Največji doremirf dmk t ZdniiMuii dršftftk V«|fanvMkto • . • $6.00 Za pol leta.....$3.00 S Za New York celo leto . $7.00 | Za iauienrtm celo leto $7.00 GLAS NARODA The largest Slovana Drij in tbo ^^oStod Sestet* List slovenskih delavcev v Ameriki. and legal Holidays. 75,000 TELEFON: 0H«1na 3—1242_Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Poet Offiot at New York, N. Y„ under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: OHelsea 3—1243 No. 44 f- Stev. 44._NEW YORK, TUESDAY, FEBRUARY 2\ 1937—TOREK, 23 FEBRUARJA 1937 Volume XL V.—Letnik XLV. GUFFEYEVA PREDLOGA PREDLOŽENA V NOVI OBLIKI VLADNI IZVEDENCI SO IZDELALI NAČRTE ZA NOVO NRA. ROOSEVELT SE STRINJA Ž NJIMI Podjetniki bodo prostovoljno podpisali pogodbe glede minimalnih plač in delovnega časa. — Industriji petroleja preti stavka. — Predsednikov sin za dobrenje amendments, ki bo odpravil delo otrok. WASHINGTON, D. C., 22. februarja. — Kongresni odbor za pota in sredstva je z devetnajstimi proti šestim glasovom odobril novo Guffey-Vinso-novo predlogo, ki naj nadomesti Guffeyevo postavo, katero je najvišje sodišče proglasilo za protiustavno. Kot znano, je bil namen Guffeyeve postave uvesti strogo kontrolo nad industrijo mehkega premoga. Po mnenju nekaterih bo nova postava, ako bo »prejeta, znatno ostrejša kot je bila prejšnja. Oni, ki so predlogo sestavljali, so skrbno pazili na to, da se ob njo ne bo moglo spotikati najvišje sodišče. Triindvajset okrajnih komisij bo imelo pravico določati ceno premogu za dotične okraje. V ASH INGTON, D. C., 22. februarja. — Oni. ki se strinjajo s predsednikovint|f>redlogom, naj bo najvišje sodišče reformirano, so izposlovali, da se bodo dne 9. marca začela pred senatnim justični-m odborom javna zaslišanja. To bo v tem primeru prva preiskušnja moči med zagovorniki in nasprotniki predsednikove predloge. Republikanski kongresnik Rogers iz države Massachusetts je vložil danes predlogo, naj bodo za najvišje sodnike imenovani le tisti, ki so bili rojeni v tej deželi. S tem bi bil prekrižan načrt predsedniku Roose-velta, ki skuša spraviti v najvišje sodišče newyor-škega senatorja Wagnerja in profesorja Frankfur-terja. Oba sta bila rojena v Nemčiji. WASHINGTON, D. C., 20. feb. — Vladni izve- denci so izdelali načrt, po katerem bodo odpravljeno izkoriščanje delavcev in sramotno nizke plače, ki jih plačujejo nekateri gospodarji svojim uslužben- Atentat na italijanskega podkralja FAŠISTI SO STOPILI V OFENZIVO Fašisti so sedaj tudi pri* čeli ofenzivo na severu. Na Špansko je prišlo 6000 Marokancev. MADRID, Španska, 22. feb. Španski fašisti so pričeli novo veliko ofenzivo v namenil, • lu pridejo do zapadnoseverne-.^a morja. To prodiranje se je NEMČIJA JE PRIPRAVLJENA NA VOJNO Vojni minister je posvaril svet, da je nemška armada pripravljena na vojno. — Vendar pa je n azijska politika miroljubna. BERLIN. Nemčija, 22. feb. — Nemški vojni minister in vr- pričelo z napadi okoli Arago-1 jlovni poveljnik nemške vojske, na. Vladne čete pa so te napa- iVidmaršal Werner vom BI de odbile in v boju je padlo ti- bor- je posvaril svet, da .-or fašistov. ' Armada generala Franca se nahaja sedaj v treh večjih vojni li operacijah: 1. Armada generala Gomza-lo Queipo de Liano prodira od Malage proti Almeri, AI:c".nte in Val (lici ji. 2. Boji. ki trajajo že dva tedna in ki imajo namen obkoliti Madrid; in 3. Najnovejša ofenziva, ki ima namen prebiti črto pri Aragonu in dospeti do Biskajskega zaliva. Z vseh front prihajajo poročila o velikih izgubah za fa-šite. Pri napadu na Portal Ru-bio, kjer je šlo v boj 10,000 fašistov, je bil uničen del ška-dron marokanske kaValerije. Na fronti pri Teruelu, kjer so republikanske čete prešle k protinapadu, je bil sovražnik prisiljen umakniti se v svoje prvotne postojanke. LONDON, Anglija, 22. feb. — Reuterjeva časnikarska a-gentura naznanja, tla je v Ma-lago in Algeciras dospelo 6000 marokanskih vojakov. Marokanci so so izkrcali ravno iv času, ko so evropske države vstavile nabiranje prostovoljcev za Špansko. GLJON, Francija, 22. feb-Republikanci so napadali Ovie-do ter so dospeli v notranjost mesta. Republikanci sedaj popolnoma obvladajo železniško I zvezo z mestom. 3e STemčija dovolj močna za voj-,'ro in je popolnoma pripravljena na njo, ako bi se pričela. Govoreč v spomin na dva milijona nemških vojakov, ki so padli v svetovni vojni, je rekel fcldmaršal Blomberg: "Pripravljeni smo na uro preiskušnje. katera ura pa n • bo udarila na naše prizadevali je." Blomberg je govoril v pruski operi pred kanclerjem Hitlerjem, diplomatičnim zborom in vet ran i. Blomberg je rekel, da je na zijska politika miroljubna, toda je takoj dodal, da je Nemčijo dovolj močna, da se ji ni treba bati vojne in se ima za to zahvaliti kanclerju Hitlerju. Svoje poslušalce pa je pozival. da naj opuste .vsako sovraštvo m naj skušajo odvrniti strahote vojne. BLOKADA ŠPANSKE SE JE PRIČELA Stroga prepoved proti prostovoljcem je stopila v veljavo. — Francija je postavila v Pirene-je močno stražo. LONDON, Anglija, 22. feb. — Prepoved proti prostovoljcem za katerokoli stranko na Španskem je stopila v veljavo v soboto opolnoči. Prepoved je popolna, ko se je slednjič drugim državam še pridružila Portugalska, ki je šla celo tako daleč, da je pozvala vse svoje državljane, ki se nahajajo na Španskem, da se v enem mesecu vrnejo d"inov. Devet držav — Anglija. Francija. Nemčija, Italija, Portugalska. Belgija, Švedska, Oe-hoslovaška in Grška — so prevzele nalogo, da vstavijo vsako prihajanje prostovoljcev in orožja na Špansko. Kako vlogo bo pri tem igrala Rusija, še ni znano, toda njen delegat pri mednarodnem nevmeševalnem odboru je sprejel to prepoved. Portugalska je slednjič pristala in dovolila, da bo angleška komisija nastavljena na meji Portugalsko in Špansko in bo pazila, da ne greuo čez mejo na Špansko niti prostovoljci, niti orožje. Malo pred polnočjo je šlo iz Fiancije pri Perpignanu na Špansko 100 socijalističnih prostovoljcev na pomoč španski republikanski vladi. Pri Perpignanu je bil poglavitni prehod za prostovoljce, ki so hodili na Špansko. Odkar se je pričela španska državljanska vojna, je na tem mestu šlo čez mejo okoli 11,(XK) prostovoljcev. Prepoved je bila uveljavljena