KATOLIŠK CERKVEN LIST.
,Danica" izhaja vsak petek na celi poli. in velja po pošti za eelo leto 4 gl. 20 kr., za pol leta 2 gl. 20 kr.. za četert leta 1 gl. 20 kr V tiskarniei sprejemana za eelo leto 3 gl. 60 kr., za pol leta 1 gl. 80 kr., za l;4 leta 90 kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide „ Da niča .la:i poprej
Tečaj XLII.
V Ljubljani, 17. vel. travna 1889.
List 20.
Don-Boskova Madona,
to je,
Don-Boskova Marija Devica.
(Drflje.)
Pa še imam dalje pripovedovati. Videli bodete, je rekel Bosko 1. 1875 svojim mladenčem, videli bodete prihodnje leto nektere čudovite dogodbe, kterih odglas se bo razlegal v vse kraje na zemlji. — Prihodnje leto je vstanovil djanje salezijanskih pomočnikov, kterih število se je hitro narastlo na 80,000 in so bili Bosku ne le priserčni prijatelji, ampak tudi podporniki vsih njegovih početji, in sicer v nepričakovano veliki meri.
Ravno tisto leto, ko je bilo pomanjkanje duhovnov po mnozih škofijah, je vstanovil „Djanje Marijinih sinov," ki ima namen sprejemati odraščene, kteri se čutijo poklicani v duhovski stan, — in zdaj je iz teh že več stotin mašnikov.
Nekako v istem času se je po njegovem navdajanji vstanovila naprava hčeri Marije Pomočnice za dobro odgojo deklic, kterih je o Boskovi smerti po številu redovnih hiš in so-sester bilo že nekako toliko, kolikor Salezijancev.
Nismo še vsega povedali. Neka misel je Bosku vedno dajala opraviti, odkar je študiral nravnost, moralo (preimenitni nauk o čednosti, kterega naj bi sleherni ponavljal, ki se ga je kdaj učil, ali bi se ga na novo učil, kdor se ga še ni). — So pa misijoni! Ti so do-veršivni del njegovega načerta. Toda odkod če dobiti prenezmerne zneske, potrebno osebstvo, in to v tem. ko so taki delavci tako silno potrebni
v Evropi, on pa tako brez vsih pomočkov? To je nespamet, je govoril in trosil, kdor ni poznal Don-Boska. Ali on je pretergal vsako odlašanje in rekel je Don Kaglieru: — Pojdi! — Kagliero gre, drugi za njim, odprave v misijon sledijo odpravam, in kdor kaj bere te reči, vsak ve, kako daleč je že to dognano tam v daljnih amerikansko-patagonskih okrajinah.
Ponavljaje tedaj vprašamo. Kdo je naredil vse to? mar človek? To je nemogoče! Kdo tedaj?.. ,,Oh, kako dobra je Marija Mati!'1 In njena dobrota je le nepopolnoma zaznamnjana v teh malo versticah, izmed kterih vsaka bi potrebovala velikansko knjigo, da bi se pojasnila mogočnost in usmiljenjenje presv. Marije Device Pomočnice. In vedite, pravi pisatelj Le-movne, da mnozih reči še ne omenimo, ki so bile zveršene po Don-Bosku in ki so večega ster-menja vredne, kakor že imenovane, kajti ni tukaj prostor, da bi govorili o tem. Tudi ne omenimo druzih, ki se bojo gotovo in čisto razjasnile v prihodnje, kajti imajo zastavo iz preteklosti. V enem samem stavku recimo vse. Vselej, ko se je Bosko pripravljal na kako početje, je govoril kakor bi že videl vse razvijanje, bolj ali manj vgodno, in čakal je dogodb, kakor kermar na ladiji, ki jadra v morje, že znano, in ima pred seboj morske narise, zaznamnjane klečeti. skale in morske prikazni vertincev. tokov, pa otoke, in pozna vso svojo cesto že predno izide iz zavetnika. Oh, kako dobra je Marija!
Cerkev Marije Pomočnice je bila začetek, konec, sredek, s čim ur je Don-Bosko zamogel do konca dognati, kar je bilo v njegovi duši. In ne le zanj samega, ampak zlasti za blagor kerščanstva je hotla presv. Devica odpreti ker-
ščanstvu na zemlji bogat nov studenec obilnih milost.
Z mnogimi po Mariji Pomočnici prejetimi milostmi je Bosko napolnoval tudi svoje mesečne zvezke, ki jih je dajal na svitlo, in bil bi jih še nadalje, ako bi bil še živel. On je želel vesoljni svet vedno bolj in bolj prepričati, kako dobra Mati je Marija. Pisatelj že omenjene knjižice hoče Boskovo delo nadaljevati in podal nam je celo knjižico Marijinih novih milost, iz ktere naj tudi Danica posname vsaj nektere.
Za danes le pervo kratko, pa ginljivo dogodbo, ki se glasi:
Ozdravljenje od nasledkov ranoeeljske operacije.
1 >rečastiti I >on-Bosko!
Spolnim eno strogih svojili dolžnosti ter naznanjam, prečas iti gospod, znamenito milost, prejeto od presvetc Marije Device. Blagovolite privzeti jo med milosti, kakoršne češčena Naša Gospa blagodeli tistemu, kdor jo z zaupanjem kliče v pomoč pod mogočnim naslovom „Pomoč kristjanov."
Preteklega mesca majnika se je draga oseba moje družine nahajala v smertni nevarnosti vsled naj težje operacije (izrezovanja) na požiravniku. Minute njene, kakor je kazalo, so bile štete in sleherni, kdor je bil v njenem okrožji, je bil že obupal nad njenim otenjem. Jaz sem se o tej priliki spomnila da sem prebirala mnoge milosti Marije Device v knjigi, ki mi je bila prišla v roke. S tem edinim upanjem v sercu sem se podala jaderno v svetišče Marije Pomočnice, tam sem naprosila blagoslova za drazega bolnika. In Mati Božja je dobrotno sprejela moje prošnje: berž ko sem se vernila domu, našla sem bolnika v sladkem spanji. Od tistega dne se mu je jelo boljšati in v kratkem času potem je bil popolnoma ozdravljen.
Naznanjam toraj to s prav živo zahvalo do presvetc Marije Device, ki se na pomoč kliče pod častitljivim naslovom „Pomoči kristjanov," in če tudi zelo zakasnjeno, spolnujem s tim storjeno obljubo...
V Torinu 9. pros. 18*7.	A. F.
