^ dan razen prtiiuiov »obot, nedalt . , dally «cept Saturday Jtftyt and Holiday PROSVETA t GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ' Uradniški in upravniškl proatorl: 1057 South Lawndale Ava. Offlca of Publication: 2057 South Lawndale Ava. . Ttlephone, Rockwall 4904 .YEAR XXXVIII C— Ikta je SS.00 jErSFcEJS S SlrSTSS! CHICAGO 23. ILL.. TOREK. 3. SEPTEMBRA (SEPT. 3). 1946 Subecrtptloa 34.00 Yaarly ŠTEV.—NUMBER 170 Acceptance for mailing at special rate of postage provided for in section 1103. Act of Oct. 3. 1917, authorised on June 4. 1918 ii zunanji minister obsodil leriško intervencijo v Grčiji I0VJ i se amendmenta aV- fralske delegacije poražena na konferenci ORNA VPRAŠA-UA V OSPREDJU pb. 31. avg. - Nov spopad jetsko Rusijo in Ame-je pripetil na mirovni Brenči, ko je ruski zunanji T Molotov ostro obsodil n&j intervencijo v Grčiji, jnka je poslala bojne ladje v luke z namenom, da vpli-izid volitev v nedeljo. Pri bo padla odločitev, ali . se Jurij, ki je v Londonu, vr-I prestol ali ne. jnerika in Velika Britanija ta sedanjo grško monar-tno vlado, ki nima opore pri gvu." je rekel Molotov. jpora se očituje v navzočno-ntskih čet v Grčiji in pri-ameriških bojnih ladij v I luke." liki premier Tsaldaris je lociral besedno bitko med jtovom in ameriškim držav-tajnikom Bvrnesom z za-o, naj konferenca stori koda bo Grčija dobila kos al-iega ozemlja. Francija se mtavila na stran Rusije in tla. da ^rško-albanski spor »da pred Konferenco. Grči-vedno trdi, da je vojno staled njo in Albanijo, čeprav ilednja borila na strani za-Ikov proti Italijanom in K m |leda, da grška delegacija je zunanji uspeh za pro- finje nacionalističnega sen- ti." je dejal Molotov. "Ona prikriti svetu, kar se do- v njeni notranjosti na pred- volitev. Ta konferenca ne biti sredstvo za zakrivanje »nje situacije v Grčiji in ivrov, katerih cilj je resta- je monarhije, ki bi ogra- »ir na Balkanu. Rusija bo « pobijala vso poskuse za anjc Albanije." Pijade, jugoslovanski K' dcial, da se popolno- «nnja z Molotovom. V svo- l°voru je napadal Grčijo in dolžil. da ograža mir. Brit- Alexander je skušal to'1' Pijada, nakar je ruski V Višinski /avpil; "Govor- "1 P"ve. kai misli!" J«" vihar Alexander in Mii kazala pesti drug ■»u Ko se Jc vihar pole- J®Vs1"' Byrnes in izrazil Pfcnr : V.; * kr;, bese Hov H, t r Od X, Kv ' *; O.i ' v <. . z f arr«■ a* A- k. stvu spremenjene. Te so sestavili namestniki zunanjih ministrov. Britski zunanji minister Be-vin je predlagal, naj se skoro 300 amendmentov, ki so bili predloženi mirovni konferenci, predloži namestnikom v pretres. Ruski zunanji minister Molotov je predlog pobijal. Izjavil je, da je predlog v konfliktu z zaključki, ki so bili sprejeti na konferenci zunanjih ministrov. Zunanji ministri se niso mogli zediniti o vprašanju, ali naj se sklicanje skupščine Združenih narodov odloži ali ne. Datum je bil že določen. Ta je 23. sep-september. Molotov se je prej posvetoval s čehoslovaško delegacijo, ki je za odložitev sklicanja skupščine. Dva amendmenta avstralske delegacije sta bila poražena na mirovni konferenci. Poraz je odprl pot za odobritev začrtanja nove meje med Francijo in Italijo. Stara sporna vprašanja bodo predmet diskuzij prihodnji teden. Nanašajo se na Trst, Julijsko Krajino, balkansko gospodarstvo in plovbo na reki Donavi. Delegat Južnoafriške unije je zahteval, da morajo ameriške in britske oljne kompaijije v Ru-muniji dobiti odškodnino za zaseženo lastnino. Zahteva je izzvala odpor pri članih ruske, u-krajinske in jugoslovanske delegacije. Izjavili so, da je namen zahteve zaščita profitov tujih oljnth'fcompgnij vRumunlji. Grčiji, ki ie k zavezniški IV. i '"•v 'iti vprašal "I Bvrnesa je ko deklara-enda na mi Jitr na po-1 države. "Mi 1' < etc naha-• " časa," je • P''ti v grške ' ladje. Vče-Velrka Bri-neuradne dane« pa • me opazo- "■tatus opa-" ima grška " zunanjo ' 1 ptezentira /'manji mi-Kusije. A « m Fran- • i se j i /o-■') bi po-' konferer,-i ' J' da bo «d Kuaijo '"•mosten, ' 0'rfio pf>- ' i teden l"k"dbe /a t/'xlo v bi- Eksekucija ruskih belogardistov General Gregorij Semenov obešen London, 31. avg. — Radio Moskva je naznanil eksekucijo šestih belogardistov, ki so bili spoznani za krive izdajstva in špionaže na obravnavi pred vojaškim sodiščem. Eksekucija je bila izvršena 24 ur po obsodbi. Vsi so pred sodiščem priznali, da so bili v službi Japonske in Nemčije in skovali zaroto za strmoglavljenje sovjetske vlade General Gregorij Semenov je bil obešen, ostali pa so bili u-streljeni. Vsi belogardisti so bili ujeti v Mandžuriji, ko so ruske armade zdrobile japonske s le tamkaj. Domače vesti Iščeta svojce Rains, Utah.—Franca Bohnic, rojena Alič, želi izvedeti za svojo teto Katarino Milanich, po domače Lukova iz Gorenje vasi nad Škofjo Loko. Njen mož Anton Bohinc, po domače Kozare iz Dolenje Dobrave, pojšta Gorenja vas, bi pa rad izvedel za svoje tri brate. Prizadeti naj se zglasijo tem sorodnikom v starem kraju, ali pa pišejo nu naslov: Sophi Kotar, Box 4, Rains, Utah. Is Milwaukeeja Milwaukee.—Zadnjih par tednov so se tukaj poročili: John Boyanc in Christina A. Pipan, Frank Skvorc in Eva Poloski, Robert E. Lorence (Racine) in Olga Šimenc, Raymond S. Tra-wicki in'Elizabeth Furlan, Irwin J. Naus in Sophie C. Kokal, La-dislaus Szalewski in Valeria Korošec, John F. Šušnik in Helen J. Winter, Norbert Meyer in Louise Rozman, Frank V. Gori-char in Olga Glavan, Joseph Schneller in Sophie Domanek. —Zadnje dnLso se vile rojenice oglasile pri sledečih družinah: Victor Brule, William A. Launch (dvojčka), Felix Kuliga in Leonard Zaidel, kjer so pustile sinčke, hčerke pa pri družinah Martin Gregorčič, Eugene Sem-rad, Michael E. Ci^sar in Henry Cherweznik, __v Japonska uničena kot vojalka sila Tokio, 31. uvg. — General Robert L. Eichelberg. poveljnik osme ameriške armade, je izjavil, da je Japonska uničena kot vojaška sila in da ne bo več o-gražala miru. Izjavo je podal ob prvi obletnici izkrcanja čet osme armade na Japonskem. Trinajst ubitih v izgredih v Braziliji Rio de Janeiro, Brazilija, 31. avg _ Trinajst oseb je bilo ubi-t h in čez 50 ranjenih v izgredih v tem mestu. Izgredi so sledili demonstracijam študentov. Ameriški pritisk na Jugoslavijo Vojaške Čete bodo ostale v Koreji Waahington. D. C.. 31. avg. — Pomožni državni tajnik Dean Acheson je na konferenci s časnikarji priznal, da je Amerika povečala pritisk na Jugoslavijo. Dejal ie, da bo Amerika zahtevala odškodnino od, Jugoslavije, ker so jugoslovanski letalci zbili dve ameriški transportni letali na tla. Pet Američanov je bilo ubitih. Acheson je dejaj, da detajli glede odškodnine no bodo objavljeni, dokler ne bo Washington dobil popolnih podatkov in informacij o napadu na ameriška transportna letala. Na podlagi informacij bo padla odločitev. Državni podtajnik je dalje rekel, da še ni dobil spisane izjave od maršlaa Tita z zagotovilom, da jugoslovanaki letalci ne bodo napadali ameriških letal, če bodo invadirala jugoslovansko ozračje. Na sestanku s časnikarji jc Acheson tudi naglasi!, da ameriške čete ne bodo odpoklicane iz južne Koreje* dokler ne bo formirana neodvisna korejska vlada. Ameriške čete drže južno polovico dežele, ruske pa severno polovico, dogajanja z Rusi glede ekonomske združitve obeh polovic se nadaljujejo, toda doslej niso prinesla Še nobenega rezultata. Acheson je bil opozorjen na rusko obdolžitev, da ameriške vojaške avtoritete zusledujejo imperialistične cilje in namene v Koreji. On je t>bdolžitev zanikal. Dejal je, da ie ameriška vojaška vlado, ki j/bila formirana v Koreji jmj kapitulaciji Japonske, le začasnega značaja. Ameriška sila nima ekonomskih koristi od okupacije južne Koreje. Nemiki spionski kroiek zdrobljen Frankfurt, Nemčija, 31. avg. — Ameriške vojaške avtoritete so naznanile zdrobitev nemškega špionskega krožka v ameri grki glasovali za monarhijo privolitvah Kralj Jurij se bo vrnil domov iz izgnanstva MNOGO UBITIH V IZGREDIH Atene. Grčija. 