsko društvo, sekcija Ljubljana, izdelalo po članih-veroučiteljih učni načrt za verouk, v katerem ste predvideni po dve tedenski uri verouka za vse razrede srednjih šol. Iz tega je jasno, da gg. delegati, ki so kot člani profesorskega društva sodelovali na omenjeni anketi, niso mogli zavzeti drugačnega stališča, kakor ga je zavzelo njihovo društvo. S tem naj ho popravljena krivica, ki se je zgodila gg. delegatom vsled nesporazum-ljenja. Nesporazumljenje pa je zakrivilo dejstvo, da ministrstvo o tej anketi ni izdalo pričakovanega in obljubljenega komunikeja, ki bi bil širšo javnost obvestil o delu in sklepih ankete, do katerih ima javnost vsekakor svojo nesporno pravico. Mesto komunikeja je ministrstvo razposlalo vsem strokovnim društvom samo sklepe in smernice, v katerih je pač pojasnjeno, da je predviden verouk v prvih šestih razredih srednjih šol, dočim je označeno vprašanje glede verouka v 7. in 8. razredu srednjih šol kot nerešeno. Po zatrdilu, ki je je prosvetno ministrstvo še prej dalo na številne predstavike v tej zadevi, se bo vprašanje verouka v 7. in 8. razredu srednjih šol rešilo sporazumno s pristojnimi verskimi predstavniki. Ta cilj je imela tudi predstavka katoliškega episkopata v prosvetnem ministrstvu. na Med železničarji vlada veliko razburjenje radi redukcij, ki so sc pričele v železniški upravi. To razburjenje je tudi razumljivo, ker so vsled teh redukcij mnogi železničarji res težko udarjeni. Pripomnimo pa, da Je v ljubljanski direkciji v tem oziru še najbotjše. Kajti po drugih ravnateljstvih je bilo odpu4 ščenih neprimerno več osobja ko pri nas. Pri nas je ravnateljstvo izvedlo redukcijo na ta način, da je osobje ostalo v službi, da pa so se znižale mezde. Vzrok redukcij pa ic nasiccinji: Ljubljansko ravnateljstvo je dobilo za osebne izdatlce v svojem delokrogu za 6—7 milijonov premajhen kredit. Po sklepu finančnega odbora je namreč na ljubljansko direkcijo došlo le okrog 19 milijonov dinarjev. Ugotavljamo, da so poslanci Jugoslovanskega kluba v finančnem odboru nastopili proti tem redukcijam, ki niso le na škodo delavcem, ampak tudi na škodo železniški upravi, ki s temi zneski svojih naprav ne more vzdrževati tako, kakor to zahtevajo interesi prometa. Toda tedanja večina v finančnem odboru, obstoječa iz radičevcev in radikalov je preko vseh teh ugovorov in tehtnih razlogov opozicije mirno izvr-šija redukcijo budžetskih številk, ki se tedaj pretvarjajo v redukcijo plač in zaslužka. Tu leži vzrok sedanjim redukcijam. Ko je SLS prišla v vlado, je bil proračun v finančnem odboru že izglasovan, kar pri nas lahko vsakdo ve. Ni treba tudi povdar-jati, da se proračun, ko je enkrat sprejet v finančnem odboru, v zbornici ne da več bistveno popraviti. Tako tudi SLS od prejšnje večine sprejetega proračuna ni mogla več popraviti, ampak je, ko je glasoval zanj v zbornici, imela že zagotovilo, da se bo ta zadeva dala drugače urediti. V finančnem zakonu je bil med drugimi sprejet amandman, s katerim se vlada pooblašča, da po najetju Blerovega posojila za investicije, zase postavke o investicijah črta iz proračuna ter zneske, ki so v proračunih določeni za investicije prenese (virmira) na druge postavke, ki so po proračunu nezadostno dotirane. Kar še preostane, se za toliko znižajo davki. To je pomen tega amandmana. V proračunu za ministrstvo prometa je bilo določenih okrog 100 milijonov dinarjev za investicije. Te investicije se bodo sedaj izvršile na račun novega Blerovega posojila, ki je bilo izvršeno pod vlado, v kateri je sodelovala SLS. Zato sedaj v proračunu tega prometnega ministrstva preostaja okroglih 100 milijonov, ki se na podlagi pooblastilnega amandmana lahko prenesejo na tiste postavke v železniškem proračunu, ki so bile nezadostno dotirane. Ker je SLS sredi aprila izpadla iz vlade, zato ji ni bilo mogoče v vladi izvesti to, kar je bilo domenjeno. Pač pa jc dolžnost sedanjo vlade, da to izvede. Kakor smo žc zgoraj omenili, to ne zahtevajo le interesi delavcev, ampak je tudi v interesu prometa. Ako ostane pri teh redukcijah, bo s tem najbrž udarjena država. Železniška služba ne prenese takih redukcij. Čc tc ostanejo, bo to bridko občutil naš promet, ki že danes ni na višku. Treba pa je, da se to virmiranje na podlagi pooblastilnega amandmana iz finančnega zakona hitro izvrši. Sedaj so za dela in popravila na progi najprimernejši meseci. Čc bo "Hezniška uprava tc mesece zamudila, bo za-udila celo leto in s tem napravila državi sami ogromno škodo. Zato so in bodo poslanci SLS, četudi niso več v vladi, vlado opozarjali na to dolžnost in nujno potrebo države in delavcev. Kar se tiče posebej razburjenja delavcev v mariborski kurilnici, s katerim »Jutro« uganja svojo demagogijo, je stvar sledeča: Kurilnica spada v delokrog ljubljanskega ravnateljstva, kjer so se plače reducirale iz zgoraj omenjenih razlogov. Delavnice bivše južne železnice pa spadajo pod kompctcnco generalne direkcije. Ta pa je dobila zadosten kredit, da ji ni bilo treba plač reducirati. Razumljivo je, da so delavci v kurilnici sedaj'še bolj razburjeni, ko vidijo, da delavci v delavnicah prejemajo dosedanjo plačo nemoteno naprej. Iz zgoraj navedenega jc razvidno, da je hujskanje »jutrovcev« proti SLS čisto navadna demagogija, ki izrablja težki položaj delavccv, katerega SLS ni zakrivila, ki pa ga je mogoče popraviti, če se izvede virmiranje v zgorajšnjem smislu, kar je ravno omogočila SLS. In veliko upanje imamo, da se bo to virmiranje izvedlo. Ugotavljamo šc enkrat, da je to virmiranje mogoče samo na podlagi amandmana, za katerega je glasovala SLS in proti kateremu je tedaj upilo ravno »Jutro« na vse pretege. To je resnica — vse drugo je demagogija in zavijanje I dîda nehvaiežnost. Tole gorostasnost je izustil Stjepan Radič na ptujskem sestanku, kakor poroča v Kmet-skem listu gospod Prepeluh: »V dunajskem parlamentu jo bilo mogoče, da so Hrvati in Slovenci sodelovali kljub mnogim razlikam v raznih ozirih. Po polomu Avstrije pa je krenil dr. Korošec na nova pota in njegovo današnjo naziranje je: Do Siska Slovenci, od Siska da-lje Srbi. Hrvati za dr. Korošca ne oksistirajo.« Take izjave je zmožen pač samo Stjepan Radič, ki je nehvaležen pozabil, da je on prelomil besedo, dano ob Markovem protokolu, da je bil Korošec tisti, ki je Hrvatom ugladil pot v Belgrad, da je Korošec omogočil Radiču vrnitev v domovino, da je Korošec tisti, ki je To je pravi zamotek Aspirin tableta <&аул Pazite na modro-belo-rdečo pečatno zuamkol z vsem vplivom izsilil dr. Mačka za podpredsednika skupščine, da je bil Korošec tisti, ki je hotel pripraviti Hrvate k zakonitemu rednemu delu v parlamentu brez kapitulacije. Vse to pač kaže, da je Korošec bolje in več skrbel za Hrvate kot Radič sam. Tudi Radič je bil deležen Koroščeve skrbi, v zalivalo pa je v zadnjih krizah redno intrigiral proti vstopu SLS v vlado. To je resnica, in kar pripoveduje Radič, je v bistvenem nasprotju z njo. Д Proti Rimu je nastopil Radič v Ptuju prav v tonu protesiantovskih in starokatoli-ških pridigarjev: »Mi Hrvati smo katoličani, iu to dobri katoličani, ampak mi nismo nikdar papisti.« »Dober« katoličan Radič vpije torej: proč od Rima!, prav kakor vsi kulturno-bojneži. Д »Skupna etika.« G. Albin Prepeluli priobčuje v »Kmetskem listu« govor, ki ga je St. Radič 24. apfila imel v Ptuju slovenskim radičevcem. V tem govoru je Radič grdo napadal dr. Korošca ter ga obenem vabil za skupno sodelovanje. Med drugim je Radič tudi dejal, da je dr. Korošca opozarjal na »skupno etiko«, ki jo imata njegova stranka in SLS, oz. Hrvatje in Slovenci. Radič je očividno v zmoti. Medtem ko slovensko ljudstvo pozna le eno in vedno eno in taisto etiko, po kateri se ravna v javnem in zasebnem življenju, je Radié proglasil že toliko etik, kolikor govorov je v svojem življenju imel. Zato je razumljivo, če »ti razlogi niso mogli prepričati dr. Korošca«, kakor toži Radié. Kadar bo gospod Radič Hrvatom in eni in isti etiki vsaj en mesec nepretrgoma zvest, pa bo zopet mogoče govoriti z njim o skupnem nastopu, četudi še ne o skupni etiki. Dokler pa si ostaja zvest sam sebi le v spreminjanju politične barve, Slovencev ne bo pridobil. Saj pametnih ne! Če gre g. Prepeluli za njim, je njegova shar. RAZOROŽITVENA KONFERENCA TREH DRŽAV. v Pariz, 5. maja. (Izv.) »Cliicago Tribune« javlja, da se bo vršila razorožitvena konferenca treh držav, katero je sklical Coolidge. 20. junija v Ženevi. NAJVEČJA MORSKA GLOBOČINA. v Berlin, 5. maja. (Izv.) Pomorski urad poroča, da je neka križarka na potu iz Ma-kasa v Nagasaki odkrila največjo globočino morja 10.340 metrov. Dosedaj je bila znana kot največja globočina 9788 metrov. ¥esf?alsk® pismo. v. V prvem letošnjem pismu sem Vam bil kel, da hočem svoja pisma v »Slovencu« raviti pod streho do Velike noči. Ker da bo rtem težko priboriti si mesta na solncu med inogoterimi potopisci, ki se bodo spustili v ku tega leta iz Slovenije v svet. — Pa pra-jo, da se je zarečenega kruha že veliko po-sdlo. Ga bom pa še jaz zdajle en kos pojedel. če mi bo dobro teknil, pa drugič še en os. Saj boste dovolili, kajne? Naj povem, da sva bila z dr. Čarmpom spet ;upaj. Povabil sem ga, naj pride o Veliki uči v Ilamborn, največjo slovensko naselbina Nemškem, kjer sem se jaz mudil veliki «len in o praznikih. Krasno so prepevali naši evci slovenske velikonočne pesmi. Veliko-očui ponedeljek smo imeli posebno sloves-službo božjo; z dvema nemškima kaplanoma smo peli slovenske litanje troglasno. Po nčanem cerkvenem opravilu je bil v dvomi naš shod. Tudi tam je donela naša pesem. T. Čampa pa je govoril daljši govor o vti-h, ki jih je dobil v Nemčiji, zlasti pa je s etlimi barvami slikal Jugoslavijo in njeno po bodočnost. Malo domoljubnega olja vliti v srca naših Joljencev, je potrebno. Kajti mnogi naši Kije govorijo še vedno o »Estrajhu« in o Sstrajharjih«, kakor so navajeni od prej. Če o za Jugoslavijo tako navdušeni, kakor bi !o želeti, jih pa ne smemo za lo preostro sejati. Ljudje, in posebno še neuki, ne ži-jo od idealov, ampak od kruha. In če tukajš-6 mnogoštevilne vojne vdove in invalidi № celim vagonom Ј^јгјеуд katere so že poslali v Jugoslavijo, da se jim nakaže invalidnina, v teku celih 8 let niso dobili boreža podpore, potem se da marsikaj razlagati. Pa kljub tem bridkim skušnjam so poslušavci navdušeni govor o Jugoslaviji tudi navdušeno sprejeli in pozdravili; samo par nergačev je bilo vmes. A to samo taki, ki niso iz naših vrst. Kakor drugod, tako je tudi tukaj: Kateri ljubijo cerkev, imajo še zmerom nekaj ognja za domovino. Materialisti pa so topi in mrtvi za vse, kar se ne da spraviti v usta. Iz razgovora z g. doktorjem sem razvidel, da ga niste poslali v Nemčijo zastonj; mnogo je pridobil. Prinesel bo marsikako novo zdravo misel in nove vidike v Slovenijo. Študira pridno; to spričevalo mu smem dati. Pravi, da ima že več znancev v Nemčiji kakor jaz; a jaz jih nimam malo. Začetkom maja odhaja v Prago, da prouči še češke razmere. Oba z mladim doktorjem sva bila te misli, da bi bilo za Slovence jako koristno, če bi malo bolj pogledali v svet. Pa ne mislim samo na kak izlet v Pariz ali London, ali tudi kam drugam. Iz železniškega vlaka se življenje v tuji deželi ne da presoditi in pravilno oceniti. Treba je nekaj dalj časa tam živeti, da se tamošnje razmere prav spoznajo in proučijo. Seveda večina naših ljudi ne more za da.lj časa v tujino ; a komur je dano, tisti naj bi to storil — z namenom seveda, da se tam oplodi in s