/. /a|'i-nik t (B<>skove^a> milosti Marije Pom«H-ni»*e.)
(Dalje nasl. >
Volter (Voltaire) in nasledki njegovih naukov na Francoskem.
(Dalje.)
(Napoleon I. in njegovi naklepi.)
Rimljani so tiho prenašali hude udarce. Na prizadevanje Miollijevo se je podala v Pariz
deputacija, da bi se Napoleonu zahvalila. Vodnik Braoclii je govoril ter se je z bahaškimi besedami spominjal starorimskega časa in rekel: Na kapitolu zeleni zopet lavorika, ktero je zasadila Minerva v tempeljnu Jupitrovem. Vaš orel, podoben orlu Trajanovemu, bo oprostil Rim sile germanske, partske, laške i. t. d. Napoleon jim je zagotovil, naj se nadjajo nove slave in velikosti. V Rimu se je videl napis: „Roma resurge." Opiani je naslikal Napoleoni kot Jupitra z orlom; v roko mu je dal svetovno oblo.
Mnogo Rimljanov, posebno duhovnov, pa se je ustavljalo Napoleonu obljubiti pokorščino. 13 škofov so pometali v laške in francoske ječe; isto osodo je moral preterpeti tudi blagi prijatelj Pijev, kardinal Pakka. Pozaperli so tudi mnogo župnikov, tako je bila večina fara brez dušnih pastirjev. Nasprotoval je Napoleon tudi samostanom ter je v dan 15. junija 1810 prepodil mnogo redovnikov in redovnic iz mirnega samostanskega zavetja med svet. Protestanški duh je poklical na pomoč proti papeštvu. Obljubil je, da bode varoval reformovano vero ter zraven pristavil, da ne bode delovanja Gregorijev in Bonifacijev nikakor terpel.
Naši prijatelji brez verske šole imajo v napihnjenem samosilniku Napoleonu svojega predhodnika. Oni hočejo biti katoličani, pa vendar z brezversko šolo: tudi pervi Napoleon je hotel biti s Cerkvijo, pa kako? To nam kaže naj jasnejše katekizem, kterega je ukazal rabiti v vseli šolah prostranega cesarstva: v njem stoji: Našega cesarja Napoleona častiti in mu služiti; kajti on je tisti, kterega je Gospod obudil. Kteri bi svoje dolžnosti do Napoleona ne zverševali, ustavljali bi se volji Božji in zaslužili večno pogubljenje. Sicer je pa želel, naj ga ima ljudstvo za zelo pobožnega, ter si je zato tudi prizadeval. Tako n. pr. je ukazal relikvije Trierske in suknjo Kristusovo, ktero so med prevratom prenesli v Avgsburg, 1. 1810, zopet nazaj prenesti z veliko slovesnostjo. Ali mar nimamo še dan danes tacih čudno pobožnih mož. ki se v marsičem kažejo prav kerščanskega duha: zraven tega pa velike kamele brez vesti požirajo?
Znamenito je, da Napoleon I je bil tudi prav rpobožen turk" nekaj let poprej. L. 1798 n. pr. 1. julija je prijadral kot general s francosko armado v Egipt in med drugimi mesti je poslednjič po kervavem boju dobil tudi glavno mesto Kairo v oblast. Vendar pa si ni svest, če bo zmožen krotiti fanatiške mohamedane. O nekem uporu je dal oklicati spomina vreden razglas do prebivalcev, namreč:
Kahirčani!
Hudobni ljudje, kteri so mnoge izmed Vas zapeljali, niso odšli zasluženi kazni. Bog mi je zapovedal, da naj usmiljenje skazujem, in bil sem milostiv in usmiljen do Vas. — Vi ste dražili mojo nejevoljo z uporom, zato sem Vam vzel Vaš Divan (naj višji deržavni zbor); vendar danes ga Vam dam nazaj. — Sarifi, ulema, govorniki mošejski, pojasnite ljudstvu, da tisti, kteri se rado volj no zglase za moje sovražnike, ne bodo našli nobenega pribežališča na tem, in ne na unem svetu. Je li kteri izmed Vas tako zaslepljen , ki bi ne sprevidel, da osoda sama („kibdeu, beseda fatalizma) vse moje osnove vodi? Je li kteri izmed Vas zadosti neveren, da bi dvomil, „da vse na tem svetu je podverženo volji osode?44 Povejte ljudstvu, da „odkar se svet — svet imenuje,'4 stoji pisano, da jaz bom sovražnike izlama (turške vere) pokončal, križe poderl (!!) in prišel od zahoda doveršit delo, ki mi je naloženo. Pokažite ljudstvu koran (turško sv. pismo), v kterem je več kot na sto straneh predpovedano, kar se zdaj godi in je razlagano, kar se bo še godilo. — Tisti, ktere le strah pred mojim orožjem zaderžuje, me kleti, naj se spreobernejo; zakaj kdor nebo zoper mene kliče, si prikliče svoje pogubljenje. Pravoverni pa naj molijo za srečo mojega orožja.
Jaz bi zamogel vsacega izmed Vas poklicati na odgovor tudi od naj bolj skritih občutkov njegovega serca; kajti jaz vem vse, celo to, česar niste govorili. Dan pride, ko bo vsemu svetu jasno, da mene vodi višja roka, „in da nobena človeška oblast zoper mene nič ne premore.44 Blagor tistim, ki so pervi, ki iz lastnega nagiba k meni prestopijo." —
No, ali čete še kaj več h korenitemu moha-medanu? Mohamed sam bi skoro ne vedel pre-napetežem bolj na serce govoriti!... Kdo se bo čudil, ako so mu tudi mnogi Francozi verjeli, ko se je za dobrega katoličana hlinil, zraven pa papeža oropal, neusmiljeno terpinčil, in v svojem katekizmu dal razglaševati, da Napoleona častiti se pravi Boga samega častiti!
(Dalje nasl.)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. (Slavno odlikovanje.) Družba za ubožne cerkve na Kranjskem je od včlikega odbora za razstavo v Rimu 1888 iz Bolonje dobila sreberno svetinjo in pohvalno diplomo v priznanje. Zala svetinja ima na eni strani podobo sv. Očeta z napisom na okrog: „Leo XIII Pontifex Maximus X." To je: „Papež Leon XIII. v desetem letu svoje vlade.