3. sept,—Notranji minister je naznanil, da so Grki pri nedeljskih volitvah glasovali za restavriranje monarhije in proti ustanovitvi republike. Nepopolno poročilo kaže, da je 649,705 volilcev glasovalo za monarhijo, 254,787 pu za republiko. Na podlagi volilnega sistema, katerega je določila po monarhi« stih kontrolirana vlada premier-ja Tsaldarisa, je vsak volilec dobil dve glasovnici. Ena je bila za kralja Jurija, ki se nahaja v izgnanstvu v Londonu, druga pa je bila prazna. Oni, ki so volili za ustanovitev republike, so oddali prazne glasovnice. Komunisti in drugi levičarji so pozvali svoje pristaše, naj bojkotirajo volitve. Znano je bilo pred volitvami, da bodo zmagali monarhisti, ker so/ kontrolirali volilni aparat. Monarhisti imajo zaslombo pri britskih četah, ki so v Grčiji. Podpredsednik vlade Stylianos Gonatas je naznanil, da bo premier Tsaldaris, ki se nahaja na mirovni konferenci v Parizu, obvestil kralja Jurija o izidu volitev in gu pozval, naj se vrne v Grčijo In zasede prestol. Pričakuje se, da se bo kralj vrnil domov ta mesec. V izgredih pred volitv^nl in v trku volitev je bilo najmanf^O ljudi ubitih in več sto ranjenih. Bitke med monarhisti in levičar, ji so se vršile v več krajih. Tliemistocles Sophoulis, vod j.i lepublikanske stranke in bivši premier, j« dejal, da ga Izid volitev ni preacnetil, zaeno pa je naglasil, da se bo borba za repu bilko in demokracijo v Grčiji nu dal jevala. List Eleftheria Klluda, glasilo levičarske osvobodilne fronte, piše, "da so bile volitve zmaga za republiko, čeprav se je večina Vladna department ta v konfliktu Navzočnost bojnih ladij v grških lukah Waahington. D. Cm 31. avg. — Med državnim in mornaričnim departmentem je nastal konflikt, Tiče se obiska grških luk po a-meriških bojnih ladjah. Mornarični department trdi, da je državni department odločil, naj letalonoeec Franklin D. Roosevelt in druge bojne ludje obiščejo grške luke, slednji pa trdi, da je mornarični department sprožil idejo. Krctanje ameriških bojnih ladij na Sredozemskem morju je izzvalo komentarje v Evropi. Ruski liati trdijo, da je to očitna demonstracija ameriške pomorske sile, ki naj bi vplivala na politiko v balkanskih driavuh. Lincoln White, uradnik v državnem departmentu, je priznal, da je ameriški poslanik Mac-Veagh v Atenah pozval grško vlado, naj povabi ameriške bojne ladje v grške luke. Državni department se je prej posvetoval z reprezentantl držav ob Sredozemskem morju. Praska med uradniki morna-ričnega in državnega departmen. ta se nadaljuje. Ti zvračajo odgovornost za razkazovanje ameriške pomorske -vile drug na drugega, ški okupacijski coni. Petnajst voditeljev krožka je bilo aretl-j volilcev Izrekla za restavriranje ranih. monarhije. s: ■v;. 1 , i... . ktiiv; A v * '' M-'t'k Načelnik jugoslovanske agenture aretiran London, 31. avg. — Britska časniška agentura Exchange Telegraph poroča, da so ameriške vojaške avtoritete aretirale načelnika agenture jugoslovanske parobrodne družbe v nekem kraju oh avstrijsko-nemski meji. Ime aretiranca je M Antonovič Poročilo ne omenja vzroka aretacije. T.tova vlada je nedavno obdolžila ameriške vojaške avtoritete, da noeejo vrniti Jugoslaviji ladij in parnikov, katere so zasegle na reki Donavi. Vrednost teh je čez denet milijonov dolarjev. Ameriški polkovnik Kilian kaznovan Bad Nauheim. Nemčija 31. avg. — Vojaško sodišče )<' *f>"-/nalo polkovnika J A Kiliana /a krivega, ker je dopuščal pre-; tipanje in mučenje jetnikov v ameriškem vojaškem taborišču pri Lichfieldu, Anglija Dal" mu je ukor in naložilo denarno kazen $500 Sodišče naj obsodi nacijske grupe Vsi zločinci morajo biti kaznovani Nuernberg. Nemčija. 3L avg, — Thomas J. Dodd, ameriški prosekutor, je zahteval, naj mednarodno sodišče obsodi gesta povce, člane elitne garde in Čla ne štirih drugih nacijakih orga niiaclj, ki ao odgovorni za late zločine kot voditelji nacijake stranke. Obsodba bi postavila legalno podlago za obravnave proti vaem članom nacijskih grup. "Deklaracija o zločinstvu bi opozorila ves svet, da se ne bo noben kriminalec izognil kazni," je rekel Dodd, "Človeštvo bo vedelo, da bo vaak zločin kazno van, čeprav Je bil Izvršen v Imenu politične stranke." Britski prosekutor David M Fyfe je dejal, "da ao člani toži teljskega štaba prišli do zaključ ka, da morejo biti vsi zločinci kaznovani. Hujavosrajčnlki so tvorili prvo naeijsko armado, ki je iigluilMu pot nacijski ugresij in vojni. Ta urrnada Je terorl znala Nemce in ljudstva > evropskih državuh." Iz uradnega vira poročam, da bo obsodba Hermanu GoeTing i in diuglii vodilnih nacistov na /nanjena 23 septembra. Obrav nava proti nJim se Je pričela v novembru lanskega leta, K»*vftMA* ft > free enterpriser)!" pottekajo cene ' nataj' Argentina odobrila čarter Zdruienih narodov Buenos Aires, Argentina, 31 avg Posliifiiika zbornica je odobrila čarter Združenih na rodov, kakor tudi pakt. ki je bi sklenjen na konferenci repre /entantov ameriških dižav Mehiki Za odobritev čarter ja je glasovalo 115 ponlancev, proti pa 3tt poslancev I'akt je hi odobren / HH proti M-dirum gla ftovom. V »mrt obsojeni Udje pomilokčeni I yindon, 31 av*r — IJriUka vlad« Je na/naidla pomilostitev 1H Židov ki »o hill obaojenl umi t. na dosmrtno Ječo. Vsi in i bili člani židovske podtalne or gani/aclje v Palestini. Na ob rusua zahteva podatke 0 vojaških Četah Aplikacije petih driav zavržene na seji varnostnega sveta 9 RAZPRAVA O UKRAJINSKI PRIT02BI Lake Success. N. Y„ 31. avg.— Rusijo je vrgla novo bombo na seji varnostnega sveta Združenih narodov z zahtevo, da mo-rajo države v okviru Združenih narodov predložiti točne podatke o številu vojaštva in baz, katere vzdržujejo n« oxwnlju drugih držav, ki so članice Združenih narodov. Izjema velja za bivšo sovružne državo. Zahteva je prišla v obliki re-olucije, katero jt predložil An-rej A. Gromyko, aovjetaki de-egut. Preaenttlla je zlaati a-meriško, brltako, francosko in holandsko delegacijo, Gromy-kova potezu je bila proti Ame-iki, k' vzdržuje vojaške čete in baze v Južni Ameriki, Evropi ln Aziji. Ameriške aile ao na Ki-ajskem, kjer pomagajo Četam {enorallslma KaiŠeka, ki so za-vojevane v civilni vojni s komunisti, Velika Britanija ima tudi vo-aško čete v Vseh krajih svata. M Jene aMe so koncentrirane v eželuh Srednjega vzhoda, Grčiji, Indiji ii\ na Kltajakem. Giomyko je zahteval, da morajo prizadete države predložiti podatke o številu vojaških čet, juzah in vojaških napravah v dveh tednih. Zahteva je zlaati presenetila Alexandra Cadoga-na, načelnika britske delegacije. V avojern govoru je dejal, da ru-ska resolucija ne spada na