tem plodom domovini koristi. Kakor čebelice letajo na pašo in nosijo v panj, kar so sladkega nabrale, s takim namenom in načinom naj bi se hodilo po svetu. Razume se, da s tem potovanja za zabavo in oddih nočem obsojnti. Ni ga naroda, ki bi se od drugih narodov ne imel kpj učiti. Tudi Nemci od nas — kar jim jaz tudi povem — a mi od Nemcev še malo več.,, Kdor tega noče pri- znati, pokaže samo, da ne pozna sveta. Tista ljubezen do domovine, ki se ji zdi, da je doma vse tako lepo in dobro, da se od tujcev nimamo kaj učiti, je podobna slepi materini ljubezni, ki vidi v svojem otroku samo angelčka. Resni materni ali očetovski ljubezni pa je podobna ona ljubezen do domače zemlje, ki se ne boji povedati, kaj da je pri sosedovih boljše in kaj bi se smeli od njih učiti. To je pesem, ki jo jaz že pojem, odkar hodim po tuji zemlji. A mladi g. doktor mi je popolnoma pritrdil — ne le pritrdil, ampak prehitel me je s to misijo in jaz sem mu moral pritrditi. Skratka: oba sva bila o tem ene misli. Oba hodiva po tujih krajih in jih opazujeva — on prav s tem namenom, jaz le mimogrede — ter pobirava in nabirava, kar je tukaj dobrega, da bi mogla s tem doma koristiti. Ko bi doma le mogla dobro prodati, kar sva v Nemčiji kupila ... Preden končam, se moram danes spet vrniti k skrbstvu za naše izseljence. Iz Holan-dije mi včeraj pišejo, da se že od velikega tedna dalje mudita tam za 200 mažarskih delavcev dva mažarska duhovnika in da delata z velikim uspehom — a za tisoč slovenskih do zdaj še nobenega ni! Kar sram me je bilo, ko sem to bral: glej no, kako nas Mažari v senco postavljajo! Naši ljudje povprašujejo po duhovniku, kdaj bo že prišel. V Lotringijo je prišel za Veliko noč g. Kuhar iz Pariza, v Belgijo, mi piše g. Zupančič, da pojde on, za Holnndijo ni nikogar. Jaz ne morem nikamor drugam; saj še to komaj zmorem, kar imam tukaj. Kdo se lx> usmilil Holandije?! Potem moram pa še enkrat znova začeti z vprašanjem o stalnem dušnem skrbstvu. Ker le stalno bivanje med njimi more pri njih res kaj izdatnega narediti. Dva gospoda sla se mi oglasila, a oba se zopet umikata. Ali bomo ljudi res kar tako pustili? Saj vem, da je h rednega pastirstva res težko koga vzeti; a potreba je tolika, da bi ga bilo treba iz tal izkopati, no pa iz kake pisarne! Pravim, da imamo dosti znancev na Nemškem. Lahko rečem, da tudi prijatelje. En tak prijatelj mi je ravnokar umrl. To je bil župnik Lud. Liilf v Reklinghausenu. Kako me je vselej ljubeznivo sprejel, kako domačega sem se čutil pri njem! Malo Slovencev je imel v svoji župniji, ne najboljših; pa kako vesel je bil malega slovenskega društva, ki smo ga tam ustanovili! Dvakrat je bil že v Sloveniji, lani z dvema tovarišema v Dalmaciji do lvotora. Vsi so bili polni hvale. Se, ko sem bil poleti doma, mi je pisal: »Potovanje je preseglo vse pričakovanje.« Letos je hotel iti z nami tretjič. Pa mi gre umret po enotedenski bolezni, star šele 52 let! Veliki petek popoldne so ga pokopali; nad sto duhovnikov je bilo pri pogrebu. Zlata duša! Pa — saj Vam še nisem povedal, da hočemo letos zopet priti od tukaj s posebnim vlakom v Slovenijo. Po petih letih zopet. Drugič. Meseca avgusta, ko bo že kaj sadja in grozdja zrelega; po tistem imajo naši ljudje skomine. Pripravljamo se za potovanje že sedaj. Z nami pride mnogo Nemcev. Dobili bi jih lahko za cel vlak; a to bi nam bilo v breme. Seboj povabimo samo svoie dobre znance in prijatelje. Ampak — da mi ne pozabite naših ubogih samim sebi prepuščenih rojakov v Loi-ringiji in Holandiji, ki zdihujejo po slovenskem duhovniku! Zato Vas pred koncem še enkrat na to spominjam. Miseremini mei, mi-seremini mei, sallem vos, amici moročilo o poteku bizantološkega kongresa, ki se je vršil pretekli mesec v naši državni prcstolici in katerega se je g. prelat osebno udeležil. Ravno omenjeni kongres nam je najlepši zgled, kako se ves znanstveni, tudi nekatoliški svet zanima za krščanski Vzhod. Nato pa je g. prelat kot nadaljevanje svojega zadnjega predavanja — zadnjič je govoril o direktnem delovanju — govoril o indirektnem delovanju za cerkveno zedinjenje. Velika ovira zbližanja Vzhoda in Zapada so razna vprašanja, Id sicer niso v d,irektni zvezi z vero, so pa često odločilna. Zato jo treba z indi-rektnim delom odstraniti vse te ovire, razpršiti predsodke, ustvariti razsvetljenje atmosfere. K temu služijo predvsem: 1. Katoliške šole na Vzhodu, Icjer se vzgaja in poučuje mladina, ne glede na versko pripadnost. Otroci dobijo v teh šolah spoštovanje do katoliške cerkve in do katoliškega duhovnika, iz njih arc se odstranijo razna nasprotja in predsodki itd. Te šole so storile že mnogo dobrega. Uspehi se že kažejo. Ravno kraji, kjer so ustanovljene take šole, so najbolj dovzetni za misel zedinjenja. Največ za-e!ug so si v tem oziru pridobili francoski redov-niki-asumpcionisti. Pred kratkim so asumpcionistke otvorile alfčno šolo v Belgradu. 2. Katoliška znanost ima v tem pogledu odločilno nalogo. Vzhod se danes probuja in vprašanje je, kdo bo imel na njega večji vpliv, ali protestantski racionalizem in framasonstvo, ali katolicizem. Gre torej za to, da vzhodna smer katoliške teologijo dobi tukaj odločilni vpliv. Zato je znanstveno proučavanje vzhod no-cerkven ega vprašanja tolike važnosti. Tudi v tem oziru so si pridobili asumpcionisti mnogo zaslug, zlasti pa delujeta v tem smislu jezuitska univerza v Beirutu in papežev Vzhodni zavod v Rimu. 8. Medsebojno občevanje in spoznavanje, bodisi dijakov, bogoslovcev, duhovnikov ali laikov, bodisi ustmeno na kakih zborovanjih, ali pismeno, potom korespondence. Ta 6mer se zlasti iz Rima posebno priporoča. Slovenci se tega še premalo zavedamo. 4. Dobrodelne akcije za Vzhod, kadar isti pomoči potrebuje. Dobrodelnost ima poseben vpliv, karitativno delo odpre marsikatero srce — ki bi bilo sicer zaprto — da postane sprejemljivo za milost božjo. Saj je znano, s kako ljubeznijo so n. pr. spremljali vzhodni kristjani sedanjega papeža Pija XI. akcijo za pomoč gladujoči Rusiji L 1922. 5. Gojitev verskega življenja s posebnim ozirom na Vzhod. Zgled, Ici ga sami s svojim življenjem dajemo pravoslavnim kristjanom, je za nje lahko odločilne važnosti. Kajti svetost ne deluje s teorijami, temveč z zgledom. Katoličani si moramo znati vsepovsod in v vsaki družbi ohraniti svoj ugled, obdržati svoje dostojanstvo. V globinah katoliške verske obnove ima svoje korenine tudi ideja cerkvenega zedinjenja. Katoliški Slovenci in Hrvati se nahajamo ravno na meji med Vzhodom in Zahodom, na meji dveh kultur. Ravno v teh obmejnih krajih je gojitev indirektne metode za delo verskega edinstva emlnentne važnosti. Ako bomo razumeli svoj položaj, lahko s svojim delom neizmerno koristimo katoliški cerkvi, pa tudi sebi in svojemu imenu, sicer se nam pa lahko zgodi, da izgubimo svoj raison d' etre. Zaito pa delajmo, bodočnost in uspehe pa prepustimo milosti božji. У. P.: Jubilej katoliškega „prosvetnega društva v Šiški. Petnajst let je minilo, odkar so se na iniciativo blagopokojnega patra Mariofila Holeč-!ka zbrali šišenski očaka in fantje, da ustanove katoliško izobraževalno društvo s sedežem v Spodnji Šiški. Delokrog društva pa naj bi bil razširjen tudi na Zgornjo Šiško in Koseze. Obstoj društva datira še nazaj v drugo polovico leta 1909, vendar pa se je pravo delovanje pričelo šele 14. aprila 1912. Zapiski nam omenjajo takratne prve odbornike Ln člane: Bab-nika, Prestarja, Košenino, Puharja, Pirša, Romana, Kadunca, Babnika, Kranjca in Kalana. Pod gostoljubno streho Matevževčeve Micke so se vršili prvi sestanki in odtod izvirajo petnajstletni bogati sadovi vsega katoliškopro-Kvetnega delovanja v Šiški. Ze 21. julija 1912 eo bili ustanovljeni: dramatični odsek (Emil Brajer), ženski odsek (Borštnarjeva) in pevski odsek (Karel Javoršek); orlovskega odseka takrat še ni bilo, a vendaT je odbor društva poskrbel, da so šišenski fantje lahko hodili telovadit v Dravlje k tamkajšnjemu odseku. Društvo se jo kljub vsem težkočam začelo dokaj hitro dvigati in pridobivalo vedno več članov, zlasti ko so ljudje uvideli, kalko mnogo si prizadeva v odpomoČ revnim otrokom, ko je neštetokrat naklonilo podporo Vinoencijevi družbi. Dne 7. julija 1914 ee je^druâtvo preselilo Gospodu prelatn dr. Grivcu emo za njegov obisk iz srca hvaležni in mu kličemo: na svidenje! Matija Manda. Geografski kongres v Belgradu. V zadnjih dnevih aprila, od 27. do 29., ee je vršil v Belgradu prvi kongres jugoslovanskih geografov, ki je zbral v prestollci krog 40 delegatov iz vse naše države. Ker je v Jugoslaviji le malo geografov, ki bi se mogli udejetvovati ne univerzah, je to bil prav za prav kongres profesorjev geografije na srednjih šolah in so ga prireditelji tudi povsem pravilno posvetili predvsem šolskogeograf-slcim vprašanjem. Zivalme debate, ki so sledile slednjemu pedagoškogeografskemu vprnšauju, so dovolj jasno pokazale, kako potreben je bil ta kongres in kako lepe uspehe bomo mogli pričakovati od bodočih geografskih kongresov. Takoj prvi kongresni dan je ravnatelj Sv. T o -m i č podal svoje nazore in nasvete za pouk geografije v srednji šoli. črpajoč iz bogatih izkušenj, je vzbudil s svojimi izvajanji mnogo zanimanja in izzval živahno izmenjavanje misli o tem težkem vprašanju. Stopnjo višje je šel v svojem predavanju univ. prof. B. Ž. Milojcvič, ki je stavil različne predloge glede izpolnitve znanja srednješolskih profesorjev geografije in obenem izpopolnitve študija geografije na univerzah v tem smislu, da so zlasti z intenzivnejšim delom v deželopisju pomaga mladim profesorjem geografije premostiti nasprotja, ki obstoje med teorijo na univerzi in prakso na srednji šoli. Sad daljše debate o tem vprašanju so bile razne resolucije, ki jih bo od kongresa pooblaščen odbor predložil ministrstvu prosvete. Tretji večji referat o geografiji na srednji šoli je imel prof. D. Djordjovič, ki se je obširno bavil s programom geografskega pouka na srednji šoli in ostro kritiziral sedanje nedostatke. Pomembna sta tudi predloga N. Ščepanoviča in V. M1 a d e n o v i č a , ki zahtevata, da naj re vršo ekskurzije na srednjih šolah obvezno in da naj bo geografski pouk na srednjih šolah edinole v rokah strokovnih učiteljev, ne pa profesorjev drugo stroke, knkor se je to večkrat dogajalo zlasti v Srbiji. Prof. J. Itubič, Split, je stavil predlog, naj ee geografski kabineti izpopolnijo čim bolj zlasti s skioptičnimi in drugimi slikami, kakor sploh z geografskimi učili, ker tudi najboljše predavanje ne nadomešča nazorne predstavo. Poleg teh šolskogeografskih vprašanj je pa tudi čista znanost prišla na svoj račun. Za to so skrbeli zlasti belgrajski kolegi, Id so priredili niz predavanj o Belgradu in okolici (govorili so prof. S. M i 1 o j e v i č o morfologiji belgrajskega ozemlja, ravnatelj Etnografskega muzeja B. Drobnja-kovič o prebivalstvu Belgrada, upravnik višje pedagoške šole E. Cvetič o teritorijalnem razvoju Belgrada od začetka 19. stoletja do danes. V znanstvenem oziru važen je predlog prof. P. Šo-bajiča, naj se izvede skupna znanstvena terminologija, v kolikor je to pač mogoče. Za to vprašanje je bila izvoljena komisija, v kateri sodeluje od Slovencev dr. V. B o h i n e c. Popoldanski čas so zborovalci izrabili za manjše ekskurzije in obiske raznih institucij. Ogledali smo si Etnografski muzej in Muzej srbske zemlje, Botanični vrt in Meteorološki observatorij, gotovo najlepše vtise pa smo odnesli iz Vojnega geografskega instituta, kjer je vodil