v času, ko se na strani španskih fašistov bori okoli 60,000 Italijanov in 15,000 Nemcev, na strani republikancev pa okoli 12,000 prostovoljcev različnih narodnosti. Ob 300 milj dolgi meji v Pirenejih je bilo ustavljenih 18 tisoč francoskih vojakov. — Francoske straže so tudi zasedle vsa letališča, oddaljena 50 milj od španske meje in ne bodo dovolile nobenemu aero-planu, da pride bližje kot 6 milj dO španske meje. Ko se prične 6. marca tudi blokada španskega obrežja, bodo prevzele službo angleške, nemške, francoske, italijanske, portugalske in ruske bojne ladje, ki bodo oddaljene od članskega obrežja 10 milj. GRAZIANI IN NJEGOVA DVA SPREMLJEVALCA RANJENI RIM, Italija, 22. februarja. — Med razdeljevanjem daril revežem v Addis Ababi so naenkrat pričele pokati ročne granate in poleg nekaterih domačinov so bili tudi ranjeni podkralj maršal Rudolfo Graziani, general Aurelio Liotta in koptski škof (abuna) Kyrillos. cem. Predsednik Roosevelt se strinja z načrtom, odobril ga pa še ni. Administracija hoče pač najti nekakšen nadomestek za NRA. Vsi delavci vedo, da je bila NRA dobra zanje; in da se je začel polom, icakorhitro jo je proglasilo sodišče za protipostavno. Za delavce vseh podjetij, ki pošiljajo svoje bla-go iz države v državo bo določena minimalna plača in maksimalni delovni čas. Podjetje, ki bo podpisalo tozadevno pogodbo, ne bo smelo najemati mladoletnih oseb. Vlada ne bo nobenega podjetja silila podpisati pogodbo. Ce bo vladna predloga vzakonjena, bo njene določbe izvajala posebna vladna komisija. WASHINGTON, D. C., 22. februarja. — V kratkem se bo začela kampanja za organiziranje delavcev, ki so zaposleni v industriji olja. Vseh skupaj jih Je nad en milijon. Med ne spadajo tudi uslužbenci gazolinskih postaj. Zaenkrat se še ne ve, kdo bo kontroliral organiziranje — ali Ameriška Delavska Federacija ali Lewisov odbor za industrijalno organizacijo. John A. Brophy, izvršilni ravnatelj Lewisove organizacije, je rekel, da je uspešen štrajk avtnih delavcev prepričal delavce v industriji olja, da je njihova rešitev edinole v priključitvi k odboru za industrijalno organizacijo. GARDNER, Mass.. 21. feb—James Roosevelt, najstarejši sin predsednika Roosevelt, se je danes za vzel za ratifikacijo amendmenta, ki naj odpravi za-mladoletnih. KONTRAKTOR OSUMLJEN V New Yorku je bil aretiran Samuel Rosoff, znani k on traktor, zaradi soudeležbe pri umoru unijskega uradnika Normana Redwooda. Redwood je bil v petek ponoči umorjen v bližini svojega doma v Teaneek, N. J. Oblasti so mnenja, da je bil umorjen iz maščevanja, ker je pozval na stavko delavce, ki so delali za Rosoff c MEHIKA NE BO KOMUNISTIČNA TUCSON, Arizona, 10. fel>. — Roman Yoeupieio, governer države Son ore, je rekel, da se »li treba bati, da bi postala Mehika komunistična, četudi se nahaja v Mehiki ruski revolucionar Leon T ročki. Vlada namreč ne bo dovolila Trockemu, da bi uganjal kakšno propagando. TAJNA SEJA JAPONSKEGA PARLAMENTA TOKIO, Japonsko, 19. feb. -— Danes se je vršila tukaj tajna seja japonskega parlamenta. Pri tej priliki so zvedeli narodni zastopniki vse podrobnosti o proračunu. Za narodno .»hrambo je namenjenih 427,-000,000 dolarjev. GEN. GOERING NA LOVU NA POLJSKEM VARŠAVA, Poljska, 22. feb. — Nemški zračni minister general Herman Goering je u-strelil dva divja mrjasca in tri volkove, ko je bil na lovu s predse« ln i kom Ignacijem Mos-ščikim. Po uradnem zatrdilu je njegov obisk na Poljskem popolnoma zasebnega značaja, toda, ker se je udeležilo lova mnogo poljskih visokih dostojanstvenikov, je imel general Goering priložnost razpravljata o nemško-poljskih odnošajih. KATOVICA. Poljska, 22. februarja. — List "Polonija'% ki ga urejuje bivši poljski ministrski predsednik Adalbert Korfantv, je bdi -vstavljen, ker je prinesel članek, ki je bil žaljiv za generala Goeringa. TUDI LASTNIK TOVARNE JE ZASTRAJKAL Delavci pri Frey Products Co. so pričeli "sedečo" stavko. — Lastnik tovarne stavka ž njimi. AMER. HUMORISTIČNI UST PREPOVEDAN V NEMČIJI BERLIN, Nemčija, 22. feb. — Ameriški liumoristieni list ii Judge" je v Nemčiji prepovedan. Vse številke, ki so iz- DETR01T, Midi., 22. feb.— Stavkarji pri Fry Product-Company pregledujejo pravila svoje organizacije, da najdejo kake določbe glede nenavadnega slučaja, ker je tudi lastnik tovarne šel na "sedečo" stavko. "Walter L. Fry, let stali lastnik tovarne, je v petek "sedel" na svoj stol, ko je zastav-kalo 142 delavk in 8 delavcev v njegovi tovarni. Poleg telefona je postavil di-van ter naročil kosilo za sebe in za stavkarje ter jim nazna nil. da bodo njegovi gostje, dokler se bo stavka nadaljevala. V nedeljo je Fry rekel, da bo r*a stavki za nedoločen čas in Loče industrijalcem pokazati, kako je mogoče skončati "sedečo" stavko. "Toda rad bi vedel, kaj hočejo delavci od mene," je rekel Fry. "Do sedaj mi še niso stavili nikakih zahtev, četudi irii je znano, da je rekel nek organizator United Automobile Workers of America, da zahtevaj o 20-odstotno povišanje plač, opustitev plače od kosa in!, 40 ur dela na ted^n. "Od mojih delavcev jih je samo 80 v tovarni in so vsi ravno tako razburjeni kot sem jaz. Nekateri delavci so v spodnjem delu tovarne in pregledujejo pravila, da najdejo kako določbo o stavki. "Ko bi bili takoj prišli k meni, bi bilo vse drugače. " Nekaterim se bo zdelo čudno, da je zastavkal tudi gospodar, toda meni se ne zdi prav ■n« čudno. Tukaj sedim, ker bi nil bojazljivec, ako bi sedaj od-čel pod obstoječimi okolšcina-mi. Tukaj sedim; da varujem svojo lastnino in da iznajdom, kaj želijo moji ljudje." Atentat je bil izvršen v potek popoldne, ko je maršal 0r;»-ziani z mnogimi domačimi o«i-ličnjaki razdeljeval v proslavo rojstva sina prestolonaslednika princa Umberta v cerkvah in mošejah med reveže darila. Te proslave so se udeležile vse italijanske vojaške in civilne oblasti ter koptski in nin-Lamedanski odličnjaki. Maršal Graziani se je gibal med množico brez vsakega spremstva. Ravno je med domačine pričel razdeljevati denar, ko so pričele pokati granate, ki so bile vržene iz srede množice. Graziani, dasi ranjen, je o-stal na svojih nogah in je dajal povelja za zasledovanje napadalcev. Pozneje pa je bil z avtomobilom prepeljan v palačo podkralja. General in abuna Kyrillos -ta bila mnogo molj ranjen i kot maršal Graziani ter sta se hropeč valjala po tleh. Odpeljana sta bila z ambulanco v bolnišnico. Kralj Viktor Emanuel \u Mussolini sta maršalu Grazia-aiju brzojavno čestitala, da ja ušel smrti ter izrazila upanje, da bodo tudi ostali ranjenci o -krevali. Komaj prejšnji dan se je maršal Graziani vrnil z dolgega nadzorovalnega potovanja, na katerem je prevozil 3000 kilometrov. Po svoji vrnitvi je rekel: "Na svojem potovanju sem se preprečal, da povsod *''ada popolni mir. Prebivalstvo je povsod za Italijo." Navzlic temu, da se uradno \edno zatrjuje, da je Abesir.i- • ja pomirjena, vendar se tu in tam dogajajo nemiri in napadi. AMERIŠKI POSLANIK V MOSKVI ŽIVI RAZKOŠNO MOSKVA, Rusija, 22. feb.