Številka 251 TRST, v četrtek 10. septembra 1908 Tečaj XXXIII •sesa e—» IZHAJA VSAKI DAH — a** ik Mdeijah l* praznikih eb 5.t eb pnUiip 9. zjatnj. ?Mamlt*e fitev. ae prodajajo po S nvč. (6 sto*.) ▼ maogfik tofcakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, 9*. Petra, Sei*ni. Nabrcžini, St. Luciji, Tolminu, Agdor-Dornbergn itd. Zastarele 8ter. po 5 nrfc. (10 stol). *8LA8S 9E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ iirokoati 1 a»ion«. CENE: Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, smrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po »O rt. nn Za oglase v tekstu Usta do 5 vrst 20 K, vsaka vrata K 2. Mali oglasi po S sto t. beseda, naj-ran- pa 40 stol. Oglase sprejema Inseratni oddelek oprava , afcaorti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti- Cdlnosl Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti J« moćI — VABOČNIMA ZNAŠA mnmm ■a vas leto 34 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; a» na ročbe bres doposlr-ue naročnine, se uprava ne o;ir» imlil»i M MMUa« laSaaJe „BDI*OSTI" ataa«: late« m 5-20, »«1 Uta 3 SO ^ Vsi dopisi naj sa pošiljajo na uredništvo lista. Nefraako-vana pisma ss se sprejeisajs Is rokopisi se ae vrsttsjs. Raročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: silos Giorq!o Galattl 18 (Narrtnl dsa) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEF AN GODINA. Lastnik konnorcij lista „Edineet". - Natisnila tiskarna konsorcjja lista Edinost* v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. *o«no-liraallB«nl rmtmm It 841 652. TELEFOfl St 11-S?. 9RZOJAVNE VESTI. Dopolnilna deselno-sborska volitev v Gorici. GORICA 9. — Na današnji dopolnilni ilo med R ko in Raveno nikake direktne pp.ropl' vne z^eze. Ministerski predsednik Reck v Budimpešti. BUDIMPEŠTA 9. Ministerski predsednik baron Beck ]e ob 10, uri predpoludne prispel Bemkai v sprem-tvu ministerijalnega •tajnika Brei*kega. Oo 11 uri in pol vsprejme ministerskega pr- dsedmka cesar v avdijtnei, BUDIMPEŠTA 9. Ministerski predsednik baron Beck je b'l dane3 predpoludne pri ccsariu v avdijend, ki je trajala uro in pol. Baron Beck je poročal o tekočih stvareh. — Skupni finančni minister baron Burian je prišel semkaj ob 1 nri popoludne. Avdijence pri cesarju. BUDIMPEŠTA 9. (Ogr. biro). Načelnik generalnega štaba FML Konrad pl. Hčtzen-dcif je bil danes cb 1U. uri predpoludne v3-prejet od cesarja v enourni avdijenci. — Ob 11. uri predpoludne je cesar v polurni avdijenci vsprejel ogrskega ministra a latore grofa Alfcdar Zicby. A^dijenca skupnega finančnega jninistra Buriana je trajala pol ure. Zadušnica za cesarico Elizabeto. BDDIMPEŠTA Jutri predpoludne bo v novi Eiizabetni cerkvi zadušnica za pokojno cesarico ia kralic, Elizabeto, kalrac oe razun cesarja udeleže vsi tukaj bivajoči členi -cesarske h>še. Zadušnico bo imel kardinal-oadškot Samas?«. Potovanje cesarjevo v Vesprin. BUDIMPEŠTA 9. Po najnovejih dispo-sijsh ee cesar dno 15. t. m. s posebnim vlakom odpelje v Vesprim. V Stolnem Belem-gradu se cesar ustavi 10 minut. Na kolodvoru pozdravijo cesarja veliki župan, podžupan, župan mesta Stolci Beligrad ter opat Va]da. Potres. KEČKEMET 9. (Og. biro) Ob 11. uri 10 min. po noči eo čutiii tukaj močan potres v smeri od južao vzhoda proti severu. Škode ni aikake. NAGY KOROS 9. Ob 11 in pol uri po noči je bile tuka] ob velikem bobnenju več potresnih sunkov. Pohoda je padala na tla in od 2idov padla malta . Tudi v sosednih vaseh so č»ti i moči e potrese. Ministerska kriza na Španskem. MADRID 9. Ministerski predsednik Maura te je nenadoma s svojega letovišča povrnil v Madrid. Njegov povratek je v zvezi z mini-rtersko krizo. Požar v ameriških gozdih. DALUT 9. -Reuterjev biro" poroča, da se požar v severni Minnesoti širi proti Grant-Marasu, ki ima 600 prebivalcev. V Dulut je odčel nek vladni parnik in dve stotniii po morščakov ▼ re«er*i, d i skušajo omejiti p^žar in da rešijo prebivalce. Požar e že napravil škode okolu tri in pol milijonov dolarjev. Zrakoplovstvo. WASHINGTON 9. Wl na manoversko ozemlje. Petrograd 9. Ministerski svet je izdal odredbo, da se ima na vseh sredmih šolah viselskega oremlja poučevati zemljepis in zgodovino izkliučno v ruskem jeziku. Predavati smejo oba predmeta izključno ruski uči telji. Uiitelie, ki no bodo za to sposobni, se ima odstaviti. Odredbo je potrdil tudi car. Pariz 9. Li>ti poročajo, da so v n«ki metalurgični delavnici blizu Pariza odkiili organizacijo v svrho vohunstva. Aretirali so več oseb. Pariz 9. Kakor poroča „Matin" iz Orleansa, so na kolodvoru v Les Anbraisu aretirali nekega nemškega vohuna, ki Bi je skušal nabaviti več to pni čar ski h komadov. Slovanski žurnalisti ob sinji yranji. Drevi, ko se mrak uleže nad valove sinje Adrije in naA emporij zažari v čarobni razsvetljavi, pridete Vi k nam, glasniki slovanske ideje, da si po posvetovanjih v naši metropoli, ki se častno nanizajo v venec poslednjih manifestacij novoslovanstva, ogledate tudi to vzpostavljeno, a velevažno točko Slovanstva. Vi pridete na naša tla, naša od pradavuine, kjer pa smo morali v titan-skem boiu iztrgati iz rok močnega naroda, s katerim nas je usoda spravila ___ PO D L I S TEK. 7 Nekdanji uglecL Spisal Ivo Trošt. III. To ni opi&šilo Allreda, da ne bi prosil za podbljšanje dopusta, ki gaje nameral preživet! v prijaznem Podbrdju. Knkor prej, se e še nadalje prijazno družil s Palcičevo Vero in njeno mamo. Seznanil se je celo z učiteljem Ivancem in spremljajo Vero posegel nekoliko trenotkov pri slovenskih urah na vrtu za velikem salonom. Kmalu je pa najbrž spoznala skrbna mauia, da pi. Wehrmaienu ta pouk ni všeč, in moral je prenehati. Že prvič se je prav '"^idno nsuiuznil izvedši, da se uči Vera tudi slovenskega jezika. In mama A dela ve, kaj kG spodobi i ima svoje nazore. Dvakrat ni bilo treba pokazati Alfredu neskladnosti, pa ** je že Ivancu odpovedal pouk. Zato §o jo hrupno pohvalile vse laške in j eiEŠke znanke ca letovišču. In gospa Adela tj je bila v svesti, da je zopet učinila vele-aiobro delo. Posi?! se Vkćro in Vera nists irogla ■ na ista tla, ono mrvico pravice, ki jo danes uživamo. In čaka nas se dolg in težaven boj, dokler zmaga pravica