šef instituta, general S. P. Boš kovič, geografe skozi vse delavnice tega brez dvoma na višku stoječega zavoda, za katerega bi nas lahko zavidala marsikatera država. Blizu Zcmuna smo obiskali praporne plasti ob Donavi in si ogledali tudi vasi na praporju, ki se popolnoma prilagodijo posebnostim tega ozemlja. — Zborovalci so se poklonili tudi spominu velikega jugoslovanskega geografa Jovana Cvijiča. Položili so na njegov grob dva venca, enega v imenu kongresa, drugega v imenu Geografskega društva v Ljubljani. Slovenska delegacija je pie-tetno obiskala tudi vdovo pokojnika, go. Cvijičevo, v Spodnjo Šiško k »Favaju« v Kolodvorski ulici, toda lo za kratek čas. V najlepši priložnosti smotrenega delovanja je prekrižala načrt svetovna vojna in tedaj je nastal »le grand silence« vsedotlej, dokler se ni vršil 26. decembra 1918 prvi redni občni zbor po vojni in ko je dal društvu novega življenja in novih smernic predsednik g. Orehek. Leto dni kasneje sta bila ustanovljena moški in ženski odsek Orla. Kakor vsako društvo, tako je imelo ludi to društvo težkoče radi prostorov, kjer bi se zamoglo neovirano in prosto širili. Neprestane selitve so jenjale v letu 1923, ko so ga sprejeli pod svojo streho oo. frančiškani in кјет ima še danes društvo svoj sedež. Volja in delavnost posameznih odsekov sta priborili društvu primernega slovesa in tako šteje danes ob petnajstletnici nad 400 članov in članic s praw častnim številom aktivno sodelujočih. Za svoje člane slkrbi s prirejanjem iger, poučnimi predavanji in knjižnico. V nedeljo 8. maja proslavi društvo petnajstletnico obstoja. Ta jubilej naj nas združi v zavesti, da je to naš praznik, praznik dela in velikega ustvarjanja umelih iu še živečih prosvetnikov ter da ta dan strnjeni v veliki katoliški prosvetni družini zberemo nove volje in novih moči za nadaljnje delovanje pod geslom našega pokojnega Kreka. Spominjajte se Podpornega društva sSepih, ... Ljubljana, Wolf o va 12! ki nam je pokazala mod drugim tudi delavnico pokojnika, kjer so nastala baš njegova največja dela. Nema žalost napolnjuje sedaj tihe sobane Cvijičevega stanovanja. Predsednik kongresa je bil prof. E. C v e t i ć, za podpredsednika sta bila Izvoljena dr. I. Rubić — Split in dr. V. Bohinec — Ljubljana, tajnikoma pa prof. V. Mladenovié — Belgrad in dr. R. Savn i k — Celje. Vabilu slovenske delegacije, ki jo obstojala iz 5 članov, od katerih so trije zastopali Geografsko društvo v Ljubljani, naj se vrši prihodnji kongres jugoslovanskih geografov v Ljubljani, se jo zbor z navdušenjem odzval. Sklenil je, da se vrši ta kongres v prestol ici Slovenije čez dvo leti, to jo 1. 1929. Natančnejši čas se bo določil šelo pozueje. Prvi kongres naših geografov v Belgradu je bil sicer skromen in nosil pečat teže naših dni, ker se ga marsikdo ni mogel udeležiti, vendar pa je z njim napravljen prvi korak. Slovenski geografi se pa radujemo, da se bo njegovo delo nadaljevalo v beli Ljubljani. Usodna pomota. V sredo, okrog 11 dopoldne je prišla v podružnico Jugoslovanske banke v Kolodvorski ulici neka elegantno oblečena ženska ter pomolila uradniku tri bankovce po tisoč dinarjev e prošnjo, naj jih izmenja. Uradnik se je nekaj obotavljal, češ, da je mnogo ljudi, nato pa je prošnji ustregel ter izročil prosilki tri pakete po sto bankovcev za 100 Din, torej skupno 30.000 Din. Banka jo oškodovana za 27.000' Din. Prosilka je bankovce površno preštela ter izginila. Primanjkljaj so ugotovili šele pozneje. Žensko, ki si je pridržala denar, zasledujejo oblasti. Aretiran morilec. Železničar Franc Koklič, ki je v nedeljo zjutraj v Uršnih selih pri Novem mestn umoril svojo ženo in za katerim je bila izdana tiralica, je bil •k Nevarno je obolel pr ei. g. stolni kanonik dr. Ferdinand Č e k a 1. Duhovnim sobra-tom se priporoča v memento. •k Planinci! Naš triglavski župnik Jakob Aljaž je preminiul. V hvaležen spomin se udeležimo v soboto v častnem številu njegovega pogreba. Prosili smo, da dobi jutranji vlak iz Ljubljane za planince posebne vozove. Obleka svobodno planinska. •k Prošnja na javnost vse Slovenije I Društva in organizacije vse Slovenije, priredite tudi »Dneve slepih« z javno zbirko v prid zgradbe »Doma slepih«, če je le mogoče, istočasno, t. j. 7. in 8. maja vsaj v večjih krajih Slovenije. — Kolo jugoslovanskih sester, Prosvetna zveza, Slovenska krščanska ženska zveza in Zveza kulturnih društev, stopite na plan ter zbudite k deln za slepce vse svoje včlanjene organizacije in društva! •k Poziv. V noči dne 19. aprila je v vasi Roviše, občina Št. Lampcrt, okraj Litija, silen požar uničil peterim posestnikom vse gorljivo imetje, hiše, hleve, svinjake, žitnice, sušilnice, kozolce in drvarnice, vsa živila, vso krmo, vso obleko in tudi več živine. Pogcf-relci nimajo prav ničesar več, niti strehe, niti obleke in si s svojo lastno močjo ne morejo pomagati. Treba jim je pomoči od drugod. Da sc jim olajša beda, razpisujem s tem nabiranje milih danv v vsem območju ljubljanske oblasti. Darove sprejemajo: v Ljubljani veliki župan ljubljanske oblasti in mestni magistrat, na deželi pa vsi okrajni glavarji in oblasti, ki jih bodo oni določili. — Veliki župan dr. Vodopivec. ■k Za Jugoslovansko matico. V počašče-nje spomina blagopokojnih svojih koroških rojakov prosta Einspielerja in župnika Ga-brona je daroval g. dr. Janko Brejc, odvetnik v Ljubljani, Jugoslovanski Matici 500 Din. — Iskrena hvala! тк" Na Borovnici se bo v nedeljo, 8. maja, vršilo slavnostno odkritje spomenika v svetovni vojni padlim občanom. Pričetek slav-nosti ob 10 zjutraj. Spomenik je izdelan iz ihanskega marmorja v narodnem motivu po načrtu g. prof. Grcbenca. Gostje dobrodošlil •k Okrožni urad za zavarovanje delavccv v Ljubljani z ozirom na sedanjo stavbeno se-zijo opozarja vse naročitelje zgradb, da so v smislu § 40. zakona o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922 (gl. »Uradni list« št. 169 iz 1. 1922.) solidarni plačniki za vse one zavarovalne prispevke, ki jih urad predpiše njihovemu stavbeniku za delavce, zaposlene pri dotični zgradbi. Vsled tega je v lastnem interesu naročiteljev zgradb, osobito avtonomnih korporacij, gradbenih zadrug itd., da pri končnem računu brezpogojno zahtevajo od stavbenika potrdilo Okrožnega urada, da ima vse predpisane prispevke plačane. Za slučaj neizterljivosti prispevkov od stavbenika, je namreč urad dolžan iste izterjati v smislu gori navedenega zakonitega določila od naročitelja zgradbe. •k Loteristom. Po deželi hodijo agenti raznih bank, posebno manjših, in vsiljujejo ljudem razne papirje, kakor vojno odškodnino, monopolske in druge. Agentje s primerno zgovornostjo in vsiljivostjo pač marsikoga pregovore. Tak si potem puli lase, ko zve, kako bedasto kupčijo je napravil. Vemo slučaje, ko so plačali posamezni vojno odškodnino 25 odstotkov dražje kot na borzi. včeraj v Novem mestu aretiran ln odveden v zn pore tamkajšnjega okrožnega sodišča. Utopljenec v Dravi. V Št. Janžo pri Ptuju eo te dni potegnili j Drave truplo neznanega moškega utopljenca. L< žati je moralo že najmanj mesec dni v vodi, ker t bilo mogoče več razločiti potez na obrazu in a tudi že lasje izpadli. Utopljenec je oblečen v dobr črno obleko, dalje ima na sebi spodnje hlače 1 modrega barhenta, belo srajco z zelenimi progam obut je v skoro nove boks čevlje na zadrgo. p( stave je srednje velike in precej dobro rejen. Brk ima angleško pristrižene. Pri njem niso našli kakih dokumentov, pač pa običajen vžigalnik 1 medi in bel žepni robec z 1 cm široko črto o robu. Ker sumijo, da jo utopljenec najbrže idei tičen z železničarjem Trotovškom iz Studencev pj Mariboru, Id je približno pred enim mesecem izg nil na nepojasnjen način, so poslali nekatere prec mete, najdene pri utopljencu, mariborski policij ki vodi poizvedbe za Trotovškom. O slučaju sni svojčas že poročali. Trotovšek je imel navado nt siti e seboj večjo vsoto denarja. Na dan, ko je I; ginil, so ga proli večeru videli v Mariboru v druži 2—3 žensk, katerim se je pridružil še neznan m< ški. Ženske so kmalu odšle, neznanec pa je potei spremljal Trotovška proti domu. Šla sta prek dravske brvi proti Strudencem. Od tu pa je pr, nehala vsaka sled. Morda se bo sedaj to pojasnili V Muri utonil. Pri ceršaški tovarni lepenke v Sladki gori j padel v Muro Maks Kukec iz Sladkega vrha te utonil. Njegovega trupla dosedaj šo niso našli t« gn Je Mura najbrže odnesla naprej. Perilo za gospode krasne srafee iz finega angleškega ali češkej cefirja, ovratniki, kravate, nogavice, čepice iti Najboljši nakup in bogata izbira pri tvrdki DRAGO SCHWAB, LJUBLJAM veda agent mora zaslužiti. Obenem vzara podeželski človek na obroke ter tu plača c obrestih. Če tedaj kdo misli, da mora ime take in podobne papirje, naj ne posluša agei tov, ampak naj kupi naravnost v banki. S cer pa smo mnenja, da naj take papirje ki puje, kdor more držati stik z borzo. Prijatelj ljudstva prosimo, naj svare pred takimi skra no neugodnimi kupčijami. * Jurij Tkalčič, slavni hrvatski godbi nik, praznuje 30lelnico svojega umetniškeg delovanja. Kralj ga je pri tej priliki odliki val z redom Sv. Save III. vrste. k Zgled narodno-obrambnega delovanj Podružnica Jugoslovanske matice v Breznie p. Žirovnica, ena najagilnejših podružnic 1 naše narodno-obrambne organizacije, je ti kom svoje zadnje poslovne dobe zbrala : Jugoslovansko matico na članarini in razn prireditvah 6271.96 Din. Podružničnemu oi boru in vsem matičarjem izrekamo za njih m sebično in požrtvovalno delovanje javno zi hvalo in priznanje. k Za Jugoslovansko matico. V počašči nje spomina blagopokojnega nadučitelja gi spoda Petra Repiča je učiteljstvo na Ua< zbralo za Jugoslovansko matico 200 Di Peti razred osnovne šole na Rakeku je m< sto venca na grob součenke Milovane Dra kove zbral za Jugoslovansko Matico 60 Di Vsem darovalcem iskrena hvalal k Število sistemiziranih uslužbenci ljubljanskega poštnega ravnateljstva. Pošti ministrstvo je napravilo pregled sistemiziri nega stanja za področje ljubljanskega poš nega ravnateljstva. Sistemiziranih je vsej vkup 1828 uslužbencev, in to: 53 uradnikt I. kategorije, 394 uradnikov II. kategorij 376 uradnikov III. kategorije, 433 zvaničr kov, 461 služiteljev, 45 dnevničarjev in I dninarjev. ■k Vinogradniki, kmetijska društva a občine, naročite podlage ameriške trte R paria portalis za vkoreničenje, kot nadora stilo za divje trte, šmarnica, Othello, lip: itd. Vsak, ki pošlje potrdilo občinskega urad da je trte v ta namen porabil, dobi trte i stonj. — Državna trtnica v Novem mestu. ~k Zveza državnih nameščencev za SI venijo sklicuje za nedeljo, 8. t. m., ob 10. i v posvetovalnico mestnega magistrata str kovni svet (čl. 17.. pravil). Vabljeni so i odborniki zveze in delegati (namestniki) ! zvezi včlanjenih organizacij. Posebna vab so organizacijam razposlana. Za odbor: Jo Bekš, tajnik, Milan Paternoster, načelnik. •k Ministrstvo za kmetijstvo je odobri kredit za dovršitev kmetijske šole v Vrst k Kmetijska razstava bo od 24. do i maja v Dortmundu. Kmetijsko društvo »Afji ria« v Novem Sadu prireja izlet kmetovalc v Dortmund. Pot stane 200 Din od Nove Sada tja in nazaj. •k Harambaša Perić, ki je bil nekdaj str in trepet potnikov v Banatu, .je te dni um 2e poprej so ga bili enkrat vjeli in spravili zapor v Veliki Kikindi, pa je ušel preko m< v Romunijo. V Temešvaru so ga obsodili dosmrtno ječo. V ječi pa je dobil tuberkulo in umrl. •k Železničarski restavraterji iz c( države imajo te dni svoj kongres v Zagret Razpravljajo o načrtu, kako izpopolniti in boljšati naše kolodvorske restavracije, da Dnevne novice odgovarjale potrebam mednarodnega prometa. Izboljšanja in adaptacije bi se izvršile deloma na račun ministrstva za promet, deloma pa na račun restavraterjev samih. k Belgrajski župan in mestni svet sta dobila povabilo, da obiščeta Budimpešto. Pričakujejo ga v nedeljo. k Konccsije za gradbo železniških prog. Ministrstvo za promet bo te dni imenovalo komisijo, ki naj izdela načrt zakona o koncesijah privatnim društvom za zgradbo že-lcznic. k Zagrebška mestna občina za gradbo hiš. Zagrebška mestna občina je sklenila par-celirati del svojih zemljišč za zgradbo stanovanjskih hiš. Zemljišča na »Švabinem bregu« bodo razparcelirali v 32 stavbišč ter jih po 40 Din kvadratni meter oddali mestnim mestnim uslužbencem, katerim bo mestna hranilnica dala cenena posojila. Reflektanti morajo dobljena stav'oišča zazidati do konca leta 1928. — Druga parcelacija se ima izvršiti na »Rebru« blizu Maksimira. Tu bo 322 stavbišč za vile po 150 do 200 Din kvadratni meter. — Tretji kompleks na »Gogoljskem bregu« se bo zazidal z blokom velikih stanovanjskih hiš s 136 stanovanji. Poleg teh hiš pridejo še male enodružinske hišice z malim vrtičem po čisto nizki ceni. Tudi ta del se ima zazidati že tekom 1. 