— Novi ameriški poslanik v Moskvi Joseph E. Davies in njegova žena živita zelo razkošno in prirejata pojedine, pri katerih so gostje postrežem z jest vi na mi, ki se izdelujejo v tovarnah poslanikove žene in ki vsak teden rv velikih množinah prihajajo v Moskvo. Žena s ponosom nazivlja svojega moža "njegova ekselenoa, poslanik." SO šle po 28. februarja 1933 podvržene tej najnovejši sod-nijski odredbi. Advert^^ in 'Glas Naroda* WBVVZ™ New York, Tuesday, February 23, 1937 THE LARGEST 8L6VENF DAILY IV VSTA. 'Glas Naroda" (A Corporation) Owned and PnUIabed bf 9L0VENIC PUBLISHING COMPANY Prank Sakser, President Place of business of the corporation and sddressss of abors officers: Bit Wsst IStfc Strast, Baraagk s( Manhattan, Nov Xscfc atjt N. I. GLAS NARODA (Valee ot tbe People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays IBs ceio leto velja sa Ameriko In Kansdo .....................96.00 Ka pol leta.................... $3.00 Sa fptrt leta .................. $1.90 Za New York sa celo leto......97.00 Za pol leta.................... 98.50 Za Inozemstvo sa celo lete......97.90 Za pol leta.................... 98.60 Subscription Yearly 96.00 Dopisi bres podpisa ln osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli poftiljstl po Money Order. Pri spremembi kraja naroCnikov, prosimo, da ne nam tudi prejšnje blvatfMe naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Advertisement on Agreement 'Glas Na rods" l*oaja vsaki dsn IsraemM nedelj ln praznikov "OI.A8 NARODA". 216 W. 18th Street, New Yark. N. F. Telephone: CHelsea 3—1242 KOLONIJSKE ZAHTEVE NEMČIJE Iz Slovenije. Xajvečji anirloški finančni in gospodarski list "The Banker" >»• ha vi v obširnem članku z nemškimi kolonijs'kimi zahtevami. Na osnovi statističnih podatkov o surovinah prihaja do zaključka, da Nemčiji vrnitev bivših nemških koloni j ne bo ni* koristila, ker «■» njene potreba surovin mnogo večje, kakor ]»a bi jili mogla dobiti v teb kolonijah. Vsa nemška industrij i je preusmerjena v vojno industrijo in je zato razumljivo, da jina ogromne potrebo >nrovin, saj izda Nemčija skoraj milijardo funtov za oboroževanje. Z vrnitvijo bivših nemških kolonij ne bi bilo kritih niti 15 odstotkov nemških potreb surovin. Pri torn je treba po mnenju pisen upoštevati tudi finančno stran kolouijskcga problema. Nemčija l• 1 morala v primeru vrnitve bivših nemških k doni j izplačati odškoaniiio kolonistom in mandatnim državam za izvršene investicijo v poslednjih 19 letih, kar znaša težko milijardo. Na ta način dobljene surovine bi postale za Nemčijo Mino drage. v~« pa ksiže, da Nemčiji no gre toliko za surovino, ki jih lahko dobi drugod, kakor za to, da dobi v Afriki vojaška letalska in pomorska oporišča, odkoder bi mogla izvajati velikopotezno akcijo za pridobivanje novih kolonij po zgledu Italijo v A bosi ni ji. Anglija pač nima nobenosra interesa, da bi tako nemško politiko podpirala. Nemčija je imela v Afriki Togo, Kamenin, Vzhodno in .Tugozapa»lno Afriko, v Aziji kitajske koncesije in dol Nove Gvineje, nadalje Bismarckov arbipel. Samoti. Karolinško, M>.-r'jansko in Maršalsko otočje. Od teh kolonij so dobile po versajski mirovni pogodbi Francija dve tretjini Toga in štiri petine Kamenina, Anglija tretjino Toga, petino Kameruua in Vzhodno Afriko, Avstralija Xovo Gvinejo, Bismarckov arbipel in Salomon.-ko otočje. Nova Zelandija Samoo, Belgija Ugando in Urundijo. Japonska pa Karolinško, Marijan-ko in MaršaIsko otočje. Potemtakem je dobil britanski imperij 78.5, Francija 19.5, Belgija 1.75, Japonska 0.25 odstotkov nekdanjih nemških kolonij. Za najbolj bogati nekdanji nemški koloniji veljata danes angleška in vzhodna Afrika ter francoski del Kameruna, v katerega so Francozi po vojni investirali ogromne kapitale. so našli železničarji ob prihodu osebnega vlaka iz Trbovej. Vlak mu je zdrobil lohanjo, odrezal levo nogo in zdrobil desno stopalo. "ustrelil sem sina!"... V vas? Vrhtrebujem se jo 4. februarja okrog 23. ure v hiši uglednega posestnika 50-letnega Franca Planinska pripetil krvav dogodek. Oče, ki je lovec, je v prepiru in veliki razburjenosti ustrelil z lovsko puško svojega 26-letnega nezakonskega sina Lojza Moravca. — Strašni dogodek so je pripetil v veži Planinškove hiše. Lojze Moravec jo živel pri svojem očetu, ki je ustvaril lepo družinsko ognjišče in ima v zakonu več otrok. Lojzova natura jo bila nekoliko čudna. Fant je hotel imeti vsega, predvsem pa denarja. (V mu ^a oče ni hotel ali ni mogel dati. si ga jo proskrbel sam. Polog toga jo imel fant ra'zmerje z nekim dekletom, kar domačim ni bilo po volji. Zaradi vsega toga so bili v hiši prepiri na dnevnem redu. 4. februarja je prišlo v napetem razmerju med očetom in sinom do žalostnega zaključka. Razvil se je sept hud prepir in sin je skočil v vežo, da na'pade očeta z gozdno sekiro, keku, kjer .so se s plazili v "Oče pa je v razburjenosti po-vlak, ki naj bi jih odpeljal čez I grabil za puško in sprožil. Sin mejo v Italijo in dalje proti de-j je bil zadet v trebuh in so je želi, kjer cveto oranže in po-'zgrudil oblit s .krvjo na vožni tlak. Za silo so ga obvezali in nato takoj prepeljali v novomeško bolnišnico usmiljenih bratov, kjer so ga operirali. Dobil je v trebuh okrog 25 svinčenih zrn, ki so mu poškodovala črevesje, jetra in tudi želodec. Zdravniki nimajo nade, da bodo nesrečnemu fantu o-hraniii življenje. true, ki so hoteli v Španijo Trije mladi gostje, trije svetovni potniki so se