110. številka. Trst, v torek 28. junija 1S9S. Tečaj XXIII. „Edinost" izhaja dvakrat na . 4 nvč. V edinosti Je moč t Oglail ne računajo po v rutah v petitu. Za večkratno naročilo a primernim popustom. IViMana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi i. t. d. ne računajo po pogodbi. Vni dopisi naj xe pnSiljajo uredništva. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi ne ne vračajo. Naročnino, reklamacije in ogjlaae sprejema iipravnIStvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. 1'rednlštvo in tiskarna se nahajata v ulici t'arintia Stv. 1'2. Ipmviiištvo. o se razkrije kip, ki so ga oskrbeli sedanji veleumi naroda češkega geniju tega naroda —---Frančišku Palackcmu. In tem odličnim slojem naroda češkega so se pridružili gostje od Neve in Dncstra, od Triglava in od obal morja adrijanskega. Zbrala se je zopet slovanska družina, da proslavi spomin moža, ki je, proslavivši velikim umom svojim sebe in svoj narod, proslavil vseh nas, vse slovanstvo, vso to veliko družino, o kateri je zapel naš Stritar v proroškem duhu, da ona bodi preporodnica starikavi K v r o p i ! Ves ta cvet se je zbral v krasnem panteonu muzeja kraljestva češkega, a gori na galeriji si videl duhteč venec hčera in žena naroda češkega. Diven prizor je bil to, zares! A nam je bilo tako nenavadno, nekako tesno pri srcu, jedva da smo si upali dihati v taki družbi! In vendar zopet tako tolažljivo: kakor da se nad veliko družbo, ki se je sešla jedno mislijo v duši, razlivajo prvi znaki zarjo novega, kulturnih narodov dostojnega življenja in onega ugleda, kakoršnogn zaslužimo po svojem umu in duhu. O teh trenotkih, ki sino jih preživeli v panteonu kraljestva češkega predpoludne iS. junija 1807., piše praška »Politika« : »To je bil trenotek, ki ga doživljajo ljudje navadno le jedenkrat v svojem življenju, trenotek, kakor ustvarjen za to, da dozoruje mladeniča v moža. lles, vzvišen, vspodbujovalon. Mogočno so so dvigala prsa o pogledu na veliko družino, ki se je sešla ob Vita vi, da si poda roke v vzajemno podporo v težkem boju za narodni obstanek«. Tako je bilo res. Tu so sedeli v krogu : namestnik češki, deželni maršal, rektor češkega vseučilišča, sivolasi patrijot Rieger, ter veljaki in odposlanci politike, znanosti in umetnosti iz vseh slovanskih krajev. Posebno pozornost je obračal nase general Komarov, ki je došel v uniformi in raznimi odlikovanji na prsih. Veliki zbor pevskega društva »Hlaliol« je zapel na galeriji veličastveno kantato Hendlevo l>iics Matko Slavo«. Ko so odzvencli zadnji akordi tega velikega korala, dvignil se je predsednik grof Harrach, da v zbranih besedah pozdravi odlično družbo. Rekel je, da smo se zbrali, da proslavimo stoletnico rojstva moža, čegar ime je tisočem na jeziku, ki se je povspel do vrhunca časti na zemlji, ko so mu prideli častni naslov »očeta naroda«. Ta mož je nam in bodo poznojim rodovom po svojem zlatem srcu izgled ukupnoga dela. Patrijotizem Palaekega blesti nad nami kakor lnser-kanien. — Grof Harrach je zaključil: V delu in znanosti je naša rešitev. (Viharno odobravanje.) In potem so govorili v proslavo Palaekega zastopniki visokih znanosti od severa in juga, (»d vzhoda in zapada slovanskega sveta. I'a tudi cesarska akademija znanosti na Dunaju jo doposlala svojega zastopnika v osebi profesorja Jagiea. Ko je zaključil svoj govor sotrudnik in učenec Palaekega, zgodovinar in profesor To me k, padlo jo zagrinjalo in pred nami je stal kip Palaekega v resnični velikosti, a vsa družba zaorila je mogočen »slava«. Vsi govorniki so izročili prodsedništvu elegantno prirojene adreso; v imenu mesta Petrograj-skegn pa je izročil general Komarov krasen srebern venec z slovansko trohojnico, sporočivši pozdrave narodu češkemu, ki je kulturelno toliko visoko razvit in ki je dal slovanskemu svetu jednega naj-slnvnejih sinov. Ta velosijajno zborovanje je zaključil pred-sednih grof Harrach zahvalivši došle goste, ki so svojim prihodom podali dokaz, da smemo računati na njih podporo na naših znanstvenih prizadevanjih. Zopet jo zaoril mogočen »slava«, pevci so zapeli Smetane »Slava Tebe, velkv slavv svnu in zaključena je bila slavnost kakoršnih doživljajo ljudje le jedenkrat v svojem življenju ! Politični pregled. K položaju. Jo že tako: Nemci so