dnevni red. Herschel Johnson, načelnik ameriške delefftcije, ni vprašal za besedo, namignil pa je, da bo pobijal resolucijo, "V zvezi z vojno, katero ao zavezniki vodili proti skupnemu soviužniku — Hitlerjevi Nemčiji in inilitaristični Japonski — so /uvezniške vojaške sile ostale v nekaterih državah," je rekel Gromyko. "Čete so še v teh državah, čeprsv so dovršile glavno nalogo. Ta je bila razorožitev vojakov bivših sovražnih držav. Navzočnost zavezniških tat ni potrebna is obrambnih in drugih razlogov, LJudatva v držuvah, kjer so zavezniške čete, io vznemirjena. Svetovno mnenje se zanima /a mir in kolektivno zaščito. Varnostni avet mota dobiti točne |x»dotke o številu vojaštvu In bu/ah, katere nekatere velesile vzdržujejo na izemlju držav, ki so včlanjene v organizaciji Združenih narodov." Aplikacije petih držav za vstop v organizacijo Združenih narodov ao bile zavržene, Amerlks in Veliku Britanije »t« glasovali proti aplikaciji Albunlje in Zunanje Mongolije, Rusija pa proti spIlkailjMin Irske, Portugalske In Tranrjordunije, Kualja nima noimuliuli diplomatičnih odno-šajev s temi državami, V organizacijo Združenih na-i odo v So bile sprejete brez opozicije Hvedsku, Islandija iri Afghanistan Nekateri delegati so skušali omejiti debato o aplikacijah. u niso uapeli, ker je Gromyko vodil opozicijo. Člani varnostnega sveta to razpravljali o pritožbi ukrajin-aiu* delegacije proti britski politiki v Grčiji Velika Britanija vzdržuje vojaške čete v Grčiji, ki pO i/javi ukiajinske delegacije ogiazajo mir na Balkanu. lavoavi mi h*li spoznani sa krive rš/drjanja železniških delavnic v Haifi in obsojeni v smrt. Ob-sodbu je i//vala oatre proteste v Palestini. / l 4. < PROSVETA THE ENLIGHTEN KENT OLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE JEDNOTE Organ ot and published by Slov*«* Nafto—I Naročnin« m Zdrušono državo (laven Chicago) is m loto. »3.00 aa pol lota, 1140 aa četrt leta; aa Chicago in okolico Cook Co. 07.50 aa celo loto, $3.7» aa pot lota; aa lnosemstvo IMC. Subscription rates i for the United States (except Chicago) and Canada M40 per year, Chicago and Cook County por year, foreign countries 904M por year. Cene oglasov po dogovora« člankov so ne vračajo. Rokopisi doplaov in nenaročonlh Rokopisi literarne vsebino (črtice, poveeti. drame, pesmi Ud.) se vrnejo poftUJatolJu le v slučaju, če Jo prflošU poitnino. * Advertising rates on agreement,—Manuscripts of communications and unsolicited srtides will not bo returned. Other manuscripts, such as stories, plays, poems, etc~ will bo returned to sender only when accompanied by aelf-addreeeed and stamped envelope. Naslov na vse, kar ima atik s listom i PROSVETA 2987-59 So. Lawndale Ave.. Chicago 23. Illlaola ^jla&vvL i Datum v oklepaju na primer (September 30, 1946), polef vašega imena na naslovu pomeoi, da vam Je s tem datumom potekla naročnina. Pono-rite Jo pravočasno, da se vam list ne ustavi. Gonja proti novi Jugoslaviji—lil Isti dan, 9. avgusta, ko je bilo v bližini Ljubljane prisiljeno na tla prvo amerllko vojaško transportno letalo, je prišlo na Morga-novi črti pri Gorici do sledečega incidenta: Po službenih opravkih sta se peljala v bolnišnico v Gorico politični komisar jugoslovanskega vojaškega odreda major Vlado Despot in vojaški zdravnik dr. Rafael Dimnik, po činu stotnik. Šofl-ral je vojak Jolip Svaline. Ko so prišli v Gorico, jih je napadlo 100 do 150 italijanskih faii stov, toda so tej drhall ušli vsled prisotnosti Šoferjevega duha. Ko so prišli v bližino bolnišnice, kamor so bili namenjeni, je pred jugoslovanski tfrto zapeljal ameriški "jeep", takoj zatem pa je avto obkrožilo še devet "jeepov". Z njih so se vsuli ameriški vojaki, oboroženi s puškami in granatami, potegnili jugoslovanska častnika In šoferja Iz avta in vse tri pretepli do krvi s samokresi in gu-mijavkami. 1 Vso okrvavljeno trojico so potem naložili na "jeep" in jo ob tuljenju fašistov odpeljali na kvesturo in od tam na stan ameriške vojaške policije. O tem incidentu, kakor tudi o številnih sličnlh incidentih v coni A, nismo v anfcriškem tisku čitali besedice, niti slišali po radiu. Čitall pa smo, kako je ameriška okupacijska armada paradila z vso svojo bojno opremo ob Morganovi črti, ne v znak prijateljstva, marveč v znak pretnje Jugoslaviji. Pred nekaj tedni je nekdo iz zasede ustrelil tudi nekega ameriškega vojaka. Za represalije je potem ameriška vojaška patrola napadla jugoslovansko patrolo in ubila tri jugoslovanska vojake. O tem incidentu je ameriško časopisje poročalo, toda je zamolčalo, da so bili ubiti trije jugoslovanski vojaki. To smo izvedeli šele iz Titove Izjave po 19. avgustu. V ameriškem, "svobodnem" tisku tudi zelo redko in malo čitamo o divjanju italijanskih fašistov v Trstu in drugih krajih cone A in o tesnem sodelovanju okupacijske oblasti s temi elementi. Vse to menda zato, feer take novice niso važne za ameriško javnost. Ta "svobodni" tisk tudi pridno skrbi, da je ameriška javnost skoro v totalni ignorancl glede dejstva, da ameriške in angleške vojaške oblasti protektirajo v Italiji, Avstriji in drugje lepo število naj večjih vomih kriminalcev In kvizlingov iz Jugoslavije—da o drugih ne govorimo. Med njimi je tudi Ante Pavelič, notorični hrva ški kvizling in slepo orodje Hitlerja ter Mussolinija. "V teh (ubežniških) taboriščih," pravi jugoslovanski veleposla nik v Washtngtonu Sava Kosanovich, "se trenirajo kvizlinške vojaške enote, kl.jiosijo svoje znake etc. etc. Kar ti ljudje najbolj hrepene, Je nova vojna, ker edino na ta način si lahko podaljšajo življenje. Vzllc temu pa so nekateri izmed njih v službi kot svetovalci odgovornih zavezniških uradnikov v teh delikatnih conah. Tega dejstva ni mogoče smatrati kot nekaj slučajnega." * Kaj ima vse to opraviti, da je prišlo do te krize med Ameriko in Jugoslavijo? Lahko zelo veliko. Kdor protežira notorične vojne kriminalce in kvizlinge in Jih celo sprejme v službo za avoje sve-tovulce, ne bo tega delal iz kakšnega čuta usmiljenja, katerega sigurno niso vredni, marveč zgolj iz političnih razlogov. In kot podčrtava Kos^ovič, si ti ljudje, v resnici največji človeški izvri-ki, uičesar bolj ne žele kot nove vojne med Rusijo in zapadom, kajti edino v tem je njih upanje, da si rešijo kožo in se zopet vrnejo no i »blast.' m Kdo je skoval vso to zaroto proti Jugoslaviji in kje je bila skovana, svet morda ne bo nikdur izvedel. Toda da je bila zarota sko-vuna zu provokacijo Jugoslavije, vsaj mi niti najmanj ne dvomimo. Tudi k|w> gotovi, da je nekje generalni štab supra-zarotnikov, ki dan »n noč kujejo načrte proti Rusiji in proti vsem njenim zaveznicam, med katerimi Je Titova Jugoalavija najbolj dinamična in levičarska m situiruna najbolj strateglčno. Njen boj za Trst, ki je zanjo neprimernega gospodarskega pomena, Je treba na vsak način paral izirati in onemogočiti. Treba Jo Je torej na nekakšen način provodrati na nepremišljeno dejanje, kar bo zapadnim si lam dalo nov bič, s katerim bodo lahko udarile po njej, jo dlskre ditirale v zapadnem svetu in jo potisnile ob zid na pariški "mirov ni" konferenci. ★ Po našem mišljenju se je nekdo nekje pridno ukvarjal s pletenjem te mreže provokacij, v katero se je Tito tako nepremišljeno ujel v najbolj važnem trenutku, ko je začela zaaedatl »mirovn* konferenca v Parizu. To mišljenje opiramo na goste okolnosti, k» ko dane* lahko jasne vsakemu poznavalcu imperialiatičnlh Intrig. Sigurno je. da ao bili glavni sestavljale! te mreže oni, ki ao najbolj zaintereMtiani na provoetranje vojne med Rusijo in zapadom in na vzdrJavanJe mllitartrma. Na podlagi okolnosti tudi amelo rečemo, da so pri pletenju te mreže imeli prate vmea tudi oni izdajalci, ka tete omenja Koaanovlč. ki ao po naturt in šoli in oeebnih Interesih najbolj piekanjenl intngantl. Prav vsled teh svojih čednoati ao se prt nrm-t takih tn angleških okupacijskih oblastih tudi prikopali do pozicije svetovalcev, tn aicer političnih in strateških svetovalcev, ne dietetičnlh! Nam je žal ta tivljenje petih ameriških letalcev, ki ao postali *Hev te rarote prav tako algurno kot je postala njena žrtev Titova Jugoalavija. Cena. katero je plačala za to tragično zmoto, je ogromna in bo le težko popravljiva, kajti ta incident je zastrupil ameriško javnnat proti novi Jugoslaviji kot )• ni zaatrupil zadnja leta ir noben dogodek. Ruaofobl tn ameriška reakcija ao to izbor-no i/koristili m i« propagande izžell slednjo kapljo strupa Edino, kat nam preostaja, je upanje, da bo čha zacelil tudi to rano—ako je ne bo še poslabšal . . . NEKAJ VTISOV S KONVENCIJE SNPJ (Nadaljevanje in konec) Detroit Mleh*—Ko sem dospela v Eveleth, se nisem mogla načuditi lepemu mestu in nikdar ne bi mogla verjeti, da zmore tako majhno mesto toliko lepih poslopij, ki bi de-lala čast vsakemu veliku mestu. Kamor koli pogledaš, vidiš šolska poslopja. V Evelethu je menda več šol kot dijakov, sem si mislila sama pri sebi. Škoda, da nisem jaz tam zrast-la. Po pravici povem, da sem bila skoraj nevoščljiva eveleth-skim otrokom, ki imajo tako lepo priliko do izobrazbej Srečni so tamkajšnji otroci, kajti sleherni, ki je mefttalno razvit, se lahko Izšola. Povedali so mi, da ni treba nobenemu študentu kupiti svinčnika do polovične dobe na univerzi. To mi tako u-gaja, da skoraj zavidam Minne-sotčane. Pa saj so to tudi krvavo zaslužili, zato je čisto pravilno, da imajo otroci boljšo priliko do izobrazbe kot pa so jo imeli njihovi očetje. V petek, 16. avgusta, na dan pred zaključkom konvencije, je prišel k meni neki mož z besedami: "My wife wants to see you." Ko me je pripeljal do nje, se mi je ona predstavila in vprašala, ako bi želela videti Hibbing in Chisholn. Prihodnji dan je prišla pome v šolo in nama se je pridružila mrs. Godina in dve osebi iz Pennsylvanije. Omenjena rojakinja se piše mrs. Mary Brank, ki je pevovodkinja tamkajšnjega zbora. Ona nas je peljala v Hibbing, kjer* smo videli eno največjih šolskih poslopij v Združenih državah, če ne na vsem svetu. Videli smo Še več drugih zanimivih poslopij in tudi odprt rudnik. Videla sem tudi evelethski rudnik. Vse me je zelo zanimalo in hvaležna sem Mary Brank, ki nam je naredila to uslugo. Ako bi prišla slučajno v Detroit, me pokliči po telefonu, Mary, in bom Ti na uslugo. Najlepša hvala, Mary! Omeniti moram, da je Mary Brank zelo prijazna ženska, pri-kuljive zunanjosti in izobražena. Povedala mi je, da ji je pred šestimi leti tovorni avtomobil pred hišo ubil dve leti in pol staro hčerko. Ljudje ji pravijo, naj na nesrečo pozabi, toda to je približno tako, kot če ti bi nekdO dejai, da prenehaj z dihanjem. Omeniti moram tudi, da sem Imela čast voziti se z mestnim županom. Pošalila sem se, da živim v Detroitu že 25 let, pa me še ni doletela čast, da bi se vozila z detroitskem županom, On pa mi je odgovoril, da je de-troitski župan velik mož, on pa je majhen. In res ni posebno velik, temveč srednje postave in zelo suh, kakor da ne bi bil pri najboljšem zdravju. Slišala sem, da je italijanske narodnosti, njegova žena pa je baje Slovenka. Župan je sosed mrs. F. Ster-le, pri kateri sem stanovala za časa mojega bivanja v Evelethu. Vsak večer smo se zabavali v Slovenskem domu, ki ga lastuje društvo SNPJ. Kadar ni bilo nobenega drugega godca, smo pa plesali na gramofonske plošče, v spodnji dvorani so pa namakali suha usta. Dvorana je premajhna za take priredbe, drugače pa je čista in zelo lepo urejena. Predno se bo ponovno vršila tam konvencija, bi bilo dobro, da bi najeli Ribničane in jo malo razrinilL' Mesto Eveleth je v splošnem zelo čisto in mislila sem jih "pobarati", če so ga nalašč za nas umili. Tudi privatna stanovanja so zelo čista in lepo urejena. Kjer koli žive Jugoslovani, vidfte vrt, pa če je še tako malo zemlje. Na vrtovih vidiš polno rož in . visokega fižola, kateri je še posebno lep. Čudila pa sem se, ker i majo tako majhna zemljišča, kajti navadno so velika zemljišča v majhnih mestih. Končno je prišel dan odhoda. Prejšnji večer smo nameravali imeti parado po mestu, katero je bilo vse okrašeno, toda jo je j>o-kvaril dež. Deževalo je tudi na dan odhoda, toda zadnji treno-tek se je zjasnilo, kakor da bi hotelo tudi sonce zaklicati zad njič v slovo. Zopet je prišla na postajo godba, ki nam je zaigra la za odhodnico. Rada bi se od peljala z vlakom, ker sem vedela, da bi bilo zopet prijetno in zabavno, toda odločila sem se odpeljati z avtom in obiskati sorodnike v Milwaukeeju. Bojim se, da bo urednik vzel škarje v roke, ako že ne končam tega dopisa, ki se je precej za vlekel. Predno končam, se še enkrat lepo zahvalim za gostoljubnost, katere sem bila delež na vselej pri kosilu. Kuharice so se gotovp oddahnile, ko smo odšli. Izvršile so ogromno delo, za katero jim gre vse priznanje. Postregle so .tiam z domačo hrano. Res, ktfhatr za toliko oseb, niso mačkine soize. Kdor je že kaj takega poskusil, ta to dobro ve. Mene so kuharice povabile celo v kuhipjo jft,pokazale njih sistem. Dvomim, da bi mogli na prihodnji konvenciji tako zadovoljiti delegacijo kot so jo Evelethčani, razen če se bo vr šila v hotelu. Ko sem se poslavljala od neke ženske prj vratih, me je ponovno vprašala, če sem jaz mrs. Krainz. Potrdila sem ji, nakar mi je razložila, da me je zato vprašala, ker « je pokazala nekemu moškemu* joda on je dejal, da nisem mrs'Wtrainz, ker ona je starejša. Rada bi vprašala tistega moškega, zakaj naj bi bila starejša kot sem? Neka delegatinja me je vprašala, da bi ji poslala pravila našega ženskega odseka SND, pozabila pa mi. je dati naslov, zato ne bom mogla izpolniti obljube. Tu je moj naslov in če mi pošlje svojega, ji bom poslala pravila. Kathrine Krainz, 17838 Hawthorne, Detroit 3, Mich. Kathrine Krains. in ga v tovarni, kjer je uposlje-na med svojimi sodelavkami prodala", kar je prineslo lepo vsoto $20.00. I Ta znesek je izročila SANSu v sklad za zgraditev otroške bolnišnice v Sloveniji. Sestri Knapich .izrekamo za njen trud in naklonjenost našo lepo zahvalo, z željo, da bi bilo še več takih *kužkov," ki bi po-magali to plemenito idejo čim preje uresničiti. SANS. O AKTIVNOSTI PODRUŽNICE 1 SANSa Detroit. Mich.