Za zadovoljevanje večine skupnostnlh potreb narodu zadostuje lastna državna oblast. Za zadovoljitev nekaterih Širših potreb, ki niso kulturno specifične, stopajo narodi v medsebojno pogodbeno povezavo, v smislu katere nastajajo skupne večna rodne zveze in ustanove, katerih pristojnosti, sestava in poslovanje se razvijajo v pogodbeno določenih okvirih. Ciril A. Žebot sLo\)ensl prejšnji dobi, ki jo je označevala moral nositi polno odgovornost ID flDNČ II | (fi ft JIHAVI vera v stalno človeško naravo, ki za te svoje odločitve.' { V?\U JILI J V JL L\\JXf X | , , , • Letošnjega romanja na _____ v . .. _ Brezje se je udeležilo več sto štu- "TEČAJI SVETA SO SE PREMAKNILI... k ~ ™ ° ° i peš. Naj več jih je bilo iz Ljub-I ljane. Še nekaj slik iz uredniške poti med Indijanci v Moosonee v severnem Ontario v času samo izpolm v sebi v j v debatah, ki jih ta preusmeri-zametku ze dano zamisel, so si j tev duhovnega obzorja povzroča ustvarile - kulturi tega časa od-! na verskem področju od v pragova naj oče - simbole, v kate- j sanj dogme in morale do st-ruk-nh so izražale božjo blagovest v j ture verske organizacije in u_ dolkaj določenih oblikah. Med | turgičnih obredov, mislimo v ve- fini primerov na dva tipična predstavnika. Eden je konservativec, ki se je tako vživel v kul turne oblike krščanstva, kakoi so se izoblikovale v zadnjih sto letjih, da enači vsako prilagodi tev novemu času z odpadom oi vere. Drugi je liberalec ali pro spremenil. Sodobni človek dojema svoje bitsvo kot osebo, ki je soočena vsak trenutek z drugačno stvarnostjo. Svojo rast vidi v lastnem odgovornem odgovoru vsakokratnemu soočenju s stvarnostjo. Sodobni človek nima več. posluha za učene razprave o člo- j gresivec. ki hoče pretrga ti" s piv vekovi naravi in o naravnem za- i tejdostjo in izraziti brezčasn. konu. Zase m za svet vidi v bev-1 vsebino krščanstva v popolnoma dočnosti mnogo možnosti, za ka- j novj obliki ŠKOF DR. STANISLAV LENIČ ' V francoski jezuitski revij, —POZDRAVLJEN! j Christus pa je Francois Roustani "Slovenska Država" se pridru- j opozoril na dejstvo da živi v so žuje številnim dobrodošlicam, ki dobili Cerkvi še tretji tip vernika so bile in še bodo izrečene ob ki ni tako redek. Reči bi mogli, sedanjem obisku ljubljanskega da je značilna pojava dobe pre-pomožnega škofa doktorja Stani- viranja v sodobni Cerkvi. Po vsej slava Leniča v Združenih državah verjetnosti bi mu mogli najti od-Amerike in v Kanadi. Pozdravlja- govarjajoče primere v vseh usta-mo ga in mu želimo čim bolj pri- novah, ki doživljajo prehodno do-jetno bivan je med nami. Znano ! ho od enega svetozora v drugega, je, da je povsod koder je doslej | Kakšne so glavne značilnosti hodil osvo jil vse s katerimi je j tega »tretjega človeka"? prišel v stik s svojo iloplino, s j Tretji človek je katoličan. Ve-svojo mirno in globoko pobož- ruje v Kristusa in njegovo odre-nostjo ter občuteno gorečnostjo šilno delo ter v posredovanje teza verske in narodne vrednote, ga odrešenja po Duhu v katoliški Poglobil je tudi naše splošne vezi Cerkvi. Toda struktura Cerkve, z domovino odkoder izhajamo; s kakor se je izoblikovala v času, pozivi k molitvi eden za drugega J je zanj drugotnega pomena. Verna je opozoril na duhovno vez, i ske nauke sp/eieipa. v kplikor se ki jc nikakor ni zanemarjati.] mu zelo pametni, v kolikor mu Veseli smo njegovega obiska