pojavili 5. febr. v spremstvu orožnika, ki jih je pri vedel z Rakeka, na upravi policije. Bili so ključavničarski vajenec Bogdan Rošek, trgovski vajenec Ivan Horn in melianiški vajenec Zdenko Roifšič, vsi doma iz Slavonskega Broda. Pred meseci že so pobegnili od svojih staršev in skrbni'kov in so napotili v širni svet. Krenili so proti morju in prehodili vso Dalmacijo. Vmes so pridno pisali dnevnike in beležili vse, kar so doživeli. Zabeležili so celo, kje so v sili ka^j izmaknili in kako so se potem skri-A-ali pred orožniki. Pozabili tudi niso zapisati, kdaj *n kako so hodili v Splitu in drugod na Borzo dola, kjer so prosili podporo in jo večkrat tudi dobili. Vestno so zapisovali mladi pustolovci tudi kolikokrat so se vtihotapili na ladje, da bi so odpeljali v tuje dežele. Imeli so pa smolo in so jih vsakokrat zalotili ter zapodili nazaj na suho. Nedavno so pa sklenili odpeljati se v širni svet z vlakom. Obrnili so Dalmaciji hrbet in prišli v Slovenijo. Sklonili so mahniti jo v Španijo. G. febr. so so znašli na Ra- IMAMO V ZALOGI BLAZNIKOVE Prati ke za leto 1937 Cena 25c 8 poštnino vred. "Glas Naroda 216 West 18th Street New York, N. Y. 9? Zadeva, ki jo sedaj preiskujejo je vzbudila v Celju in okolici veliko senzacijo. ODKRITI VRELCI MINERALNE VODE V Zbeloveni pri Poljčanah so »nlkrili izvirk«* mineralne vod«*, ki izvirajo na precej močvirnatem travniku neke.ua tamkajšnjega posestnika. Do zadnjega časa so za to le vedeli pastirji, kajti voda je pn.ee j slana in za«to jim jo živina ob vsaki priliki vhajala jo pit. Voda, ki jo bila sedaj poslana ''11 igijonskemu zavodu'? v Ljubljano v -s vrh o analize, v bili mineralni vrelci znan? :>.« takratnim prebivalcem Diavinj j sko doline. Iz Jugoslavije. Z vrelim lugom polil ženo. V, vasi Roviščii blizu Bjlo vara živita zakonca Milan h Marija Novak. Poročila sta s« šole nedavno in mož je post*', na žono ljubosumen. Na sveč inico se jo vrnil domov šele zve čer in jel ženi očitati, da nu je nezvesta. Končno je pogra bil lonec vrelega luga in poli z njim žetoo. da je oslepela n: eno oko, izgubila bo pa najbri tudi dingo. Poleg tega jo ln. strašno razjedo! njena lopa lica V smrt zaradi nesrečne ljubezn: V Zagrebu se je zastrupila Intnn .Tnllrn .Tnlir^ .Trwruvn * • • i ■■»' '-a** Peter Zgaga Pred kratkim sem vital, da natakar našel v restavraciji listnico, v kateri je bilo $1300. Kot poštenjak jo je oddal lastniku. lil lastnik jo dal natakarju |H»tdes<>t centov nagrade. Natakar s«.* je sedaj menda prepričal, da se poštenost ne izplača. * Nekega angleškega fabrikan-ta jo povabil v Pekingu na i>bod kitajski mandarin. Kabii-kant je z vesoljem zauživa! čii-ilna jedila. Ko so položili predenj pečenko, se mu je naenkrat pojavila nu.m i, «.'«•» je mogoče to pečena mačka, kajti kot znano, Kitajci kaj radi jedo mačke. Au«rlež jo hotel prepričati, kar pa ni bilo lahko, kajti on ni znal kitajščine, mandarin p*i angleščine ne. Zato je pokazal na pečenko in vprašal: — Mijav.' Mijav Kitajec je zmajal z glavo in odvrnil: — Hov! Hov! * Z dvajsetimi leti človek zabavo požira; ko je star trideset let, jo je; ko je star štirideset let. jo uživa, ko jih ima petdeset jo išče, s šestdesetimi leti jo pa pogreša. * Prišla je v Zagreb obiskat svojo sestro. Bila je zaljubljena v nekega fanta iz Bihača, ki pa jo zapustil. To jo je tako potilo, da so jo napila lizola. Prebijali so jo v bolnišnico, kj4ir je kuialu izdihnila. Tragedija na svatbi. V Gornjem Raikovcu pri Kar-lovcu se jo odigrala na svatbi pretresljiva tragedija. Med svati pri kmetu Stj^mnu Mi-haliču je bil tudi M i jo (Vetko-vič, ki je od veselja streljal z revolverjem. Ko so mu revolver ni hotel sprožiti, je po«i'e-dal. kaj je z njim, pa ni bi1 dovolj prevrd«4n. Naenkrat jo počil strel in krogla je zadela seljaka Krn njo IVtroŠiča naravnost v čelo. Tako j<* it« -mestu svatbenega veselja zavladala v hiši žalost. Ledena plošča preprečila samomor. V Dravi pri Os i joku si je hotela končati življenje kuharica Mrija Jurkovič. Skočila je v vodo, pa jo jel a klicati na pomoč. Rila hi utonila, da jo ni rešila življenja led«»na plošča, na kateri jo obležala in voda jo je nesla naprej, dokler ji niso prihiteli na pomoč. V smrt j«1 hotela zaradi obupnih družinskih in gmotnih razmer. DENARNE POS1LJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V JUGOSLAVIJO tm $ 2.55 ____________ Din. Iff $ 5.0«_________Din. ««• I Ti«______Din. fff $11.70 ______________ Din. 50f $23.0« ____________ Din. 100« $45.00 _________Din. 2000 V ITALIJO Za % 6.50 ______________________Ur 100 $ 12.25___________Ur 200 S $0.00_________Lir 600 $ 57.00 ____________________________Lir 1000 $112.50 ___________.... Lir 2000 $16730_________Ur 300« kajo granate. Imeli so pa smolo tudi tu. Spet so jih zalotili in jili aretirali. Zaslišali so jih že na obmejnem komisarijatu, nakar so jih privedli v Ljubljano z vso njihovo prtljago, zemljevidi in ljivbavntmi pismi, ki so jih nosili s seboj. Mlade pustolovce bodo poslali nazaj k njihovim staršem in tako zaenkrat ne bodo mogli na pomoč ne generalu Francu ne vladni vojski. OBUP MLADEGA RUDARJA Metorčeva družina v Studencih nad Hrastnikom je ena izmed najstarejših rudarskih <1 nižin. To družino zasleduje kruta usoda. Pred nekaj leti je izgubila hčerko Minko, ki je zaradi neke malenkosti obupala in se v Celju vrgla pod vlak. Kmalu nato je iz žalosti zaradi izgube ljubljene hčerke skočil v prepad rudniškega kamnoloma njen oče in obležal mrtev. 3. februarja pa je skočil pod tovorni vlak, ki je vozil proti Zidanemu mostu, na hrastriiški postaji 26-letni sin Pavle, ki je bil kot rudar zaposlen v ojstrškem obratu. Zvečer je še tožil svoji poročeni sestri, da je nesrečen in da mu ni mogoče več živeti. Sestra ga jo tolažila a ni niti slutila, kaj namerava. Obupanca £ EE BE CENE BEDAJ BIT BO MENJAJO 80 NAVMDENM CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GOBI ALI DOLI b Izplatilo vetjih oMk«v kot zgoraj navedeno, bodisi ▼ dinarjih ali Urah itvdjDjcM ke boljše pogaja. IZPLAČILA V AMERlfiKIH DOLARJIH Za bplatila 1 »v— nora*« poelad_9 I.H ti«—- " " in^ $40.—' " " ZZIZZZZ1$4L» fMu— " " _$SLS0 Prejemnik doM ▼ starem krajo laplaOlc ▼ dolarjih. NUJNA NAKAZILA IZYRftBJEMO PO CAM* LETTER ZA PRISTOJBINO $L— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY MGlt. Naroda" NEW YORK* N. I prijatelja. 