enkrat intonirali svojo politiško vijolino na visoki nos in sedaj, ko so se ušesa nemških nias privadile tej hreščeči glasbi, ne smejo odjenjnti, ako nočejo zgubiti hvaležnega poslušalstva. To je jasni, jednostavni in jedini vzrok, da no more priti niti do kakega resnega ]»oskusa za »blaženje nasprotstev m za omogočcnje delovanja parlamentarnega stroja. Nemška ušesa so gluha za vs;iki opomin in tudi /a vsako nujdobrnhotncjo besedo, in nemška očesa so slepa za vso ono ogromno škodo in zlo, ki je trpi država od onega dne, ko je nemškim strankam Sehonerer postal mentor in plaviea bojnim znakom. Nemci kriče v svet le svoj »ne«. Takov »ne« so zaklicali te dni eelo liberalni veleposestniki grofu Thunn in njega — kakor se govori — poštenemu mešetarju«, nekdanji veličini in sedanji ničli v nemškem taboru : baronu ('hlumetzkemu! In da bode kupa ironije polna do vrha, trde poročila, da je »spravljivemu« ('hlumetzkemu nastavil nogo isti gospod dr. Barn-reither, ki je minister trgovine v ministerstvu istega grofa Tli ima, kateremu je hotel pomagati Chlumetzki. To je res avstrijska specijaliteta, da členi minister-stva izdajajo bojne klice proti — ministerstvu. Kakor torej stoje stvari danes, ni misliti niti na kaka pogajanja med Cehi in Nemci v tem poletju, kamo-li na kakov vspeh v zuiishi sprave. Današnja brzojavka nam pripoveduje torej le o naravni konsekvenciji, ko naznanja, da seže tedni proglasi začasni proračun na podlagi Jj 14. Bržčas se bodo še drugi državni posli opravljali na podlagi tega Naravno: brez sporazum-Ijenja ni misliti na ustavno upravljanje države; na Hporazumljenje pa ni misliti, ker nemška vijolina ostane navita na visoki »ne* dotlej, dokler kaka druga sila ne izvije vijoline iz rok — politiškim rokovnjačem. Na suho povedano: p<>ložaj je še vedno nejasen, žalosten, obupen, kakor je bil ob odložen j u drž. zbora in nikjer ga ni videti ni znamenja kake mule do preobrata na bolje. Veliko, veliko vprašanje je torej, da-li bode grof Thun mogel držati besedo, ki jo ravno danes raznaša brzojav v svet: besedo, da se nikakor noče dotakniti sedanje ustave! Ministerska kriza v Franciji je menda rešena. Danes je predsednik Faure menda že podpisal dekrete novim ministrom. Predsednik novemu ministerstvu bode Brisson. Isto se predstavi zbornici z izjavo, da je bodo prešinjal duh republikanske zveze. Revizije ustave ne bode imelo v svojem programu. Glcdć afćre Drevfus hoče spoštovati izrek sodišča in vojsko. S prvim julijem se zopet uvode carina na žiti). Kar se dostaje davčne reforme, vsprejme ministerstvo zistem progresivnega osebnega davka, kakor ga je predlagal Delombre. Na adreso nemškega cesarja je preob-čil berolinski list »Zukunft« članek, ki je vzbudil velikansko, nenavadno senzacijo že po odkritosti svoji, s katero kritizuje člankar— urednik Harden — cesarja Viljelma in njegove svetovalce. Poslednjim očita Harden, da lažejo cesarju Viljelmu iti ga tako zavajajo do napačnih korakov. To dajo tudi vzrok fenomenalnomu naraščanju socijalne demokracije na Nemškem. Harden pripoveduje cesarju, da je med uradniki in v vojski, a tudi med onimi, ki obsojajo ljudi radi razžaljenja Njeg. Veličanstva, mnogo takih, ki v isti hip brijejo norce i/, njega, cesarja. Toliko da je že to hinavstvo v Nemcih, da bi bila v zaporu že vsa elita nemškega naroda, ako bi postopali po določbah kazenskega zakona proti vsem onim, ki so že zagrešili zločin ražaljenja Njegovega Veličanstva. Avktor povdarja, da so dvorniki nadeli cesarju prevezo čez oči, j>. če se ne sname hitro ta preveza, uničena bo možnost harmoničnega sodelovanja cesarja in ljudstva poprej, nego si misli cesar v kral jevski osamljenosti dvornega življenja. Očita tudi cesarju, da prepogosto nastopa v javnem življenju, ter opozarja na rek Bonaparto-a, da kralj ne sme biti nikdar gol, ampak mora nastopati ob ministerskih plaščih. Ako dola drugače, vzklikati se mu more, da je — gol! Ta vzklik jo morda škandalozen — pravi Harden — ali klieatelj se lahko tolaži sv. Avguštinom, ki "je učil: »Cc je resnica škandal, naj se ipak čuje in naj se le zgodi škandali« Kriza V Italiji So ni rešena, toda pričakuje se rešenja vsaki hip. Ministerstvo Pellou.v utegne biti že sestavljeno. Vojna med Špansko in ^jedinjenimi državami. Še vedno