Na drugi strani pa je simbol sv. vere z napisom na okrog: „Dona oblata Parenti optimo in aede Vatic. publice exposita.u To je: „ Darovi poklonjeni najboljšemu Očetu v Vatikanskem poslopji očitno razstavljeni." Vera z razprostertimi rokami venčuje darovalce. — Na prelepi diplomi ob levici je zgoraj zalo okinčani gerb sedanjega papeža z žarno zvezdo (Lumen in coelo). spodaj Št. Peterska cerkev z Vatikanom v živo zelenem vencu, in spodej angelj. ki venča darove. Napis se glasi: „Esposizione Vaticana del Sommo Pontetice Leone XIII. La Commissione promotrice dichiara ben«*merito delle opere stabilite a festeggiare il Giubileo Sacerdotale del Soinmo Pon-tefice Leone XIII e in modo particolare della Espo-sizione Vati ca na :
La Societa in soeeorso delle ehiese po vere in Lubiana.
ed unisce alia presente un esemplare della medaglia commemorativa.
Bolognia li 31 Luglio 188*.
II Presidente Giovanni Acquaderni m. p.
II Secretario
Edm. Jeammerat.
To je: Vatikanska razstava o mašniškem jubileju Papeža Leona XIII.
Pospeševalni odbor naznanja, da si je blago zaslugo pridobila za obhajanje mašniškega jubileja Leona XIII in še posebej za Vatikansko razstavo:
Družba za podporo ubožnih cerkva v Ljubljani,
in pridene k pričujočemu pismu eno spominsko
medalijo.
V Bolonji 31. m. serpana 1888.
Predsednik
Iv. Acquaderni 1. r.
Tajnik
Edm Jeammerat 1 r.
Iz Ljubljane. Te dni je bil v Ljubljani stari br. Caharija, Trapist iz Marianhill-a v južni Afriki. Pripovedoval je. da se ondi vedno razširja sveta vera in sicer med Kafri po angleški naselbi Natal-ski. V tem oddelku je kacih 400.000 Zulukafrov. ki so še skoro brez vsake omike in vere. Prečastiti opat, znani „P. Franc", si neizrečeno veliko prizadeva, da bi ta narod pridobil za vero in omiko. Marianhill ima že 10 misijonskih postaj, ki sežejo kacih 2o0 milj daleč. Trapiški samostan šteje sedanjo dobo 170 mnihov, 120 redovnih sester in kacih 350 černih šolskih otrok, kteri hrano in vse potrebno dobivajo zastonj od samostana. Skoro vse rokodelstva in umetnosti so zastopane v samostanu. V vsaki delavnici so tudi mladi Zuiukafri in kažejo se prav zmožne, nekteri celo še čudovito spretne za razne nauke.
Pisal je k temu „Vaterland," da je tudi na Dunaju ta čas trapistovski misijonar č. o. Otinar iz Marianhill-a z dvema černima dečkoma, ki sta prav čednega obnašanja. Dva sta tudi že v Propagandi v Rimu, in če je br. Caharija prav vedel, je eden teh naj izverstniši v Propagandi. O odraščenih kerščenih je pripovedoval, kako skerbno si prizadevajo, da bi se greha obvarovali. Mnogi, ko so prejeli sv. kers*.
se nočejo ženiti ali možiti. da bi ložej kerstno nedolžnost popolno ohranili.
Redovniki se tako popolnoma darujejo za te uboge divjake, da le zanje delajo, — še celo prenočišča si dozdaj zase niso vravnali in oskerbeli. Opat Franc je kar vedno na nogah in povsod straži, pazi in dela pri toliki družini. Izročili smo o tej priliki br. Cahariju 38 gld. 40 kr. rDaničinih" zbirk. Od tod se je podal br. Caharija v Rim, kjer ima od prečast. o. opata nektere misijonske zadeve vravnati. Bog daj srečo!
Ker je iz Ljubljane urno dalje hitel, nam je par dni pozneje pisal iz Tersta nektere misijonske okoliščine, s kterih naj omenimo nektere, kar še nismo povedali dozdaj.
Pravi n. pr.: Po zapovedi svojega predstojnika prečast. P. Franca, opata Marianhillskega, potujoč v Rim. porabljam priliko, da v imenu našega še vedno tako ubožn^ga misijona vsim dobrotnikom naznanim zahvalo za sedanj«; in vse poprej poslane darove in reč.'in: tisučkrat „B<»g plačaj!" Žal mi je. da moje veselje sodelati v misijonu v Marianhillu. je bilo le malo časa. Zelo velika sila in nujne potrebščine, o čemur sem se sani prepričal, so me primorale, da sern se zopet prijel popotno in beraško palico, ter se podal k prijateljem in dobrotnikom v Evropo.
Misijonsko polje je nepregledno veliko. Razun inaterne hiše marianhillske imamo 8 podružnih samostanov in vsaka podružnica ima hišo za stanovanje redovnega patra in brate, hišo (Azil) s šolo za černe gojence, in drugo hišo za misijonske sestre z azilom in šolo za deklice zamurske. Po podružnicah sem tertje je že znatno število otrok v nauku, v Marianhillu njih blizo 400. Vsi morajo imeti obleko in hrano, in če tudi se hrana pridobiva večidel z lastnim ročnim delom, so pa vendar stroški za obleko in druge potrebščine zelo veliki.
Veliko, prav veliko je že pridobljenega, nad tisuče je rešenih z naukom in sv. kerstorn, ter so postali dobri katoličani; še vse več pa jih je treba pridobiti za Boga in zveličanje. Pomočkov manjka, da bi se po željah in potrebah z misijonom napred-valo. Zato preserčna hvala že naprej za vsak naj manjši dar v ta namen!
Tudi delavcev v našem redu je še premalo; 170 imamo trapistovskih patrov, toda večinoma so bratje-laiki; pa še mnogo bi jih potrebovali. Misijonskih redovnic je lou, ki so veči del ubožne deklice iz Nemškega, in so silno pridne v podučevanji in vzgoji černega ženskega ljudstva. V resnici pošteni, serčni mladenči za redovnike trapiste so nam potrebni. Pa tudi serčne. modre device za misijonske šole se sprejemajo v naš misijon. Povračevaje se iz Rima bi zamogel kaj novinstva sprejeti in spremiti v Afriko.
Opomniti moramo, da verli brat Caharija se je zel" postaral, precej oslabel, vendar kaže še mladenško serčnost. kader začne pripovedovati o kaferskem misijonu. Bog daj. da bi sad bil stanoviten!