1927. in 1928. "k Lovsko pravico krajevne občine Ambrus bom oddal v zakup za dobo od 1. avgusta 1927 1. do 31. julija 1930. 1. na javni dražbi na uradnem dnevu v Žužemberku dne 21. junija 1927. 1. oh 12. uri. Dražbeni in zakupni pogoji so interesentom razgrnjeni na vpogled med uradnimi urami pri podpisanem. Opozarjam, da bom kot zakupnike odobril le člane Slov. lovskega društva. — Okrajni glavar v Novem mestu, dne 4. maja 1927. Kraj-šek 1. r. kr Popravek. V poročilu o seji anketne- j ga odbora v našem listu z dne 4. t. m. bi moralo stati v tretji koloni, 14. vrsti od spodaj mesto »čc tudi bi bila sicer potrebna« pravilno »tudi če bi bila morda sicer potrebna«. k Osebne novice s poŠte. Imenovani so ra dnevničarje oziroma dnevničarke: Albina So-telškova in Franc Štefančič na ljubljanski glavni pošti, Zorana Triglavova v Dolenjem Logatcu, Zorana Fischingerjeva v Novem mestu, Vladimir Weingerl v Rojaševcih, Jožica Schinkova v Rušah, Rudolf Batis v Litiji in Ciril Marinšek v Rimskih toplicah. Napredovali so: za pb. ur. II-2 Rudolf Kohlbesen pb. ur. 11-3 na mariborski kolodvorski pošti; za pb. ur. 11-3 Joško Jakše in Frančiška Stanovnikova na ravnateljstvu, Viktor Zagorski in Iv. Plausteiner v Mariboru, Antonija Milavčeva, Fr. Puh, Marija Tckavčeva in Srečko Kadun v Ljubljani. Marija Goričarjeva, Joško Savelli in Albina Rihtcršičeva v Celju, JVftfte? Čunta v Mariboru, Janko Kocmur v Litiji, Fr, Šuman pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, Kor-iuJijaj Fiirstova v Slov. Bistrici, Joško Kcrmek v Guštanju, Anton Pavšek v Radovljici, Jožef Dvor-žak v Ptuju in Marija Porcntova pri Devici Mariji v Polju, vsi pb, ur, II-4; za pripr. III-4 na ljubljanski glavni pošti Polonica Žagarjcva pogodbena poštarica v Osilnici, za podur. I. okup. Leopold Božič služ. 1. skup. na ljubljanski glavni pošti in za pripr. zvan. 3. skup. Mirko Oblak služ. 2. skup. pri III. t. t. odseku v Ljubljani. Upokojena s t a : pb. ur. II-3 Silva Grahova v Celju in pa nom. kond. I. skup. Ivan Jcvšenak v Mariboru. Prestavljeni so: pub. ur. II-2 Albin Lichten-eker iz Belgrada na ljubljansko kolodvorsko pošto; pb. ur. 11-4 Rafaela Knapičeva iz Celja v Ptuj, Frida Ilutmanova iz Ljubljane v Misiinje, Vida Trefaltova iz Ljubljane v Zagorje ob Savi in Slava Rodičeva iz Celja k Sv. Lenartu v Slov. goricah; pb. ur. II-5 Mara Hafnerjeva iz Kamnika v Ljubljano na glavno pošto, Milenko Todorovič iz Subotice v Tržič, Vera Plchanova iz Križcv-cev v Prekmurju v Mursko Soboto, lelefonistka III-3 Dragica Flischova iz Zagorja ob Savi k Sv. Pavlu pri Preboldu, pripr. III-4 Jakob Pavalec iz Marnberga k Zg. Sv. Kungoti, Vlado Bur iz Murske Sobote v Križevcc v Prekmurju, Jože Zidarič iz Ivanjkovcev v Cankovo, Romana Pei-tlerjeva iz Maribora v Gornjo Radgono; pripr. zv. 3. skup. Milena Peršelova iz Ljubljane v Kamnik, služ. 2. skup. Alojzij Zoppe iz Šmarja pri Jelšah v Celje in dnevničar Alojzij Koser iz Rogašcvcev v Slatino Radence. Službo je odpovedala pripr. III-4 Marija Ravnikova na ljubljanski glavni pošti. ■k Čudežne zdravilne uspehe dosežete pri revmatizmu, protinu, nevralgijah (ischias), pri živčnih in ženskih boleznih, pri vapnenju žil, motenju (prebave), ostarelosti, kron. kožnih boleznih. Svoje telo okrepčate in pomladite, ako se zdravite v starodavnem, radio emanacijskem termalnem kopališču Toplice pri Novem mestu (Dolenjske Toplice) 30 do 38° C. Postaja Straža-Toplice (3 km). Sezona od 1. maja do 30. septembra. Ves modern kom fort Prospekte na zahtevo. Pošta, telegraf in telefon. * Lekarna G, Bakarčič v Ljubljani se je preselila s Karlovške ceste št. 2 na Sv. Jakoba trg 9, nasproti šole. 3434 Ljubljana © Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani (moški zbor) se udeleži pogreba častnega člana Glasbene Matice župnika Jakoba Aljaža na Dovjem v soboto, dne 7. t. m. dopoldne. Zbor bo zapel v slovo zaslužnemu častnemu članu žalostinke. O Pevski zbor Glasbene Matice v Ljub-ljani. Člani moškega zbora naj si izposlujejo za soboto dopust radi udeležbe pri pogrebu častnega člana Aljaža. — Odbor. © Pri zaključni slovesnosti letošnje sezone združeni s proslavo Očotovega dne (v veliki dvorani hotela >Union< v nedeljo dne 8. maja ob 20. uri) se prvič vprizori Siivin Sardenkova pesnitev: >Sveti Jožef«, obstoječa iz sedem spevov. Vsak teh spevov druži v sebd 1 pevsko točko, 1 deklamacijo in živo sliko, ki vse tri umetniško opevajo isti dogodek kot n. pr.: Rojstvo v Betlehemu, Darovanje v templu, Beg v Egipt, Dvanajstletni Jezus v templu, V Nazaretu, Smrt sv. Jožefa, Poveličanje. Izmed pevskih točk sta dve za samospeve s klavirjem, pet za mešan zbor, ki jih proizvaja slov. glasbeno društvo »Ljubljana«. Vstopnice se dobe v predprodaji v pisarni Prosvetne zvezo, Miklošičeva cesta 7. O Opozarjamo vse člane križanske moške Marijino družbe na današnji izvencerkve-ni sestanek. Pričetek po šmarnični pobožnosti v Križankah (po 8. uri). 0 V Katol. prosvetnem društvu v Mostah pri Ljubljani se namerava ustanoviti pevski odsek za mešani zbor. Vabijo se vse pevke in vsi pevci, da se čim prej prijavijo pri gospodu predsedniku ali pa pri gdč. tajnici »Prosvetnega društva v Mostah«. O Srednješolski telovadni nastop. V nedeljo, dne 8, maja, ob 15. uri se bo vršila javna telovadba ljubljanske srednješolske mladine pod vodstvom telovadnih učiteljev. Tretjič po prevratu nastopijo dijaki pred občinstvo, da pokažejo v kratkih urah delo, ki 'ga' v rs e po telovadnicah in na telovadiščih tekom šolskega lota. Taki nastopi so potrebni in po-ristni na eni strani za dijaštvo samo, ki na ta način pridobiva smisel za skupno delo in za disciplino, poleg vsega pa zanimanje za pre-važno telesno stran šolske vzgojo. Na drugi strani pa tudi za javnost, da po taki skupni sliki laže ve ceniti vrednost smotrenih telesnih vaj, ki jim je prvi cilj zdravje, okrepitev in poplemenitev šolske mladine. Letošnja prireditev so bo vršila na letnem telovadišču v Tivoliju. Ta prostor je za ta nastop najprimernejši. Saj se je celo leto rabil kot igrišče in telovadišče bližnjih zavodov. Celo prireditev so si zamislili že s početkom šolskega leta telovadni učitelji sami. Hoteli so z njo vcepiti dijaštvu veselje do telesnih vaj in dvigniti v javnosti ceno smotrenega telesnega dela. Bog daj, da bi se jim vse to posrečilo. Vsa prireditev je pod pokroviteljstvom min. predsednika V. Vukičeviča. Proste vaje bo spremljala godba Dravske divizijske oblasti pod vodstvom g. Čerina. Cenjeno občinstvo pa naj pokaže s svojim obiskom, da ceni to, kar je tako ljubo šolski mladini. Predprodaja vstopnic se vrši v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. O Umrl je v državni bolnišnici g. Oroslav P o če k, hišni posestnik in oče našega igralca. Pokojnik je imel 11 otrok, izmed katerih jih živi še petero. Naj v miru počiva! O Sv. maša na Rožniku. Strok, in podporno društvo trgovskih in podjetniških uslužbencev v Ljubljani ima v nedeljo, 8. maja, ob 9. uri sv. mašo na Rožniku ter vabi vse članstvo, prijatelje in znance k udeležbi. 0 Na Rožniku bo imelo sv. mašo Kat. društvo rokodelskih pomočnikov v nedeljo, 8. t. m. Pri sv. maši bo pel pevski zbor pod vodstvom g. prof. M. Bajuka. Pričetek je ob 7. uri zjutraj. © Krekova mladina Ljubljana. Danes zvečer ob 8. uri se vrši v društvenih prostorih splošni sestanek, na katerem bo predaval g. Fr. Žagar. Predavanje bo jako zanimivo. Prosimo polnoštevilno udeležbe. — Odbor. O Električna cestna želcznica obvešča javnost, da bo radi popravila križišča na progi drž. železnice na Dolenjski cesti v dneh 10., ;11. in 12. maja t. 1. na tej točki ustavljen promet z vozovi. Pocestni promet se bode za ta čas vršil preko Orlove in Ižanske ceste v mesto, ozir. obratno. O Umrli so v Ljubljani: Oskrbnik mestu, drsališča g. Dragotin Korošec, pogreb bo danes popoldne ob pol 6. uri iz hiše Pod Tur-nom 2; vdova sodn. ofic. gospa Elizabeta W e-ber, p'»greh v soboto popoldne ob 6. uri iz deželne bolnice; upok. magistr. uradnik g. Matej Miklavčič, pogreb v soboto iz Ceste v Rožno dolino 44. Naj počivajo v minil Preostalim naše sožalje! © P. Stcpičov »Murček«. V zadevi tožbe-nega zahtevka proti g. P. Stepiču, trgovcu z vinom v Šiški, na izplačilo odškodnine za rane, povzročene od njegovega črnega psa — volčjaka »Murčka« (in za posledice), — prosim vse one, ki morejo dati podatke o popad-Ijivosti tega psa ozir. one, ki so bili event. od njega kadarkoli in kakorkoli napadeni, dalje one, ki vedo, da do 18. decembra 1926. sploh ni bilo nobene svarilne tablice glede psa na svojem mestu, naj se blagovolijo radi nujnosti takoj oglasiti pri odvetniku na Dunajski cesti št. 6 (ozir. naj le tam prijavijo svoj naslov in podatke). — Šiškarji, pogumno na dan! — Smrekar, um. slikar. O Nesreča na Viču. V nedeljo se je peljal z motornim kolesom g. Pehani po cesti proti Viču. Pri prehodu čez železniški tir se je pa zaletel z vso silo v zaporo, ki je prav tisti moment zaprla prehod. Pehani je odletel ob cesto in se poškodoval na glavi, kolo je bilo pa skoro popolnoma razbito. © Konje je zaigral. Na Dolenjski cesti sta balinala Jože in Janez. Ker je Janez znal bolje bližati, je Jože izgubil vse partije in moral plačati za vsako liter vina. Končno mu je zmanjkalo denarja. V igralski strasti je stavil na igro par bratovih konj in — igro izgubil. Nsatal je seveda prepir, ker Jože ni hotel plačati Izgubljene stave, iz prepira se je razvil pretep, katerega je zaključil šele stražnik, ki je ugotovil, da je Jože sunil z žepnim nožem Janeza v glavo in mu prizadejal 4 cm globoko rano. 0 Mostna zastavljalnica naznanja, da se vrši tomesečna dražba v septembru 1926. zastavljenih predmetov v četrtek, 12. t. m. ob 15. uri v uradnih prostorih v Prečni ulici. O Zasebni krojni težaj za damo in gospode, izdelovanje krojev po meri. Nov tečaj dne 16. maja. Stari trg 19, II. nadstropje. 3424 VELIKA IZBIRA raznega perila, modnih bluz, nogavic kravat itd. Kupi se najbolje pri IGN.