17-lotni Drairan Todorovič in 16-Ietni Jakob Vojič iz vasi Tlrvačan blizu Banjiduke sta bila nekoč najboljša prijatelja. Oba sta s«j pa do.tiš«^ zaljubila v neko dekle in to ju je raz- noči spal. dvojilo. I)«»kl»' j«» imelo enako rado oba in so ni moirlo odločiti n«* za eno.sfa m* za drnirepja, zlasti s<« n<», ker sta bila oba Pisatelji se večkrat zalete. Nekoč sem čital naslednjo krilatico: — Revež jo bil tako lačen, da od žeje ni vedel, kje bo po- Zdravnik je rekel pacijentii: — C<» nočete popolnoma o-.ulušiti, >e morate vzdržati vsa-i;eira vina. SENZACUONALNA ARETACIJA Pred 15 leti so našli oskrbnika kneza Windiscligratza v o kolici Konjic umoi-jeneg-a, in o-ropane.cra. Morilec je vze! svoji žrtvi okro«: 40,00() Din. V zvezi s tem umorom so ta'krat aretirali zlog-lasneira zločinca Di>l-^anoča. Zaradi raznih zločinov in sodelovanja pri umoru, je bil Dol^anoč obsojen na dosmrtno rabijo in oddan v mari-l>orsko kaznilnico. — Pred dnevi pa so celjski orožniki zvedeli, da je žena 50-letneo irlavi. Ha se jr zgrudil in kmalu izdihnil. Videč kaj j<* -toi'1}, jo fant zl>ežal v ^ozd. kjer j«» ostal vso noč. Zjutraj so era pa orožniki prijeli in izročili sodišču. Otrpel hrbet? Dobite dobrodošlo in hitro odoomoč s par vdrgnenji. PAIN-EXPELLER je bil uspešno rabljen izza !*ta 1SC7. naroČite se jnl: •4 glas KARODA", NAJVEČJI Si O SfCI DNEVNIK ^ DRŽAVAK Piruhi... SVOJCE IN PRIJATELJE V DOMOVINI NAJBOLJ RAZVESELITE ZA VELIKO-NOC, CE JIM POŠLJETE DENARNO DARILO DENARNE POSILJATVE v DOiviOVlNO IZVRŠUJE TOČNO IN POCENI — Potniški Oddelek "Glasa Naroda" 216 W. 18th Street New York City Posiljite takoj, da bodo dobili za praznike! NE BEGU PRED POPLAVO Prizor, kot ga vidite na sliki, so bili tekom poplave v porečju reke Mississippi na dnevnem redu. Poplavljenci so v največ slučajih za mogli rešiti samo golo življenje. Možak je malo pomislil, na-lo pa odvrnil: — Nak, rajo sem popolnoma tfluh kot da bi vino pustil. To, kar pijem, je namreč dosti boljšo kot na tisto. ! ar slišim. * V Nemčiji je .vprašal učitelj >olrrčka: — Kako visok je Hitler? — Pet čevljev, — odvrne fantek. — Kako pa veš, da p»*t čevljev. «— Moj oče meri šest čevljev, pa jo zadnjič rekel, da inni Hitlerja do tukaj. In deček jo pokazal na vrat. \ * Govornik jo rekel: — Zob časa jo osušil že marsikatero so!-5r o.. . * Ko je sovražnik žensk opazil na drevesu obešenko, je za-mrmral: — Želel bi, da bi vsa drevo- ~a rodila take sadove. * Stavek v romanu: Sleclil je svoji srečni zvezdi, ki j«1 zasledovala vse življc-njo. * Dvajsetletno dekle, ki se poroči s petdeset let starim moškim, lahko brez posebnih težav nadomesti svojega moža z dvema fantoma, starima po petindvajset let. * Kaj je z vremenom ? V New Yorku hodimo goloroki in se v februarskem solneu skoro potimo. Bolj proti Zapadu je pa še bolj čudno in zagonetno. Iz Barbetrona mi naprimer poročajo, da se je prijatelju Vidergarju letošnje regTatovo vino učistilo in da moram prav kmalu priti, 5e ga hočem poku-siti. Bom prišel, le prisparaj ga par kozarcev. Kama bodo prav prišli pred no se v tvojem varstvu podam na tisto težavno toda prijetno in že lani obljubljeno pot. r* j J »fx M »« n L 51 V . V A R V 2 2T " New York, Tuesday, February 23, 1937 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UA.1. O H Kratka x. ljeskov: NEUMNEŽ 1 ~ 1 « - L. Ganghofer : ^^ sit Grad Hubertus ifUM :: Roman :: do, jaz )>a bom .skočil v pisarno in zate prosil. Xeniiira se te bo le Bog usmilil ,ti strahopetne/., ti." Irno je stekel v graščino in ko se jt. pozneje vrnil, se je smejal. 14Xo. oPtruša, pogum! Ne bodo te kaznovali!' ' Petnišn mu je verjel in ni šel v pisarno. < >skrbnik jo vprašal zveecr. ali so odšteli past*'*« ku šibe in ali so bile izdatne? Zve-del je, da j«' vse v redu, pa je bila stvar končana S<*|,» p»>-/a«-j«» j»- odkrilo. da -«• je bil javil Panjka name<4.i IVtra.j Wi so se mu smejali Peter je i le o*tal nekaznovan "Kaj se hoče," je rekel o--krhnik. "(•(• ga je ta btdak re->il. Ne bom oba karneval za run in isto." No, al i ni bil res * neumnež,' ta naš Panjka .' Na ta naein je živel dalje in dočakal krimsko vojno leta IS.).'!. Itazpisali so novačenje, matere so objokovale sinove. Na kmet ill so bili vsi obupani. Vojaki so takrat služili 25 iet, J o rej s/) bili izirubljeni za svoj-ee. Panjka. ki je takrat dorasel, je *el nenadno li grašea-ku in se prostovoljno prijavi k vojakom. Vsi ugovori so bili zaman. Ponavljal je samo: "Mar ne slišite, kako se we joče? .laz pa sem božji Ijublje-nec, nihče se ne bo jokal za me-, noj. Zato tudi moram odriniti.! Prišt-edil bron naši vasi vsaj| » nega od določenega števila j novačkov. Komurkoli bo že s; tem pomaga n o." Kaj se hoče. Oskrbnik ga je odpravil v mesto. Ko se je vrnil voznik: so bili vsi radovedni. ali se niso smejali novački neumnežu. Zvedeli so. da je Vilo prav malo smeha. Panjka je nakupil za dva rahlja, ki ju je prejel za na ]Mit, belega kruha, razdelil po en hleb vsem tovarišem, a pozabil nase. < )i>-darjeni so zmajali z irlavami in mu pričeli lomiti polovice hlebčkov. A Panjka i«* pri-VI v zadr<*go in samo jwmavlja!: 4*Nikar, bratei, saj vam ni-s»-m hotel kaj vzeti! Le Vjte. na zdravje." Vsi so ga hvalili za prijaznost. Prihodnje jutro je pr\ i vstal, pomote) voji»s lice in ii;i-loščil vsem starim voj.ikom škornje. Zopet s<» jja hvalili., stari vojaki s« vprašali voj-l 104 "Otrok! Ljubi otrok!" Razburjeno je prijela uospoilična Kleesberg Kiti za roko. "Sedi sei.i k meni! Primakni si stol!" Kljub temu pozivu {•a 11 i izpustila Kitine roke, temveč je pritegnila dekleta k sebi na na>lonke. "Povej mi odkrito in pošteno— * " Kaj -" "Ali veš zakaj naju gospod Forbeck tako iz >e nada zapušea."' "Seveda veni! V prvem tionntku me je ta • te v resnici nekoliko zmedla, ker ui>em nie mislila. In se ne spomnila, kar je edino možno. Kiti je pritajila urla^. "Veeraj mi je pisal Ti -ilo. Veš. Tas in Korbeek sla prijatelja. In Ta-L-a je za nekaj prosil. in zato mora danes • Monakovo. In pravim ti. uro s pod Korbeek ravna zelo lepo, da ho«"e brez obotavljanja izpol :i'ti ]>rošnjo mojemu bratu. Povem ti to, tla se zaradi Korbeekovega odhoda ne boš vznennv-! jala. A prosim te. ne sprašuj me zaradi Tasa! Zvedela boš š,. dovolj zgodaj." (tiindi Klee-berg iii bila menda ni«*- radove- • dna. Vprašala je samo: 4*Ali misliš, vojo sliko. {Zato |»otrebuje pokrajine — in se mnogoka; • drugega."' ' "Da. otrok, mora se v.