Iz Sent-Vida nad Ljubljano. (Šmarnice.) Dne 4. maja 1»68, okoli lOih dopoldne zgodila se je grozna nesreča v eni največjih to varen Berolinskega mesta, in to vsled izpuščenega zapertega zraka, plina. Tri osebe so bile kar mertve, 17 jih je bilo močno ranjenih, in izmed teh so še tisti večer trije umerli. V cerkvi je bilo zvečer šmamično opravilo. 0 tej priliki pride priprosta deklica v cerkev, ter daruje
preblaženi Devici Mariji vsa solznih oči prelep cvetlični šopek. Vprašana, zakaj da joka, odgovori, da jo je gospodar zjutraj poslal z opravkom v tovarno, ki se je danes nesrečno razpoknila; na poti proti tovarni pa je stopila mimogrede v cerkev, „ker nekaj mi je reklo," pravi, „stopi tu v cerkev in zmoli Ceščena-Marijo", zvečer, ko se bodo opravljale šmarnice, ne boš utegnila. Res, šla sem v cerkev in zrno-lila sem Ceščena-Marijo. Prav blizo tovarne sem že bila — ko se zgodi omenjena strašna nesreča. Ravno tisti čas bi bila prišla tje, ko bi ne bila izmolila Češčena Marije, — zdaj bila bi že merlič. In oh, moja mati. kaj bi bili počeli, ko bi bila jaz mertva, zdihne ihteč deklica.
S to resnično zgodbo začenja učeni o. jezuit K. Hiiner 1. 1883 Šmarnice, in priporoča, da bi jih v tem lepem mescu pridno obiskovali. Naj velja ta mična zgodba tudi nam Slovencem v priporočilo in spodbudo k obilnemu vdeleževanju prelepe majnikove pobožnosti, ktera se opravlja tudi letos ginljivo in slovesno po mnozih cerkvah. Gotovo bode prijazna šmarnična pobožnost v ne majhen duhovni dobiček milemu slovenskemu narodu. Kajti, ako prebl. Devica eno Ceščena-Marijo tako bogato obdaruje; ali ne bo še obilneje poplačala 31 dni v šmarnicah nji posvečenih? Ako Marija tako plačuje malo češčenje, ki se zgodi brez truda, rekel bi, kar z lahkoto; mar ne bo pobožnosti, ki prizadene nekoliko truda, nekoliko premagovanja samega sebe, še bogatejše poplačala? Dobri otrok, pobožna deklica počastila je zase Mater Božjo, tako reči, le za svoj dobiček — in vendar je bilo Mariji tako všeč; koliko bolj bo še le poplačala one, ki se v iskrenih stanovitnih molitvah zatekajo k nji v splošnih potrebah, v zadevah celcga naroda ali deržave! Zadeva taka preimenitna je danes „šolsko vprašanje". „Da bi se ta prevažna zadeva lepo razvila v slavo sv. Cerkve, pa v blagor deržave, naše ljube domovine, zato molimo bolj obilno in goreče," opominja nedavno izšli koristni in vsega priporočila vredni listič „ Kerščanski Detoljub." Naj je v pervi versti ta šolska zadeva ona milost, za ktero hočemo v šmarnicah Marijo Mater prositi, kar imamo še časa; ona, ki tako sijajno plačuje male, zasebne pobožnosti, ki se godč Njej na čast, bode nam toliko goto vej še izprosila uslišanje v tej tako važni zadevi vse deržave.
Iz Maribora. (Letno poročilo duhovske družbe.) Ob koncu leta 1887 je družba štela 253 udov. V teku leta 1888 je pristopilo vseh 12 bogoslovcev IV. leta in še dva druga duhovna, tedaj z vsemi 14; odmerli pa so med tem letom 4 družbeniki. Po tem takem je družba ob koncu leta 1888 štela 263 družbenikov.
Odbor je gg. družbenikom s poročilom in računom 1. 1887 gg. poverjenikom poslal tudi izkaze zaostalih vplačil vstanovnine in letnine. V tem, ko se je prejšnja leta vplačevalo navadno vstanovnine okoli 250 gld. in letnine okoli 150 gld., se je leta 1888 vplačalo vstanovnine 590 gld. in letnine 336 gld. Z ozirom na ta povoljni nasledek je odbor sklenil, da se zanaprej vsako tretje leto z letnim poročilom vred do gg. poverjenikov razpošlje spisek zaostalih vplačil.
Gospodarsko stanje društvenega hrama v Do-bernskih toplicah je vsled podrobnega računa, dne 13. februvarija t. 1. poslanega, po vsem povoljno. Na stavbarske stroške je bilo koncem leta 1887 še pla-
cati 215 gld. V poravnavo tega dolga je poslal odbor na račun 200 gld. Med tem letom 1888 se je nadaljevalo priredjenje znotranjega pohištva in potrebnega perila itd. za vseh devet izb, kar je stalo 374 gld. Splošni potrošek znaša 589 gld. Akoravno pa v mi-nolem letu za čas kopeljske dobe še niso bile vse izbe za porabo dostojno priredjene, in akoravno so trije duhovni (dva domača in eden Goriške družbe) že vživali prosto stanovanje, je vendar dohodek za stanovanja, ljudskim gostom oddana, že znašal 270 gld.
Izredni darovi znašajo 328 gld.
Za podpore se je razdelilo 2035 gld., in sicer so milostljivi g. knez in škof podelili 8 družbenikom 413 gld. 70 kr., in 22 družbenikom 1621 gld. 30 kr.
Vsega premoženja je 47,208 založnine in 41,488 gl. gotovine; potroškov 3,653 gld. — Družbinski hram v Dobernskih toplicah je cenjen 10,000 gld.
Šolsko. Minister Gautsch je izročil zbornicama neko šolsko novelo, ali prenaredbo šolskih postav, ki pa ne obsega bistva zdatnega zboljšanja, kakor časniki sploh tožijo. Solnograška „Kirchenztg.u n. pr. pravi, da skoro vse stranke od te novele nočejo nič vedeti. Ne le Češki. Hohen\vartov in Liechtensteinov klub, temveč tudi vodnik liberalcev, pl. Chlumetsky, so se določno izrekli proti noveli. V predlogu ni nobene besede o cerkvenem sonadzorstvu, nobene pre-naredbe šolske osnove in šolskega smčra ter namena, ne o verski ter konfesijonelni šoli, razun privatnih šol (§ 72), nič bistveno novega, prav za prav le dosedanja postava z drugimi besedami. Ako se ne oziramo na 7. § Liechtensteinovega predloga, v kterem se naj višje deržavino nadzorstvo naravnost priznava, avstrijanski katoličani po Liechtensteinovem načertu (od 19. marca) zahtevajo: 1. ločiti otroke, kar je največ mogoče, po verstvih in da naj bodo učitelji istega verstva, pa temeljita verska izobražba. 2. Zahteva se zadostnega poduka v verouku, — uka, ki ga deli' duhoven, učitelj pa zdatno ponavlja. Verske vaje in obiskovanje cerkve se vstanove po porazumljenji s cerkvijo, učiteljstvo se verskih vaj vdeležuje; dolžno je otrokom dajati dobri izgled. 3. Pri učnih pomočkih, v učiteljevem obnašanji, v poučevanji in njegovih namerah ne smč biti nič tacega, kar bi bilo škodljivo veri učencev; v ta namen naj se verstvom dovolijo nadzorski vradi med deržavno nadzorno vravnavo. — Tako Liechtenstein. Temu stališču pa se deržavni predlog še bliža ne.