—Za mladinsko bolnico v Sloveniji znaša prispevek v avgustu samo $20.60. Darovali so: John in Mary Sain $10; po $5: Andrew in Mary Pregel, Louis Srebernak. Sku piček brušuric, "Ustava FLRJ", 60c (prodal Jos. Korsic). Vsem prisrčna hvala! Mnogi rojaki in rojakinje še niso prispevali ničesar v ta bjag namen. Zganite se in storite svojo dolžnost dO tjaroda, iz katerega ste izšli. Prinesite svoj prispevek za zdravje slovenske mladine na prihodnjo sejo podružnice št. 1 SANSa, ki se bo vršila v soboto, 7. septembra, prfČetek ob pol osmih zvečer v Slovenskem narodnem domu na 1753 John R. Vse članstvo, zastopnike dru štev in ustanov se vljudno prosi, da se te važne seje gotovo udeleže. Izvoliti moramo dva delegata ali delegatinji za tretji Vseslovanski kongres v New Yorku, na kateremu moramo a meriški Slovani številčno doka zati, da ne odobravamo Slovanom sovražne politike v našem državnem uradu v Washingto-nu. Naš novi član John K. Or-llch je prispeval za stroške delegacije za Vseslovanski kongres $30. Najlepša mu hvala! Smo v zelo kritičnem času; SANS ima sila težko nalogo, pomagati našim toliko trpečim Primorcem do svobode in združenja vseh Jugoslovanov z FLR Jugoslavijo. Zato je potrebno, da vsi, ki se strinjate z upravičenem! zahtevami nove Jugoslavije, da pridejo vsi Jugoslovani izpod oblasti zatiralcev Slovanov pod okrilje skupne domovine, v kateri bodo lsilko svobodno izvajali svojo kulturno in gospodarsko sposobnost, stopite v naše vrste in pomagate gmotno in moralno završiti veliko SANSovo delo—združenje vseh Jugoslovanov in dosego trajnega in pravičnega svetovnega mira. Lla Menton, tajnica podružnice št. 1 SANSa. ' Sovjetska -Spisal Victor Manuel Vlllasenor- Z avtorjevim dovoljenjem prestavil V. Žebre iz Mthik (Nadaljevanje) Nezaupanje in lall-propaganda proti Ruaijl Ko sem se prvič povrnil iz Rusije v Mehiko, sem se namenil objaviti svoje vtise, kajti smatral sem, da je moja dolž- DOBER ZGLED Chicago. 111. — Sestra Ivana Knapich iz Berwyna, 111., se je spomnila revnih in bolnih otrok v Sloveniji s tem, da je napravila (izhekljala) malega "kužka" člani Screen Puhliclata Gullda CIO. ki pišejo vabljive oglase sa filme v Now Yorku. ao odklonili ponudbo delodajalcev aa 10% svitanje plače ter ali prod gledališča rasdalatl avoje letake. Njih sahteva Je 30% povišanja plač. PISMO JUGOSLOVANSKEGA RDEČEGA KRIŽA AMERI&KEMU ODBORU New York. N. Y,—Ameriški odbor za pomoč Jugoslaviji je prejel pismo od Jugoslovanskega rdečega križa, katero se glasi: "Po poročilu naše delegacije, ki se je vrnila iz Amerike, smo dobili pravo sliko o težavah in okolnostih, v katerih dela Vaš odbor. Seznanili smo se z vašo organizacijo in delom vaših voditeljev za opustošeno staro domovino. Ob tej priliki se vam naj pri-srčnejše zahvaljujemo za vse, kar je vaša organizacija in vodstvo storilo za Jugoslavijo. Še posebej pa se zahvaljujemo za kooperacijo, ki ste jo nudili naši delegaciji, ko se je nahajala v Zedinjenih državah. Želimo vam veliko uspeha tudi v bodočnosti. Svetislav Nedeljkovich, glavni tajnik." Ameriški odbor sa pomoč JugoolaviJL Listnica uredništva Ker poštni zakon prepovsduU vsake oglašanje kakršnega koli srečkanja g listih, prosimo vse doptenU* ki oglašalo priredbo avojlk društev aH nlsadl, aH pa kako drage akcijo aa sbtautJe denarja, na) v svojih poročilih na omenjale aročk ali stgtltanla* kakav tudi m kartnlh ali tombul.kih sabo*, ake Jo sanje določena vstopnina. Poštna uprava sahteva od nas. da mora vse tako oglašanje le Uata. Prosimo. dršlto aa nost informirati Mehiko o gospodarskem in kulturnim napredku nove. Rusije, katero se je v splošnem povsod zasmehovalo. Toda bik) je vse zaman. Kdor je zastopal nasprotno mnenje, ki ga je vestno širilo meščansko časopisje, je naletel pri nekaterih ha posmeh, pri drugih pa na zasmehljiv vzdih: "Kako je vendar naiven ta človek! Kako so ga nalagali in zapeljali v Rusiji!" Nekateri pa so mi nesramno zalučali v obraz: "Rusko zlato in denar ruske vlade vas je premamil!" Nikdo mi ni hotel verjeti, da je Rusija že industrializirana. Kako naj bi bilo mogoče v socialistični državi, kjer ne more nihče obogateti, da bi sploh kdo mislil na podjetja in še tako velika kot so v naših kapitalističnih državah? Pogostoma sem slišal te besede: "Čakaj malo, kakor hitro bo kdo napadel Rusijo, se bo rusko zasužnjeno ljudstvo takoj uprlo svojim tlačiteljem in navdušenjem zopet obnovilo naš stari kapitalistični red!" Prišla je vojna, a ni prišlo do krvave revolucije proti Stalinu, katero so .vsi reakcionarji tako željno pričakovali. Ker ni prišlo do tega, so mnogi pričeli kimati in dvomiti o poročilih in podatkih meščanskega časopisja o Rusiji. Dolgo časa je kapitalistično časopisje naravnost smešilo poročila ruske vlade o mogočnih tovarnah ob Donacu in v Uralu. Toda zgodilo se je nekaj, česar zapadne države niso niti sanjale: Hitlerjeva nepremagljiva vojska, ki je malone vso Evropo pogazila v nekaj dneh, je pričela tugovati, da ima Sovjetska unija mnogo več kano-nov, tankov in letal kot pa sta Hitler in njegov "nezmotljivi" štab predvidevala. Ko pa se je pozneje začela nemška armada, ki je bila v očeh zapadne Evrope nepremagljiva, umikati z vsakim dnevom hitreje, potem pa celo bežati, posebno po slavni zmagi rdeče armade v Sta-llngradu, nakar je sledila osvoboditev vseh vzhodnih evropskih držav, Balkana in nato pri-diranje proti Berlinu, tedaj se niso nič več smejali obrekoval-ci Sovjetske Rusije. Dne 22, junija 1041 leta je Nemčija zavratno napadla Rusijo z več kot 200 svojih najboljših in najzbranejših divizij. Od celotne nemške armade je bilo samo 30,000 mož v Libiji, medtem pa so jo Angleži na hitro pobrisali iz Grčije. Tedaj slavni Tito v Jugoslaviji še ni organiziral svojih partizanov, Združene države so bile še vedno nevtralne, Anglija pa je je-čala pod Hitlerjevemi zračnimi napadi. Vsa Evropa s 320 milijoni prebivalstva je bila na ko lenih pred Hitlerjem. Nemčija je bila v položaju ne samo navaliti z vso svojo vojsko na Rusijo, temveč je gnala proti osamljeni Rusiji italijanske, finske, ogrske in rumunske divizije, po leg tega pa še več prostovoljnih divizij, sestavljenih iz fašistov iz Španije, Holandske, Francije in drugih držav. Vsi so hiteli pod svastiko proti Rusiji, da jo enkrat za vselej zrušijo na kolena. Ko se je bila bitka pred Mos kvo. ki je trajala od 16. novembra 1041 do 1. januarja 1942. je imel HitJer že pripravljen spored za vkorakanje njegovih armad v mesto in za parado po moskovskih ulicah, tedaj pa je prišlo do nepričakovanega dejstva—Nemci ao se pričeli umikati od Moskve! Neprem^lJ1 va združena nemška armai bila poražena. V tistem času je bila let angleška sila RAF še v jih, Združene države še ni le v vojni z Nemčijo in ki zelo važno, Rusija še ni mala pomoči od Amerik še ni bila odobrena v sel Torej v odločilni bitki pred kvo je zmagala sama R, Sovjetska disciplina, rusk ganizatoričnost, junaštvo u žrtvovanje prebivalstva M< in izvrstno vodstvo ruskih jaških poveljnikov in njih i telja Stalina so zmagali ii razili nemško armado pred kvo. Bila je bitka na živi in smrt, mož proti možu eni strani Nemčija z vso a Evropo za hrbtom, na druj Rusija sama. In to kar 1 za Moskvo, velja tudi za sj Stalingrad, za katerega se j šila bitka leto dni kasnejj kjer je slavna rdeča armad vršila najbolj tehnični okloj lotne nemške armade, katej bila tajco strahovito in toj poražena, kot še nobena are v vsej zgodovini narodov. Materialna pomoč Z dru ionih držav Ruski narod je hvaležen din j enim državam za vso po ki so jo nudile v teku v proti skupnemu sovražniku javnosti se je ob raznih | kah to dejstvo vedno uposi lo. Zavistni nazadnjaki, pisje in Rusiji sovražni doj ki pa'venomer kriče: "Če i Rusija prejemala amerišiu moči v orožju in drugi opi ne bi nikdar zmagala Nem Resnici na ljubo podajan datke, ki pričajo o lažnivost trditev. V prvih dveh letih ne, od napada na Rusijo dn junija 1941 do junija 1943,1 bila že hrbtenica nemške vi zlomljena in se je že um na vsej črti, je rdeča an izgubila 35,000 topov, 30,000 kov in 23,000 letal. V isti pa so Nemci izgubili 56,00 pov, 42,000 tankov in 43,00 tal. Med tem časom pa j< bila Rusija na račun podpo posojila 5,000 tankov in 7.8C tal, kar je v resnici važni moč, ki pa ni bila nikdar < čilna. To dejstvo je priznal E. Stettinius 1. 