in resnica. Boj je bil titanski, kajti zanikalo se je celo našo eksiztenco se strani gospodujočega naroda in vlade same, dasi slovanska kri — žalibog večinoma raznarodjena — je ona, ki se v ogromni "3Gini pretaka po žilah TržaČauov. Danes smo že skoraj prestali prvo fazo boja za pripoznanje nase ekzistence : okolica Trsta je ohranila svoj slovenski značaj in nje narodni zavednosti nI najti kmalu para ; v me-tu samem je prenehalo raznarodovanje vsaj v prejšnji meri, in močna falanga mestnih Slovencev in Slovanov sploh, obogačena po naravnem procesu urbanizma, ki okrepča vrste autohtonih Slovencev, vekša in jači se od dne do dne. Vedite torej, glasniki Slovanstva, da prihajate danes v največje slovensko m e s to ! A treba nam še mnogo vztrajnega dela. zlasti na kulturnem in gospodarskem polju, da si konečno priborimo ono pozicijo, ki nam gre po naši šte-; vilni moči in ki nam je potrebna za razvoj, da, celo za obstoj našega naroda. V zavesti, da bijemo v največjem emporiju ob Adriji boj za ves naš narod, je rastel naš čut odgovornosti in iz njega smo marsikdaj črpali pogum za boj, ko se je dozdevalo, da nam obup uniči energijo. Da, mi se celo zavedamo, da bijemo boj za vse Slo-v a n b t v o na tej točki, po kateri grabežljivo sega German, ki si je svest njenega velikanskega pomena. Da se zlasti 1 Vi. |glasniki Slovanstva, tega zavedete, to je naša želja, naša nada ! Od Vas nadejamo se mi pomoči, mi, pijonirji Slovanstva ob Adriji. Prepričajte bratske nam narode, da Trst ni le slovenski, ampak tudi in poglavitno slovanski v najbolj realnem pomenu besede. Danes, ko prihajate v naše, v Vaše mesto bodite nam prisrčno dobrodošli. Mi smo še revni in slavnosti Vam ne moremo prirejati, ali zato prinesemo Vam nasproti gorko srce, polno ljubezni in trdne nade v Vašo pomoč. In da se te dočakamo, smo prepričani, kakor smo prepričani o velikanski važnosti Trsta za vse tolovanstvo 1 Dobrodošli torej ob sinji Adriji ! Ljubljanski kongresni dnevi. Ljubljana septembra 190S. Težko bi mi bilo reči in prerokovati, kakih neposrednih plodov se smemo nadejati od tega kongresa. Mene je najbolj razveselilo dejstvo, da je med vsemi novinarji veli- ebaja'i sleherni dan. Ivanca sploh niso smatrali letoviščarji med seboj sebi enakega. Že prej jim ni posebno ugajal njegov naslov. Zdel se je vsakemu premalenkoeten, taki družbi neznaten. Priznavali so sicer njegovo jezikovno spretnost, toda to še ni zadoščalo. Njegova tele=na okretnost in odlično vedenje sta imponirali celo gospe Adeli, ali zaradi tega je bil še vedno nepremostljiv prepad med Ivancam in tržaško družbo ; videli so ga pa samo podbraki tujci, on ga ni hotel poznati. Občeval je nalašč več nego se je zdelo gostom potrebno z mladim poročnikom, a vselej, ko ni bilo zraven gospice Vere. To se je zdelo čudno zlasti gospe mami, ki si je naslikala med nasprotnikoma v svoii domišljiji v.se grozne posledico groznega dvoboja. Že ob prenehanju slovenskega pouka je spoznala skrbna mama, da Verine aolze ne izvirajo samo iz zabranjene gasitve njene vedoželjnosti, marveč od drugod. Mislila si je zatorej : najbrž sluti tudi Alfred nekaj sličnega. Neko popoldne pa ae pridruži tržaškim gostom Vi&dko nenavadno dobre volje. Videti je bile, - da prihaja z daljšega sprehoda. Hirno ic bres zadrege pozor« ^i tržiško elito, sestoječo re^inoma iz eamih čszn, se k*ga Slovanstva neprestano vladala nepristranska iskrenost in da so v vseh obsežnih razpravah kazali maogo blage, poštene volj-'. Slušal sem starino Markova, bi že ool stoletja stoji na razkrižju rusko-poljskem , čul sem ruske parlamentarce Staboviča m B o b r i n s k e g a, ki sta v svoji možki d »bi uprav apostolskim žarom začeli propo-vedovati rusko-poljsko bratstvo; čul sem tre«nih, resnih besed Č-hov, ki toliko prak-ttčao umevajo in izvajajo vseslovansko vza-lemnost; tudi Poliake B6m čul, ki verujejo v svojo narodno moč, v svoje pravo in zmago ; Slovaku Ratu sem pritrjeval, ko je opozarjal Slovane na slovaške ukovano roke in n0ge---in prišel sem do prepričanja, da Vseslovanstvo ima trdno podlago, na kateri se bo zidala velika zgradba hitro in so* lidno. — Ne morem, da ne bi bil iskren. Ta skupna vseslovenska podlaga m še dosedanje naše skupno delo, ker nismo že davno ubrali pravo bkupno pot, ki vodi k skupnemu cilju. To nam najbolje dokazujejo vsi oni domači slovanski spori, ki so včeraj in danes po molili svojo glavico in dali govoriti o sebi. Ali tudi v Btarejih glasovih govornikov, ki 3em jih pobožno poslušal kakor svoje učitelje, nahajal sem toliko mladeniškega ognja, nahajal sem neki sklad v presojevanju razmer in v tistem žaru in skladu našel sem podlago Vseslovanstva, ki se še le budi, ki postaja sila — bodočnosti. Zašli smo bili daleč na stransko pot, ali sedaj je prišla doba, ko smo začeli misliti na pravo pot. A to ni ravno male važnosti. Deset je let, ko se je sešel prvi *seslo-vanski kongres v Pragi. Predsednik Hol e-ček, omenivši ta jubilej, se je dotaknil položaja ruskih Poljakov in iz razprave, ki se | je razvila o tem, sem naiboije spoznal rano, ki je od davnine gnila na slovanskem telesa. Ali i istodobno me je iznenadila tudi jednostavnost, s katero se je prešlo preko tega vpra-šanje: v ime bratstva in enakopravnosti vsakemu svoje?! In tako so bili zadovoljni Poljaki In Rusi ! Ali se ta akademska jednostavnost pre* vede v življenje ? Prevede se in mora ! To je bil prvi pogoi, da se „neprijatelji1' spoznajo med seboj. Evo, spoznali so se inuvideli, da so bratje. A sedaj bo neizogibno sledil proces, ki je rešil južno hrvatsko-srbski spor. teh kongresih ono najprak- je tudi v neštevilnih „spoznavajmo go- s e Jaz vidim v tičneio stran, ki se vonh naglašala: medsebojno!" Mi z juga pozivali smo severne in iztočne brate, da pridejo na naš tooli jug. da spoznajo iu ljubijo naš narod. Cehi so neumorni boritelji gospodarske slovanske vzajemnosti. Poljaki in Rusi so jedini v tem, da se morajo rešiti svojih tujinskih varuhov. In sedaj bo na stotine novinarjev, dan na dan, v svoiih novinah naglašalo, da je zunaj domačega kampanila tudi obča domovina, Slavija, ki je bila toli malo poznana v — Siovanstvu! Mari od tega ne bo