Ker ta važna zadeva pride v deržavni zbor. je treba, da se katoliški poslanci moško potegnejo za pravice sv. vere, za katoliško stvar. Posebej slovenski naj ne pozabijo, da je Slovenija vsa katoliška, ter naj govorč moško in pogumno za katoliško zadevo, kakor so n. pr. pred malo časom za narodne pravice. Bližajo se volitve: kdor ne dela v korist vere. verske šole, ni pravi zastopnik Slovencev. Vsak kandidat mora to obljubiti; brez te obljube mu ni dajati glasov.
Moč zaupanja.
Cesar Karol VI imenoval je leta 1716, v vojski zoper Turke, verhovnega poveljnika svoje armade slovečega princa Evgenija Savojskega, kateri je eden naj imenitnejših udov te rodovine. Odlikoval se je že v več bitkah in slovel je v preteklem stoletji za
pervega vojskovodja. Vsi vladarji so ga spoštovali
Ko mu je cesar izročil verhovno poveljništvo je aejai:
r Visokost, ko sem vas odbral nadpoveljnika zaupal sem popolnoma vašim zmožnostim. Vendar pa sem vam namenil dati za spremljevalca sovetnika ki bi vam pomagal v vsakem bojnem podjetji."
„Toda, če je tako, Veličanstvo, potem nisem jaz vojskovodja, temuč le podpoveljnik vaše vojskea od vernil je razžaljeni princ Evgenij.
„Ne vznemirite se," dejal je cesar smeljaje se „Tu je svetovalec, katerega vselej vprašajte, kaj vam je storiti. Kar vam bode on veleval, to izveršite."
To rekši podal mu je majhen križec.
Pobožno je princ poljubil križ, podobo križanega Jezusa. Zahvalil se je cesarju Karol u za dar. Šel je na vojsko in se ondi vedno priporočeval svojemu Zveličarju; posvetoval se je ž njim v odločilnih tre-notkih. In glej, zmagoval je tako slavno, da se je turška sila pričela tresti. V sledečem letu vstanovil se je Evgenij s 40,000 vojakov pred 150,000 Turkov ter si pridobil slavno zmago.
Ljubezen do sv. križa podpirala je njegov vojsko-vodni duh. Tako je bilo njegovo in cesarjevo zaupanje v Jezusa Kristusa obilo poplačano.
Marija pomagaj!
C? ros t o poslovenjena.)
Marija, ljuba Mati. čuj milo pesmico; Serce Ti v dar čem dati. Naj večno tvoje bo; 0 stoj mi ti na strani. Nevarnosti ga brani: Marija, Marija o pomagaj mi! pomagaj mi!
Sveta sovražna sila Ranila ga hudo; O vladaj ti ga, Mila! Preženi vsako zlo. Ko mrak skušnjav prihaja. V britkostih se nahaja: Marija i. t. d.
Res dviga ptičic petje, In zvezdic svit ga v raj; Pa kmalo zopet v svet je Zamaknjeno nazaj; — Škodljiva moč prevaga; Nebeška Mati blaga : Marija i. t. d.
To serce, glej! je slepo Miru ne da mu strast, Marija! prosim lepo. O vzemi ti ga v last! Naj zvesto ti je v boji, In umrč v ljubezni tvoji: Marija i. t. d.
Rado slav.
Razgled po svetu.
Katoliški shod na Lnnaju. .Konec.) Ob 3eh popoldne je v katol. pravniškem odseku dvorni svetnik Lien-bacher govoril celo uro o papežu in jasno dokazoval, da papež je narodopravni oblastnik; k temu mu je prav močno koristna in služivna pa tudi deželska oblast; papež mora biti samostojen gospodar, kar pa po laški garancijski postavi ni. Zelo važni govor je bil sprejet s pohvalo.
V	odseku za šolo je jezuit Abel iz Kalksburga imel govor o srednjih šolah, kterega vse hvali.
V	odseku o časništvu se je povdarjalo, da naj se dnevnik „Vaterlandau razširi.
Zveččr ob Tih je bil slovesnostni zbor. v kterem se je napervo bral papežev odgovor. Sv. Oče z vso priserčnostjo drugemu vesoljno-avstrijskemu katoliškemu shodu podelč prošeni apost. blagoslov, in pravijo, kako besede v zbornem telegramu kažejo vdano ljubezen do skupnega Očeta vsih zvesto vdanih sinov. Posebno tolažilo za sv. Očeta je bil protest katoliškega shoda zoper sedanji stan sv. Stola, ki je oplenjen potrebne prostosti, oplenjen neodvisnosti.
Bralo se je potom še premnogo druzih telegramov.
Cichensky iz Hamburga naznanja pozdravljenja nemških katoličanov. Windhorsta, Centruma. in upa, da se bode zopet obhajal še drugi vesoljni katoliški shod. Pripoveduje tudi. da preteklo leto se je blizo celega milijona Evropejcev izselilo v Ameriko, vmes 1 , milijona Avstrijanov.
Govorila sta še: dr. Gust. Miiller o katoliškem življenji in družbah v Avstriji, in on meni, da ni še ravno tako hudo. Mora se poterditi, da se je na boljše obernilo. — Dr. Kathrein priznava, da so razmere naše dobe res zanikarne, glavni vzrok tega pa da so časniki, in da dolžnost do katol. časnikov velikrat zanemarjamo.