1944, ko j< načelnik posojilno najemnu ga urada. Objavil je, da 1 ja zmaguje Nemčijo pred' s svojim lastnim orožjem. Primerjajmo to izjavo i vami vsakovrstnih časopise pisačev, ki se derejo, da bi si izgubili vojno, ako ne 1» bili toliko pomoči od Amer Na take in podobne nactn skuša prikrivati resnico. Te laži se lahko pobije i stvi, da je bil. Huso« I precej drugačna kot L 191* spodarskt in kulturni p « jibil silen in namesto <* vojakov se je v tej vojn la rdeča armada, kar je iw ruski narod. Vojak m ca sta sinova naroda, prav niški generali in maršalM s ivojo spretn^jo r « ves svet, tudi krt pr*P"* T?"ao Voroli.- ™ rrrV:^ kovski? Oni o. 11VCI v tovar^ah ^ J stega ljudstva v* h ^ .1 Sovjetske zvete Vsi dani Sovjetsse ^ruH če armad<> isti veri "uP,njanLjfl^ d človeštva, 1 upi končnega Ko jT jfcirsB Moskve, so mi * 0 oblaki na in .v,.-' ^ vseh strani fDaD**' t iz nove, prerojene venije in Jugoslavije ir Otona Zupančiča trioskem vprašanju ta naša pravda za lo Doko tece Čudno teče ta naša prav 'v neprestani napetosti se , boriti napredno ljudstvo , Mrodnosti za svojo pravi-, lobodo na rodnih tleh, tej j točki naše zemlje, in ves spremlja to dramatično bor-se je po svoje udeležujejo inimanjeim ter opazuje s pri-ino sapo menjajoče se faze v , zakaj ves svet se zaveda, pt tukaj za velike stvari, pmbne za Trst, njega bližnjo ico in daljno zaledje, za soje države in tiste dele Evro-katerih promet se po narav-poteh steka v tržaško luko. glim, da ga pri nas ni zlepa človeka, ki si ne bi bil gle-tega vprašanja na jasnem, tjo-je bilo že pisanega razprav-Bja o tržaškem kompleksu z lenega, gospodarskega in po-enega stališča: vse je na drob-irerešetano, vse je razčiščfe-ocvetljeno na dlani, samo dobre volje pri odločujočih klo treba, prav malo dobre in tržaško vprašanje bi bi-jcšeno tako, da bi bila rešitev sjemljiva za vse prizadete in g svet svet po dolgi dobi zo-oddahnil. Res, gre za veli-|06podarske koristi, za gmot-razmah in prospeh široko raz. Stranjenih ozemelj, gre pa ie za nekaj prav tako važ-, ako ne celo važnejšega: za ivno bodočnost sveta, za 0 pojmovanje^ demokratični, za pravilno m trdno osno-leda in dela v povojnih razah; gre za vero malih naro- v pravico in svobodo, za do usmerjenost, za ravnoves-d duševno zdravje novega eka, ki je izšel iz vojne mo- 1 polomljenimi udi, toda s miselnostjo in neupogljivo da bo poslej živel za tiste i, za katere je nesel svojo lo glavo v boj na življenje Krt. Wa podoba je, da pri naših Bih zaveznikih ni tiste dobre ki smo upali, da se smemo jo zatrdno zanesti po vsem, ano storili za skupno stvar, epnmernih žrtvah, ki smo Vez pomisleka prevzeli na rame, da smo nje, velike ženili in jim prihranili "j kapljic tiste skrivnostne, " cene tekočine, ki se imenu- * Naš partizan ni varčeval . z zdravo, vročo, dvajset- življenja željno, v kipe-bzorju; peta ura zjutraj je. Na odseku ceste Ljubljana— Vrhnika smo. Tu ni jutranjega niru — stroji, skupine ljudi, vse e pomešano v nekem smotrnem neredu. Delajo! Delavci, atroji, ehnčino in administrativno o-iebje — vsi so povezani s tisto •nogočno silo, ki je temelj in sa-na po sebi nafnen življenja — z ielom. Cesta je žila prometa, od nje ie danes, v dobi motorizacije, odvisno gospodarsko stanje o •emlja. Okupator se je te o-jromne važnosti dobro zavedel, 'ato je ob svojem umiku uničil jkoraj vse važne cestne objekte. Poleg tega se je po osvoboditvi povečal promet in le z udarniškim delom se je posrečilo, da. so se ceste začasno popravile. Namen obnove pa ni le ta, da popravi rušene objekte, pač pa da jih obnovi tako, da bodo smotno odgovarjale gospodarskemu načrtu za bodočnost. V tem načrtu je predvidena med drugim močna zveza Slovenije z Julijsko krajino in Trtsom, za kar pa današnje stanje ceste ne odgovar-ja. Ministrstvo za gradnje je izdelalo načrte za betonsko cesto, ki bo zadostila vsem velikim potrebam prometa. Izvedbo tega dela je prevzelo gradbeno podjetje "Gradiš", ki naj do zime dovrši odsek Brezovica—Drenov grič. Ker je del ceste, ki je v delu, dolg 10—12 km, je delalo razdeljeno v glavnem na dva odseka: od Brezovice do Loga in od Drenovega griča do Loga. Da bi omogočilo lažje in načrtno dovažanje materiala obema odsekoma, je podjetje v Logu zgradilo razkladalno postajo z lastnim železniškim odcepom. V delu so sedaj posebni silosi, ki bodo sprejemali po 1200 m5 gramoza. Tega bodo razvažali va-gončki dvetirne železnice, ki bo zgrajena tik pod silosi, tako da bodo natovarjali vagončke direktno iz silosov z odpiranjem njihovega dna. To je tretji odsek stavbišča, kateremu so priključene poleg poslopja za tehnično vodstvo in laboratorija za poizkuse s cementom ter materialom še mizarske, mehanične in kovaške delavnice. Te omogočajo hitro popravilo orodja in strojev, pa tudi izdelavo nekaterega orodja. Tam, kjer se sečeta cesta in železnica, bodo železniško progo preložili in zgradili kakih 25 m dolg nadvoz. Zato bo treba dvigniti cesto za 2 m in poglobiti železnico za 4 m. Ta četrti del je spet samostojen, dokler ga ne bo dosegel odsek pri Drenovem griču in začel z betoniranjem. Peti odsek tvori samostojna gramozna jama v Št. Vidu pri Klečah, ki daje gradbeni material, šesti odsek pa imenujejo taborišče. Na cesti delajo delavci iz različnih delov Slovenije ali Jugoslavije. Ta je Ljubljančan, oni s Krškega pplja, drugi spet Istran, Hrvat, Štajerec ali Prek-murec. Sovjetska Rusija v povojni dobi (Nadaljevanje s S. strani.) « iskal Moskvo po desetih letih. Tja sem šel skozi Berlin, ki je bil kup razvalin. Štiri mesece poprej so ruski vojaki razobe seli na nemškem parlamentu zastavo srpa in kladiva. Nevihta je končala in z zanimanjem sem opazoval sledove, ki jih je zapustila. Obiskal sem ponovno Leningrad, Harkov, Stali nerad in druge važne kraje In mesta. Po tem sem odšel proti Jugoslaviji, zato mi čas in razmere niso dopuščale, da bi bil ostal med ruskim narodom toliko časa kot mi je želelo srce. Vzlic temu pa sem preživel med tem herojskim narodom več kot mesec dni in kar sem videl, vam hočem orisati. (Dalje prihodnjič.) Francosko časopisje in Amerika PARIZ—ONA—Pariška konferenca ni več v ospredju novic v pariškem časopisju. V trenotku, ko se je konferenca posvetila svojemu pravemu delu, pišejo francoski listi mnogo več o Zedinjenih državah kot o njej. Največ mesta ima jugoslovan-sko-ameriški spor. Levičarsko časopisje se v splošnem postavlja na stran Jugoslavije in podčrtava ameriške "provokacije". Vsa javnost v splošnem poudarja resnost položaja in v pretežni večini zagovarja ameriško stališče. Toda pisanje francoskega časopisja je Ameriki skrajno neprijazno v pogledu slik iz ameriškega življenja. Troje listov, od skrajne desnice do skrajne