suša. V vsej vrsti brzojavk iz Ameriko ga danes ni nijednoga poročila o kakem važnejem činu, o katerem bi mogli misliti, da bode uplival odločilno na z vrše tok te nesrečne vojne; o tem seveda niti govoru ni. Pač se je zdelo te zadnje dni, da nastane nekaj več življenja na bojišču, ker so slednjič jeli slutiti tudi »zmagovalni« Amerikani sami, da takim lenim razvijanjem operacij ne pridobivajo posebne slave svojemu orožju. Videlo se je bilo torej, kakor da hoče postati resno z iskrcavanjem vojakov tam na vztočneni kraju otoka Kuha, v okolici Santiago de Cuba. Amerikani so res izkrcali vojaštva, kateremu pa ni možno pogoditi števila ob toli nezanesljivem in zmedenem poročevanju, kakoršno je v navadi v tej vojni. Ali samim izkreavanjem vojaštva na mestih, kjer se sovražnik niti upiral ni iz pametnih taktičnih ozi-rov, ni še doseženo ničesar. Cilj izkrcani vojski more vendar biti jedino ta, da tudi na kopnem uniči sovražnika. V ta namen ravno pa se Amerikani do sedaj niso povspeli še niti do jednega samega važnejega čina. Le poglejmo današnje brzojavke in čuli hodemo le o pripravah od strani Ameriknnov za operacije na Kubi; naznanilo — opetovano ne vemo že kolikokrnti, a do sedaj ne uresničeno še nobenkrat — da je odplulo vojaštvo, namenjeno na Filipine, in pa par amerikanskih groženj z obstreljevanjem španskih pristanišč. Ne treba praviti, da od te grožnje do resnice je še dolga, dolga pot, ker o vsem tem bodo imeli nekaj besede tudi — španski topovi! Ako pojdejo torej stvari dalje v tem tempu, potem res ni možno niti ugibati o tem, kedaj bode kraj tej vojni, ki sicer ni toli grozna po množini prelite krvi, ampak je grozna, ker od dne do dne požira milijonov in milijonov narodnega blagostanja in upliva pogubno ne le na stanje narodnega gospodarstva v obeh vojujočih se deželah, ampak na trgovino vsega sveta. Ali se Evropa res ne more povspeti do kake krepke inicijative, da bi se storil konec tej vojni na način, ki bi bil časten za obe strani ? Ako smemo verjeti nekemu poročilu iz Madrida, na Španskem dispozicijo niso slabe za časten sklep miru. Dotično poročilo trdi celo, da oni politični možje, ki sodijo trezno in si ne za-zatiskajo očes prod resnobo položeiija za izmučeno Špansko, bi hoteli, da se sklene mir bodisi tudi pod težkimi pogoji. A tudi vlada da vsprejema dobrohotno vse proteste proti nadaljevanju vojne, prihajajoče jej zlasti iz — trgovskih krogov! Evropa naj bi urno izkoristila te dispozicije in naj bi zajedno pritisnila na Amerikano pojasnilom, da dosedanji vspehi amerikanskoga orožja nikakor ne opravičujejo Zjcdiiijenih držav do pretiravanja v zahtevah in pogojih. Domače vesti. It a d I JutrsnJeira prazniku izide prihodnjo izdanje našega lista v četrtek opoludne. Cvetka na grob blagi gospoj Kozini <«a-brsček. »Bolna sem na pljučah že par mesecev. Zgubila sem glas. Goriški zdravniki so me poslali v Devin na premembo zraka. A tudi tu se mi ni /boljšalo stanje. Zato pridem v Trst dne 'J. aprila ob H. uri 55 min. zjutraj. Pojdem naravnost v bolnišnico. Radovedna sem, kaj porečejo tamošnji zdravniki.« Tako mi je pisala blaga pokojnicu dne 31. marca 1H07. Hitela sem na kolodvor, da vsprej-mom blago gosp<5 in prijateljico. Prišla je. Moj Bog, kaka sprememba ! Kmalu ne bi bila niti spoznala prej tako čvrste in zdrave žene. Pogled na njo mi je rezal v srce, da bi bila zaplakala najraje. Solze so mi silile v oči ali — Kozina jih ni smela videti. Molčč sem jej podala roko, molčč svi se poljubili. »Hvala, da ste prišli. Vedela sem, da pridete«, je dejala komaj slišno. In potom je pristavila tužno: »Vidite, kako sem bolna. Bojim se, da ne ozdravim več.« Tolažila sem jo, da-si mi je govorila sprememba na njej isto žalostno bojazen — da no ozdravi več. Noopisno hudo mi je bilo v srcu. Sprovela sem jo v bolnišnico, kjer so jo preiskali zdravniki na slovečem glasu. Tolažili so jo tudi oni, ali pomoči jej niso vedeli. Povabila sem jo na svoj dom. Rada je vsprojela moje povabilo. Imela je sicer tu drugih znancev in prijateljev, ki bi jo bili tudi vsprejoli iskreno, ali izvolila si je raje moje skromno domovje besedami : »Najraje bi bila pri vas, čutim se doma.