Ifladclaško. J}ui mange du Pape, en meurt." pravi znan pregovor. To se pravi po besedi: „Kdor je od papeža, za tem umerje." Kakor oba Napoleona in mnogi poprej in drugod, tako to sedaj jasno kaže nova Italija Vse tiste velike nade, ki so jih stavili na tako imenovano narodno zedinjenje. so se skazale za to. kar so, namreč, za gola slepila. Cerkveno premoženje in posestvo, kar s«» papežu s silo ugrabili, da bi sklepali .edino-4 kraljestvo, grabežem in njihovim pomagačem rodi zgoli nesrečo: kdor je, kar je papežu ugrabil, za tem umerje.
Življenje in počenjanje na apnenskem polotoku je ob tla. kmetija ne more več preživljati poljedelca, ker so davki preveliki, brezštevilne družine so zašle v uboštvo. premnoge si iščejo pomagati z izseljenjem v Ameriko, mnogi lazijo v sosednje dežele, kterih je povsod videti. V politiškem, denarnem, družbinskem in gospodarskem oziru je dežela ob robu prepada, in to pri vsem tem, da so preteklo leto tujci toliko denara prinesli v deželo in ga vedno nosijo! Milijoni ugrabljenega cerkvenega premoženja — vse se je razprašilo! Ko je to pošlo, pa davek in davek! In ko tudi to ni zaleglo več, zdaj pa dolg na dolg!
Da bi framas« »nska vlada ljudi slepila, je v svoji revščini pričela veliko politiko; odprava na Jutrovo je pogoltnila milijone, obrodila pa Italiji le sramoto; zveza z Avstrijo in Nemčijo jo je prisilila k novemu
oboroževanju, kar pa stane sile denara. Ne manj kot 192 milijonov lir primanjkljeja si je nakopala v enem samem letu!
Da bi framasoni starodavne katoliške spominke, kolikor mogoče, ljudem spred oči potrebili, so osnovali polno novih zidav in poslopji. Ali neprevidoma je nastopil strašen pol m, stavbanje se je ustavilo, številno posestnikov je prišlo na boben in čez 20,000 delavcev je bilo brez kruha! Zavrelo je, in Rim je bil v veliki nevarnosti in strahu Že se je pričelo plenjenje po mestu; le z veliko težavo in ostrostjo so policisti in karabinieri zaterli hrup in rop; toda zadovoljnost se zato ni povernila. S silo hoče Crispi delavce iz Rima odpraviti, pa s tem le olje v ogenj vliva. Zdaj Crispi s framasonstvom žanje, kar je sejal. Antikristova borba zoper papeža in cerkev je Italijo pogreznila v naj večo revščino in nesrečo. „Kdor cd papeža je, sam na tem umerje;" to naj si dobro zapomnijo sovražniki papeža in vere tudi po druzih deželah.
Pervi misijon v Mikroneziji. Gospod P. Bontemps, iz reda misijonarjev presvetega Serca v Issoudunu, naznanil je kardinalu Simeoni-ju, prefektu v Propagandi, o svojem prihodu v Nonuti (na Gilbertovih otocih) to-le:
„Konečno smo si posvetili pervo stajo v apo-stoljskem vikarijatu Mikroneziji. Po dolgi, mučni in zelo dragi vožnji smo prišli v Nonuti. Ker nobena ladija ne vozi redno na tej progi, morali smo si za ogromno svoto nalašč za nas ladijo najeti; in hvala Bogu, sedaj smo tukaj.
Ta daljni otok vidi sedaj pervega katoliškega misijonarja. Toda to menda nima verstnika v zgodovini, da je na tem otoku že sedem cvetočih župnij, in ne enega duhovna ne!
Nekateri divjaki so pripluli pred nekaj leti po božji previdnosti na Samo-o; ondi so jih soznanili oo. redovniki maristi s katoliško vero in oni so se vernili domu kot pravi aposteljni, dasiravno ne duhovni.
Oznanovali so z veliko gorečnostjo evangelij svojim rojakom in vstanovili sedem molivnic. Jud, kateri je ondi iskal biserov, dal jim je za premnogo denarja tiskati v Kaliforniji njihov jedini, pisani katekizem, katerega so dobili od čast. oo. maristov. Vse ljudstvo, katero je bilo na ta način podučeno v verskih resnicah, pričakovalo je s sveto nepoterpež-ljivostjo katoliškega misijonarja. (Jahrb. d. Verbrei-tung des Glaubens, 2. Apr. 16S9.)
I. Bratovske zadeve
molitvenega apostoljstva
Vesoljni namen za mesec vel. traven (maj), a) Glavni namen: Spreobernjenje Judo c. (Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII.)
(Dalje.)
Samo kerščanstvo more tedaj načelno pričeti ter do-slednje biti boj, ker s temeljem, ki je Jezu? Kristus, nehajo predpravice Judov. Nevernik nasproti, ki z Judom skupaj taji, da ie J ozn s Kristus prišli Zveličar, bi moral prav za
prav tudi skupno ž njim doslednje prihodnjega odrešenika pričakovati, ter se zato tudi upogniti oni veljavi, ki prija Judu z ozirom na prišlega Mesijo.
Le kerščanstvo edino more tudi brez dvoma vspešno boj biti z Judi. Kajti greh odpada judovskega ljudstva od njih neprimerljivega poklica, poklica namreč, da iz njega izide Zveličar vsega človeštva, ima svoj vir v zemeljskem mišljenji tega ljudstva, v njegovih terdovratnih sanjah o časnem gospostvu Mesijevem nad vso zemljo, in ravno v tem njegovem zemeljskem mišljenji, ktero odpad le še množi, obstaja njegova moč nad otroci tega sveta in nad otroci božjimi, v kolikor služijo svetu. Kerščaustvo pa, kraljestvo Božje, ki ni s tega sveta, je naravni sovražnik in prema-galec* judovstva; judovski napuh nasprotno in njih gospostvo je naravna kazen kristjanov, ki padejo z višine svoje vere, ali pa jo še celo popolno zapuste.