in prepričani smo, da bo rodil obilne sadove. pomagajo živeti polnejše življenje ter ga podpirajo v odgovorih, ki jih terja od njega življenjska ZAHVALA Uredništvo lista SLOVENSKA DRŽAVA, ki slavi 20-letnico izhajanja in nenehne borbe (brez kakršnihkoli strankarsko-politič-nih namenov ali skupinskih ambicij) za izvirno slovensko suverenost na vseh področjih, se na tem mestu zahvaljuje Francu Šetincu, odgovornemu uredniku slovenske izdaje tednika KOMUNIST, glasila Zveze komunistov Jugoslavije, da je prek tega lista dne 29. avgusta na drugi strani in v posebnem okviru opozoril Slovence na izhajanje SLOVENSKE DRŽAVE v Kanadi in jih hkrati »obvestil", kako SLOVENSKA DRŽAVA presoja »narodnoosvobodilni boj". Pri tem pa se je uradni partijski časnikar F. Šetinc pregrešil proti poročevalski etiki, ko je pripisal profesorju Cirilu Žebotu citat iz nekega članka, ki ga ni napisal: dr. Žebotove razprave izhajajo od junija 1966. na tretji strani SD m so redno podpisane, Ali pa je to morda nov način propagande proti vplivu dr. žebotove druge knjige o Sloveniji včeraj, danes in jutri? S tem, da je urednik KOMUNISTA posvetil tolikšno pozornost našemu listu, se bo zanimanje za SLOVENSKO DRŽAVO v Sloveniji le še povečalo. V naslednjem prinašamo dobesedni ponatis tega »oglasa" v KOMUNISTU, ■ Uredništvo S.D. Ta teden; •U/^fT: vrata do oblasti med slovenskim Zavrnjeni pamfet > . ljudstvom. Franc Šetinc FRANC ZAJC iz Vidma-Dobre-polja mi je poslal nenavaden zavitek: v lijem je bil izvod časnika »Slovenska država", ki izhaja v Kanadi in ki ga piše v poglavitnem znani belogardist Ciril Žebot. V spremnem pisemcu je bilo zapisano tole: »Neznana oseba mi je poslala tri izvode propagande izdajalskih belogardistov, ki izhaja v Kanadi. En izvod pošiljam vam, druga dva sem uničil." To ni prvi primer, da naSi državljani podobno zavračajo belogardistične pamllete, četudi so napisani spretno in imajo videz spravljivosti z oblastmi v domovini. Toda naš človek se ne da Razmišljal sem, kaj je v pani-fletu tisto, kar Zajca in druge privede do sklepa, da takšnega pisanja ne prenesejo. Ni bilo težko ugotoviti, da so to Žebotove žalitve narodnoosvobodilnega boja, ki je za slovenski narod nekaj velikega, enkratnega. Žebot pravi v uvodniku, da je spet »pred nami obletnica črnih dni, morda najtemnejših v vsej slovenski zgodovini". Tako večina Slovencev ne misli, zanje pomeni narodnoosvobodilni boj — kljub žrtvam in trpljenju, ki ga je bilo dela" in izjavil, da bo ta načela Prvikrat po drugi svetovni voj- javno postavljali pogoji »za zdra- i treba »znova premisliti". In končni je Slovenija doživela svojo vo in pristno življenje slovenske i no — v slovenskem tisku smo pr-.,pomlad", čeprav kratkotrajno. republike in jugoslovanske le-\ vikrat po ovinkih zvedeli, da je m sredi poletja, ko so bili štu-! deracije". Prvikrat smo v tisku v SR Sloveniji prisotna »težnja dentje na počitnicah. Toda nji-'v Sloveniji zasledili zamisel kon-: po samostojni Sloveniji", hovo vodstvo v Mariboru, ki iz- federacije »z vsemi obeležji takš- j Vse to je slovenski človek izdaja študentski list KATEDRA tie skupnosti". Prvikrat so slo-j povedal v bore dveh tetinih -se je zavedalo svoje dolžnosti in j venski ljudje javno zahtevali, tla | ..slovenske nomlndi" _ mrinii t«. ljudje javi velikega trenutka in pogumno iz-! naj slovenski poslinci, ki