« Vsi smo si prizadevali, da bi jej lajšali trpljenje. Celo otročiči, sicer zdravi in nemirni, so bili krotki in mirni v navzočnosti mučenice. In kako ljubka, krotka in potrpežljiva je bila! To ni bil navaden bolnik. Udana v božjo voljo je prenašala svoje gorjč. Nikdar ni tožila. A meni so zalile solze, ko sem došla v sobo in sem jo videla, kako prebira jagode na molku. Iskala je tolažbe pri Bogu. I "zor slovenske žene — — Pa kako uzorna družica svojemu gospodu soprogu je bila pokojnica! Živela je žnjim, čutila je žnjim v vseh težkih narodnih in politiških borbah in — delal a je ž nj i m ! <)j, kako si je prizadeval blagi mož, da bi jej lajšal trpljenje, da bi jej preskrhčl — zdravja! Zastonj, njej ni bilo več pomoči ! V knjigi božje volje je bilo zapisano, da mora tja gori nad oblake .... In tej volji se moramo pokoriti — vsi! Pokojnica pa ni bila le blaga, ampak je bila tudi rodoljubna žena. Se v času, ko jej je grda morilka že izpodjedala telesne moči, se je-živo zanimala za narodno življenje in je britko tožila o nedoslednosti, nezavednosti in mlačnosti »rodoljubov«. In tedaj svi se tolažili jedna drugo, da že pridejo boljši dnevi tedaj, ko bode vršila svojo patrijotiško dolžnost — slovenska žena. Da, zlata Rozina, jaz sem najbolje poznala Tvojo zlato slovensko dušo. Jaz sem vedela, kako si vspodbujala svojega mladega soproga, koje bila nevarnost, da kloni duhom. Zato pa sem Te ljubila tudi iz vse duše svoje. In sedaj glodaš doli znad oblakov na nas, na ljubljeni narod svoj. A mi se obračamo do Tebe: izprosi pred Vsevečnim, da bi podelil temu rodu moči, kolikor mu jih treba, da prebije hude udarce, ki padajo nanj od vseh strani in da nam skoro zasine oni zlati, toli zaželjeni dan, ko bodemo Slovenci in Slovenke gospodarji in gospodinje na tej dragi zemlji slovenski! Duh Tvoj pa spremljaj Tvojega soproga vsikdar in povsodi in ga bodri na težkem narodnem delu! V plačilo za vse pa naj Ti sveti večna luč —uživaj večno blaženstvo! Zmagosla v a. Taka Je resniea! — List »Information«, izhajajoči na Dunaju, piše: »To je naravnost nesramna predrznost, kar pišejo v »Neue Freie Presse« od 5. junija v nekem dopisu iz Istre, da hočejo namreč slovanski duhovniki naravnost izruti iz cerkve italijanski ali latinski jezik. Gola resnica pa je, d a se že leta s o in z i s t o in a t i č n o v r š i — ravno nasprotno. Odkar sedi škof Flapp na stolici v Poreču-Pulju, torej kakih 12 let že, se je popolnoma odpravilo kršČenje, blagoslovljanje mrtvih in slični obredi v hrvatskem jeziku, kakor so bili v navadi stoletja v večini cerkva njegove škofije. Priče temu so šo živi in ne še stari duhovniki in verniki, dokazi pa najdene dotične liturgiške, od sv. stolice v Rimu odobrene knjige. V novejši čas je tu Italijanov, med istimi tudi italijanskih podanikov in sploh v italijanskem jeziku in italijanskem duhu vzgojenih duhovnikov, ki le malo ali le površno znajo hrvatski jezik. Molitve ob zvršetku sv. maše, ki se po vsem katoliškem svetu molijo v materinem jeziku, in molitve na procesijah so prepovedane v hrvatskem jeziku ter so se take molitve nadomestile italijanskimi ali latinskimi. Hrvat no sme poslušati molitve v svojem jeziku, niti ne smo sam moliti na glas. Zato pa so v nekaterih cerkvah, n. pr, v cerkvi Matere božje v Poreču, kjer so bile, odkar se spominjajo ljudje, do pred par let, hrvatske propovedi za Hrvate iz okolice, odpravili te propovedi iz mestne župne cerkve, tako, da Hrvatje ne morejo nikjer slušati besedo božje v svojem materinem jeziku. Slično se je zgodilo v cerkvi sv. Križa v Kopru, kjer so se odpravile slovenke propovedi toliko za Slovence iz okolice kolikor za one iz mosta. Po nekaterih župnijah z slovanskim prebivalstvom v škofiji tržaško-koperski, je nameščenih duhovnikov, ki niti niso vešči jeziku ljudstva ter morejo le italijanski propovedovati vernikom slovenskega jezika. V Trstu samem so se slov. propovedi odpravilo pred kratkim iz katedralke. V novoji čas so uveli v Roj a n u italijansko propovedi in molitve ter se je slovenski jezik odpravil s kora in so so pevci nadomestili z italijanskimi. Triko je v resnici tisto namišljeno »poslovenjevanje« cerkve po slovanskih duhovnikih. V resnici se cerkve po-i t a l i j a n č u j o j o — ad majorom Italiae gloriam — sosebno v zadnjih letih, ko so se mladi duhovniki, vzgojeni popolnoma v italijanskem