-niii. In pravim ti. ia slika bo vzbujala -e pozornost!" ' "t) ti poznavalka umetnosti! Toliko razr-iiiiMii tudi Jaz." "Čuti bi bila morala, kako je govoril Werner o njegovih zmožnostih. In kar zadeva nj-*-gov značaj—" (Jundi Kleesberg je bila vedli«* •boli čudna v -voji razburjenosti. "Nočem g« voriti o njegovi zunanji postavi, čeprav je tudi ta — kako bi rekla — vredna pogleda. Xe j»< znam tvojega okusa — a meni >e zdi lep." "Lep* Kiti je pomislila. "Xe. Gnndi! Pre ve«"« -i rekla. Samo njegove oči — da. v tem j utegneš imeti prav. njegove oči mi lepe." j "To je čudno:" je o-npnila Kili. "V pozm--; /a n ju ljudi se nisi nikoli posebno izkazoval:1 Tu zdaj znaš na mah tako dobro prepoznavati j značaje — tako ostro in točno — presenečen;; I ♦ * sem ! (Jundi Kleesberg se je tega priznanja tako i razveselila, da ni zmogla nobene be>ede. Svet h je pogledala Kiti in ji božala roko, kakor da i bi ne bila čula nepričakovanega pokloua, tem \ t r zaželjeno novico. Kiti >c je zavzela, teta jo je očitno razumelu popolnoma krivo. "(Jundiea, kaj ti je neki.'" "Ali, otrok! IJili m> vendar tako lepi dtiev;. :"ar povedati ti ne morem, kako »c veselim na njegovo vrnitev. In veš. hi p,.^ utegnilo zgoditi, da bj bil zadržan "Zadržal '" Zdelo -e je. da je Kiti nalezla ''mine pet kmalu vi- '!e!a. Prav kmalu! Sanja -e ir: ......kem prese- •lečenju. Tas bo gledal!" Zdaj je 1 ila (inndi Klee-berg na vr>ti. e i" za zt-la. "Kiti?" A tedaj -e je obrnila z obrazom proti odprtemu «• k 1111 in prisluhnila. (>d vrtnega til»zi«lja je -kozi ttre-tni tlri'vo-r«-<| votlo zazvenelo -fin od gnidu. Werner je bil zaloputni! za -eboj železna re-tkasta vrata in ~t»»pii na e^-to. Z obraza "O mu je bral vrtoglavi p!f- njeirovib mi-li. kti j-.-, .-trmeč \ tla. krt-nil pr<»li va-i. Kt» j«' pri>pel dti Urueknerj;'.. zagletla! <•!» vrtni ograji kole->elj. ]vet«> uro. 11• l-'ttr-l>ec*k je l»i! menda uganil, kaj ta voz pomeiija— .•a kozlu so bile že ualt»žene jmtne torbe in s vezenj s slikarskimi p<»t reb^einami. Werner .ie pohr.el v bišo in j»o >topnieah v 'i!ornjieo. I n-čobno -^a je zajelo. Na mizi .je ležal velik -vitek v -iveiti ovojnem papirju — lika. 1\«» je NVerner v>teir> 1 ji 11 < i! ž ■. 11 et onemu pometati hlev, napajati' živino, voziti ali cepiti drva. Prvi j«' vstajal in zadnji je šel spat stradai je in prezebal, a ventlar se nikomur ni smilil: "Kaj mu je, saj je neumnež." so pravili vsi. Kravja dekla, pri kateri je bil na hrani, je prejemala njegov «H živil, a obdržala je v«*-: krompir in kumare za lastne otroke. Panj ka je otepal sani suhi kruli z votlo, a ti i koli se r.i pritožil in ničesar ni zahteval. "Saj sem sit. hvala Bogu. ka.j bi, še!" j« stalno odgovarja' vsem, k* .t; ga opozarjali na nj^gjve pravice. Ali ni bil res neumne/.' Imeli smo jai:o -trogega o skrbnika. Ve luo j«» stikal, ali ni kje kake neoj.-.ra^sti, «la r»i koga kaznoval To ga je ves lilo. Nihče ni «v.*< I prositi od-]juščenja, ker tega ni maral in bi samo z\*išal kazen. Nekoč [Kileti je ogledoval oskrbnik rraimino, videl, da so zašli noter mlasli žrebčki in jo po-mandrali ter je seveda zdivjal. Tt> leto je |>asel žrebce dvanajstletni Petrnša, dokaj šibek in razvajen sin prav one kravje dekle Arine. ki je za lastno de-co obdržala Panjki namenjeni krompir. Ko je šel zgodaj, ši* "po rosi" na pašo, ga je začelo zob. f. Z vil sc je v klobčič pod !; val in je zaspal, pa ni videl, k.f so žrebčki. Oskrbnik ga je cp"»zil z bičem i n na' rekel: "Parjka naj sani ostane pri čredi, i; pa pojtli takoj v pisarno in po - ei, naj t"» dajo pet in dvajset |>et šib. Ce pa ne IkiŠ tega opt*.vil, pred«:i se ne bom povrnil, dobil lurš dvakrat več v moji navzočnosti." R«kel je in se od|>eljnl naprej. A Pet niša je izbruhnil v jok, ker še nikoli ni bil kaznovan. Tožil je Panjki, da ga je strah in da bo rajši skočil v vodo. Panjka mu je prigovarjal, da moramo vsi trpeti, da je tudi Kristus bil bičan. A ko je videl, da je vse zaman, je dejal: "No, Pot ruša. pogum! Ne nika, ali ni nenmvjt? Vojnik je odgovoril: "Ni j>ravi bedak, a. ... a je od rojstva tak." Parjka je ostal bedak tudi ;> i oni ih. Ko ie.bi! p-» vojni izjonmo in zgodaj odpuščen, je po sta*' navadi zopet ta1 past:r. Sel je za konjarja k > t epu nn fatarom. ndrinil j<* tja iz Penze in več let pajsel konje nekje daleč v peščiin ob Kapiškem morju. Njegov gosjHHlar bogataš Khan OžiingaT j«' v presledkih prihajal s konji na ruske sejme in se takrat na videz pokorno obnašal. A doma, v stepi, je delal kar je hotel in delil življenje ill smrt. Nobena oblast ni segala za to daljavo. Toda poleg njega s,» živeli še drugi samo-j ašneži. Nekoč se je prikazal neki Habibnla. drzni kmnjski tat. in j«* Klianu Džangarju u-grabil veliko najboljše živine. Dolgo m* je smejal zasledovalcem. A nekoč so se sprli Ta-tari. TTabibnla so pri spopadu lauili in ujeli. Khan Džan gar ie takrat slučajno hitel T Penzo na sejem in na noben način ni mogel odložiti potovanja, da bi obsodil in did neusmiljeno u-smrtiti Habi'bulo v svarilo o--talim konjskim latm'om. Ker ni maral Khan Džangar zamuditi sejma in se tudi ne sniti s Itabibulo v območju ruskih oblasti, jf sklenil pustiti Panjko z enim konjem in ranjenim v konjske spone uk h'njenim HabHuilom ob nekem pičlem studencu. Pustil mu je nekaj prosa in meh z vodo ter strosro naročil: "Čuvaj mi tega moža kakor lastno dušo. Si razumel?" "Menda!" — je odgovoril Pan jka — "bom že opravil." Khan Džangar je odhajal s svojim rodom, Panjka pa je prič"I govoriti Habibnlu: "Vidiš, kako dab-č te ie pripeljalo tvoje tatiintro! Ti si vt lik junak, a slnb«) si naletel s svojim junaštvom. Ali ne bi rajši krenil na boljšo pot ?" "Ztlaj je že prenozno." mu je odgovoril TTabibala. "Kaj se to pravi "prepozno?" Samo sklep moraš storiti, a vse drugo pride samo od -ebe. Mar nimaš iste duše kakor vsi drugi ljudje? Opusti samo zlo. in ti bo takoj ]>om;i-gal Bog k dobri in