vBpeba ? Mora!! Ker jaz ne morem dvomiti na iskrenosti besedi, ki sem jih čul, ko je vsaki od nas gledal, da bo pred vsem pravičen in iskren — - proti sebi. Ni torej mesta za nikako nezaupanje ; ne smemo obupavati, ker se vidimo nekako na početku skupnega dela. Nimamo skupne organizacije, nekaj težkoČ nam provzroča ne- pokloni tudi Veri poleg Alfreda in mu reče razločno, da je odmevalo po širni dvorani: ,.Servus, Webrmaier !;* Poročnik odkima brez začudenja navadni odzdrav. Med elito tihotu, kakor da je ravnokar treščilo v hišo. Da bi vendar prodrli to mučno tišino, ki »amo Ivanca ni nič motila, se skloni k Alfredu sama Adela in se začudi, da se drzne tako pozdraviti c. ia k. peročnika — učitelj, ta le plebejec. „To je naravnost provokacija !w V ta vsklik se je združilo splošno začujenje. Vladko se je Šalil z natakarico v slovenskem jeziku izbiraje pijačo. Med splošno osuplostjo pa pojasni mirno AUVed gospe Palničevi, da ie Ivanec njegov kolega-poročnik v rezervi. „A! O!" Vladko ja dobro vedel, kako se podira ta le hip fcWa, ki je doslej ločila njega od ostale družbe. Zmagovito, samosvestno dvigne glavo, kakor hoteč prašati: „Ali naj se slavni gosondi kot poročnik v rezervi vnovič poklonim ?" Navzoče dame >o čutile,, da pomeni njegov pogled živo očitanje: Šele poročnik, čeprav v rezerti, sem Vam človek, ha, ha! — Mirno je vzplavalo njegovo oko od skupine do skupine. Vladko je pa sedel poleg naročene pijane in se prav malo menil z elit-'« t rž a § ko. Splob bi se bil tudi poslei. ko bi ne bilo Vere, prav malo ali nič več družil ž mimi, sami v sebe zatelebanimi petrelakti. Uiil eval pa se ni nikjer in nikomur več, da pokaža odlični družbi svoje predsodke, ki so bili za pičieo podobni preziranju in zaničevanju. Palničeva rodbina je to čutiia najhuje ker so ji očitali letoviščarji, da je uprav ona zvabila Ivanca v tržaške kroge. Pa so imeli Palničevi dovolj drugih sitnosti, ne da bi se starali še za take-le malenkosti. Gospa Adela je namreč še vedno upala, da Wehrmaicr poprosi za Vero. To bi bila, si je mislila, konečno rešitev is dosedanje krize. Vedela in namreč, da je poročnik bogate rodbine ter da zaradi kavcije ne bo nikalrih ovir; ugled Palničeve tvrdke bi pa le pridobil v meitu io drugod. Alfredu ao znanci že očitno namigavalr, naj pokaže, s kakim namenom je došel letos na letovišče. Prosil je torej za podaljšanje dopusta, ga dobil, in se umaknil — drugam. Vsi letovičarji so se zgražali zaradi te netaktnosti, še najbolj mama Adela, a prav nič gospica Vera. Prav malo so govorili v Palničevi družini o tej katastri č. Med mamo in hčerliO se je za"^la neka hladna napetost* (Dalje). Stran II »EDINOST« Štev. 25i V Trstu, dne 10. septembra 1908 skupni iezik; a silni so tuđi še neki predsodki, Nič zato. Delati se je začelo in to n e z f r a-z a m i, ampak konkretnimi predlogi kulturnega, gospodarskega in političnega značaja. In ti naši vseslovanski delavci imajo sposobnosti in volje za izpolnitev svojib nalog; in tudi spoznanje vnanje tujinske pogibelji je obče in korenito. Vspeh mora slediti. Ne udajajmo se pesniškemu idealizmu ; ali tudi v pozitivizmu, na realnem delu naj na3 vodi idealna želja, da bi čim prej dospeli do skupnega cilja ! ! Ti kongresni dnevi, ni dvoma, doprinesejo mnogo k v s p e h u, ki ga vai želimo. Iwski. VIII. vseslov. novinarski kongres v Ljubljani. (Telefonska porooilaj Ljubljana 9. (opoludne). Ob 9, uri je kongres nadaljeval svoje delo. Predsednik je pozval odbor, imenovan radi vseslovan-skega tiskovnega organa, naj poroča o svojih sklepih. Odborov referent je predložil resolucijo, pozivdjoč, naj se za sedaj vse slovanske novine čim ži^ahneje bavijo z vseslo-vanskim vprašanjem. Specijalno glede organa naj centralni odbor zveze časnikarjev v spo-razumljenju z odbori posamičn h| časnikarskih društev in v BOglasiu z delegati praške ionforence, ki bodo imeli konferenco v Varavi. izdela primeren načrt, ki se predloži na prihodnjem časnikarskem kongresu. O tem se je razvila zelo živthna debata, v kateri so govorniki živo priporočali, naj se slovanski časnikarji eaaancipirajo od nemških viroy. K tem predlogom so govorili Rus Stahovič, Ceha Hejret, Hovorka, Rus grof Bobrinski. Poljak Laskovrnicki in Čeh Sokol. Na to je Ceh dr. Hajn, ki je v parlamentarnem odboru tiskovnega odseka, podal jako intere&anten referat o načrtu tiskovnega zakona, o njegn prednostih in hibah. Posl. in profesor Šurmin je referiral o tiskovnih razmerah na Hrvatskem. Omenial je načrt tiskovne ref>rme, ki ga je priredila narodna vlada, a ga ni mogla izvesti radi znanih razmer, da-ai je §el petkrat na pred sankcijo. Na zaključku je dr. G r e g o r i n z ognjeno besedo pozival vse slovanske poslance, da v parlamentu izvedejo akcijo, da se enkrat neha s preziranjem slovanskih no* vinarjev. To vprašanje se zdi na prvi pogled malenkostno, ali temu ni tako. Tu se gre za zistematično preziranje Slovanov v Avstriji, ki tvorijo večino v tej državi. Treba enkrat da je šel nabirat gradivo na lice mesta, ter ga pros<, naj v delegaciji istotako drastična slika bo«a,nske razmere kakor danes med nami. Slovanski poslanci", je rekel govornik, „ki ne bodo ž njim solidarni, naj se ne pokažejo več med nami." Govorili ao še k predmetu Stahovič, dr. Kukovec, prof. Paulovič in Klofač, ki je predlagal, naj predsedstvo novinarske zveze pozove slovanske člene delegacije in posebej dr. Kramara kakor Člena praške konterence, da stavijo bosansko vprašanje na razpravo v delegaciji. Slovak Štefanik je opozoril na razmere tiska na Slovaškem, ki so Se mnogo hujše nego one v Bosni. Ilustriral jih je s slučaji groznih kazni, ki se nalagajo slovanskim no vinarjem od strani madjarskih sodnikov, proseč podpore od vseh Slovanov za bedne Slovake, ki so važen člen v vseslovanski verigi. Slovak dr. Rat je ilustriral slučaj župnika Hlinke. Govorili so še Žalud, Markov, Frangia, Stahovič, Hlibovicki in grof Bobrin-ski. Hovorka je predlagal, da se kongres obrne do mednarodnega tiskovnega kongresa v Berolinu in do interparlamentarnega kongresa s primernim protestom glede razmer v Bosni, na Slovaškem in pruskem Poljskem. Predsednik Holeček jc izdavil, da