ŽARGI, Sv. Petra cesta Po znižanih cenah. Maribor □ Posmrtnica za pokojnim g. Jakobom Aljažem v Mariboru. Aljažev klub v Mariboru bo opravil posmrtno opravilo za pokojnim g. Jakobm Aljažem, čuvarjem našega Triglava, v soboto zjutraj ob sedmih posmrt-nico z requiem mašo, ki jo bo služil podpredsednik Aljaževega kluba g. prof. Ivan Bogo-vič. (Predsednik g. dr. Jehart je na potovanju v Sveto deželo in Egipet.) Prosimo vse planince, znance in prijatelje pokojnega gospoda Jakoba Aljaža, da so udeleže te službe božje na daii njegovega pogreba. — Aljažev klub. □ Pevski zbor Glasbeno Matico ima danes v petek zadnjo pevsko vajo. V interesu društva prosim vse člaue, da se je sigurno udeležijo. Po vaji zelo važen razgovor. □ Ljudska univerza v Mariboru. V ponedeljek 9. maja bo predaval g. inž. J. Kukovec o predmetu: »Egoizem in altruizem«. □ Enotna postaja za artoorniiibuse. V Mariboru se steka osem avtoomnibusnih prog. Avtoomnibusi nimajo stalnih postajališč, eni se ustavljajo pred kolodvorom, drugi na Glavnem trgu, nekateri zopet pred gostilnami itd. Za tujega potnika jo to zelo neprijetno, ker ni dovoljno orientiran. Temu bi se dalo odpo-moči, če se ustanovi centralno postajališče za vse onraibuse. Pripraven bi bil za tako postajališče najbolj Trg svobode, s katerega bi se pa moral prestaviti trg za seno in mostna tehtnica. Oboje bi spadalo v bližino klavnice. Avtoomnibusi bi pa poleg tega imeli še posebno postajališče na raznih krajih mesta radi udobnosti potnikov, tako da se nekomu, ki hoče izstopiti na Glavnem trgu, ni treba voziti do centralne postaje. Vse postaje bi morale biti označene z napisnimi tablami, na katerih bi bil tudi vozni red vseh linij, ki bi bil ponoči razsvetljen. Dalo bi se to napraviti po vzorcu plinskih reklamnih kandelabrov, katere zadnje čase postavlja mestna plinarna. Veliko število avtoomnibusov na centralnem postajališču bi gotovo napravilo na vsakega dober vtis, posebno še na tujca. □ Magdalenski park se bo otvoril v nedeljo 8. maja s koncertom, ki ga bo izvajalo od 11 do pol 13 Glasbeno društvo železniških delavcev in uslužbencev. Ne puščajte otrok v park brez nadzorstva! V novozgrajenem magdalenskem parku so v sredo popoldne zasačili pasanti dva dečka, ki sta ruvala novo zasajene smreke. Iz-ruvala, oziroma poškodovala sta 35 komadov mladih smrek. Policija je nato ugotovila, da sta otroka Karla Bukovška in Antonije Toma-žičeve, ki stanujeta ob železjiici št. 4. Starši otrok bodo seveda strogo kaznovani. □ Mestna občina mariborska razpisuje oddajo kamnoseških, mizarskih in pečarskih del za nove mestne stanovanjske hišo v Smetanovi ulici. S kolekom za 100 Din opremljene ponudbe je vložiti v vložišču mestnega magistrata mariborskega do torka 10. maja ob 11 dopoldne. Ponudbe se bodo odprle ob 11 v navzočnosti ponudnikov. Vsi pripomočki in potrebni formularji se dobe pri mestnem gradbenem uradu od petka 6. maja v dopoldanskih urah. Mestna občina si pridržuje pravico oddati dela skupno ali pa posamezno brez ozira na višino ponudenih cen. □ Mariborski kovaški rn dimnikarski mojstri so dan sv. Florjana kot zaščitnika obeh stanov proslavili na poseben način. Po stari lepi navadi so se dopoldne skupno s pomočniki in vajenci udeležili sv. maše v stolnici. Popoldne pa so napravili izlet v Radvanje, kjer so imeli slavnostno zborovanje z zabavo. Na slavnosti so govorili načelnik kovaške zadrugo za mariborski politični okraj g. Vrzel, član načelstva zadruge dimnikarjev g. Josip Raček in narodni poslanec g. Franjo Žebot. Mojstri kakor tudi pomočniki so sklenili, da bodo večkrat prirejali take skupne sestanke. Prav lepo je g. Raček poudarjal veliko važnost, da se oživi med obrtniki zopet misel skupnosti, kakor je bila nekdaj za časa starih zadrug ali »cunftov«. Resnemu delu prireditve je eledila prijetna zabava. Cel/e K državnemu pravdništvu v Celju je premeščen g. dr. Stanko Štrukelj, dosedaj v službi pri sodišču v Mariboru. & Sodniški izpit je položil s prav dobrim uspehom pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani pravni prakitkant celjskega okrožnega sodišča g. dr. Albin Juhart. & Pevski zbor prosvetnega društva v Celju ima danes po šmarnieah redno pevsko vajo. Prosimo gg. pevce in pevke, da se vaje zanesljivo udeleže. & Savinjska podružnica SPD v Celju sklicuje svoj izredni občni zbor za 12. maj ob 19, v slučaju nesklepčnosti pa ob 20 v kavarniškl sobi Celjskega doma. Na dnevnem redu jo sprememba pravil, dopolnilne volitve in slin čajnosti. Člani, ki želijo imeti ugodnost polo-i vične vožnje po železnici, nnj oddajo svoje legitimacijo gotovo do 15. maja, ker jo treba izposlovati potrdilo ljubljanskega železniškem ga ravnateljstva. O" Stanovanjsko sodišče y Celju opozarja hišne gospodarje in najemnike stanovanj, da stauovanjsko sodišče po 1. maju nikakor no preneha, temveč da bo v mejah svoje zakonite pristojnosti poslovalo kakor doslej tudi še naprej do 1. novembra. Zlasti pa se poudarja, da veija obveznost hišnih gospodarjev in izse* livših se najemnikov, prijavljati stanovanjske^ mu sodišču v zakonitem roku vsa doslej pod zaščito spadajoča izpraznjena stanovanja še tudi nadalje, in da bodo taka stanovanja tudi še naprej dodeljena, z omejitvijo, da se za njo lahko potegujejo po 1. maju samo premeščeni državni uradniki. Tudi razlogi odpovedi in postopanje glede tega, to vse jo pri zaščitenih stanovanjih iu najemnikih v času do 1. novembra nespremenjeno in ostane tako, kot je bilo doslej. •0r Gledališka predstava Fedor Gradišnikove novitete »Norec: je preložena od torka na petek 13. maja. Režija in glavna vloga je v rokah pisatelja samega. Poleg njega uastopijo še gospe Gradišnikova in Sadar-Vorbachova, gdčna Jurmanova in gg. Pfeifer in Velušček. Vstopnice se lahko rezervirajo v knjigarni Go-ričar in Leskovšek. -G" V avto jo zavozil. S. Martin, po poklicu kovač, je v nedeljo 1. maja ob tričetrt na 9 dopoldne tako nerodno vozil s kolesom is Aškerčeve na kralja Petra cesto, da jo zavoziJ v mariborski avtobus, ki je pravilno vozil pO desni strani ceste. Kolo jo prišlo pod avto in so je temeljito zvilo, kolesar si je pa samo malo pomazal obleko. er Policija jo našla na Kralja Petra cesti koščena očala z rjavimi šipami. Kdor jih po-; gre:a, naj se zglasi pri policijskem oddelka okrajnega glavarstva. Istotam pričakujejo lastnico tanko srebrno vratne verižice, na 2 mestih pretrgane. & Za mostno uboge so kot velikonočno darilo darovali razni dobrotniki skupno 6030 dinarjev. Vsak mestni ubožec je prejel 80 dinarjev, oni ubožci pa, ki stanujejo izven mestne ubožnice, so dobili po 100 kg žaganih' bukovih drv. Mestni ubožni svet izreka vsem plemenitim darovalcem iskreno zahvalo. Kamnilc Za občinsk« volitve se vse stranke, ali bolje rečeno, vsi občani marljivo pripravljajo. Vložene bodo najbrže samo tri listo in siecr- Lista SLS, lista SDS in lista gospodarskega bloka, ki jo sestavljajo radikali, samostojni kmetje in socialisti. Demokrati so se menda ustrašili svojega dosedanjega vodje dr. Karbe in ga potisnili na peto mesto v kandidatni listi. Pa menda ne bo dosti zaleglo, posebno, ker tudi njegovi drugi, odvetnik dr. Trampuž in oba Komarja niso preveč privlačne sile. Samo lepe oči niso vse; treba jih je podpreti 7. uspešnim delom, kar pa dosedanje demokratsko občinsko gospodarstvo ni bilo! Pridni v agitaciji so samostojni kmetje, ki se jim ji pridružil podžupan g. Škof, do afere Slavonske banke Karbov pristaš, ki pa ga je, uvidevši, da demokratsko občinsko gospodarstvo ni ravno sijano, zapustil. Njemu je že sledil iu še bo marsikak dosedanji demokrat. Oči se jim odpirajo, če prav počasi in pričeli so spregledovati. Mnogo jih bo, demokratov, ki se bodo vzdržali volitev, med njimi celo dosedanji njihovi odborniki. Znamenje, da vsi vidijo, kako so ga zavozili naši demokrati! — Naša SLS gre z zaupanjem in mirno zmagi nasproti. Jasno je žo zdaj, da bo najmočnejša izšla iz boja. Naša SLS jo bila dozdaj zadnje čase popolnoma izrinjena od javnega dela v občini in Mestni hranilnici in bilanca mestnega javnega dela je pokazala, da jo bilo to zlo, ki ga jo treba čimprej popraviti in dati javno upravo treznim in uvidevnim možem. Tako ima naša SLS na listi in občani lahko volijo z zaupanjem, da bo le tedaj možno speljali zavoženi voz iz blata, ako bodo krepko pomagali možje iz vrst SLS! Kopališče r zdraviliškem parkn usmiljeni bratje temeljito obnavljajo in popravljajo, tako da so bo prihodnji mesec že moglo otvoriti za banj-ske in bazenske kopeli. Pozdravljamo ta korak usmiljenih bratov, prebivalstvo, posebno tujce in izletnike pa vabimo, da se bodo pridno posluževali teh kopeli. Posebno, če bo hladno poletje, bo to kopališče naravnost rešitev željnim vode in kopanja. Kopališče Ik) urejeno skrbno in marljivo vodeno, ter bo ustreealo vsem higijenskini predpisom. Zgradba novega jezu na Bistrici od parka usmiljenih bratov do Staretovega obzidja jo razpisana. Ponudbo je vlagati do dno 10. maja do 6. ure popoldne v mestni občinski pisarni pod naslovom »Gradba jezu t. Rjavega hrošča je letos v našem okraju obilo, zato je umesten poziv okrajnega glavarstva na županstva in vse prebivalce, naj store vse, da so že v začetku zatre kolikor mogoče z rednim uničevanjem ta škodljiva nadlega: Vsi, ki količkaj utegnejo, naj pri tej akciji pomagajo. Na sodni deski visi obenem ravno trinajst razpisov dražb premičnin. Brez ozira na nesrečno številko zelo slabo znamenje za gospodarske priliko kamniškega sodnega okraja! Vina in vinskega molita se Je popilo, oziroma stočilo v kamniškem sodnem okraju 10.582-19 hI, trošarine plačalo 350.415 65 Din, občinskih doklad nanjo 452.891-03 Din; v brdekem 6odnem okraju pa se je stočilo 2056-80 hI, trošarine plačalo 71.488-50 Din, občinske naklade pa 108.291-76 Din. Tedaj je plačal kamniški politični okraj samo državi in občinam od vina v enem letu 1,074.081-94 dinarjev. Vsota pa, izdana za vino, gre v desetini-lijone v enein samem letu, v enem samem okraju. In če upoštevamo še, da je lansko leto prccej padel konsum vina. pa se močno dvignilo pitjo žganja, tako da je marsikatera gostilna na deželi sto-Sila več žganja kot vina, nekatere čez 10 hI v enem letu, s! lahko predstavljamo, kam drvi prebivat Rtvo kamniškega okraja, ako so ta strašna kuga ne zajezi. Vsi odločilni faktorji, vsa društva, vsi treraio misleči naj upoštovajo to žalostno statistiko in obračajo vso pozornost v to, da odvrnejo naše ljudi od tega prežalostnega pltjal Aristid Briand, sedanji francoski zunanji minister in eden najbolj znanih francoskih politikov (bil je že večkrat tudi ministrski predsednik), ki je obhajal pretekli teden 25 letnico svojega političnega udejstvovanja. Kočevje Glasbeno društvo v Kočevju priredi dne Ï3. moja 1927 ob 8. uri zvečer v hotelu »Trste predavanje o Beethovnu. Predava dvorni svetnik dr. Josip Maniunni iz Ljubljane. Po predavanju izvajajo gojenci višjih razredov glasbene šole nekaj skladb Beethovna. Ker bo to predavanje zelo zanimivo, je želeti, da se ga občinstvo polnoštevilno udeleži. Шиј © 1. maj je nudil dovolj razvedrila. Socialni demokrati so imeli svojo veselico v Ljudskem vrtu, Narodna delavska zveza pri P.račiču, v gledališču so igrali »Pasijon«, na športnem prostoru je bila športna Olimpijada gozdovnikov in cirkus Rebernigg je bil kljub temu popoldne in zvečer dobro obiskan. © Lovska sreča. Gospa Nada Orožen, soproga tukajšnjega mag. farmacije B. Orožna je dne 1. maja ob 4. uri 4 minute zjutraj ustrelila v revirju Sv. Areh na Pohorju lepega divjega petelina. © Nova avtozveza. Haloze so dobile dvakratno dnevno avto zvezo s Ptujem. Avto vozi preko Durniš, Št. Vida v Novo cerkev ter nazaj. V