dejanjem." "Ztlaj je že prepozno," je (Nadaljevanje na 4. strani.) MORNARJI DEMONSTRIRAJO LETNIK KER2ETOVEGA "ČASAf dobi tisti, ki nam posije POLLETNO naročnino za novega naročnika. Kdor nam pošlje CELOLETNO naročnino z a novega naročnika dobi D V A LETNIKA "ČASA". NA RAZPOLAGO JE LE SE NEKAJ LETNIKOV, ZATO SE POTRUDITE IN POŠLJI te Čimprej Vsak letnik obsega nad 400 strani najzanimivejšega čtiva: po vesti, poljudnih razprav — političnih in gospodarskih —} zanimivosti in koristnih nasvetov. NAJBOLJ PRIMERNO IN PRIPRAVNO CTIVO ZA SE-PANJE DOLGE VEČERE UPRAVA "Glasa Naroda" ZVIJAČA ZALJUBLJENE ŽENE. Pred nedavnim je prišla v Pa. riz mlada, mična angleška artist ka in se tam zaljubila preko ušes v znanega kiparja. Zdelo se je. da ji je sreča naklonjena in že po kratkem času sta se oba poroč la. Toda ta sreča ni trajala dolgo. Kiparju je postalo zakonsko življenje kmalu nadležno in je iz-posloval ločitev. "Ženska, ki se neprestano vrti okrog mene, me moti v ustvarjanju," je izjavil pred sodnikom. Mlada žena pa moža, katerega ljubila, ni mogla pozabiti. Ce bi mogla samo enkrat govoriti z njim med štirimi očmi, bi se vse poravnalo, si je mislila. Toda njeni ]>oskusi, da bi prišla do kiparja, so bil* zaman. Kadarkoli se je pojavila pred njegovim stanovanjem, je našla vrata zaklenjena. Končno je slučajno zvedela, tla se namerava nje bivši mož preseliti v drugo stanova llje. Tedaj je naj prvo pozvedela, katera tvrdka mu bo prt peljala opravo v novo stanovanje. Nato je enega izmed nosne n- z dobro napitnino pregovorila, da jo je s kril v neko omaro in jo vtihotapil tako \ stanovanje. Pariški listi sedaj poročajo, da je zvijača zaljubljene žene uspela v polni meri. Posrečilo se ji je. da je svojega bivšega morja prepričala, dn ni imel prav. ko se je dal od nje ločiti. V kratkim se baje izno va poročita. STRAŠEN SAMOMOR. V madžarskem Kenveriju je izvršila neka mlada, nedavno omožcna kmetica nenavaden samomor. Ko je bil njen mož' z doma se je slekla do golega, j šla v najhujšem mrazu na dvo I rišče ter si tam prerezala tre-j buli s kuhinjskim nožem. Nato si je prerezala še žile na rokah. Nezavestno so jo sosedje odnesli k zdravniku, ki je odredil prevoz v bolnišnico. Toda j mlada žena očividno ni hotela j živeti. Kti so jo pustili v bol-! nišnici nekaj trenutkov brez ' nadzorstva, je vstala s postelje i in se zavihtela z balkona tretjega nadstropja v globino. Obležala je mrtva z razbito loba-. , njo. Nedavno je vprizorilo v WashLngtonu nad tisoč dvesto mornarjev demonstracijo proti predlogi senatorja Copelanda. Če bi bila predloga vza ko«njena, bi se njihov že itak slab položaj Se poslabšan. "GLAS NARODA*' pošiljamo v staro do-- movino. Kdor ga ho-I če naročiti za svoje I sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. 19 3 7 SLOV ENSKO-AMERIK ANSKI KOLEDAR 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA 50 CENTOV Naročite ga danes. Slovenic Publishing Company New York, N. Y. 216 West 18th Street ; '..S — ULZB NZllVVV New York, Tuesday, February 23, 1937 THE LTARQE3T 13WVTME VA1L7 TN V33. TAKO CAMA ROMAN 11 2IVUERJA ZA "6LAS NARODA" PRIREDIL: I. H. idlDE 44Prosim mati, lie bodite hudi, da sem prišla tako pozno. Itiiani slabo vest," pravi Helga, ko odpre vrata. Toda te besede ji zaniro v ustih in osupla obstoji in drži za kljuko. Jjopar za igranje tenisu ji z velikim i\>|wrtom mu razloži položaj, in s skrbnim nemirom čaka na njegov prihod. Pozneje s strahom gleda v zdravnikov drugače vedno tako prijazni, odkriti. s»«daj pa tako neprodimi obraz. Umikaj s - jlelginemu pogledu, dasi jo ljubeznivo boža po lieu. 44 Vse l>o še dobro," jo tolaži in Helga se oklepa teh be-s»ed. ne da bi videla v njih dvojnega pomena. Zilravnik je mater z močnimi rokami dvignil in jo položil v j m »s tel jo. 44še enkrat l>om prišel. Ilelgn." pravi in ko ji da nekaj! navodil, se poslovi. I Zadnji solnčni žarki padajo v lepo, prijazno sobo, zadene- i jo r avno |**>teljo bolne žene in lioiLMmljeno j>oktržejo, da je; v nj» ne poteze Vsemogočni že zaklesal svoje pisanje. Helga se trudi okoli matere. Prigovarja ji: "Mati, ali in razumete?1' Slalni k ima nje je bil odgovor. Nemirno premika materino roko po odeji in njen obraz razodeva muko in ip-tuir. Raztrgani glasovi grgrajo iz zatognjenih ust; toda jo»M*ne razumljive besede ne spravi iz sebe, če se še tako trudi. Ke je imela n« kaj na sreu. kar bi rada |>ove4ečiiie, muke in prošnje. V obupu namiguje Helga na to in ono. Ne! Vedno mn-jiHijp 7. glavo. Boža materina liea in roke, kar ji no hiranje. Ure potekajo. Nastati«* noč. No|>opie*»n strah stiska dekletovo sree. Zona spreletava njeno tolo — ali ni nekdo prišel v sobo in stopi I ijoleer nje? 44 Mati!" Helga poklekne pred materino posteljo in globoko v bla-: ino ]Mitične svoj obraz. Ali je slišala njen klic? Marti ]*>-staja Še lmlj nemirna, skuša se vzravnati z vsemi svojimi moč-i.ir. Na vsak način je hotela še nekaj povedati, ali |>ojafcniri. Ilči je moralni izvedeti, ni smela z j««zo misliti na mater, ki .'i j*4 želela satno v-e najlioljše. TVxla ohromeli jezik ji je od]H>vedal službo. Strašno je bilo gledati ta Imj. 44ljubi Bog, pomagaj saj!" prosi Helga v svo>mii strahu. Kaj je stopilo nenadoma v njeno, vedno tako mimo življenje?" Gary Cooper pravi: ee Navadni zdrav razum mi pravi, naj dam prednost tej lahki kaj i d "Malo reč kot pred enim letom sem menjal kaditi Lučki rs, ker mi je ugajal okus n jihovega tobaka. Izza onega časa je bilo moje grlo r dobrem stanju. Ker moj glas in grlo tlosti pomenita r mitjem poklicu, mi navadni ztlrav razum pravi, naj dam prednost tej lahki kaji. Zato sem zelo za LuckiesF9 SHIPPING NEWS Na pomikih, ki M Jekel* (MumI, m vrte T domovino Izleti fod Ukuiraef* iprwljtfil««. 