vzame zveza vse te želje na znanje in da stori primerne korake, da se protest razširi po vsej Evropi. Na vrsto je prišel na to referat Prokopa Gregra o „Slovanskem tiskovnem uradu". Sokol je predlagal primerno resolucijo, ki je bila po živahni debati, v katero eo posegli dr. Hain, Hovorka, Žalud. Hcleček, župan Hribar. Stahovič, Frangja in konečno Kunta in Hejret, vsprejeta. O predlogu Aleksandra Borzenko o „Slovanski bibliografiji" priporočal, da se vseslovanskemu kongresu, kar je bilo tudi vsprejeto. O Josip Kummerjevem referatu o „slovanskem topografičnem slovoiku" je poročal Žalud, predlagavši, da se predlog vs prej me. kar se je zgodilo po govorih predsednika Holečka, Poljaka Laskownickega, prof. Šur-mira in župana Hribarja. Poročilo Josip Vej vare o „delovanju zveze" se je odobrilo in vsprejelo na znanje, s čemer je bil izčrpan program kongresa. Zupan Hribar je priobčil dopis Metanskega iz Zakopan glede primerjevalnega slovanskega slovarja. Ta predlog se je odstopil odboru vse slovanske konference, v čigar kom-pateaco to spada. Poljak Ostaszewaki-Bar anski je na to ob splošnem navdušenju prcdlag-al brzoja.no Zopet napad na nemški značaj Dunaja. V svežem spominu je še gonja, katero so vprizorili dunajski šovinisti proti nameravanim p-ed-ta*am češke opere na Dunaiu. In glej, nemški Dunaj se mora zopet energično braniti češkega napada. Slavni češki sk'ada- .Liudski napraviti konec temu zapostavljanju in pan- čestitko velikanu Tolstemu povodom osem geroiHUbkl nadutost! in politiki v železniškem desetletnice njegovega rojstva, ki jo praznuje ministerstvu. Dolžnost vseh slovanskih poslancev je, da spravijo to postopanje v raz- pravo v državnem zboru ter izrečejo svoje ga je navdušeno ponovil ves zbor, želeč, da nezaupanje rečenemu ministerstvu. Pri tej bi veliki Tolstoj živel še dolgo let na slavo priliki naj izve tudi drugi svet, kako se po- Slovanstva. stopa v Avstriji s slovansko večino. ; Andrei Gabršček je spominjal nato, da Govornik je predlagal, naj predsedstvo 'obhajamo letos desetletnico slovanskih novi-bveze slovanskih časnikarjev stori potrebne narskih shodov ,..Imeli smo", rekel je govornik, telj Oskar Nedbal ima na Dunaju v operi" dirigirati Wagnerjevo opero „Blodeči Holandec". To dejstvo je grozno vznemirilo rahločutne gospode v „Društvu Nemcev na Spodnjem Avstrijskem". S fanatičnimi oklici so jeli pozivati nemško čuteče someščane, da obvarujejo nemški značaj Dunaja in prepre-1 čijo na vsak način nastop Nedbala. Da, bo- j teli so celo doseči ti gospodje, da mora' Nedbal Dunaj zapustiti. Kako smešna in ma- j lenkostnn je ta gonja, nam najbolje dokazuje članek, ki ga prinaša nemška „Allg, Ztg.", o tej zadevi: ,.Nečuven dogodek, ki se je pripetil, ko' so imeli svoječasno nastopiti tujojezični umetniški ensembli na Dunaju kot gostje ob pri-j liki cesarjevega jubileja, je še v svežem spo-. minu. Nameravano gostovanje se je takrat opustilo. To je bilo delo šovinističnih zveri,1 ki so hotele obraniti Dunaj, da se ne „čehi-ziraa, S tem nekvalifikovanim dejanjem zakrivile so samo veliko blamažo našega mesta, o; kateri se je raznešel glas tudi za meje naše; države in katera gotovo ni zboljšala v tujini j imena mesta Dunaja. Že takrat smo na naj-' ooločneji način nastopili proti tem nemškim' fanatikom. Dar.es smo prisiljeni v isto situ-vacijo. „Zveza Nemcev na Spodnjem Avstrijskem^ propsgira ravnokar na novo gonjo proti čfškemu umetniku, ki namerava zvoliti si Dunaj kot svoje novo bivališče; ako se ne bode s vsemi silami zabranilo tej šovinistični neumnosti, se dogodi, da bode Dunaj izpostav-je referiral Hejret ter jjen novi sramoti. Ravnatelj ,,L udske opere dotični predlog odstopi je nastavil za prvega kapelnika češkega skla- d telja in glazbenika O-kara Nedbala. Mora se priznati, da je ta mož, čigar glas je daleko prekoračil meje njegove domovine, dokazal tudi v polni meri svojo umetnost. In sedaj heče ta „Zveza Nemcev na Spodnjem Avstrijskem" Oskara Nebadla, v katerem vidijo ti ljudje samo Čeha in ne umetnika — o katerem nimajo niti pojma — onemogočiti bivanje v tem mestu in poživljajo vse nemško čuteče može, da preprečijo naatop n >vo enga-žovanega kapelnika, da še več — da prisilijo ravnatelja izgnati tega Čeha. Kakšne cvetove bo še to kretensko „nacijonalno gibanje" pognalo ?" Nadalje se obrača „Wiener Allg. Zeitung" jako osorno proti nemškim hujskačem v „Zvezi Nemcev na Spodnjem Avstrijskem", opozarja oa razdore provzroCene temi fanatiki, imenuje njih težnjo paglovstvom in konča: „Dunajska inteligenca — morda je še mogoče obračati se k temu faktorju radi pomoči — ne sme pripustiti, da se dogodi kaj podrobnega v imenu mesta Dunaj a". 10. t. m. Rus Stahovič je v vznešenih besedah slavil Tolstega ter mu zaklical: hurra! ki korake pri poslancih vseh slovanskih klubov. Ljubljana 9. (3. pop.) Župan Hribar je pogostil novinarje zajutrkom na vrtii hotela „Ilirija*. Tudi ob tej priliki so se oglašali govorniki vseh narodov. Veliko oduševljenje je bilo, ko je gal. Rus starina Markov napil vseslovanski vzaiemnos i in svoj „v tej dobi težkih časov: hrvatsko-srbski in rusko poljski spor. Slavno smo odbili hrvatsko-srbski spor in letos ob desetletnici ridimo Bosna in Hercegovina, Delegati v Bosni. T Sarajevu se mudita poslanca Aimann in Barnreither, a kakor javljajo, pride tja Šušteršič. tudi dr. Ivan ki bo tudi letos ni bilo naše sveze, ne bi bilo bržkone do tega prišlo". Spominjal so je očeta slovanske časnikarske zveze Kufnera, kateremu je predlagal brzojavni pozdrav, kar je bilo z govor zaključil z zdravico posl. Matku Man- navdušenjem vsprejeto. dicu. Senzacionalen le bil govor dra. Czar- i ~ , , ^ . . , . , .. , novrskega, redaktorja i Berolinu, ki je slikal1 Predsednik Holeček je konštatiral po- prijateljskem objemu Ruse in Poljake. Da bržkone poročevalec za bos.-hercegovski pro- ------ - račun v avstrijskih delegacijah. Revizija berolinske pogodbe? Londonski list „Globe" poroča, da se velevlasti bavijo z namero revizije berolinske pogodbe. Namenjeno je podati Macedoniji no^skpga, reaaktorja v rseroiinu. ki le sukal' , .