Sovražniki Jezusa Kristusa med nami, odpadniki, neverci iz kerščanskih narodov so pozvali Jude na boj proti Jezusu Kristusu, ter v to sverho prederli vse jezove, za ktere so jih bili zaperli. Pa komaj so dobili Judje proste roke ter svoj pervi serd nad Kristusom ohladili, že obračajo orožje proti svojim bojnim tovaršem (nevrednim kristjanom); in ker ti pač sovražijo prišlega Mesija, a ne upajo v bodočega; zato cenijo Judje tudi te (kerščene brezverce) za sovražnike, ki so zapadli hlapčevstvu brezmejnega gospostva Izraelovega. Tu tedaj nevera; akoravno, kakor je opomnjeno, ne postopa doslednje, se vendar opravičuje. Pa krivična velikrat v pomočkih, ki jih rabi: v sovraštvu do rodu, ki ga preganja, v zaničevanji, s kterim kakor stari pogan Celsus ali novodobni ajd Voltaire, vse judovsko preganja, prav za prav veudar to dela le iz sovraštva do Jezusa Kristusa in do apostolov, ki so bili judovskega rodu, iz sovraštva do kerščanskega razodenja, kterega temelj je mozajišk. Z orožjem sovraštva sicer se pa tudi Judje znajo prav tako boriti, in resnice v takem boji ni na nobeni strani.	(Konec nasl.)
b) Posebni nameni:
18. S. Venancij. Žertve nasladnosti. Veliko dijakov. Več vzgojevališč in izobraževališč. Važne preskušnje in zadeve zarad poklica.
1 !J. S. Peter Cel est in. Da bi se evaugeljski sveti več cenili. Veliko duhovnov. Važna stavbinska podjetja in druge časne zadeve.
20.	S. Bernardin. Redovi sv. Frančiška. Za posve-čevanje božjega imena. Več redovnikov. Neka stoletnica.
21.	S.Feliks Kantališki. Žertve lakomnosti. Čisto ubožni, zapuščeni. Katoliška zavetišča in reševališča.
22.	S. Julija. „Afrikanska društva." Dobri posli. Več vdovcev in vdov. Neka huda družinska zadeva.
23.	S. Janez Kerst. Rossi. rDuhovni in obha-janci." Poljska, in za zjedinjenje Ruske s katoliško Cerkvijo. Več plemičev.
24 S. M a r i j a P o m o č n i c a. Sv. Oče. Važne volitve. Da bi se katoliško posestvo ne izročilo nekatoličanom.
25. S. Gregorij VII. Pospeševatelji molitvenega apostoljstva in Serca Jezusovega bratovščine. Naša duhovna in deška semenišča. Več osiročenih župnij.
2tj. S. Filip Nerij. Sveto mesto. Duhovniški in re-dovniški stan. Več znanstvenih podjetji.
27.	S. Magdalena Pa c i s. Karmelski red. rŽertve revolucije" in njih dobrotniki. Hudo skušani.
28.	S. Avgust iz K a nt e r b u r i j a. Spreobernjenje Angleške. Benediktinski red. Krivoverci iu razkolniki. Zakonske zadeve.
29.	S. Maksi min. Trevirska škotija. Naši škofje. Več vernivših se v pregreho. Vstrajuost uovospreoberujenim. Več družin.
30.	Vnebohod. Da bi se serca vzdigala k nebeškim željam. Novoobhajanci. Več sirot iu ua pol sirot.
31.	S. Angela. Ursulinke in od njih vladaui vstavi. Vse poslane, pa ne še uslišane zadeve. Mesca maja umerli in pa udje molitvenega apostoljstva in Serca Jezusovega bratovščine, ki bodo umerli mesca junija.
[[. Bratovske zadeve N. lj. Gtospč presv. Jezusov. Seroa.
V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bou dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore iu samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje iu vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja iu vse pošastne pregrehe iu velike nesn-če. — Bolna gospa za zdravje, če je Božja volja. — Bolan v glavi, priporočen N. lj. Gospej, sv. Jožefu iu sv. Roku za ozdravljenje, če je Božja volja. — Dva dijaka, da bi srečno opravila šolsko leto. — Za pravo spoznanje in poboljšanje ua priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca ter šmarni ene Matere Božje.
Listek za raznoterosti.
Iz Ljubljane. Prevzvišeni knez in škof naš so 13—14. t. m. imeli častno obiskovanje prevzv. kneza in škofa dr. Jak. S t e p i š n i k a in prelata F r. Ko-s a r j a. kterima na čast so naš premilgsp. knezoškof v torek tudi prečast. kapitelj povabili na slovesen obed.
V Šmartnem pod Šmarno goro so preteklo nedeljo ondotni župnik preč. g. šk. svetnik in zlato-mašnik Ant. Na mre obhajali 2oletnico. odkar ondi pastirujejo. Bog ohrani dobrega pastirja še mnogo let!
_ V Sostro pod Ljubljano pride za duh. pom. č. g. Al. Žužek. kapi. v Križih.
Na ljublj. gimnaziji konča se šolsko leto 10. mal. serpana.
č. g. Sebast. Elbert, prefekt v kn. šk. semenišču, je promoviran na graškem vseučilišču za doktorja sv. pisma.
Prijazna cerkvica na Rožniku je po prizadevanji prečast. frančiškanskega župnika P. Kalista dobila nov prelčp veliki oltar Marije Device oznanjenja. Oltar, v višavi li in v širjavi 4 metre, je iz isterskega marmorja, ozališan z olepšavami iz tirolskega, solno-graškega in kranjskega marmorja. Tabernakelj in stebriči so iz kararskega marmorja Delal je kaineniti oddelek g. Fr. Toman. oltarno podobo pa je slikal g. Jurij Šubic. Zaupljivo bodo Ljubljančan je in drugi še z večo gorečnostjo obiskovali in častili Marijo D. na Rožniku in se ji priporočevali v mnogoterih potrebah za pomoč, pa tudi radi pripomogli, da se novi oltar hitro izplača.
t Naših dijakov enega nam je Bog vzel. Miha Snoj. doma iz Kamnika, tretjošolec, je umeri za vodenico v Kamniku, blezo 10. majnika Pervega pol leta je bil še prav pošteno izdelal šolo. dobil je bil
v nravnosti in verouku, pa še v eni tvarini .pohvalo." Prav zelo žal nam je za dobrega, nepopačenega 13letnega mladenča. Minister bi bil manj žalosten, ko bi bil kake tri druge zgubil, dasiravno vse ima rad. Tovarši. molite zanj, ako bi še kaj potreboval. Naj sveti dobremu Mihcu večna luč!