duhu, postavili v službo gospodovalne italijanske klike. Zastopniki te klike napadajo slovansko duhovnike po svojih listih ter v svoji vodni zaščitnioi »Neue Froio Presse«, toda le v ta namen, da pozornost občinstva i n v 1 a d a j o č i h o d v r a č a j o o d s v o- j e g a delovanja in p o i t a 1 i j a n č e v a n j a cerkve«. Gola resnica! (udno tolmačenje jeduakoprmiosti! Pred nekoliko dnevi je prišel v Pad riče davčni ekseku-tor. Namenjen je bil tudi k nekemu Josipu (irgiču radi ruhežni, ker je isti zaostal na davkih. A Grgič ga je srečal že na potu ter ga je vprašal, je-li ima kaj tudi zanj ? Kksekutor mu je odgovoril, da ima. Grgič mu je povedal koj, da ne vsprejme nobenega spisa, če ni slovenski, na kar mu je dotični eksekutor odgovoril, da t«» pot dotični odlok ni več italijanski, ampak — nemški, (irgič je potrdil na to, da ne vsprejme tudi takih odlokov ter je še pristavil: »Pri vas mislijo torej, da, če se jim ni posrečilo napraviti iz mene Italijana, da se jim posreči sedaj napraviti Nemca iz mene!« Dobro jo je zasolil naš poštenjak. — Kakor skrbe naši uradi in oblasti za našega kmeta, to je že preveč — čudno. Mislijo morda na tisti pregovor, ki pravi: Kolikor več jezikov znaš, toliko več veljaš! No, tudi pregovori niso vsikdar na svojem mestu. Soselmo finančnim oblastim menda ni naloga, da bi učili naše ljudstvo — jezikov. Zato pa ne umonto, zakaj da hote po vsej sili, da morajo naši kmetje znati tudi laški in nemški. Sčasoma pride morda na vrsto še kak volapiik. Morda pa se motimo, če mislimo, da skrbč res tako goreče naši uradi in oblasti za našega kmet in za nas Slovence sploh ter nam hočejo menda le pokazati, kako razumevajo oni ravnopravnost: »branite se italijanščine, ker vam tako veleva vaše slovensko stališče; no dobro, ustreženo vam bodi! Veselite se, odslej vam hodemo pisali tudi mi — po nemški!« To pa je že prečudno tolmačenje jednako-pravnosti! Samo to si zapomnite, da se mi nikoli ne prilagodimo vašemu tolmačenju o ravnopravnosti ! Nikoli, zapomnite si! Nam nalagate sicer težko borbo se svojimi zaprekami, ki jih postavljate na pot našemu jeziku, ali uklonite nas ne! Ako hočete borbe, zgodi se Vaša volja! Slovenščina na c. kr. posti v Trstu. Pišejo nam : Dovolite mi, gospod urednik malo prostora v Vaši cenjeni »Edinosti« za nekaj, kar se mi je pripetilo v soboto na tukajšnji c. kr. pošti. V sobotu popoludne sem šel na veliko pošto, da oddan 10 gld., namenjenih za Gorico. V ta namen sem šel na pošto po 2 poštni nakaznici in znamko po 5 nvč. Na mojo slovensko zahtevo, me je vprašala dotična: »\Vas wollen Sie?« Jaz pa sem ponovil zahtevo slovenski. Ko je videla, da ni drugače, mi je dala, česar sem zahteval. Sedaj pa pride najlepše. Ko sem dal v slov. jeziku spisano nakaznico službujočemu uradniku je isti — zapazivši slovenski napis — kar osupnjeno pustil nakaznico na mizi, ter odšel. V trenotku nisem znal, kaj to znači. Toda po petih minutah sem dobil pojasnilo. Uradnik se je namreč vrnil z nekim slugo, katerega je vprašal prvi dospevši k mizi: »Was ist das v Goriči?« (tako je namreč izgovoril po laški to besedo). Na to mu je pojasnil sluga, da to pomeni »in Gor/.«. Potem pa uradnik: Was soli aber dieses: »Nunska ulika!« heissen ? In zopet mu je razložil sluga, da to pomeni »Via delle Monache«. Na to je vskliknil dotični uradnik: Ah so! To je zopet žalostna ilustracija naših pre-tužnih razmer na tukajšnji pošti: prežaloatni od-nošaji so to, da poslujejo na pošti, v čije območje spada toliko slovenskega prebivalstva, ljudje, ki niso zmožni slovenskemu jeziku ; toda najžalostneje je to, da uradnik niti tega ne ve, kaj da pomenja »Gorica«. Seveda ni izključena tudi ta možnost, da ni hotel znati, kaj da je to, ker si moramo vendar misliti, da se je poslalo že mnogo stvarij v Gorico se slovenskim napisom. Sedaj pa skromno vprašanje do slavnega ravnateljstva c. kr. pošte, kedaj misli uveljaviti zakone, ki govorč o jednakopravnosti deželnih jezikov ?! Qiiousque tandem abutere.... N obodigatreb a. Tako je prav! Pišejo nam: Od raznih strani se izražajo bojazni glede cen jedilom in pijačam v Sežani. Ljudje se bojč, da bodo cene prihodnjo nedeljo še posebno visoke. I)a se dotičniki pomirijo nekoliko treba, da stvar pojasnim in denen na čisto! V