-----— ------ 17—7---, t samostalnost. Avstro-Ogrska bi morala umak- mučeništvo Poljakov pod pruskim armom. Po1d1 ^peh kongresa ter predlagal zahvalo g7oje čete iz NVopazar-kega sandžaka, Uprav ganljiv je bil prizor, ko sta Rus Sta- Ljubljani m županu za krasni vsprejem, mesto tega bi anekt:rala Bosno. Nemčija hovič in Poljak La*kow lički govorila besede, ikar se Je **PreJel° burn,m odobravanjem. |bi g0 morala odrefi konzularnim sodiščem in miru v razmerju med Rusi in Poljaki. Bila | Laško wnicki je predlagal ob splošnem umešavanju v turSke stvari. Spomenica minietru Burianu glede ustave za Bosno - Hercegovino. iraška „Tagespost" poroča iz Sarajeva, ,.Ko pridem domov, me" bodo vprašali da je radikalna opozicija srbsko mohamedan-moji otroci, kaj sem jim s potovanja prinesel, ska predložila ministru za skupno finance ba-OJgovorim lim: Prinesel sem vam ljubezen ronu Burianu spomenico, podpisano od 25 slovansko. Tega sicer njihov um ne bo razu- najuglednejih Srbov in Turkov, v kateri se mel, a razumelo bo to njihovo srce". obračajo na ministra z prošnjo, naj čim Nato je predsednik Holeček zaključil prej zadobi od cesarja ustavo za Bosno in o s m i novinarski kongres. Hercegovino, ...... Ljubljana 9. (ob 12, uri). Ob 8. uri : • v DamaiuSKi zveCer 8e j® v veliki dvorani hotela Rvstriisk* vlftH« koncert društvene godbe in pevskih avstrijska vlada ^^ S|avec« in L ub> Zvon«t pohvalno t je to apoteoza slovanskega bratskega spora- ploskanju zahvalo predsedniku Hjlečku. Ko-zumljenja. Godba je zasvirala „Hej Slovani", nečno se je Slovak dr. Rat v ganljivih be-vsi vaeleženci so se dvignili in pevali. Oied aedah zahvalil za počesčenje na imenovanju %c je zaključil nepopisnim oduševljenjem. Pred podpredsednikom ter je zaključil: obedom so se vdeleženci fotografirali. Novi-1 narji so šli skupno iz hotela v ,.M< stili dom", in so mejpotoma prirejali ovacije županu Hribarju. Ljubljana (4. pop.). Kongres nadaljuje svoje delo. Drž. posl. Klofač ie v živih barvah slikal tiskovne razmere v Bosni in Hercegovini. Omenjal je posebej znani članek „Miriši po barutu' v banjaluški ^Otadžbini", s katerim je tako famozno začela gonjo radi takozvane Iz Turčije. Italijanska vlada odpozvala svoje častnike. srbske veleizdaje. Predlagal je re.oluciio, naj je omenjati napredek društvene godlw pod; „Frankfurter Z.itung* p ojstro nastopi v delegacijah za oslobojenje kaPelmka> konservatorista Vackva ada< da je italijanska vlada ' ■ - - - - se zahteva Talicha m obrano petje obeh pevskih dru- makedonskega orožništva, odpozvala že dva Cari- poroča iz razun častnikov žrtev v veleizdaiski a t en in naj »o ic.<> . _ .. , , , —--------0- ----------» —r---- —--- od avstrijske vlade, da preneha s takim ?tev- Koncert se je razvil v komerz. na katerem čaitoika karabinijerjev Tomasija in Mazzo, ki drakoničnim postopanjem. Je Prn 8™ord drzavm poslanec Klofač, ki je se nahajata v jadranskem vilajetu, naj razve- Pravi vihar je izzval profesor Šurmin ob, viharnem odobravanju občinstva nabito ,javita 87oji pogodbi 8 Turčijo, Oba sta bila svojim ognjevitim govorom, v katerem je P« ne dvorane, drastično slikal pangermansko V8prejeta v turško službo in sicer po osebni zahteval naj se Klofačev predlog priobči tudi P^tiko v slovanskih deželah. Največi je bil 8ultan0Yi inicijativi. hrvatsko-srbski delegaciji kakor zakoniti pred- ^^ ^ ^-poltj Bodoči turški parlament, stavite^ci brvatskega naroda, s pozivom, da ' O prebivalstvu turškega cesaratva ni nLTtJ^"n^iflnZTn "i "T ^^ ruskT i/pol ski poslanci in žurnalisti. Govo- nobene zanesljive statistike. Neki arabski list njane brate. Ovacija in buren aplavz. ^ ^aLgi ^ovoroiki, med katerimi je je pa izračunal, da bo zbornica štela 250 Ljubljana 9. (Ob uri zvečer.) Čeh bil posebno pozdravljen hrvatski poslanec členov, ako bo vsakih 50.000 moških držav- Hejret je nato navajal drastične slučaje iz prof, Šurmin. Ijanov od 16. leta naprej volilo po enega kontnkacijske prakse v Bosni. j Ob 10 in pol uri je prišel t dvorano poslanca. Skupno število volilcev računa se Andrej Gabršček : Kar smo slišali od bivši predsednik ruske dume Mi- torej na 12 500.000. Po narodnosti bi bilo: predgovormkoi-, nam je v dokaz, kako si 1 j u k o v, ki je prišel z vlakom iz Trsta. Žu- Arabcev (Beduinov) 5 milijonov, Turkov v£.C|?a _8triJ* Pr,dt?biti srca narodov, katere pan Hribar ga je predstavil občinstvu, ki je 2,850.000, Bolgarov in Grkov 1,050.000, liublLm, V i-,1? pahco' 3° 60 PO- odličnemu gostu priredilo burne ovacije. Arnavtov 650.000, Srbov 700.000, Kurdov RnSl in i!e pač U8°depolna v Sedaj govori Hlibovicki in komers traja 650.000, grških pravoslavnih 500.000, Ar- Vrii* Ir.tHrff? 1U ravno, Av- še dalje ob polni dvorani in prisrčni animi- mencev 450.000, Zidov 350.000, protestantov * ' arektirati. Zahvaljuje te posl. Klofaču, vanorti. 100.000, Cirkasov 100.000, Jenkacov 100 tiaoč. Senat bi obstojal iz 30 členov, to je tretjina poslanske zbornice. Gorenje številko so vzete iz najzanesljivejih vladnih podatkov. Organizacije Albancev. Albanci so imeli v nedeljo v Carigradu shod, na katerem so razpravljali o albanskem ljudskem pouku in o drugih narodnih vprašanjih. Tudi drugod razvijajo Albanci živahno delovanje. V Skoplju so ustanovili albanski klub. Albanci se nameravajo organizirati tudi v monastirskem, janinskem in skadarskem vilajetu. Rusija. Ruski proračun. Iz Petrograda poročajo: Na svoji zadaii seji je ministerski svet razpravljal o proračunskem načrtu za leto 1909. Načrt pokazuje deficit okroglo 224 mil. rublje/. Mici-sterski predsednik Stclipin je očital ministru mornarice, da ni svojih zahtev, kakor lansko leto, dovolj utemeljil. Prigovarja se tudi proračunu prometnega ministerstva. Stolipin j^ omenil, da je vlada fce lani imela mnogo truda, da je prodrla a proračunom v dumi in da jej bo to letos še mnogo težavneie. Po daljši debati je minister^ki svet sklenil, da za sedaj še ne priobči proračunskega načrta. Možno je, da ga ša znatno spremeni. Drobne politične vesti. Dr. W e k e r 1 e pri cesarju, V torek je cesar v Budimpešti vsprejel v avdi-jenci ministerskega predsednika dr. WekerJe. ki je poročal o tekočih stvareh ter se potenu podal v stanovanje trgovinskega ministra Košuta. kjer se je vršil ministerski svet. Turške z h i t a ? e v Bosni prepovedane. Redarstvene oblaati v Mostaru in Jajcu so mohamedanskem prebivalstvu prepovedale povodom sultanove vladarskega jubileja okrasiti hiše s turškimi zastavami. Iz Portugalske. Iz Lizbone javljajo : Gospodska zbornica je vsprejela proračun za 1908/09, kakor ga je sklenila poslanska zbornica, nak*r je bilo zasedanje zaključeno. Prihodnje zasedanje se otvori dne 21. januarja 1909. Belgijski minister Beernaer: ki biva sedaj v kopališču Ragafz, si je zlofnit desno roko. To bi utegnilo imeti težke posledice, ker je minister že star 80 let. Francija ne m i s 1 i z a p u a t it: Casablanke. „Ko!n. Zeitung" poroča iz Tangerja, da je dne 6. t. m. došlo tja drugi?. 