Ptuju je postaja dravski most. Enosmerna vožnja velja 14 Din. © Cirkus Rebenigg se je tri dni mudil tu. Obisk je bil dober, saj je nudil res mnogo zanimivega ter privlačnega. Redko »zaide« tako lepo opremljen cirkus k nam. Ravnatelj Rebernigg sam je rodom Celjan. V sredo zjutraj je odrinil v Ča-ikovec. Slovenska Ikra fina Prošnja trgovcev. Prekmursko trgovstvo je vložilo na vodstvo ntrgovske zbornice prošnjo, da z ozirom na posebne razmere, ki vladajo v Prek-murju, dovoli, da smejo biti trgovine odprte tudi ob nedeljah in praznikih. Prošnja jc v vsakem oziru utemeljena, zato se pričakuje, da bo odgovor zbornice pozitiven. Še vedno čakamo. Pred tedni žc so naslovile »Novine« na »Jutro« poziv, da imenoma navede one »madjaronske kače«, o katerih govori v svojem dopisu iz Gornjih Petrovec. Poziv je vzbudil veliko pozornost pri prekmurski slovenski javnosti in vsakdo je radovedno pričakoval, kako se bo »Jutro« odzvalo. Dosedaj ni odgovora. »Novine« in z njimi ljudstvo pa šc nadalje vztrajajo pri svojem pozivu. Pridružujemo se mu na tem mestu tudi mi. »Jutro« naj odgovori. Dokler tega ne stori, ostanemo pri trditvi, ki smo )o izrekli na tem mestu, da vidi namenoma ali nevede strahove in s tem vrši usodno protinarodno in proti-državno delo ravno v kraju, kjer bi bilo treba precej pozornosti posvetiti temu, da se narodna zavest budi s pozitivnim delom. Hotiza. Ustanovila se jc mladeniška in dekliška Marijina družba. Takoj v začetku se je prijavilo 25 fantov in 61 deklet. Sprejem je na slovesen način izvršil mil. g. Franc Časi, kanonik in škof. vodja Mar. družb v Mariboru. Ob tej priliki je tudi blagoslovil novi zvon, oltar in bal-dahin. Da si jc nova cerkvica mogla nabaviti te nove predmete, gre zahvala vrlim rojakom v Ameriki, ki svoje domače podpirajo z dolarji. Športno društvo »Vrhnika«, kolesarska sekcija, priredi v nedeljo, dne 8. maja, na progi Vrhnika — Planina in nazaj dirko. Proga gorska. 50 km. Pričetek točno ob pol 4 popoldne. Start în cilj na Glaveem trgu na Vrhniki. Občinstvo se naproša, naj ne ovira dirkačev. Dirka je društvena. Ker je proga ena najboljših v Sloveniji, še posebno vabimo vse člane slovenskih kolesarskih društev. Na svidenje! ©opisi St. Vid nad Ljubljano. Koncertiranje »Kamniškega godalnega kvarteta« v nedeljo pri ponovitvi »Doma« v Ljudskem domu obeta biti za Sent Vid senzacija prve vrste. Take muzike še nismo imeli prilike slišati. Bazzinijev kvartet je poln sladkih melodij, saj ga je pisal italijanski vijolin-ski virtuoz, obenem pa učinkovit in mogočen in zadnji stavek v njem zveni operno. Oba slovenska komada sta kakor govorila iz slovanske duše, Šan-tlov poje v bogati pesmi Primorca, Savfnškov sanja o daljni deklici na vzhodu. Godardov kvartet je še bolj sladak ko Bazzinijev, pester in bogat v harmoniki, gladko tekoč in jasen, a obenem naivno preprost in mogočen. . Naj nihče ne zamudi prilike, ki se ne bo kmalu zopet nudila! Kogar igra ai m a ne vleče, naj pride radi godbe in hvaležen bo vodstvu Ljudskega odrn, da mu je priskrbelo tolikšen užitek. Posebno, če lx> dvorana polna, bo kvartet prišel še bolj do veljave vsled lepše akustike. Zato napolnimo dvorano do zadnjega kotička I Kropa. Pred tednom so priredili Kroparji prisrčno, hvaležno slovo odhajajočemu župniku g. Oblaku. V sredo dne 4. maja pa so sprejeli na sijajen način novega župnika g. Fr. Kanduča, ki je doma v Idriji, sin delavske družine, bil kaplan v Starem trgu pri Ixržu in v Cerknici ter župnik v Babnem polju. Spremljali so g. Kanduča gg. dekan iz Cerknice, svetnik iz Grahovega, župnik iz Starega trga, prof. Pavlin in župnika iz Ovšiš in Dobrave. Cerkvena ključarja sta sprejela g. župnika na žel. postaji Podnart, železoobrtna zadruga je dostavila vozove za mobilije in spremstvo, pri vhodu v trg Kropo pa je bila zbrana dobesedno cela župnija k pozdravu. Pod simboličnim slavolokom so pozdravili z nagovori novega g. župnika: župan, šola, zadruga, prosvetno društvo, Orel, Orlice, naraščaj, Marij, družba, Hranilnica, -liigoslov. strok, zveza, požarna bramba, za obrtnike g. Ignacij Šmi-tek itd. G Kanduč se je vsakemu zahvalil s pomenljivimi besedami in obljubo de1.? za čast božjo in blagor ljudstva v vseh poštenih organizacijah. Impozanten sprevod je nato sprejel vase svojega novega pastirja in spremstvo. Pod petimi slavoloki, med gromovitim križnim streljanjem topičev, mimo neštetih zastav je sprevod krenil v župno cerkev, kjer je g. Kanduč podelil z Najsvetejšim prvi blagoslov. — Kroparji, krivično razupiti, so sijajno ovrgli vse klevete tako ob odhodu g. Oblaka, kakor ob sprejemu g. Kanduča; tudi 7 novih bronastih zvonov v kroparskih dveh cerkvah zvoni, da Kropa zasluži boljše ime! 'Pevska scvesa Gorenjska okrožja Pevske zv^ze se udeleže pogreba t svetnika in častnega člana P. zveze Jakoba Aljaža pod zastavo »Ljubljane«. Orel St. peterska orlovska srenja priredi v nedeljo 8. maja t. 1. društven izlet na Sv. Goro pri Litiji. Polovična vožnja Ljubljana — Sava in nazaj dovoljena. Člani kupijo pri odhodu cele enosmerne na obratni strani z vlažnim postajnim žigom žigosane karte, ki veljajo v zvezi s člansko izkaznico, da so nad dve leti člani, in potrdilom o udeležbi na zletu, tudi za vožnjo nazaj. Ugele-lite se polnoštevilno. Bog živil — Predsednik. Slovenci v Italiji Konfiniranfe slov. učiteljev na Liparskih otokih. Še 350 slovenskih in hrvaških učiteljev živi na Primorskem. Kruh jim je zagotovljen še za par mesecev, do konca šolskega leta. Potem? Neumorni Fedele že poskrbi za potni list drugi partiji. Lahko pa se zgodi marsikateremu učitelju, da prej konča na ... Liparskih otokih. Saj se »Popolo di Trieste« čudi, da se rihemberški učitelj še ni odposlal »na letovišče na krasne Lipar-ske otoke«. Slovenskemu učitelju se ne sme dati možnost, da odide v Jugoslavijo, kjer bi ga poveličevali kot narodnega mučenika, ampak aretirati ga je treba prej in konfinirati na Liparskih otokih. »Popolo« stavi to priporočilo šolskemu nadzorniku v Trstu, ta bo že poskrbel, da pride ta »Popolova« ideja do prosvetnega ministra Fe-deleja. V prihodnjem šolskem letu pridejo torej na vrsto konfinacije. In v isti številki toži »Popolo« o preganjanju Italijanov v Dalmaciji! V Italiji je prišlo te dni v modo pisati o »dalmatinskih mučenikih«, a nobenemu italijanskemu časnikarju ne pride na misel, da bi potegnil paralelo med postopanjem Italijanov s Slovani na Primorskem in postopanjem naših oblastev z Italijani v Dalmaciji. To je res čudno. Mi zahtevamo za svoje brate na Primorskem samo to, kar smo dovolili mi Italijanom v Dalmaciji. Slovani v Italiji bi bili srečni, da bi mogli uživati pravice, ki so jih deležni Italijani v Dalmaciji. * * * Vzorni podestat. Podestat v Ajdovščini je vzor italijanskih podestatov na Primorskem. Ajdovska občina ima v proračunu že postavko glede prispevanja za vzdrževanje otroškega vrtca raznarodovalnega društva »Lega Nazionale«. Sedaj je podestat še vpisal občino v drugo poitali-jančevalno društvo »Dante Alighieri« in sicer kot ustanovno članico. Ajdovski podestat pač dela po Mussolinijevem geslu: »Ljudski denar je svet.« Ljubljansko gledišče DRAMA. Začetek ob 20. uri zvečer. Petek, 6. maja ob 15. uri pop.: HLAPCI. Dijaška predstava po znižanih cenah. Izven. Sobota, 7. maja ob 15. uri pop.: TRIGLAVSKA BAJKA. Mladinska predstava po izredno znižanih cenah. Izven. Nedelja, 8. maja: LUMPACIJ VAGABUND. Ljudska predstava po zniž. cenah. Izven. OPERA. Začetek ob pol 20. uri zvečer. Petek, 6. maja: Zaprto. (Generalna skušnja.) Sobota, 7. maja: FIDELIO. Premijera. Izven. Nedelja, 8. maja ob 15. uri pop.: ORLOV. Opereta. Izven. Znižane cene OSKAR NEDBAL O LJUBLJANSKI OPERI. Sloviti češki dirigent Oskar Nedbal, ki je ue-davno kot gost v Ljubljani dirigiral »Prodano nevesto«, piše dne 3. t. m. v »Prager Presse« v podlistku »AJs Gastdirigent in Venedig und Ljubljana«: »V Ljubljano sem bil povabljen dirigirat »Prodano nevesto«. O tem so listi že pisali, preostane mi torej še, da ugotovim, da je umetnost, posebno gledališka, v Jugoslaviji danes na tako visoki stopnji, da si lahko misliš, kaj zmorejo gledališča, če so državna, kakor so ljubljansko, zagrebško in belgrajsko. V Ljubljani sem se res počutil kakor doma. Ravnatelj o]iere, g. Polič, ki je sam pomena vreden dirigent in opero izvrstno vodi, mi je na najkolegialnejši način napravil vse, da je postala »Prodana« umetniška senzacija. Marija Zaludova in Zd. Knittl, ki sla v Ljubljani angažirana in nani kol rojaka delata čast, sta kot Mašenka in Jenik pevski vodila opero k uspehu, h kateremu sta zlasti še pripomogla tamošnja eks-eelentna Kecal in Vašek. Bilo je prijetno zadoščenje videti,, da jo Smetana v Jugoslaviji prav tako popularen, kakor pri nas. Elastični orkester in predvsem mali, pa prvovrstni zbor sta mi olajšala nalogo voditi predstavo »Prodane neveste«, ki ml ostane v trajnem spominu. Ta »Prodana« je bila v Ljubljani že nad stotič podan», kar kaže na prisrčne in tesne slike naših kulturnih stremljenj z jugoslovanskimi.« MLarih^rslco gledišče Petek, 6. maja ob 20. uri: Literarni večer slovenskih književnikov. Literarni večer slovenskih književnikov na mariborskem odru. V petek dne 6. maja priredi »Društvo slovenskih književnikov v Mariboru literarni večer. Nastopili bodo vodilni slovenski knji- ževniki Oton Zupančič, F. S. Finžgar, Igo Gruden, Anton Novačan, Tone Seliškar, Ivan Zoreč. Opozarjamo cenjeno občinstvo, da se tega zanimivega večera udeleži v čim večjem številu in na ta način dokumentira smisel in umevanje za lepe slovenske besede. Glasba Slavnostni večer Akademije in Galerije ima na programu tudi Župančičevo »Dumo« in Cankarjevo »Nino« v recitaciji dramskega umetnika g. Ivana Levarja. V odstavku iz »Nine«, ki ga bo na slavnostnem večeru Akademije in Galerije bral g. Levar, je Ivan Cankar s čudovito plastično in pretresljivo besedo opisal svoj najljubši tragični motiv: Cukrarno. Cukrarna je ogromen spomenik bede in duševne stiske, ječa našega hrepenenja, simbol naših brezuspešnih naporov. »Če seru šel mimo, ko je povsod drugod sijalo solnce, sem videl koščene roke, ki so se oklepale železnega omrežja v oknih, in velike črne oči, ki so strmele v solnce.« V Cukrarni sta sanjala in hrepenela Murn in Kette in obad va sta v njej umrla; to poslopje je simbol večne, neminljive težnje k soln-cu, k polnejšemu življenju, ki je bila v naših najboljših ljudeh do njih zadnjega diha. Cukrarna je simbol vse dosedanje težke narodne usodo in naše neminljive želje po lepši bodočnosti. Ob času, ko si ustanavljamo dom znanosti in umetnosti, imajo tihe, a strašne tragike polne beeede Ivana Cankarja še svoj poseben pomen, so nam očitek za vse zamujene dni in spodbuda za prihodnost, za katero ne sme veljati zadnji, mračni stavek Cankarjevo pesmi: »Tako hodi narod skozi večnost; nihče ga ne vidi, nihče se ne bo spominjal nanj...« — G. Lovar se že mnogo tednov dan za dnem bavi s Cankarjevim tekstom ter se trudi, da z deklamacijo izrazi pravilno interpretacijo pesniškega dela. Izmed tolikih dosedanjh poskusov s Cankarjevim besedilom bo ta gotovo najzanimivejši. Pevski nastop ljubljansko mladine. V soboto dne 14. t. m. pop. se vrši v Unionski dvorani pevski nastop ljubljanske mladine pod vodstvom učiteljic Albine Svetkove in M. Umbergerjeve. Na sporedu je cela vrsta slovenskih umetnih in narodnih pesmic. Predprodaja vstopnic od danes naprej v Matični knjigarni. Opozarjamo na nocojšnji vijolinski konoert, katerega priredi gdč. Vida Jerajeva s sodelovanjem solistke-sopranistke ge. F. Čadeževe in dr. Danilo Ôvara (klavir). Koncertni spored obsega sledeče točke: 1. Beethoven: Kreutzerjeva sonata za vijolino in klavir. 