levice, je objavilo v soboto, 24. avg., več dolgih član* kov o razmerah v Ameriki, ki se bavijo z naslednjimi zadeva-mi: Etoile du Soir, list, ki je odločno protikomunističen, piše o KKK, tej "nevidni sili, ki vlada v Zedinjenih državah". List France-Soir je prinesel zagovor KKK po senatorju Bil-bu Jn sliko črnca, ki je bil lin-čan. Njegovo telo nosi napis "Črnec, ki je šel na volišče". Ce Soir, največji francoski list, katerega vodstvo je komunistično, je prinesel nekaj člankov sovjetskega žurnalista 11 je Ehrenburga. Četudi so bili ne kateri teh člankov objektivni in dobro pisani, so vendar tudi tu zopet pokažejo nezdrave strani ameriške civilizacije.' Vedno težje postaja Ameri-kancem, ki se nahajajo v inozemstvu, obrazložiti Evropejcem zagotovila demokratičnega mišljenja s strani naših državnikov in jih spraviti v sklad s sliko Amerike, katero kažejo Evropejcem njihovi časnikarji, ki se nahajajo v Zedinjenih državah in celo ameriški listi in ameriške časniške agenture. V vsem tem je resnična in nedvomna nevarnost, da bodo Zedinjene države izgubile v Evropi še ono naklonjenost, katere še uživajo kot njeni osvoboditelji. Ta nevarnost je videti ne-važna doma, tbda Amerikancem zunaj v svetu se dozdeva velika, ko gledajo silo razvijajoče se v povojnem svetu. Ne glede na svojo ogromno silo, Amerika vendar ne more prezirati nazi-ranja vseh drugih narodov. Jugoslovansko-ameriški spor in Zedinjem narodi PARIZ,—ONA—Iz dobro informiranih virov prihaja vest, da bo Jugoslavija morda spravila svoj spor z Zedinjenlmi državami na dnevni red varnostnega sveta Zedinjenih narodov. Jugoslovani so sicer izpustili na svobodo letalce, ki so se nahajali na krovu letala, ki je bilo prisiljeno pristati na tla dne 0. avgustu, a so vendar prepričani, da pomeni neprestano preleta-vanje jugoslovanskega ozemlja kršenje njihove suverenosti. Jugoslovani posebno naglaša-jo veliko število vojaških letal, ki so letala preko niihovega o zemlja. Cenijo, da je bilo najmanj 150 nedovoljenih poletov nad Jugoslavijo, ter da je bilo najmanj 80 teh kršitev jugoslovanske suverenosti izvedenih s strani ameriških zračnih sil. Poudarjajo tudi, da so bili neka terl poleti izvedeni v formacijah in vprašujejo, all so se te formacije tudi izgubile v megli. Vpliv spora na pariško konferenco je bil velik. Vse se Je sukalo okrog tega predmeta, Tajnik Anderson o poljedelstvu v miru in vojni ' ii ■ > Poljedelski tajnik Anderson je pred nedavnim'podal živo sliko položaja agrikulture, ko postane živež vojno orodje, Njegov opis je zanimiv ne samo, ker prikliče v spomin presenetljivo — ter Še nedovršenu — puglavje ameriške zgodovine, pač pa tudi iz ra^lp- ga, ker zadeva dalekosežne probleme, katerim stoji sedaj nasproti Zi i vež na in poljedelska organizacija Zdr. narodov (Food and Agricultural Organization of the United Nations.) Poglavitni cilj FAO, kot je večini znano, je, da se pomaga deželam in narodom zvišati oboje, pridelek živeža in zahtev po istem s ciljem, da bo dve milijardi prebivalstva naše zemlje imelo boljše življenje ozir. boljši nučin življenja. Podajajoč najprej pregled položaju farmarjev v letih pred drugo svetovno vojno, je polje-delski tajnik Anderson teavsko dolino in na Kras. (ras jt obaegla zgodovinska Goriška ozemlje do meja Istre, goriška Brda pa v celoti med Sočo in Idrijo. Vsi ti predeli so slovenski po svojem prebivalstvu. Mnogo šibkejša je bila po-litično-toritoira ln a ekspanzija v ravno Furlanijo. Kajti tukaj je imel dolgo časa glavno besedo oglejski patriarh, kasneje pa Benetke, ne goriški grof. Kar je bilo goriškega v Furlaniji je v zgodovinski dobi razkosano in razbito: beneška in oglejska zemlja se prepleta z goriško; Gradež in Tržič sta beneška, iCrmin je goriški, Gradiška nekaj časa tudi beneška, kasneje pa zavzema poseben politieno-upravni položaj. Šele mejne ureditve po koncu beneške republike so dale Goriški kot dedi v Furlaniji sklenjene meje. Furlanija kaže v preteklosti raz bito politično teritorialno podobo, kakršne v slovenskem delu dežele ne najdemo. Skozi dolga stoletja niso poli tične meje okoli Gorice poteka tako, da bi bil težišče priključka zapad, vedno tako, da so mesto družili s predeli, katerih naravno središče je, to je z "Qo-rami", Vipavsko dolino in de-om Krasa. Tako jo bilo v srednjem veku za časa goriških grofov, tako je bilo v času, ko je bi-a Gorica pod avstrijskimi Habs-buržani del "cesarstva", tako je bilo za časa Napoleonovih Ilirskih pokrajin. V dolgih stoletjih e mesto Gorica in dežela Goriška le v letih med prvo in drugo svetovno vojno v političnem oziru del Italije. Sedaj pa naj nova meja ne preseka le mesta samega, mar več tudi to, kar je že v preteklosti predstavljalo z mestom vred eno politično in gospodarsko enoto. Sto in stoletna iz-skušnja, ki je družila skupaj to kar spada skupaj po gospodar skih potrebah, bi bila sedaj postavljena na glavo. Ne glede seveda na vse druge argumente da nasprotujejo predlagana mejna črta jasno izraženi volj prebivalstva^ izpričani z orož jem v rokah in z živo ter pisa no besedo, da nasprotuje narod nostni pripadnosti prebivalcev Gorici ih okoli nje, ki so po večini Slovenci, da je v zasmeh vsakemu bodočemu razvoju tega predela, v Da je Gorida s svojo bližnjo okolico tesno povezana enota, to je uvidela tudi italijanska uprava, ki je združila z mestom Gorico okoliške vasi kot pred-kraje v eno občino. Ta tako ustvarjena "velika Gorica" po narodnostni pripadnosti svojih prebivalcev nima več italijan-sko-furlanske, marveč slovensko večino po štetju iz leta 1910. Tudi to "veliko Gorico" bi nova meja raztrgala na dvoje, večji dtl' mesta z nekaterimi pred-krajl bi prišel pod Italijo, manjši z drugimi predkraji pa pod Jugoslavijo. Že nemalokrat je bilo poudarjeno, da je Gorica naravno središče slovenskega dela dežele. Gorica je edino mesto v slovenskem delu dežele (če izvzamemo neznaten in povsem poljedelski Sv. Križ v Vipavski dolini), Gorica je stičišče cest. ki vodijo z "Gora" v srednjem in zgornjem Posočju, iz Brd, iz Vipavske doline in s severo-zapadnega Krasa. Sedem velikih cesta vodi v Gorico iz slo- iz furlanskega. Od sedmih cest iz slovenskih krajev bi jih bilo tesfr pred mestom ali pa v mestu samem po državni meji pre-sekanih. Gorica je kmečki trg pretežno za slovenski del dežele. Vsak, cdor razmope le malo pozna, ve, ca ko na goriškem kmečkem trgu. daleč prevladuje slovenski cmet in okoličan nad furlanskim in italijanskim. Gorica je s svojo zelo razvito izvozno trgovino sadja ter zelenjave navezana v prvi vrsti na slovenskega okoličana. Nova meja bi mu to tržišče z vsemi k njemu spadajočimi prostori in napravami zaprla. Zapadni Bric bi po jugoslovanskem ozemlju le x> velikem ovinku mogel priti do Soče, čez reko pa težko, kaj ti na ozemlju, ki bi prišlo pod Jugoslavijo menda tamkaj ni nobenega mostu. Gorjan in Vi pavec bi pač prišla v mestno obrobje, na trg, kjer sta bila in so bili njuni predniki vajeni že stoletja prodajati in kupovati, pa le če bosta imela dovoljenje za prehod čez državno mejo. Velike neprililce bi imel tudi goriški meščan. "Italijanski" Goričan bi imel dostop do nekaterih bolnic in zavetišč le preko drtavne meje. Voda po vodovodi bi mu pritfekala iz Jugoslavije. Svoje umrle na sta-Yo pokopališče bi moral hodit