800 vojakov. V kratkem pridpjo še druga čete. Kakor se vidi, ne misli Francija zapu- sfiti C 'rtsablnnlic. Portugalski kralj se oženi z angleško prince sinjo? London aki „Morning Loader" poroča iz Lizbone, d* obišče vojvoda Oportski angleškega kralja meseca novembra in da zaprosi o tej priliki kako princesinjo kralju Manuelu. za nevesto. Prihodnje leto gre poteal sam kralj na An gleško, kjer se oficijelno zaroči. Portugalsko časopisje pravi, da bi bila ženitev z angleško princesinjo za Portugalsko velike važnosti, Španska kraljeva dvojica v Budimpešti. Iz Budimpešte poročajo, da pride španska kraljeva dvojica dae 1, oktobra v Budimpešto obiskat cesarja, Načelnik ruskega generalnega štaba, general Palicini je prišel r Pariz, da prisostvuje velikim irancoskim vojaškim vajam. Bolgarsko vseučiliste v Solunu. Bolgari so imeli v nedeljo v Mona-stirju shod, na katerem so aklenili nabirati denarne prinose za ustanovitev bolgarskog* vieučilišča v Solunu. Dnevne vesti. Prihod slovanskih žurnalistov v Trst. Drevi z brzovlakom južne železnice ob 9'05 pride v Trst večina slovanskih žurnalisto-, ki so se vdeležili ljubljanskega kongresa. Razni zastopniki tržaških Slovencev pozdra vijo odlične goate na kolodvoru južne žele; niče. Njim se gotovo pridružijo tudi drugi rodoljubi. Gostje se zvečer gotovo sestanejo 7 restavraciji Narodnega doma. Diugi manjši d e! vdeležnikov Ijubljamkeg* kongresa pride jutri zjutraj v Trst 7 vlakom bohinjske železnice. Osemdesetletnica Tolstega. Ob priliki 80 letnico rojstva duševnega velikana ruskoga grofa Leva Tolstega, ki jo danes slavi ves kulturni svet, klanjamo se tudi mi tržaški Slovenci nesmrtnemu geniju in apostlju mira in prosvete. Bog živi sivolasega carja na polju duha in pro3vete še mnogo let! Seja odbora za slovensko Solo v Trstu ki je bila bklicana na nocoj, mora se radi pri hoda slovanskih žurnalistov odložiti, V jutra; šoji številki objavimo, kedaj bo seja. Trgovci pozor ! Prejeli smo : Prihodn; > nedeljo 13. t m. prirede trgorci jestvisčarji predavanje združeno z veselico v „ Narodnem domu" pri Sv. Ivanu. To je kaj dobra miiel, da se združi veselico z javnim predavanjem, posebno zato, ker je mnogo trgovcev, ki se za izobrazbo prav malo brigajo. Ja že res, d» imajo trgovci malo svobDdnega časa. da bi ga zamogli porabiti v izobrazbo in zabavor res je pa tudi, da še tisti čas, ki nam preostaja, kaj slabo izkoriščamo. Dočim vsi dragi sloji porabljajo svobodni čas v izobrazb kar donaša prav lepih sadov, saj ni rodek slučaj, da je samouk prišel do najviš« zna V Trstu, dne 10. septembra 1908 »EDINOST« Stv. 251 Stran IfI sesti, zapravljamo mi in še posebej naša Nadina zlati čas po kavarnah in gostilnah. Da se temu kolikor toliko odpomore, se 6 prišlo na misel napraviti predavanje zd u* ieno z veselico. Nudi se nam torej lepa pri-ika prisostvovati predavanju našega vrlega poslanca dr. O Rvbaia. S tem, da se je naprosilo g. p isianca za predavanje, se je od-pomoglo pritožbam, ali bolje rečeno izgovorom leksterih, ki so se. ko ie pred časom „Trgov, izobraževalno drnštvo'1 priredilo več predajanj, tožili, da ni vredno istih posečati, češ, da niso predavatelji za to sposobni. Po predavaniu bo vojaški koncert. Med •ioncertom bo šaljiva pošta in srečkanje. Ob uri se bodo prižgali uooetalni ognji. Da jo ustreženo poskočni mladini, se je preskrbelo plesni venček, ki bo traial od 8. do Šla sta v ono stanovanje in izvedela, da sta uzmoviča tam vkradla na škodo težaka Frana Brandolin žak^lj, telovnik in nož v skup: i vrednosti 21 K. Tajila sta seveda na vse pretege ali policija jima ni verjela in pridržala ju je. Loterijske številke, izžrebane dne 9. septembra 1908. Brno 56, 59, 84, 37, 24. Inomost 3, 9, 56, 31, 46, Koledar in vreme. Danes: Nikolaj ToL ap. — Jutri: Emilijaa škof. — Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -f- 26 Cels — Vreme včeraj : lepo. Vremenska napoved za Primorsko : Večinoma jasno. Semtertje megleno Zmerni vetrovi. Temperatura malo spremenjena. V začetku lepo, potem motno. m vsakovrstnega pohištva - navadne do najfineje vrste po najnižjih cenah. - Peter Jeraj TRST, ulica Vincenzo Bellini štv. 13 ter vogal ulico sv Katarina. L ure ! Društvene vesti. Tržaška podružnica ..Slov. plan. društva . priredi v ncdelio dne 13. t»epteiubra izlet na Odbor podružnice družba sv. Cirila in Nanos. — Odhod iz Trsta: državna železnica Metoda na Greti naznanja, da se pričie v Boboto ob 4*20 uri popoludne v Divačo in vpisovanje otrok v družbin vrtec v Rojanu od tod peš v Razdrto kjer se prenoči. Po- 1 dna I3- 14• ,n f- m- zneiši izletniki se lahko odpelieio iz južnega f Gospodarsko in Obrtnijsko društvo pri < kolodvora, in scier poštnim vlakom, ki odhaja ,.Tirolcu" sv. M. M. zg roja št. 58, priredi v j z Trsta ob 6. uri ali br^o4akom, ki odlika nedeljo dne 13. septembra, kcncert s pttjem b 6*30 zvtčer do Divače. — Se-tanek g>dbo. s»l]ivo pošto, tombolo in plesom v j f seh udeležencev bo v Razdrtem. — V ne- lastnih prostorih. Ker je bil koncert določen ; del}o zjutraj se poleti na vrh Nanosa ia od za dne 6. t. m., a prenešen radi slavnoiti j :a*u v Vipavo, kjer Ee ba obedovalo. Radi prenoč^ča in kosila se je treba Veraeljskega, upa odbor, da ga slav. občinstvo poseti v nedljo v obilnem številu. Vstop- origla^iti naikasneie do č trtka 10. t. m. na nina je nizka, samo 20 etot. V slučaju ela» i&slov N. Stepančič, ul. Commerciale 5. — bega vremena se koncert prenese na nedeljo v r je ta eden najlepših izletov, Ee nadejamo 20. t. m. -Ia so člani in prijatelj planinskega društva D&rOTL orijanio v velikem številu. Za mošk(J podružnico druibe sv. Cirj|a NB. \ slučaju slabega vremena se izlet jn Metoda ]e d;rQVal g> 0r«.