sedi-povedaio, kar misli velika večina i jo v Beogradu »izborijo pravico »slovenske pomladi" — zadnji teden julija in prvi teden avgusta. Slovenci v današji Jugoslaviji so slovenskih študentov in lahko re- j ali pa iz protesta odstopijo". Pr- izp0Vedali svoje težnje; kar že čemo tudi velika večina sloven- j vikrat so se slovenski časnikarji skega naroda. Ob vprašanju slo-: v obrambo slovenskih pravic ne-venske ceste — najnovejšem pri-1 posredno spopadli i vodilnimi ju-meru brezprimernega zapostav- goslovanskimi listi BORBO, PO-Ijanja in gospodarskega izkori- LITIKO in drugimi. Prvikrat be-šČanja Slovenije s strani Beograda — so se »tečaji premaknili.... zidovi porušili". Ves slovenski na- rod se je strnil v eno — v en sam mogočen protest proti krivicam in izkoriščanju ter v nujen poziv za preureditev sedanjega položaja Slovenije v sedanji Jugoslaviji. Odločilo je izpovedal, da »je treba reagirati na vsako negacijo slovenske narodne biti, kjerkoli in kakorkoli se pojavlja. Ne oziraje se na to. od kod ali zakaj se pojavlja", študentje desetletja nosijo v sebi — je udarilo na dan! Udarilo je po vsej Sloveniji s tako silo, da so bili vsi člani vrhovnega partijskega biroja na hitro poklicani na Brio- remo »grozljive podatke" o zapo- J ne. Sledila je prva se ja na Brio-stavljanju Slovenijo, prvikrat se j nih, nato še druga — in Slovenija slovenski človek javno vprašuje ima ZOpet usta zavezana.... Toda o »smiselnosti našega nenehno! tokrat je vprašanje samo — za samoodpoVedujočeth zategova-i koliko časa.... Slovenska vlada je nja pasu", o ogromnih vsotah za ! morala kloniti med tem ko se politične tovarne na jugu, da so j glasneje oglašajo zopet Kardelj, podatki, koliko Slovenija prispe- Ribičič in Popit, in slovensko va v zvezni proračun — službena 1 družbo svarijo pred raznimi »pri-tajnost in da se razkriva grozlji- tiski" — od znotraj in od zunaj, va resnica, »da v tej deželi nihče Toda njihova svarila so za dane ve, kaj se dogaja z našim de- našnjega Slovenca — prazna sla-narjem" in da »slovenski človek ma. Slovenci se zavedajo svoje ne sme vedeti, kaj ih tkako se raz- i narodne biti in hočejo doseči v KATEDRI in slovenski ljudje j polaga z njegovim denarjem". Pr- ; čimvišjo stopnjo politične in go-na protestnih zborovanjih so jav- j vikrat je slovenski človek javno 1 spodarske samostojnosti. Tega no podvomil, v delovanje take ( podvomil v načela ,,o demokra- i razvoja ni mogoče zaustavili! Slo-federacije, „ki nuna posluha za; ciji( samoupravljan iu iii javnosti1 venija gre v pravo smer! naše najosnovnejše potrebe". Pr-1 ——————^____________________ vikrat so se v Sloveniji postav- _ . __ A_ . ...... Ijale zahteve po gospodarskem I RAZPOTJE! STISKA! KAM! G. A. Venn, ki pomaga pri organiziranju potovanj po Ontario, je postal častni član Ontarijske etnične tiskovne zveze. Čestitamo! obračunu — za preteklost, sedan- j jost in zahteve po odkritih raču- i nih za bodočnost. Prvikrat sar-tiji, ki jih hiti pomirjevati z neaktualno izpovedjo, da.,.. »s politično emigracijo ne more biti zdaj niti kdaj pozneje nobenega, nikakršnega dialoga. Tudi nimamo nobenih iluzij o resničnih namenih tistih, ki »priznavajo komuniste ikot partnerje", da bi se pozneje dokopali do politične oblasti in odpravili socializem...." Talko je sedaj prišla vrsta na Roterja, da zasuče nazaj tisto kolo »dialoga" s