2. a) Wagner: Arija iz opere »Tannhauser«, b) Romanca iz opere »Židinja«. 3. Fauré: Konata v A-duru za vijolino in klavir. 4. Verdi: Arija Amelije iz opere »Ples v maskah«. 4. Bloch: a) Potrtost, b) Radost. Vstopnice po običajnih koncertnih cenah so v predprodaji v Matični knjigami. IZJAVA. Podpisani sem na tem mestu 12. marca 1927 objavil članek »Dve Deveti«, v katerem ugotavljam krivično odioznost nekih činiteljev napram dr. Čerinovi prireditvi »Devete« in v katerem vprašujem Glasbeno Matico v Ljubljani, ali kaj ve, kdo je bil tisti poštenjak, ki je zagrozil mariborski Matici, če poje pod Cerinom v Ljubljani, z bojkotom, sramoto, odporom vseh listov in »strganjem« po celokupni kritiki?« Prepričal sem se, da so vsi ti očitki, v kolikor zadevajo Glasbeno Matico v Ljubljani, popolnoma neutemeljeni, in da Glasbena Matica v Ljubljani ni v nikaki zvezi z njej podtaknjeno intrigo. Zato preklicujem gori omenjene očitke in obžalujem Glasbeni Matici v Ljubljani storjeno krivico. V Ljubljani, dne 4. maja 1927. S. Vurnik. Naše dijaštvo Zarjani! Danes v petek dne 0. f. m. ob dveh pop. v »Zarji« sestanek bolgarskega krožka. Predava tov. Wraber: Razvoj Bolgarije od 1. 1878. de. 1908. Soc. politični seminar ima danes ob 20. uri svoj redni sestanek. Predava dr. Brecelj: Socialna politika v oblastni skupščini. Naznanila Moste. Danes ob pol 8 zvečer priredi »Krekova mlad"."« v Mostah v Društvenem domu predavanje o »današnji Ameriki«. Predavanje bo spremljalo nad 50 krasnih skioptičnih slik. Vabljeni vsi! Turisîïka Plnninril Sedaj, ko je pri nas že vse zeleno in so prve pomladanske cvetico žc odevelele, so začenja pomlad na GoBcL BeK plašč, И jo je pokrival preko zime, se je jel krčiti in umikati pred pomladjo, ki je posula spodnja pobočja Golice г neštevilnimi lepimi in duhtečimi narcisami ; njih vonj prepoja zrak daleč naokoli. Planinci, pojdite in poglejte, kako krasna je pomlad v naših planinah. Spodnja koča na Golici kakor tudi Kadilniko-va koča vrh gotice sta obe od 8. t m. naprej otvor-jeni in preskrbljeni z dobro jedjo in pijačo, istotako tudi z lepimi fotografičnimi razglednicami; obe koči ostaneta odprti čez sezijo. — SPD. Sport Pododbor kolesarske zveze v Ljubljani vabi vse g. delegate včlanjene v Koturaškem Savezu SHS, da se udeleže odborove seje, katera se vrši v gostilni Lozar na Sv. Jakoba trgu v nedeljo 8. t. m. dopoldne ob 10. uri. »Sava«. Gg. člani in dirkači kolesarskega in motociklističnega društva »Sava« se vljudno vabijo, da se sigurno udeleže v nedeljo 8. t. m. ob 14 dirke kolesarskega društva »Vrhnika« na progi Vrhnika — Planina. ILIRIJA : MARIBOR. V nedeljo 8. t. m. igra Ilirija prijateljsko tekmo z SSK Mariborom, enim najboljših naših domačih moštev. Posebno zanimiva je ta tekma z ozirom na prvenstveni finale podsaveza, v katerem zadene Ilirija že prihodnjo nedeljo na mariborskega Rapida. Moštvo Maribora je namreč v tolikih ozirih enako RapiHovi enajetorici, da se bo dalo v nedeljo na njem precej točno presodili šau-se, s katerimi gre letos Ilirija v prvenstveni finale. Na vsak način so izgledi Ilirije letos slabši kot pretekla leta, kajti na novo pridobljeni igrači nimajo še prava nastopa v prvenstvenih tekmah, centerhalfa Zupančiča pa je zadela ravnokar diskvalifikacija, ki poteče šele po finalu, tako da ne bo mogla postaviti prihodnjo nedeljo svojega najboljšega moštva. Na drugi strani treba vzeti v poštev tudi konstantni napredek mariborskih vodečih klubov Rapida in prav tako Maribora. — Teikma se vrši ob 17. uri na igrišču SK Ilirije. ZAKLJUČNE PRVENSTVENE TEKME V LJUBLJANI. Na prostoru ASK Primorja ee odigra v nedeljo ena zadniih tekem I. ljubljanskega razreda in sicer med Primorjean in Heraieeom, dvema od nekdaj ostrima rivaloma. Prične se ob 16. uri dočim nastopita ob 14. uri 30 minut k jwedtekmi Svoboda in Slavija rezervi Hermesa in Primorja pa absolvirata svojo prvenstveno tekmo dopoldne ob 10. uri. WILLIAM TILDEN. V Evropo je prišel in po Evropi okoli bo gostoval. Odkar obstoji teniški sport, še ni imel igravca, ki bi bil tako priljubljen, kot je Tilden. V Ameriki je izredno oboževan, njegovi dosedanji uspehi so nekaj svojevrstnega. In o svoji teniški umetnosti je tudi pisal, več knjig. Ni šc star, 10. febr. 1893 je bil rojen; torej 34 let. Začetkoma ni mogel dosti naprej, pa je šlo pozneje toliko hitreje. Vestno je študiral, praktično je treniral, in je dosegel dotedaj neznano vsestranost. Nje-, gova knjiga »umetnost igre tenisa« nam o tem govori. Leta 1918. si je izvojeval prvo veliko zmago: skupaj z Richardom ameriško prvenstvo parov. Leta 1919. je premagal velikega avstralskega mojstra Brookesa, leto 1920. mu je pa prineslo največjo čast; poslan v Anglijo si je priboril po najtežjih bojih svetovno prvenstvo; Bil je sploh prvi Ne-Anglež, ki je zapisal svoje jnie v seznam wimbledonskih zmagovalcev. ,'•> Prišedši v Ameriko nazaj je v neprimerno krasnem boju premagal ameriškega prvaka John-stona, je šel v decembru istega leta v Avstralijo kot ameriški zastopnik Davisovega pokala, je dobil vse igre in je odnesel pokal nazaj v Ameriko. Leto 1921. je bilo v športnem oziru največje Til-denovo leto; zmagal je v tialli v Parizu, na travi v Wimbledonu, izvojeval si je dvojno svetovno prvenstvo. V Ameriki si je priboril prvenstvo parov in prvenstvo posameznikov, uspehi, ki se šc nikomur niso posrečili. Istega leta je tri dni po vrsti porazil Japonca Šimizuja, Avstralca Patter-sona in Amerikanca Johnstona in si je trajno priboril ameriški prvenstveni pokal; ta uspeh, pravi Tilden, je njegov največji. Leta 1923. je bil trikratni ameriški prvak in neporaženi pokalni zmagovalec, leta 1924. in 1925. isto. Ni ga bilo, ki bi mu bil nevaren. Šele lani 1926., so ga premagali Francozi, Lacoste je odnesel ameriško prvenstvo v Evropo. Tilden ni iskal opravičilnih vzrokov, ranjeno koleno bi mu jih dalo; rekel je samo, da je Lacoste boljši. Njegova strategija v tenisu je nova in vzorna, znana mu je psihologija tenisa, praktična izvršba je na višku. Njegova igra je za poznavalce slaščica, a ima izredno privlačnost tudi na občinstvo sploh. V vsakem turnirju je Tilden središče pozornosti, med igro pozna samo igro, za glc-davce nima pogleda. Telesno je prav posebno usposobljen, skoraj dva metra je visok, a lahek in okreten, noge neprimerno dolge. Glavna nfe-gova moč je njegov tempo. Za največjega dosedanjega nasprotnika označuje Tilden Lacostea; s triki in s taktiko pri Lacosteu nič ne opraviš, moraš se meriti z njim z lastnim njegovim orožjem, z velikim znanjem in s še večjo hitrostjo. Od aprila 1920. do oktobra 1921. je prevozil Tilden 80.000 km po železnici in po morju; je tudi rekord. Kako sodi o K. Koželuhu, smo pisali včeraj; Karla označujejo kot »človeško gumijevo steno«. Kako se bosta pogledala! OLIMPIJSKI KONGRES V MONACO. V Monaco je zboroval olimpijski kongres. Zborovanje je otvoril princ Luis Monaco. Najprvo so prebrali od barona Coubertina izdelani oklic: ■»Na mladino vsega svetal« Nato so se vršile volitve v izvršilni odbor za dobo 1927 do 1931. Beremo imena Polignac (Francija), Edstrom (Švad-ska), general Kentish (Anglija), general Scherill (Amerika), državni tajnik (Lewald (Nemčija). Nato so debatirali o predlogu izvršilnega odbora, naj se ne napravi noben splošen načrt za olimpijado, temveč naj se počakajo skušnje olimpijad v Amsterdamu in v Los Angeles. Predlog je bil sprejel. Za proučevanje afriških iger je bila izvoljena posebna komisija. Glede olimpijade v Los Angeles 1932 je povedal general Sherill, da bodo prišle po evropsko tekmece ameriške ladje v Evropo. V Ameriki bodo določene za vse atlete enotne cene. Da bi Amerikanci prenesli igre v Washington, o tem ne vedo nič. Odškodnina potujočih atletov naj se Mrožje nadzoruje. Na vse olimpijske odbore so poslali dopis za napravo igrišč, prepis so poslali tudi Zvezi narodov. Finski delegat je demontiral vest da Finci ne pridejo v Amsterdam; torej bosta Nurmi in Ritola prišla in E. Horg tudi. Sprejeli sc načrt italijanskega profesorja Cassioli o izvršb umetniške olimpijsko kolajne. Z drsalno zvezo bo dosegel sporazum. Sprejeli so poročilo o pri- I pravah zn zimsko olimpijado v St. Moritzu, dalje I pobudo Irlandije za sprejem hazene v program« za olipijado 1932 in predle« Italijo za uvedbo mednarodnega potnega lista za atlete. Olimpijade lete 1936. niso še oddali. Prihodnja seja bo v februarju 1928 v St. Moritzu. Gospodarstvo Strokovna sostllničarska razstava v Gradcu. Gradec, 30. aprila 1927. Kdor je poznal dosedanji običajni razstavni sistem, sloneč na razstavi blaga po raznih oddelkih in strokah brez notranje zveze, je bil na strokovni gostilničarski razstavi v Gradcu prijetno iznenaden po novi ideji, ki hoče nazorno predočiti vzoren obrat sam s pomočjo za to potrebnih predmetov. Posamezni predmeti industrije, obrti, vinogradništva in poljedelstva v splošnem so se združili v razstavno celoto in smo tako videli v celotnem živem obratu tako vzoren hotel, kavarno, pa tudi navadno podeželsko gostilno, iato je ta razstava radi te svoje izpeljave svojevrstna, a tudi prvovrstna, ker ne smemo izpre-jledati velikega vzgojnega pomena, ki ga ima •avno s tem svojim nazornim podajanjem gostil-ličarskega obrata. Vzemimo v celoti podeželsko gostilno s pre-ločišči, kakor jih je v Sloveniji dosti, pa bi jih jilo lahko še več, ako bi se vsi gostilničarji zavedali, da je njihova bodočnost v napredovanju ;ujskega prometa, ne pa v napredovanju pijančevanja. Okusno opremljena veža z mizo in zapisnikom, s pletenimi stoli za gosta, s par na-itavki s cvetlicami s travnika, že napravi najpri-etnejši utis. Sobe za prenočišče so v največji preprostosti, a vendar izredno okusno aranžirane : najpotrebnejšim pohištvom iz mehkega lesa. Največja in najlepša soba je boljše opremljena. / kuhinji se sveti snaga, ki je vsakemu tujcu jrvo, če pride v gostilno. In v tej snažni kuhinji itoji štedilnik, sicer preprost, a vendar zelo upo--abljiv, s prizidanim malim štedilnikom na plin, dektriko ali na gorilni špirit. Kuhinjsko in jedilno jrodje je enako priprosto, pa tudi enako snažno, tot vse drugo v kuhinji. Pri zhodu iz kuhinje je Zavarovali ste se torej tudi sedaj!« Je zamrmral načelnik. »Ali ste se bali malega, ki nama je odprl vratca?< Nikoli ne moreva biti dovolj oprezna,« je zatrdil Krag, »vsaj sedaj ne, ko se boriva proti tako dobrim igravcem. Sredi sovražnega tabora sva, da, gibljeva se takorekoč pred puškinimi cevmi.« Avto se je ustavil pred Velikim hotelom. Asbjorn Krag je pokimal vratarju, katerega je poznal. Vratar so je navidezno začudil, ko je zagledal detektiva. »Mislim, da nisva prišla prepozno,« je zašepetal ta načelniku. V veži je stopil k rnzvidnici, za trenutek gledal nanjo in dejal potem: »V tretjem nadstropju je. Šla bova po stopnicah.