ZANIMALO VAS BO!
Titov sklad za štipendiranje
V aprilu 1973. Icta jc bil sklcnjcn mcd Zvczo komunistov   Jugoslavijc,   SZDL   Jugoslavijc, Zvezo sindikatov Jugoslavijo, Zvezo mladine Jugoslavije, Zvezno skupščino SFRJ in Gospo-darsko zbomico Jugnslavijc - družbeni dogovor o ustanovitvi Titovega sklada za štipendiranje mladih dclavcev in dclavskih otrok. To je sploš-no jugoslovanski sklad, v okviru katercga se ustanovijo Titovi skladi v reublikah in avtono-mnih pokrajinah.
Od ustanovitve do danes se je Titov sklad že uveljavil kot instrument delovnih ljudi in obča-nov, ki bi najbolj nadarjenim in družbenopoli-tično aktivnim mladim delavcem in učencem omogočil izobraževanje za poklice, ki so združe-nemu delu najbolj potrebni. Vse bolj pa postaja agregat za marljivejše delo in družbenopolitično aktivnejše delovanje mladih.
Tovariš Tito je Ieta 1979, ko je sprejel dele-gacijo Titovega sklada, priporočal:
-  da je treba zagotoviti stalnost poslovanja sklada v smislu stalnih in zagotovljenih finanč-nih virov,
—  da je potrebno razširiti možnosti za prido-bitev štipendij Titovega sklada za vse delavce, kmete in delovne Ijudi ter njihove otroke.
Izobraževanje mladih delavcev in otrok de-Iavcev je zagotovljeno na osnovi solidarnosti, štipendisti pa lahko postanejo le, če so dosegli izjemne delovne oz. učne uspehe in s svojim družbenopolitičnim delovanjem dokazali pri-pravljenost, da sledijo poti tov. Tita v izgradnji naše socialistične skupnosti.
Na razpis sklada ne kandidirajo posamezniki sami, marveč pripravljajo predloge za podelitev štipendije samoupravne sredine, samoupravni in družbenopolitični organi v TOZD, KS šolah, skupnostih in drugod. Čeprav še ne povsod, se ocene o primernosti kandidatov sprejemajo po samupravni poti in ne le na osnovi izjav in ocen posameznih nadrejenih delavcev, vzgojiteljev in družbenopolitičnih funkcionarjev, ki podpisuje-jo pismene predloge.
Med predlagatelji štipendistov, organi sklada in štipendisti sklada je potrebno vzpostaviti take medsebojne odnose, da bo Titov sklad prevze-mal tudi vlogo pri uresničevanju ciljev kadrov-ske politike in da se bo vse bolj vgrajeval v sistem usmerjanja kadrov v prednostne in zdru-ženem delu najbolj potrebne poklice.
Študij in usposabljanje mora pomeniti pravi-loma logično nadaljevanje in izpopolnjevanje osnovnega poklica kandidata oz. dela, ki ga oprvlja v svoji dejavnosti. Izjemoma'se upošte-vajo tudi izrazita osebna nadarjenost kandida-tov oz. smisel za določeno dejavnost.
V  Sloveniji je bilo po prvem razpisu 35 šti-pendistov. V šolskem letu 1979/80 pa 363 šti-pendistov. Približno 2/3 štipendistov nadaljuje študij, nekaj jih študij zaključi, nekaj jih odpade zaradi neizpolnjevanja pogojev. Vsaka novage-neracija štipendistov je pri študiju uspešnejša.
Letos bo v Sloveniji razpisanih 200 štipendij in sicer 50 štipendij za mlade delavce, ki se vključujejo v izobraževanje iz dela, 50 štipendij za mlade delavce za izobraževanje ob delu, 50
štipcndij za otrokc delavcev — učcnccv srcdnjih šol, 50 štipcndij za otrokc dclavccv — študcntc visokih šol.
V naši občini jc 6 Titovih štipcndistov:
Mačck Marjcta, roj. 1962, šola sc na srcdnji šoli za mcdicinskc scstrc,
Plohl Roman, roj. 1957, šludira na FSPN,
Ponikvar Rudi, roj. 1961, študira na Fakultcti za clcktrotfhniko,
Prpič Marko, roj. 1952, študira na FF,
Novak Vlasta, roj. 1960, študira na Pravni fakultcti,
Utroša Anton, roj. 1957, študira na FAGG.
Skladno s pobudo tovariša Tita, naj sc štipcn-dijc podcljujujo prcdvsem mladim dclavccm, katcri s svojim dclom in zavzctostjo pri oprav-Ijanju nalog prcdvscm v procesu proizvodnje tcr zavednostjo in aktivnostjo v družbcncm živijc-nju vsakodnevno izpričujejo pripadnost naši so-cialistični stvarnosti.
Tako bt> letošnji razpis nekoliko širši v kiite-rijih. Dodelitev štipendije Titovega sklada osta-ne največja čast, ki si jo mladi delavec lahko pridobi pred začetkom nadaljnjega izobraževa-nja.
Letošnji razpis je izšel 26. maja. V organiza-cijah združenega dela, krajevnih skupnostih po-tekajo razprave in se rojevajo predlogi o novih možnih kandidatih za štipendije.