obiskovat v Jugoslavijo. Še slabše bi se pa godilo jugoslovanskemu Goričanu; ta bi bil z državno mejo odrezan od svojih dosedanjih uradov, šol in-cerkva v središču mesta, trgov in trgovin, številnih delavnic in tovarn, v katerih si je doslej služil svoj kruh. Razmejitveni komisiji, postavljeni za študij in predloge glede bodoče meje mod Jugoslavijo in Italijo je bilo naročeno, naj "sestavi poročilo o črti, ki naj bi bila v glavnem narodnostna in ki bi pustila čim manj prebivalstva pod tujo vladavino." Ugotoviti moramo, da se sklepi konference v Parizu, ki domnevno slone na poročilih razmejitvene komisije, v kolikor se tičejo jugoslovansko-italijan-ske meje med morjem in Kanalsko dolino, od tega daleč oddaljujejo. Po predloženi meji bi na italiajnsko stran prišlo 60,000 Slovencev ob robu Krasa, okoli Gorice, v,delu Brd, vsi Beneški Slovenci z Rezijo vred in oni v Kanalski dolini, na jugoslovansko stran pa mogoče nekaj stotin Italijanov v vzhodnih in severnih goriških pred-krajih. Za okoli 14,000 Italija-n8v v mestu Gorici naj damo 60,000 naših ljudi. Tako so to- rej pri zeleni mizi v Parizu pojmovali razmejitveno črto med Jugoslavijo in Italijo, "ki naj bi >ila v glavnem narodnostna in ti bi pustila čim manj prebivalstva pod tujo vladavino." Razni mali oglati ASSEMBLERS—BATTERY Light work; no experience necessary; 50 hour week; time and Vi for over 40 hours. MR. OLIVIER, Commander Battery Mfg. Co., 4221 W. Kinzie. PERFECT JOB . FOR OLDER WOMAN who likes children. Light housework. No heavy work; no windows or laundry. Stay. Nice room. $15.00 week. BOULEVARD 5261. Raz m mali ogl ure. KUHARICA Splošna hišna dela. Dober dom. Svojo sobo s kopalnico in radio, etc. Druga stalna pomoč. Kličite: ATLANTIC 2230 DEKLE ALI Dobi hrano in stanovanj* Wr Pi*« za splošna domač ® hišna dela. Kličite* _INDEPENDENCE 4837 deklhT" pomagati hišni gospodinji v »R ing House" v zameno za hn sobo. Lahko delo, kratke t • Kličite: _WHITEHALL 5197 FINISHERS, OPERATORS HAND SEWERS STEADY WORK . GOOD Excellent working conditio JOHN HARPER and 0 __222 W Monroe Street POZOR, dekleta "CORSETS EXPERIENCE" Ves ali del časa . Dobra Izvrstno delovno stanje Kličite: _rockwell 3537 DOBRA KUHARICA Splošna hišna dela ter skrbeti za 15 mesecev starega otroka.' Prilika za potovanje. .»Kličite: FAIRFAX 5550 HIŠNA GOSPODINJA Delo pri družni štirih, dekle 11 in fant 17 let. Svojo sobo. Nič perila, ne oken umivati, ltt bloka do "L"* Dobra plača—druga pomoč. Kličite: INDEPENDENCE 8211 Dalo dobi KUHARICA Lahka hišna dela, ni umivanja oken, le osebno perilo. $25.00 in vožnja poul. kare. 6 dni. Doma ponoči. PLAZA 6394 Slovene Records 10-inch reeorda 79c COD, plvs poetage B-001 Ringelapil, polka * Vesela vdova, polka B-002 Zidana Marela, polka Zeleni hribi, valček Toni Omerto Orehestra C-411 Prlljubljema polka Po polj sva ao sprehajala, val. K user's Orchestra C-1120 Beer Barrel polka Helena polka — Emilia polka Sula's Musette Orehestra V-83025 Po jesoru bliz Triglava Oh, oh ura £e bije V-28026 Jurij Benko vzemi Lenko Pobi« aem star šele 18 let V-83027 Pa kaj to more biti Mene pa glava boli V-88088 Mlinar, narod, .peaem Val so prihajali Mirko Jelatin, tenor lS-la. reeorda 81.85 COD. plae postage V-78001 Rata poroka, Del 1. Zlata poroka, Del 8. V-78002 Kadra imajo vsi Jošeti god Botrinja, Christening party "Adria" in Hojar Trio Write for froe catalogue of all new SLOVENE RECORDINGS to PALANDECH'S venskih delov dežele in le ena 536 S. Clark Street, Chicago 5, IlL HELP! - HELP! - HELP! MEN NEEDED AT ONCE ' For Factory Work Year round employment ln a stable food Industry TOP WAGES and GOOD CHANCE FOR ADVANCEMENT Excellent employee benefit programs GOOD LABOR RELATIONS Apply at any of the following offices: CORN PRODUCTS REFINING CO. Urd AND ARCHER - ARGO. ILLINOIS U. S. E. S. 117 • 925 Exchange Ave. • Chicago. Illinois U. S. E. S. 1321 9. Ashland Avenue • Chicago. Illinois GIRLS with High School Education as INSPECTORS Capable of reading Blue Prints and uce of Micrometer 90c per hour to start with auto * ma tic monthly Increase Steady position Excellent working conditions NOWAK MILLS 1031 North Throop Street ZASTOPNIKI LISTA PROSVETE so vsi društveni tajniki In tajaloe la ki Jih društva tsvolijo v fee MLADA ŽENSKA ZA PREDELA VANJE OBLI Izkušena na "Coat Suits" in ženske obleke. Dobra plača, site se v DOROTHY ANN SHOP 3333 W. Lawrence Ave. WILL PAY HIGH CASH PR for a dependable car, capable pulling trailer on long trip. Call DORCHESTER 5853 Apt. 1. Ask for Tom. GIRLS & WOU WANTED FOR GENERAL FACTORY W< GOOD SALARY STEADY POSITION Food Processing Plant 44 hour week Time and one half over 40 h Southland Products ( 2129 W. Pershing Road VIRGINIA 500$ Naši nastavljeni lokalni la poto vakd sastopaUd aa določene okra)« sot Louis Barborieh. sa Milwaukee Wis. In okolloo. Anton Jankovtch. sa Cleveland Ohio in eheliffft- Frank Klun la Chlaholma, Mian sa Chlshefan la otoMw. Frank Cvetan la Tito MIL Pa* sa vso srednjo-vshodno Pesno. Anion Zoralk Is Hermlnie. Pa* as vso saptdno Pennsylvanljo. Pole« vseh teh pa lahko vsak član ali naročnik saas pošlje svojo^aaroč PHOSVETA 8887 So. Lawndale Ave« Chicago, m. ALI GLEDATE ZA DOBI PLAČO IN STABILNOST? Telefon kompanljs Ima takih prilik HIŠNICE (JANITRESSES) Takoj od sačetka plača 72 Vie uro. po treh mesecih 77ttc nt i ln po iestih mesecih po 12 H uro ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V VS DELIH MESTA Delovne ure od 9:30 pop. do ure ponoči. Oglasite se pri ILLINOIS BEI1J TELEPHONE COMPANY v uposlovalnem uradu sa i« v pritličju 309 W. WASHINGTON NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po sklepu 12. redno konvencije se lahko naroči ns Ust Prosvttota prišteje eden. dva. tri. štiri ali pet članov is ene drušint k «ni njr<* nini. List Pros veta stane sa vso enako, sa člane ali nečlane H.w -eno letno naročnine. Ker pa člani še plačajo pri aswmtnlu tednik, so Jim to prišteje k naročnini. Torej sedsj ni da Jo list predrag sa člane SlfPJ. List Prosvets Je "klsjtnins -gotovo Je v vsaki drušlnl nekdo, ki bi rad čltal lUt vsak daa. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha WW o» SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo zahteval sun^ojw tednik, bode morsl tisti člsn lz dotične družine, ki Je ts«o naročena na dnevnik Proeveto, to takoj naznaniti uprsvn.it u u £ ln obenem doplačati dotično vsoto listu Prosvcta w stori, tedaj mora upravnlštvo znižati datum za to vsoto n*r Cono listu Pros veta Jot . Za Zdruš. države ln Kanado 88.00 I tednik ln________4J0 8 tednika In_______8.80 8 tednike In_______2.40 4 tednike In____________1.20 8 tednikov In________ nič Za Evropo Je- Za Chicago in okolico J« 1 todnik in............. 2 tednika in -........~~ 8 tednik« in ........... 4 tednik« in 5 tednikov in ............. .... 81.00 |7# I.M 1.1« J* 170 ISO d«n*fi« I spolni to spodnji kupon, prilošite potr«bno eseto ^^ Money Order v pismu in si naročite Pros veto, list. ki j« ^ __ PHOSVETA. SNPJ. 2887 lo. Lawndale Ave. Chicago 83. IlL Prilošeno pošiljam naročnino sa list Pros"t« vso!« I ti droit*« naslov _ Ustavite tednik In članov mojo drušinoi pripišite k moji naročnini ed __ ti droit" * ______ ti droit" * - ti droit" H— 2 ČL droit" * - Dri*" — Nov naročnik □ U,, »»ročni* O