« Spotoma se jima ni primerilo nič posebnega; ko sta pa bila prišla v tretje nadstropje in zavila po preprogi v hodniku na desno, se je zgodilo ravno to, česar policijski načelnik še v vsem svojem dolgem uradniškem življenju ni bil doživel. V hodniku se je nameril na samega sebe! Reč moramo bolj natanko razložiti. »Oba, načelnik in Asbjorn Krag sta bila v poletni civilni obleki. Krag je nosil rjav plašč, okrogel črn klobuk in sive rokavice, načelnik vsednjo suknjo in žametast klobuk: rokavice je nosil v roki. In natanko tako sta bila oblečena gospoda, ki sta prihajala po hodniku. Eden je nosil vsednjo suknjo in žametast klobuk ter imel rokavice v roki, drugi rjav plašč Iri okrogel, črn klobuk ter; sive rokavice. Načelniku in Kragu se je zdelo, kakor bi stala pred ogledalom, in oba gospoda sta jima prihajala nasproti, kakor se bližamo sami sebi v globini zrcala. Toda dvojnika nista bila enaka svojima podobama samo po obleki, temveč po vsem videzu. Ista obraza, isti bradi, ista hoja. In vjemalo se ni vse samo na zunaj, temveč se je zdelo, da sta dvojnika tudi notranje natanko takšni bitji, kakor bi bila res načelnik in detektiv. Oba para sta se navidezno enako začudila. Ko sta se približala še za nekaj korakov, sta oba obstala. Načelnik si je segel z roko na čelo, kakor bi hotel pregnati neko prikazen. Isto je naredila tudi njegova podoba pred njim. Načelnik se je temu tako začudil, da je vzkliknil, Krag je pa rekel: »To sta onadva.« Opazil je, da je eden — tisti, ki je igral njega samega — segel v žep. Isto je storil takoj tudi Asbjorn Krag. Tedaj se je mož pred njim nasmehnil in rekel v izvrstni norveščini, toda z razločno rahlim naglasom: »Med izobraženimi možmi naj bi se dala v vsakem položaju prilika za pojasnilo. »Tako mislim tudi jaz,« je odvrnil Krag. »Toda priznali bosta morala, gospoda, da imava v tem slučaju midva pravico zahtevati pojasnilo.« »Brez dvoma. Ali se vam zdi ta hodnik primeren za tale razgovor?« »Nama je vseeno.« »Takoj hi na desno je dvorana,« je pripomnil človek, ki je igral Kraga, »ali ne bi šli morda tja?« »Z veseljem. Prosim gospoda, naj odideta naprej.« Tujca sta so spogledala, si prikimala in odšla počasi nazaj po hodniku. Oslala dva sla jima sledila. Ko sta prišla tnjca do vrat, ki so nosila številko 12. io dejal spet navidezni Krag — očividno je imel on prvo besedo: »Tu pa nama ukazuje gostoljubje prositi gospoda, da vstopita prva.« Odprl je vrata. »Nikakor ne,« je odgovoril Krag. »Sešli smo se slučajno v nekem hotelu, nihče ni gostitelj, nihče gost.« Tujec so jima je priklonil: »Vkljub temu bi gospoda rada počastila.« »Hvala,« je odvrnil Krag. Potem nama preti samo nevarnost, da se zaloputnejo za nama vrala, čim bi bila v sobi.« »Ako sta tako nezaupljiva,« je rekel tujec, "ni druge poti, ko da vstopiva midva prva.« »Tudi s tem nisva zadovoljna.« »Potem moramo oslati tu na hodniku.« »Ne.« Tujca sta se nasmehnila. Kako izredno vljudna sla se zdela, ko sta stala lam in se smehljala ter so nalahno priklanjala! »Tedaj morate določiti vi, kaj naj napravimo,« je rekel eden in pokimal Kragu. »Zdi se mi,« je dostavil, da nama zadajate uganke, ki se ne dajo rešiti.« »Prav lahko,« je odvrnil Krag, »prosim svojega prijatelja, naj vstopi prvi.« Policijski načelnik ga je rakimel in se približal vratom. »Res je pravilno,« je rekel tujec, »da ima načelnik kazenske policije prvo pravico.« Načelnik jo stopil v sobo, zagrnil takoj okna in prižgal luč. Bila je velika dvorana z levo. Vsa tri njena okna so držala na Karla Ivana cesto. »In sedaj,« je dejal Asbjorn Krag, »bomo rešili uganko zelo preprosto: gospod, ki igra policijskega načelnika, na j vstopi drugI.« »O razumem, popolnoma kakor zahteva dostojanstvo.« Navidezni načelnik je sledil prnvemu. Na hodniku je oetal Krag z možem, ki je igral njega samega. »Zdaj bi bili na vrsti vi,« je izjavil naličeni. IÎEIIE ra O < СГ -r rt O?» £ 111=111= TïNKOVEC - K TO J J flokio s ^razre(^' me- UCIVIC ščanske šole — Hče mesta učenke v trgovini. Cenj. ponudbe Da upravo lista pod šilro: »Poštena« štev. 3444. Pletilja sprejme delo na dom. -Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 35i2. Kuharico doar40 ief pridno in pošteno, ki zna dobro kuhati in opravljati druga hišna dela — razen pranja — se išče s 15. m a j e m za blizu Ljubljane. Plača 400 Din. - Ponudbe z navedbo dosedanje službe je poslati takoj na upravo lista pod Dobra kuharica št. 3461. Spretnim gospodom in go-spem, kateri potujejo,^ nu-4arto dnevno VELIK zaslužek. ali osebne ponudbe na prodajo vrednostnih papirjev Zurabu-lović — Ljubljana, Aleksandrova cesta 12. 3450 Ktfnarieo nU7Jo osebo, se išče v večjo kuhinjo za gosposko in družinsko hrano. - Pism. ponudbam pod: »Dobra kuharica 21 « štev. 3524 naj se priložc spričevala in čc možno slika. Mutni mlin se išče v najem, event. se tudi kupi. - Naslov v upravi lista pod št. 3508. Pisarniško sobo v visokem pritličju, odda takoj Pokojninski zavod v Ljubljani, Aleksandrova cesta. Po ceni se proda GOSTILNIŠKA MIZA obita s pločevino za vodovod. Izve se: Vinotoč, Kolodvorska ulica 28. Kompletno posteljo prodam. - Gledališka ul. štev. 7, III. nadstr., A. V. Društva opozarjamo, da je poceni naprodaj skoro NOV GLED. ODER 4 spremene, 6 ozadij, krasna zavesa, 10 lasulj, nekaj garderobe itd. Oder je zelo praktično zgrajen, lahko zložljiv ter pripraven za vsako večjo sobo. - Ponudbe pod »1000« št. 3525 upravi »Slovenca«. ZA IZKUŠNJE uspešno pripravljam iz latinščine, francoščine in matematike. - Poučujem angleščino, nemščino, ruščino in klavir. Orthaber, cand. phil., Spod. šiška, Malgajeva ul. 13/11. 3514 z 1 ali 2 po-_ _ steljima se odda Ilirska ulica št. 19, II. nadstropje, desno, Motorno kolo tipe M 3 »D-rad«, dela-zmožnost 3 HP, proda OKRAJNI ZASTOP MARIBOR, Koroška cesta 26, II. nadstr., kjer se izvedo najtančnejša pojasnila. Tri dobro ohranjene trgovske omare s steklom, se ugodno prodajo. — Na ogled pri tvrdki I. WANEK, krznarstvo, Sv. Petra c. št. 9, Ljubljana. 3507 Lepa igrača ALTAR naprodaj. - Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 3515. 99 na Rečici — Bled, ob glavni kolodvorski cesti na Bledu, z novo urejenimi restavracijskimi prostori, tujskimi sobami, podzemeljskim kegliščem, restavracijskim vrtom, krasnim razgledom i. t. d., Prodam na Bledu VILO z vrtom. Naslov v upravi lista pod številko 3300. za nizko ceno. Plačilni pogoji zelo ugodni. Za nakup je potreben malenkosten kapital. — Poizve se pri notarju ALOJZIJU PEGANU v Radovljici. јММИИИИИИИИИ Najboljšo eksistenco in velik zaslužek nudimo gospodom in tvrdkam v vseh krajih SHS, ki prevzamejo razpečevanje naših treh nedosežnih in za poljedelstvo, posebno pa za živinorejce izredno važnih, patentiranih živinozdravniških izdelkov. Izdelki so sledeči: „EX REZI A", praSek, ki povzroči, da z veseljem iro konji, govedo, teleta, prašiči, ovce in koze, sploh vse domače in koristne živali, tudi divjačina; ki posebno po vseh boleznih, kugah izredno pomnoži slast do žretja in povzroči zopetno okrevanje; v najkrajšem času porast mesa in maščobe znatno množeče zdravilno sredstvo zvišuje odpornost proti vsem boleznim, posebno proti vsem kužnim boleznim, kot n. pr. rudečici, vraničnemu prisadu, davici, kozam, zaprtju. Pospešuje produkcijo mleka pri kravah in kozah in zboljšuje kakovost istega. Izdelek „OSBERGO", prašek za konje. Najsijaj-nejše, zajamčeno učinkujoče zdravilno sredstvo proti konjskemu kaši ju; ozdravlja celo v najtrdovratnej-ših slučajih in preprečuje ludi konjsko smrkavost, ki navadno sledi tej bolezni. Izdelek „PARACELSUS I." za vse slučaje kuge na gobcu in parkljih. Že v treh urah je žival rešena, ako se ne nahaja v zadnjem štadiju bolezni! Jamstvo za uspeh. Gospodje ali tvrdke, ki bi se zanimali za ustanovitev razpošiljaluega skladišča za posamezne okraje v SHS in razpolagajo s potrebnim kapitalom, se prosijo, da stopijo v stik s proizvajalno tvrdko (dopisovanje nemško!). Vprašanja pošljitetakoj z navedbo obsežnosti dotičnega okraja in razpoložljivega kapitala na : BauernschuU - Wittschsftsgemeinscheft G. m. b. H. Berlin-Charlottenburg 5. Windscheidstrasse 22. Vsakovrstno zlâfo ftupasfe po najvišjih cenah Černe, juvellr, Ljubljana Wolfova ulica štev. 3 štirisedež, avto dobro ohranjen, kupim. -Takojšnje ponudbe z navedbo cene pod: »Avto 999« upravi »Slovenca«. Masa obrt Volna - bombaž za strojno pletenje in ročna dela, dobite po UeF- najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA. Stari trg 12 - Židovska 4. Prva ljubljanska velepražarna za kavo Karol Planinšek priporoča svoje priznano najboljše mešanice Cenjenim odjemalcem se zmelje kava električnim potom takoj pri nakupu brezplačno in sicer za turško ali navadno kavo. Pro dajal niča: Dunajska cesta, vogal Tavčarjeve ulice. Krušno moko tn rž eno moko Tedno svežo, kupite zelo ugodno pri A. VOLK, LJUBLJANA Resljeva ccsta 21. Zastonj dobijo blago dne 16. in 17. maja dotični, kateri so kupili v moji trgovini 21. aprila na Sv. Petra cesti in dne 25. aprila v Šiški. Zgla-siti se je z blagajniškim listom. IVAN KOS. Ne shranjujte doma svoje dragocene kožuho-vine, ker se vam ista lahko pokvari vsled mrčesa (mola). Nudi se vam pa prilika, da isto varno proti požaru, vlomu in mrčesom shranite čez poletje pri staroznani in solidni tvrdki I. WANEK, Sv. Petra cesta štev. 9. ДГ -v. POSOJIIiflICA V KRHNi|anat Breg teod. mm kleparsko In Instalacijsko podjetje Ljubljana Poljanska cesta štev. 8 KLOBUKE perilo i. dr. modno blago ktipite najceneje ,PRI fiMERIKANClT LJUBLJANA, Stari trg 1G Zaloga telovadnih potrebščin Deželna lcltarna pri .Mor. Pomogai' Mr. ph. M. Leustek Ljubljana, Resljeva cesta 1 Martine, Cerne &К0ШР. dr. z o. z, pleskarska in črkoslik. tvrdko, LJUBLJANA, Igriška ul. 6 Angeloslau Hrastnik manuiakturna trgovina [>|ubl|Bii3, Karlouslm c. B K. Pečenko trgovina vseli vrat usnja in Čevljarskih potrebščin Ljubljana, Sv. Petra cesta 32 PHÎST0U & BRICELJ črkoslikaria, Ljubljana Aleksandrova c. 1 Telet. 90 Ustan. 19038 tapotnik Ljubljana. Krekov trfr t KCMČIČ & JflPELj trgovina s spec. kolonij, in materij, blagom LJUjUANA, Kongresni trg 19 Jakob Kavčič parna pekarna Ljubljana, Gradišče 5 Podruž.: Prešernova 14 Peter ŽUnik splošno kleparstvo LJUBLJANA Poiianska cesta 31 inserirajte y „Slovencu"! Naš srčno ljubljeni soprog, skrbni oče, gospod ©roslav Feček blšnl posestnik je dne 5. t. m. po kratki, mučni bolezni mirno preminul. Pogreb dragega nam pokojnika se vrši v soboto, dne 7. maja 1927 ob 2. uri popoldne iz državne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica se bode darovala v farni cerkvi v Trnovem. Ljubljana, dne 5. maja 1927. Uršula Peček, roj. Modie, soproga. Viktor, trgovec, Boclium, Nemčija; Henrik, poročnik, Skoplje; Bojan, član Narod, gledališča ; Stanko, narednik ; Angelca, sinovi iu hči. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Elizabeta Weber sod. oflc. vdova v četrtek, dne 5. t. m. po dolgi in mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne nam pokojnice bo v soboto, dne 7. maja 1927 ob 6. uri pop. iz mrtvašnice drž. bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 6. maja 1927. Globoko žalujoči ostali. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. t V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da se je za vedno ločil od naš ljubljeni soprog, oče, brat, stric, svak in tast, gospod Dragotin Korošec oskrbnik mest. drsališča danes ob 3 uri zjutraj po dolgi, mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za upiirajoče. Pogreb dragega pokojnika se vrši v petek 6. maja 1.1. ob pol 6 uri popoldne iz hiše žalosti Pod Turnom št. 2 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 5. maja 1927. Ivanka Korošec, soproga. Rezika, hči. Dr. Iran Mazek, zet. Janez, Zora, Vlade, Marjan, Vojka, Tatjana, vnuki in vnukinje. Za Jugoslovansko tiskarna т Ljubliani: Karol Cet Izdajatelj; dr, fr« Kulovec Uredniki Frane Terseglav,