Nesreče in molitev. Ravno da se je dobro začela spomlad, že žugajo tudi hude ure; v soboto. 11.1, m., je v Čateški fari toča prav hudo pobila. V šmar-tinski fari pri Litiji pa so se na spomlad jele še huje razširjati kozč, ki so jih že po zimi imeli sem ter tje. — Duhovni vsak dan molimo pri sv. maši za odvernjenje hude ure. Naj tudi verniki ne pozabijo v ta namen moliti, še posebno tudi v procesijah bližnji križev teden. Svoje dni so se teh molitev vdeleževali tudi vradi. predstojniki, vse šole o svojimi učeniki. Zdaj žuga to vedno bolj priti iz navade; ne smemo se čuditi, ako tudi blagoslov z nebes in pomoč Božja prihaja iz navade! Mladina n. pr. naj se opominja, da naj pri procesijah in pri mašah moliti — ni zadosti, da le k pobožno-stim pride. Nedavno je pri sv. maši o priliki procesije sv. Marka dečku duhoven zraven njega tiho rekel: „Kje imaš bukvice?" Deček precej vzame bukvice iz žepa. pa začne moliti mašo, — tako pa tudi drugi za njim... Mladina je dobrovoljna. samo opominja potrebuje.
Tako naj vbogajo tudi odraščeni. — gredo naj k procesiji in molijo. Kteri niso velikonočne spovedi opravili, naj kar nič več ne odlašajo, ker zadnji čas je. Posebno pa je potreba greh zapustiti se resnično poboljšati; potlej se bo obličje Božje nad nami razjasnilo in prijazno bode milost božja na nas lila.
Dva mučenika, žertvi Henrika VIII, češčena od anglikancev.
.Tablet"1 iz Londona poroča, da je protestanška cerkev Št Pavelska v Brighton-u okrašena z dvema okm»ma. kateri ste posvečeni blaženemu Janezu Fišer-ju in Tomažu Mor-u. Londonski katoliški list zavrača na to, da, karkoli so tudi rituvalisti že do sedaj storili, vendar ni nič tako čudnega, kot to nepričakovano češčenje teh svetih žertev anglikanske reformacij*'.
Duhovske spremembe.
V	Kerški škofiji. Na faro v S e 1 i h nameščen je umirovljeni župnik č. g. Janez Lubej, in na faro Št. Janž v Komatu tamošnji provizor čast. g. J. Kor h on. — Fara Šinihel pri Pliberku razpisana je do 10. junija t. 1. — Za 20. t. m. naznanjeno škofovo obiskovanje in birma v Rožeku to leto izostane, ravno tako birmovanje v Velikovcu. v Gre-binju in na Bistrici zaradi koz
Iz rimskega Martirologija.
12. sušca.
V	Rimu sv. papež Gre gori j, preslavni cerkveni učenik, ki je Angleže spreobernil h katol. veri in je zatorej imenovan Včliki, in angleški apostelj.
Ravno tako v Rimu sv. Mamilijan, mučenik.
V	Nikomediji mučenje sv. Petra. Bil je ka-memik pri cesarji Dijoklecijanu, in ker je prostodušno tožil zarad nezmernih terpinčenj mučencev, je bil po cesarjevem povelji pred njega pripeljan, na pervo obešen, prav dolgo časa bičan in pretepan, potem s kisom in soljo oblit in potresen, poslednjič na ražnju počasi pečen in žgan, in tako je zares postal Petrov dedič v veri in v imenu.
Ravno tam sv E g d u n , mašnik. in druzih sedem, kteri so bili posamezni ob posameznih dnevih podavljeni, da bi trinogi s tem druge kristjane ostrašili.
V	Carigradu sv. Teofan, kteri je z velikega bogatina postal ubog mnih, je od brezbožnega Leona Armena zarad češčenja ss. podob dve leti ječo terpel, od ondod odpravljen v Samotracijo, ondi preterpel veliko reve. in poslednjič dušo Bogu izročila, ter bil sloveč z mnogimi čudeži.
V	Kapvi sv. Bernard, škof in spoznovalec.
Dobrotni darovi.
Za opravo u h o ž n i h cerkev naše škofije: Z M o rov ca pri Kočevji S gld. — Od sv. Katarine v Topolu 18 gld. — S Kopanj 14 gld. 83 kr. — Iz Šent-Jakoba ob Savi 21 gld. 30 kr. — Z Verhpolja pri Vipavi 14 gld. — Z Ajdovice 10 gld. — Iz Preddvora 16 gld. 75 kr. — S Hom^a 28 gld. 7 kr. — S Prežgan j 10 gld. — Z Go-ričice 78 gld. 17 kr. — Iz Sturiji 20 gld. — Iz Soteske 17 gld. 50 kr. - Z Ustiji 4 gld. 20 kr. — Z Vranje Peci 21 gld. 81 kr. - Iz Lašič 17 gld. — Z Osilnice 67 gld.
—	Iz Senčni j a pri Kranji 30 gld. 28 kr. — Iz Dnpelj 12 gld. 50 kr. — Iz Preserja 2 gld.
Za dijaško mizo: Neka dobra roka 40 kr. — Iz Pre serja 3 gld. — Čast. dekanijski kaplan Jož. Laznik 3 gld. — Č. g. kapi. Fr. Mekinec 2 gld. — Prečast. gosp. mestni župnik BI. Soklič 5 gld.
Za sv. Detinstvo: Dobrotnik 10 gld. — Čast. g. Jož. Laznik, kaplan na Verhniki, 46 gld. in 1 srednji kri-žavec.
Za varhe Bo ž j. groba v Jeruzalemu: Loška fara po prečast. gosp. župniku BI. Sokliču 8 gld. — Černi verh pri Polh. gradcii po c. g. adm. Kar. Kurentu 3 gld.
—	Po prečast. gosp. dekanu Mat. Kožuhu: Poljane 3 gld. 90 kr.; Leskovjca 3 gld.: Dražgoše 1 gld. 50 kr.; Bukov-šica 3 gld.: I Meče 2 gld.
Za usmiljene sestre v A d r i j a n o p o 1 u : 0. g. župnik Ant. Čibašek 10 gld. — Preč. gosp. m. župnik BI. Soklič 2 gld. 50 kr.
Za Macedonijo: C\ g. župnik Ant. Čibašek 10 gld.
—	Preč. g. m. župnik BI. Soklič 5 gld.
Za n a j p o tre b ni še misijone v Aziji in Afriki: Preč. g. m. župnik BI. Soklič 5 gld.
Za odpravljanje sužnjosti fKard. Lavigerie). Preč. g. m. župnik lil. Soklič 2 gld. 50 kr.
Za bratovščino presv. R. Telesa: Župnija Unec
7 gld.
Za spominek | župnika J o ž. J e r i č a: Č. g. Jož. Laznik 2 gld.
Za Marijanišče: Iz Preserja 1 gld. Za sirotišnico v Kočevji: Iz Preserja 1 gld.
Odgovorni v-adu;k: Laka Jeran. — Tiska/ji in založniki: Jnžel Blaznikovi uasledniki v Ljubljani.