«lav Pe-kl.č UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov Izdiranje zobov brez ZZ vsake bolečine v zobozdr&vniškem kabinetu Dr. ]. Čermak m (j. Jusdter TRST uiica detla Caserma štev. 13, it. nadat. Josip Zigon ni. Castsrroa 8 FILIJALKA NA PROŠEKU ŠTEV. 140 V Izbor drog:, barv, čoplčev, pokosil parfumov, fin. milo —Zaloga mineralne vode t-oaka za parkete, sa mrzlo pripravljenega sirupa, tamarmda, malino a oa itd. itd. Direktni dovoz štajerskih kokoši preloži na pnh. nedeljo 20. t. m. _ ! 1 K, ia sicer na vrtu g. A. Š., ob priliki " c ^.„^ . * t Na razstavo ,.0trok-; v Ljubljani. Prijeli zabave pod zorečim smokvinom drevesom in ob j Specijaliteta. Graške pOttlarrfS. i^o: Izlet v n-deljo 13. t. m. je gotov. Ve- milem luninem svitu. Prisrčna hvalo. Denar Cene (JOflOVOme — Postrežba na dem Oglase treba naslovljati na Jns. odd, Edinosti". A urar In dragotlnar - TRST. Corso št. 25 Izta flraplj. ur in srebrnine. Sprejme se nova dela in popravljanja po zmernih oe*ah. Kupuje sa In menjava zlate in srebrne predmete ter dragulja. Predmeti, ki n8 ugajajo se menjajo. 'ina udeleženk pojde z jutranjim brzovlakom brani uprava lista, .b 7. uri 55 ie., lahko se gre pa pozneje s noHmm vlakom ob 9. uri 55 m. delav. organizacija. Hodoljubke na noge, da nas bo veliko _ ** M izvilo, in da pokažemo svetu, kako umećemo Državni poslanec Klofač, vodia češke porabiiati priliko, ko gre za naš napredek in narodno-socnalne stranke, pride danes popovah pouk. ludae v Trat in nanravi ob 6. uri zvečer C. kr. trgovinska in navtična akademija, obisk v N. D. O. Y,i odborniki in nezadržani e m »vanja učencev v navtičao sekejo se bo organizirane! so naproseni. da se snidejo ob vršilo dae 14., 15. in 16. t. m, od 9. do 12.!^ arl ?D' 0 n* ;ra dopoludne. Upiana pristojbina je 6 kron. nemu vodji čeških delavcev Kdor bi bil ob Učenci morajo priti v spremstvu avojih rodi- j 6- an zadrzaa Pnd* v D' P0' ;eliev oziroma njihotih name&taikov in m?ra]0' zneJe □rinesti seboj rojstni list, šol.ka spričevala,1 ri Ud H' 0. nabral pri shodu iste v spričevalo o cepinih kožicah ter zdravniško ped somišljeniki K o 50 za družbo Sv. rf« L^c 7nrkrp _ Vniar.^- Cinla in Metoda za Istro. — D-nar hrani uprava našega lista. Ulica Campanile st. 15. ra^Photographie Salvaloro Sabbadiiit Trst, ulica Ponterosso 6 — Telef. 9-40 Fotografični aparati in potrebščine. Sprejme se razvijanja in tiake ------PIjO^OE in FILMS wr Temna soba na razpolago gospodom diletantom Predmeti za beložarno luč. — Električna zvonila. — Električne žepne svetilke. Vesti iz Goriške. spričevalo, da ima^ zdrave oči. — Vpisovanja za kurz poročnikov in kapitanov se bodo vršila počenši od 23. t. m. za časa urad- r.'h ur. Kontrolni shod. C. kr. namestniški svet- - Iz Rspnlča. (Zgonik). Ob eni uri popol-nik v Trstu je objavil odiok miu sterstva za noči je nastal tukaj silen požar, vnelo se po* državno hrambo, da se letos ne bodo vršili ■ si op je veleposestnika M^ksa Milača ; pogorel kontrolni shodi za moštvo neaktivne armade' jo ves del poslopja, ki rabi za gostilne in vojne mornarice)iin deželne hrambe. Kontrolni stanovanje, zgorele so tudi skoraj vse presti t di za častnik? v reservi se bodo pa vršili mičnine obleke in perilo, kakor tudi vsi polj-*akor navadno. ski pridelki. Tudi v kleti je napravil požar Vesel dogodek pri sv. Jakobu. Pišejo; ogromno škodo na vinu in posodi. Ko je um- V ponedeljek je -5Č talnica" povodom navatai požar ravno o uri, ko so vsi ljudie otvoritve Fvojih novth prostorov sklicala vsa trdno spali, oi bilo mrgoče skoraj nič rešiti. t.v. Takobška društva v svrho poravnanja '^znih diierenc in na posvetovanje za nadaljne Z veliko težavo so liudje potem omejili požar. :a se ni razširil na poleg ležeče hleve in ^unno delovanje na narodnem polju. Po"va- j druga poslopja, ki so vsa natlačena sena ia x!vi so se odzvala vsa društva ia rodoljubi, ; Skoda se računi nad 3o.000 kron, ki ii umevaio pomen te akcije. Posetil je ta se- l> P-'1 zavarovana pn banki „Slavip . tanek državni poslanec prof. M. Mandić, do-; Električni tramvay. Govorilo in trdilo se lim eta se gg. dr. Otokar Rvbar in učitelj je, da bo ta tekel po Gorici od južnega do ingelmaa vsled od-otnosti opravičila. G. A. \ _ jirijTj-irij^fiffcj^^ Bizjak je. otvorivši sestanek, pojasnil vzroke, OOOOOOOOUUOO^OUO ki £3 dovedli do tega se,tanka. Z.ianoje. da; V^lilri kinpmafno-raf se sv. Jakobška društva kavsala radi ma- v Ciltt.1 luuciiiaiugi cli enkostnih osebnih razporov in da se temu ^^ ^^ ~S n ^^ oride v ckom, se je sklical današnji sestanek, H M U %9 Nastopali so razni govorniki. Razvide'o se je, ia sa delale razdor m,d temi dr»«fi le po Pj^ZD GlOmbOftlStO VICO Jt. 4 iamične osebe. Zato se je sklenilo, da se 2:ora zanaprej medsebojno drugače postopati, i (Predor Montuzza) r>., , j „„„„ ......• „..j, j svetloba, mirnost, popolnost, eleganca, novosl. Pro- Bila so tudi razna mnenja g ede nanatjne-; Btorf n'flIa*č zgr;>;nf. _ Ventilacija - Najbolji r.l or n n • o \olfifori ffnrnrnitl tn nrf.l- 1 -________r _ T__... delovania. Nekateri govorniki so pred ^gali, naj se -vga drušLva združijo v eno samo, pa po poiasnilu odbornikov posamičnih iruštev in obveljalo. Sklenilo se je pa, da nor^c zanaprej ponehati vsa nasprostva mej lrn§tvi. in da ai morajo ista isti poviod na roko iii sa medsebojno podpirati. G. prof. >5 Mandić je menil, da bi bil njegov ideal eno iamo društvo ali po izjavah vidi, da to u za sedaj mog.iče, zato priporoča, naj Be pretrealjiv* drama laues storjeni sklep trdno spolnuje. Tudi mi kinematograf t Trstu. RAZPORED od 8. do 11. septembra : J. Tekmovmje v Sellinzom intereHantna projekcija OČETOVA krivda Ab-iolutne novo«i III. jpamo, da se bodo društva dižala t h skle-•dov in to bo v veliko narodno korist. Le lo-^no naprej, ker v slogi je moč. Odklonjen stričev dar komično. V soboto dne 12. t. m. otvorimo našo NA NOVO UREJENO TRGOVINO WT z zgotovljenim! oblekami