24. februarja : Manhattan v Ilavre Qtlrtfl Mury t Cherbourg 2(1. februarja : Kftftipa v Bremen n. februarja: I'arls v Havre Hex T (ieuoB 1 marea : Nouiandie v Havre Itercngarla v Cherbourg tt man a : <\mte die Savoia v fSenoa 0. marca Bremen v Bremen V PARAMOUNTOVEM "THE PLAINSMAN" POD VODSTVOM CECIL B. DE MILLE INeodviseii pregled je bil pred kratkim storjen med pro fe^ i jo nalili m i moškimi in ženskami — odvetniki, zdravniki., predavatelji, znanstveniki itd. Izmed onih. ki so rekli, tla kade cigarete, jih je več kot 87% ugotovilo, da imajo osebno rajši lahko kajo. Mr. Cooper odobrava modrost te prednosti in istotako tudi drugi vodilni umetniki radia, odra, filma in opere. !Njili«>\ i glasovi so njihovo bogastvo. Zato jih toliko kadi Luckies. Tudi Vi imate lahko zaščito grla od Luekie* — lahke kaje, proste gotovih rezkih dra-žljiveev, odstranjenih z izključnim procesom "It's Toasted"'. Luckies so prijazne grlu! lO. ma reji: Queen Alary v Cherbourg Washington v Havre !.'. marca: lb- »le Frani* v Havre j IT. mari-n : Normamlie v Havre ' IS. marea : I!urupa v Bremen Berengnria v Cherbourg 10. marca: Itex v (jeiuja -4. mara: Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg 27. marca -. Saturnia v Trst I'arln v Havre 31. inarca : Ai]uitania v ChcrliourR NAJFINEJŠI TOBAK— 'SMETANA PRIDELKA" "It's Lahka Kaja Toasted"- Zaščita Vašega Grla PROTI DRAŽENJU—PROTI KASLJU i ufKitfLi i ti: rit« Kmf. iu lu*acro i NEUMNEŽ Nadaljevanj* s 3. strmi. vzdihnil Habibnla, 4'saj sem u k len jen in pričakujem smrti.** ''No, pa to bom izpustii. Xo-eoj iuiamo velrko noč in so po-ln^sa odprta usmiljen ju.*' Habibnla ni verjel lastnim ušesom, a Panjka se mu je nasmehnil in rekel: 4* Mali, mati, ostanite vendar pri meni!" Toda noben klic, nobena prošnja ni mogla zadržati be-/A cofra življenja. Naenkrat se materino telo iztegne in nato j. ži iK»|K>lnoma mirno. Toda z obraza je izginil mučni izraz, -cot bi dobrotljiva roka izbrisala vse sledove. Helgi vzame več minut, predno se zave, da na postelji leže 1 še materini zemeljski Ostanki, iz katerih je odlotelri duša — in da njena usta ne bodo nikdar več izgovorile ljubeznive, dobrotljire besede, da je voščene roke ne bodo voč božale, in da Čez tri dni od njenega telesa ne bo ostalo nič 'drugega -kot kup pepefla. In ko slednjič razume neizogibno, tedaj prične bridko in obupno jokali. Vsi strahovi sveta jo stresajo. Ne obhaja J« samo bolečina jk> izgubljali materi, temveč tudi strah pred življenjem, ki se bo sedaj za njo pričelo. Tako -zelo je biki razvajena, za njo je storila mati vse, vseli neprijetnosti jo je znala obvarovati, da je poznala samo solnčne, brezskrbne dneve v svojem dosedanjem življenju. t Oh, karj bo sedaj? I ^ f M _ {Dalje prihodnji*.} 14 I TUDI LITVINOV BO OD2AGAN. - Berlinsk i 1' J ^okalanze i ge r * * 7>oroča iz \'aršave, da priš i1 pri Stalinu v nemilost zdaj tu« 11 i komisar za zunanje zadeve Lif-\"in o v-Fin k elstei n. Priča k o va -ti da «*a bodo j>osao-toval rz Zen«*ve. Notranji komisar Jt^žov. ki vodi preislravo proti trockistom, j«* bajf ««lki'il da je imela žena Tiitvinova zelo t«*sne stike z ustreljenim Pja-talcovoin in Sokoltiikovom. .T<--žov ima men«la v rokah listino, ki dokazujejo njeno sodelovanje z zarotniki. T t vi nov sani je imel pre«l letom dni sestanek z nekim o«lf>oslancem Trockecra. Utvinov je oljaj<» v Francijo. To >o c"»-iraivtnice, na oko prav lično iz-ilelane iu tu«li p oceni. Toda ka-ilar takšno d«>zo odpr«*š, ilaš vanjo in najdeš v kotu maj-li«'ii z«'inljevid«'k. Navi«li»z ne-ilolžno karto brez pomena. iVi natjun^nojšem ojrledu pa spoznaš« da je to zemljevid s tako zarisanimi mejami, da vključujejo nemške državne nit»j«» tndi 1'i*ane»»sko Aizaeijo i/. I.o ren«>.. Francozi, ki so vajen« vsakovrstnih revizionističnih trikov. se kajpada ne razburjajo l»osebno zaradi teira. Tola boli jih. da os več mene prevari 1, ampak Koga." S temi besedami je počepnil stri na Ilabibulu železne konjske spone, ga dvignil v sedlo in jekel: Pojdi v miru, kamor he-češ." Sam }>a je ostal in čakal Klia-na Džangarja, ki ga dolgo ni bilo. Studenec je usahnil in tudi v meh n je ostalo zelo malo vode. Nato je dospel khan s spremstvom. Khan se je ozrl in vprašal: 4'Kje imaš Habibnlo?,f Panjka je odgovoril: Izpustil sem ga." "Kaiko to? Kaj praviš!" "Storil sem po tvoji zapovo-di in lastnem hotenji:. Naročil si mi ga varovati kakor lastno dušo. Ja»z jo varujem in hočem da bi trpela za bližnjega. Sa.i si hotel Habibnla pripraviti mučno smrt. A jaz ne maram,! da bi koga mučili. Tu sem.: Vzemi me in me daj mučiti nu me-t o njega Naj bo rroja duša srečna in prosta strahu, kaj*i iti«* ^e ne bojim niti tebe niti koga drllgega.,, Khan Džangar se je priče! ozirati na vse strani, si popravil kučmo na glavi in reki'1 svojim ljudem: "Stopite bliže k meni: pove dal vam bom, kaj se r »eni z It." Tatari so ara ob sto pili, in jim je prav potilioma d^jnl: "Zdi se mi. da ne bom sme! usmrtiti Panjko. Morebiti j.> bil angel v njegovem srcu." "Da," so mu tiho vsi, kakor «'den odgovorili, "ne smemo mil storiti zla. Bil je med nami več let in ga nismo razumeli. A zdaj se nam je \?em v tre nutkn razodel: mogoče je pravičnik pred Bogom." naroČila , za MOHORJEVE KNJIGE in KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE za leto 1938 sprejemamo. Oni, ki nam pošlje za Mohorje ve knjige $1.25 ali $1.25 za Vodnikove, bo dobil knjige iz do -novine naravnost na svoj na slov. Knjigarna Glasa Naroda. Naročite se na "Glaz Naro-l.a'' največji slovenski dnevnik i Združenih država 1. nprlta : lie d«? Franre v Ilnrre Bremen v Bremen 3. aprila: COnte <11 Saruln v »icnou 7. Aprila: Washington v Ilavre Ijifuyottp v Havre Quifii Alary v Cehrbonrg 10. aprila: F.uruici v It n-men Uex v (i'i'uiiu 11. aprilu: Noruiutiilie v Havre 15. aprila: Betviijcarin v Cherbourg iC. aprila: Vul<>nnia v Trst IT. aprila: Dri'inrn v C.einen 20. aprila : Huma v Ccnoa -1 oprilu: Manhattan v Ilavre t/uifii Mary * Cbt-rbotirg 24. aprila : lie de Franre v Havre Conte d i Savoia v Cenna 'S!, aprila : Kiiropa v Bremen "J8. aprila : NV.n'naixlle v Havre Aqiiltania t Cherbourg 1. maja SaUirtiia v TrsK 4. maja : Taria v Havre B<*renKarla v Ch«»rhourg Brem«*n r Bremen Washington v Havre maja : (jueen Mary t Cherbourg 5. maja: Bex v (tenoa 12. maja : Aqiiltania v Cherbourg 14. maja : Champlaii) v Havre Kun>|ia v Bremen '5. maja: Conte di Savoia t Cenoa ".}. maja: Norma nd le v na vre Manhattan v Ilavre -"O. maja: Berenuaria t Cherbourg '1. maja: Bremen v Bremen .2. maja: Roma v ftenoa maja : fjifa.vette v navre tt. maja: Queen Mary v Cherbourg -8. maja: Parla v Havre 3). maja: Rex ▼ Genoa ^OOOOOOOOMOOOOOOOOOOQP Jlšlt* nam m omm ▼ osnih 11-