Sežani se je stvar vredila tako, tla bodo cenc povsod enake in da se ne bode smelo pro- dajati po viših eenali nego so ob navadnih dnevih. Oni, ki bi s«* ne ravnali po tem sklepu se prijavijo v » Edinosti*. Zahvala za ta prepotrebni korak jrre vsemu občinskemu svetu sežanskemu, kak« »r tudi spoštovanim tamošnjim gospodom gostilničarjem, ki so pristali na to odredlio. Sežančani nas ne vsprejmejo torej kakor navadne tujec, ampak kakor brate svoje. Tudi to ni res, da bi bila v Sežani taka draginja, kakoršno si predstavljajo nekaterniki. Seveda, ako hočeš v »Hotel«, plačati ti bode nekaj več nego v navadni gostilni, toda to je povsem naravno. Sežana se resno pripravlja na vsprejem.tolikih gostov ; naša dolžnost pa je, da se udeležimo slavnosti v čim večem številu. Pomisliti treba, da bodemo imeli poseben vlak, ki bode vozil »Dela ls ko podporno društvo« z zastavo, »Sokola« z zastavo in pa 7 (s e d e m) pevskih društev. Tretji dan julija bode za Sežano, za Kras in za tržaške Slovence dan kakoršnih imamo malo zabeleženih v zgodovini našega narodnega gibanja. Pripravljajmo se torej na ta krasni izlet, a v nedeljo veljaj diviza : Vsi v Sežano! O d i n. Obrtnljsko društvo pri sv. sv. M. Magil. spodnji (pri sv. Ani) bode imelo v nedeljo dne K), julija t. 1. ob 4. uri popoludne izredni občni zbor v hiši g. Josipa Frankoviča št. 250. Vspored: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. JI. Poročilo blagajnika. 4. Posamični predlogi in nasveti. 5. Volitev novega odbora. Po dovršenem zborovanju napravi pevsko društvo »Slava« pevsko zabavo s tamburanjem. To prepotrebno društvo, blizu mestne klavnice, ni ustanovljeno toliko za dobiček, temveč da bi vzbujalo narod in oživljalo slovenski duh. V ta namen si je naročilo v svojo gostilno tudi par slovenskih časopisov, da postreza žnjimi onim, ki ji in ni mogoče vzdrževati časnika na lastne stroške. Dasi je to društvo ustanovljeno sedaj večinoma od neokoličanov, bi želeli, da pristopijo tudi domačini. Sedaj je čas upisovanja. Občni zbor pevskega društva „Velesil«" v Skedlljl se je vršil dne 12. t. m. Zborovanje je odprl prvomestnik primernim govorom. Pozdravil je navzoče ude. Za tem so so vršile redno točka za točko. Na volitvi novega odbora so bili izvoljeni: Predsednikom Franjo Šuman enoglasno; podpredsednikom Jakoh Bradač; odborniki oziroma namestniki : Ivan Sanein »Oočo«, Anton Suman, Ivan Flego »Lazarv, Jurij Pižon, Andrej Sanein »Nane«, Jožef Flego »Lazar«, Ivan Sanein »Fuli« in Ivan Flego »Meco«. Zborovanje je zaključil predsednik trikratnim »živio« našemu cesarju Franju Josipu I., na kar so zaorili vsi navzoči trikratni »živio«. Po zborovanju se je začela zabava v krčmi g. Karolitic udove Sanein. Krčma je bila natlačeno polna občinstva. Vrstila se je pesem za pesmijo, zbor za zborom tako divno, tako krasno, da je poslušalcem le prehitro došol čas razstanka. O priliki veselice pev. društva »Adrija« v Harkov I jah dne 19. junija, katere čisti dohodek je bil namenjen ubogim družinam zaprtih okoličanov, so darovali naslednji gg.: po 5 gld. veleč, g. I. C1, ž., A. K., gospa Turkovid-Krešid iz Zagreba; N. N. 4 gld. 70 nč.; Fran Dollcnz gld. 20 nč.; dr. Pertot D gld.; po 2 gld. I. M. Va-tovee, A. Goriup, I. Maukoč; dr. O. Rvbdf 1 gl. 70 nč.; po 1 gld. Zafred, V. Krisper, Venuti, I. Goriup, N. N. Greta, trije lumpi, Fr. Perhavc, Div. Sož., Kud. Pečarič Pobegi, Ivan vitez Na-bergoj, Fr. Lušin ; N. N. 00 nč.; po 70 nč. Gu-stinčič, Mankoč, Mandid, N. N., I. Tavčar, Kavčič ; po 60 nč. I. Kurot Dekani, Zogar R F. M.; po 50 nč. P. Piano, Fr. Polič, Nekdo po gosp. Stoki, N. Opčinar, A. Furlau, Regent; po 40 nč. N. N., N. N., N. N. ; po JJO nč. Kuharica, N. N., Vogrič, J. pl. Masnec; po 20 nč. Korporal, J. Ka-talan, Sinčič, I. Cuban, I. ZnidaršiČ, Kosec, Cvi-ter, N. N., N. N., Čenčur, N. N., N. N., N. N., N. N., I. Pertot, N. N., N. N., N. N., Slavik, N. N., Sušmel st., N. N., Just Martelane, X, N., N. N., N. N., Humplik, N. N., A. Vrabec, F. Pertot; po 10 ne. A. Vatovec, N. N., N. N.; N. N. 5 nč. Družbi sv. Cirila iu Metoda v Ljubljani so od 25. majnika do 25. junija poslali : Slavna posojilnica v Gornji Radgoni 5 gld. — Ženska podruiaica v Sežani |k> hlagajničarici g. A deli (»mahni 1;J2 gld., namreč H2 gld. udnine in 50 gld. kot