za goarode, gospa in otroke. pod tvrdko BOH INC C & Co. v ul. delle Torri 2 Palača Diana (za cerkvijo sv. Ant. aovega) Zaatgnramo solidno in točno postrežbo ter najnižje stalne cene in prosimo za obilni obisk. kina- vino O/errapgl/o tm za bolehne in rekonvalescente. mM Provzroča voljo do jedi utrjuje želodec in ojaeuje organizem. Priporočeno od najslovečih zdravnikov v vseh slučajih, kada je treba se po bolezni ojačiti. Ji Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z nad 5000 zdravniškimi spričevali. Izborni okns. Izborni okus J. SERRAVALLO - TRST Ob nedeljah matineea od 12. do I. ure pop ! Ob delavnikih od 5 d« 10*30 , . Ob pratulkih od 8-30 „ 10-30 Nezgoda na delu. Avgujt Skerl, 21-leten ' ob 8redah ,n sobotah matllI^ za učenee od pop. 1 Tržaška mata kronika. ie:sver v ladiiedelnici Sv Marka, je včeraj -eiai nn oklopn;ači v gradnji in vsled nepre- ( iduegd koraka telebnil na krov. Dobil je zežko rano na glavi in praske na raranh. S ore jeli so ga IV. oddelek bolnišnice. Pod kočijo. Ludviki R on cel, starega 21 e:. ie vleraj pndirjajoča kočija podrli na tla v ul. Oimo. D >bil je rano na čelu in praske na hrbtu. Zdravniška postaja ga ie spravila v bolnišnico. Aretacija predrznih tatov. Od policijskih agentov sta bila predvčerajšnjim na trgu Barriera aretirana znana tatinska bratca Hearik Stiaco, 19 let-n težak in Valerij Ci-raolino, 19-leten voznik. Maio poprej sta »genta videla, kako sta oba skočila z nekega rkna v I. nadstropju ulice Madonnioa št. 56. LJUDSKE CEHE : Prvi proBtori........sto:. 40 Drugi prostori.......„20. _ Detli pod 10 letom plačajo polovico. — Fojalci ? 11. prostori! io fg g Gumijevi izdelki in podmorske cevi. e Josef Reithoffer': Me Dunaj Podružnica v Trstu - Corso 29 Zaloga hlačnikov, podvez za nogovice in obujke, lepenov, ženskih pasov itd. m (G) •tS0i9t9&S(9(Serativau. " BOGOMIL PINO Nova prodajalnica ur in dragoconosti G. BUCHUE (ex drug Drag. Vekjeta) COBSO štev. 36 — TRST Nasproti urejšijs prodajal, drag. TEIJET. Bogati Izbor zlatanlne, srebrnlne, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje In zmenjuje staro zlato In srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe In popravlja vsakovrstno, srebrnlno ^ In žepne ure Cene zmerne. !ANTON JOGAN, niižai Sprejme vsakovrstna naročila it j popravljanja. Ima vedno pripravljeno pohištvo za spalne in jedilne sobe ter kuhinje 13- 9 VlfrPmi via Chiozza St. 41, prodaja se vino IVI t III I po 20 kr. liter. 1358 nplflirn se sPreJme v trgovino pohištva za UCRIlIsU opravljanje lahkih del. Ponudbe na Upravo lista , Edinost '. 13551 Vesti iz Istre. italijanski konzularni agent t Poreču, Angelu Daoeloo je podal demisijo, ki jo je italijanska vlada tudi vspreiela. Razne vesti. Socijalizem na Turškem. Jean Longuet ]e prit bčil » panšui „Humanite" članek o socijalizmu na Turškem, iz katerega posnemamo : Sociialpem, cormulno stopnjevanje tltmc kraci e, fatului produkt goepodarbkega razvoia se je moral neobhodno ob aviti tudi na Turškem po konečnem osvobojenju iz de-spotizma. Od mnogo let eksi>tir& revolucionarna organizacija armenskih koenati^ov „Droschlak* ki ]e sprejela načela mednarodnega socija-Pred nekoliko dni, kakor so objavili 14 bil v Solunu ustanovljen socija- čJ-T^ i - ""■'•Urtifina organizacija za hsti^n l»t in 80^ ^memi 8Q živeii Makedonijo. Socialistični * ~-»rebival- doilei, nekam zamešano nud turftkiiu stvom, kije tupataui bilo naklonjeno liberalizmu in demokracij. Dant s, ko je boj proti tiraniji privedel do zmage, se ojačuje tudi socijalizem. Re* je, da se ni velika industrija še okor« muiia na Turškem. ali m"derni proletarijat tam že ekaistira poglavitno na železnicah in » tiskarnah. Ta proletarijat se je že zglasil k življenju 9 stavBami, ki so prestrašile ves Vildiz Kiosk. Dares trajajo starke na progah Smyrne-Aid n-Kassaba. Istočasno naznanja se iz Anatoiije, da Mahmet Mehžet UBtanovlja ? Smyrni Časopis „Ergbat*' (Delavec), prvi so cij ali stični organ v turškim jeziku. Redaktor tega časopisa je človek visoko inteligenten. „Tempa" je pisal o njem, 3a je to oseba neobičajno zanimiva in nao bražena. Mahmet Mehžet je vešč razun materinščine tudi arabskemu, perzijskemu, tranco- j skemu, angleškemu, nemikemu in grškemu" jeziku. Že deset let propaguie ideje socijalizma. Radi mladoturškega delovanja je bil obsojen v dosmrtno ječo. Ko ga je aodi ik po razsodbi vprašal, da-li nekaj želi, je mirno odgovoril: „Da, hočem Vam reči, da v treh mesecih bom že na svobodi !M Tako se je tudi zgodilo. Po razglašanju konstitucije je postal deležen amnestije in se, kakor rečeno, lotil izdajanja prvega turškega socialističnega iista. K jezikovnemu vprašanju na Deškem. — Uredništvo „Česktga S ova" je vrnilo nemški poziv na sobotno eoarejo ua Hradčamkem dvoru z obrazloženjem, da od oficijenh uradov ne prejema spisov, dostavljenih na nem tkem ^eziku. Kongres poljskih književnikov. V Varšavi bo m«seca oktobra prvi kongus poljskih književniki v. Zaradi odhoda Ir«^^ sv. lvann, nasproti tovarne testenin Girardelli. 1357 Dijake sprejme na hrano in stanovanje M. Kovač, Gorica. Kornski trg 10, II. (1357 14 vagonov bukovega oglja ima na prodaj IVAH LOTRIČ v Dražbah štev. M pošta Železniki (Gorenjsko) bivši ura« v Sežani ima svojo no7(. prodzjatnico ur v TB.3TV ul. Vincenzo Bellini št. 13 12proti rrrkve »t. Antona aort-ga vsakovrstne verižice po pravih to vsi. cenah. TRST — ulica Farneto 45. F v urar J. vrste Trst ul. Poste Nuoue 9 V prodajalnici jestvin .■. Domenlco Moretti Trst, nI. Ginseppe Oatteri št. 20 vogal ulice Farneto prodaja so po n«jzmernejalli cenah sladkor, kava, rii, zmesi, moke, naravno maslo surovo ln knbane, vino, pivo in likorji v bnteljkab Ud. Specijaliteta praških in S. Iianj» ~ Velika zaloga pripadkov po tovar, cenah. TELEFON štev. 1734. Tovarne in delavnice pohištva in stavbenih izdelkov v SOLKANU pri ----- Gorici. == 7.ut*n ztltialfet Ur t Gorica, dri, kot^d., Solkan Mizarska zadruga v Solkana ZALOGE: SOLKAN, TRST, via Catorma 4 Osrednje ravnateljstvo. ZALOGE: REKA Via Pile 2 SPLIT,na povoj obali Brz.: ZADRUGA - Trst Telef. št 1631 interurban Žage v Soteski (Bohinj) Letna produkcija K 1,000.000