prvo polovico sedme pokroviteljnine. — Podružnica za Velikovee in okolico 40 gld. — Pi>-družniea na Vranskem 11 gld. 40 kr. — C. g. Ivan Sakser, župnik v Hotederšiei, 2 gld. — »Častilei Matere božje na Rožniku« S gld. — Ii-venakad. podružnica v Gradcu po blagajniku g. Fr. llrašoveu 142 gld. (»O kr. Ženska podružnica v Hojami po predsednici g. Marici Debelak 100 gld, — V Kranju ob pogrebščini po rajnkem g. Jožu Omeni pri pevskem omizju nabranih 20 gld. — Ženska podružnica v Črnomlju po blagaj-ničariei g. Magd. IVzdiree 50 gld. Združeni odbori II. bistriško-trnovskih narodnih društev OH gld. kot čisti dohodek koncerta, katerega je priredilo hrvatsko pevsko društvo »Jadranska Vila« dne 5. junija v II. Itistriei. — Bog živi in poplačaj rodoljubne darovalce! Blagaj ništvo družbe sv. Cirila in Metoda. 1'oneverjeiija, Klobučar Miha Raje je izročil včeraj 20-letnemu Alojziju Divjaku nekaj zastavnih listkov v nadaljno zastavo. Divjak je storil po svoje. Ko je dobil na listke .'t gld. SO kr., obdržal in porabil je lepo denar za svoje potrebe. Divjaka je policija včeraj odvela v zapore. Gospa Marija vdova Zulič je odslovila svojo 18-letno služkinjo Marijo II. Komaj je zginila ta je zapazila gospa, da je zginilo z Marijo tudi 40 robcev in več otirač. Ako človek ni gotov, rajo molči, tako si je mislila in tudi storila gospa. Včeraj pa jo je obiskal mladenič nekega trgovca in jej je predložil neplačani račun za 5 gld. Kako je to mogoče?« je menila gospa. No, dobila je pojasnilo, da je služkinja, katero je odslovila ravnokar, vzela na njen račun toliko blaga. Sedaj pa ni mogla drugače, nego da je ovadila policiji vso stvar. Iz-pred sodišča. Na teden dni zapora je bil obsojen včeraj !12-letni težak Ivan Peoossi, ker je nabil dne 10. t. m. nekega Furlana, prodajača sladoleda, in ker se je proti vil redarjem. 38-letna Marija Appollonio po domače »Krota« po poklicu kontrabandirka iz Kopra je dobila tudi teden dni zapora, ker je zbežala nekemu finančnemu stražniku na parnik in mu pretila od tam: Čakaj, prideš že v Koper«. Poroka v bolnišnici. Miuoli teden se jo dogodila v livarni v Skednju nesreča, ko sta bila hudo oparjena delavca Jurij Beginicht in Ivan Racman. Preveli so ju v bolnišnico. Racman bi bil imel včeraj stopiti pred altar z svojo zaročenko. Da-si bolan ni hotel odstopiti od svojega sklepa. Včeraj se je zvršila torej poroka v bolnišnici potom, koje duhovnik daroval sv. mašo. Vsi bolniki, ki so skupaj z Racmanom, so bili navzoči. Čestitali so mu ter voščili, da bi se kmalo preselil iz hiše ža-lnsti v srečnejšo domačo hišo. Racmanu gre na bolje od dne do dne. Povožen je bil včeraj opoludne 5-letni deček Karol Senigalja v ulici Ferriera št. 5. Zdravnik na zdravniški postaji mu je obvezal nekaj lahkih ran na levi rami. Velika zaloga solidnega pohištva in tapecarij Otl Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg S. Giovanni hiš. štev. 5 (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srečo. ZALOGA POHIŠTVA tvrdke Ataamlro Levi Minzi v Trstu. Via ltiborgo 21 in Plaz/,a Kosario 2 (šolsko poslopje). Zaloga pohištva in tapetarij vseli slogov lastnega izdelka. llogato skladišče ogledal, vsakovrstnih slik, žimnic in pogrinjal. Na zahtevanjc ilustrovan cenik zastonj in franko. Naročeno blago se stavlja na parnik, ali na železniško postajo, no da bi za to računil stroške. Hamom«r. Osma lira je ravno oila sinodi, ku h> začuli sprehajalci v drevoredu pri Sv. Andreju strel, kateremu je sledil koj drugi. Vsi so tekli na mesto, <> let, ki je tiščal v desni samokres ter je krvavel precej. Dihal je še, ali ni mu bilo več pomori; predno je došel zdravnik, je nesrečnež zdihnil zadnjič. liil je to ."»tl-letni slikar Peter Zalateo, ki je os ta vil ženo, 4 sinove in jedno hčer. Pokojnik je zaslužil precej iti je tiuli lepo skrbel za družino. Itolezen pa ga je mučila že več let tako, da je sklenil usmrtiti se. Kanjki je hotel že enkrat izvršiti svojo nakano in sicer v neki krčmi. Takrat pa je bil priskočil k njemu o pravem času dotični krčmar ter ga prijel za roko, v kateri je imel samokres. Takrat se je Zalateo le malo vstrelil v levo roko. Pretep. To niso bili otroci, ampak odraščeni ljudje, ki so se pretepali sinoči ob M. uri zvečer v ulici Malcanton. Jiilo jih je šest. Pesti so padale, kamor j«* prišlo. Borili so se tako vroče, da je moral neki redar potegniti sabljo; še-le potem so se pomirili možje. Pet od njih je na to krenilo vsaki svojo pot, ne menč se dosti, če k je kaj boli, a jednoga, 4. junija 1HDH. o nadaljnem ]>o-biranju davkov in doklad in pokritju državnih potrebščin od 1. julija 1W8. do .'51. decembru 1H«>H. Na podlagi sj 14. drž. temeljnega zakona od 21. decembra 1867. se vlada pooblašča, da sme nadalje pobirati direktne in indirektne davke ter da pokriva stroške po potrebi po meri kreditov, ki se imajo določiti po finančnem zakonu za leto 1HI>H.; soselmo pa, da srno dovoljevati subsistenčne doklade po dosedanjem načinu. Vrhu tega se finančni minister problašča, da si nabavi znesek 20 milijonov vpoštevaje določila zakona od 10. junija lHljH in sicer v pokritje investicijske potrebščino, katero je po finančnem zakonu določiti za leto 1H9H., in sicer za tako dolgo, dokler se pokritje ne more izvršiti po oddaji Jinvestieijske rente. Cela vrsa kreditov, ki ugasnejo koncem junija 1HUH. v posamičnih ministerijalnih proračunih, smejo so porabljati do konca decembra, Itcrolill 28. Sedaj je znan vspeh vseh ožjih volitev za državni zbor. Izvoljenih je 11) konservativcev, 10 od državne stranke, 211 od centroma, 5 od reformne stranko, SJH nacijonalnih liberalcev, 11 od svobodomiselne zveze, 2U od svobodomiselne narodne stranke, 8 od nemške ljudske stranke, 3 od zveze poljedelcev, 24 socijalnih demokratov in 1 Poljak. Lvov 28. V okrajih »Novi Sandco« in »Si-manov« je proglašeno obsedno stanje vzlic temu nadaljujejo izgredi in pustošenja hiš in prodajaluic. Položenjc je jako resno, ker vojaška sila ne more brzdati izgrodnikov. Holcail 28. Povodom shoda klerikalne stranke je konsignirano vse vojaštvo. Iz okraja boleauskoga je prielo v mesto 12. tisoč kmetov. Prava 28. »Politik« javlja, da se grofThun še vedno trudi za dosego sporazumijenja mej Nemci in Čelu. V ta namen so posvetuje z voditelji raznih strank. Nekaj čeških poslancev jo pozvanih na Dunaj na posvetovanje radi jezikovnega prašanja. Budimpešta 28. Tu se širi vest, da avstrijska vlada hoče odpraviti sedanji parlament, na če-gar mesto naj bi stopil parlament izvoljen po deželnih zborih. Do tega sonzačnega sklepa da se je prišlo v ta namen, da se omogoči obnovljenje pogodbe z Ogersko. Najnoveja trgovinska vest. NVw-York junija. (Izvirni brzojav.) Pšenica zu julij 7*.) (včeraj —), za september 72 (včeraj —.—), za december 72!,/» (včeraj —.—), koruza za juli iio:7» (včeraj —), za september 3(>8/i (včeraj —. —), mast r>8f> (včeraj —). Hiša na prodaj, ki je v prav dobrem stanju in zelo pripravna za krčmo! ! Poslopje se nahaja za veliki m trgom v Ajdovščini. V tem so krčmari že mnogo let in zajedno proda se i krčmarsko opravo! V pritličju jo troje stanovanjskih prostorov, več hlevov in hramov, v prvem nadstropju pa so tri sobe; podstrešje jo porabim za razne gospodarske potrebe; vse je lepo urejeno. Dvorišče je obzidano. Hiša ima štv. 115. Natanjčnejši podatki so p<»izvedo pri upruvuištvu lista, kamor naj se pošiljajo ponudbe. Pozor! Tržaški in okolieanski Slovenci, kateri žele piti izvrstna hrvatska emu, nideea in bela tri leta stara vina, kakor tudi izvrstno in vedno friAno pivo iz Vrhniške tovarne, naj blagovole obiskati znano gostilno Frana Valetiesi v ulici Solita rio stv. 12. - Zagotavlja je točno po- strežbo beleži udani Franjo Valetič, v ulici Solltarlo 12. Pozor! Novi, fini, dobri svinčniki „Družbe sv. Cirila in Metoda". Z načelom, kr., 100 kosov 1 gld. franko. Prevzemam naroftila za izdelovanje razglednih dopianio v eni ali več barvah. Prosim, da se mi i/, vseh krajev slovenske- zemlje, kjer še nimam zveze, pošlje po 10 razglednih dopisnic proti takojšnji odškodnini. ^ OliJA Zaloga na debelo in na drobno. Pošlljatve 1© od 5 lit. naprej. CENE: ..... 28 .... 32 .... 36 .... 40 .... 44 .... 48 „ Extra........52, 56 „ Specjalit. „ „ .... 64, 72 OLJA za cerkvene svetiljke v vrčih orig. od lit. 15, 20, 25 po zmernih cenah. Pošiljatve na debelo namreč za razprodajalce, so da se ni bati nikake konkurence. Za Trst in okolico prosto na dom, pustivši vrč na posodo. ANTON SIRCA OLJE jedilno fino Liter nvč „ „ finejše „ „ „ oljkino . . „ ,, „ fino „ „ ,, namizno „ „ „