Slovenci v svetu, ki ga je začel vrteti naprej Ivan Hvala v goriških SREČANJIH decembra 1967. Po ndkaj mesecih ga je ustavil in zagozdil anonimni besednik sta-ropartijskih Skrajnežev („bl.") v DELU 5. septembra 1968. Nato je predsedstvo slovenske Socialistične zveze (pod veliki mnaslovom „Za utrjevanje vezi s Slovenci v tujini") zopet poskusilo oživiti Hvalov »dialog" (DELO, 28. maja 1969). Slovenci v svetu so ta visoiki sirenskd klic slišali, ostali pa so ob svojih jamborih, ker so pravilno sklepali, da je šlo le za »igračkanje z emigracijo" v službi domačih prerivanj v Beogradu — podrejeni slovenski partijii. Odvisna Roterjeva izpoved v obratni smeri je to sklepanje le potrdila. In pri tem ostane. Gre namreč za Slovenijo, ne za »emigracijo" — kot je „(lt.)" v uvodniku KLICA TRIGLAVA oktobra 1968 zavrnil članek „(bl.)"-a v DELU, 5. septembra 1968. Z neznatnimi izjemami se Slovenci v svetu jasno zavedajo, da je po petindvajsetih letih preloma v Sloveniji zares igračkanje z zgodovino domišljati si, govoričiti ali strašiti, da se bo neka »politična emigracija" razkropljena po svetu »dokopala do oblasti" v Ljubljani. Slovenija počasi pa gotovo prehaja v skrb novih povojnih rodov na domačih tleh, ki so odločeni priboriti Sloveniji resnično državnost in tudi novo politično demokracijo. Slovenski dialog je na tej relaciji. Zato bodo prizadevni Slovenci v svetu »še naprej razpravljali o problemih slovenske samostojnosti in demokratizacije in to v zavesti, da s tem pomagajo Sloveniji, iz katere so izšli in ki ji želijo najboljše...." — kot je zapisano na prvi strani druge knjige o Sloveniji včeraj, danes in jutri. Ta njihova zgodovinska naloga bo izpolnjena in zaključena, ko bo v Sloveniji »prevladal svoboden pluralizem tiska, radia, TV, zborovanj in organizacij". (Istotam). . (C.A.Ž.) 1. SEPTEMBER — 1. OKTOBER 1969 V LASTNEM ZRCALU t n * Poslednje pismo Milana Mavra? Eden najbolj popularnih kriti- ludi ona ne more nič.... samo tiskarske stroške bi si prihranili. Brez zamere, spoštovani tova- kov sedanjega sistema v Jugo- ris in posrednik mojih želja, a slaviji — političnega in gospodar- kaj pravzaprav ste? Že res, za-skega — je bil Milan Maver, ki ; ikonito smo vas izvolili v najvišje je že več let skoraj vsak dan ob-1 zakonodajno telo slovenskega na- javljal v DELU karikature, v katerih je bičal krivice in razgalil nepoštenosti in korupcijo v visokih krogih. V duhovitih karikaturah je znal pokazati na najbolj kričeče primere slabega gospodarjenja in vodstva, vendar se je previdno izogibal karikiranja vodilnih oseb režima v državi. Toda ko je vsa Slovenija planila proti najnovejši in veliki krivici, ki jo je beograjska vlada storila Slo- roda. Toda glejte, kaj naj počnemo s tem našim najvišjim zakonodajnim telesom, če pa njegovi sklepi niso obvezni za nikogar, ki odloča o naši usodi? Črno na belem imamo zapisan sklep slovenske skupščine, podpisan z imenom njenega predsednika, zveznim uradnikom pa se ni zdelo vredno niti sporočiti, da ta sklep ne bodo upoštevali, ampak so nam nekako po ovinkih in med veniji zaradi ceste, je Maver še) ; vrsticami namignili, da si ga lah-korak naprej: prvikrat je obja- i ko do nadaljnjega zataknemo za vil karikaturo vodilne osebe — klobuk. Za božjo voljo, spoštova-tokrat Mitjo Ribičiča, najvišjega j ni, čemu potem toliko zvonenja nosilca dejanske oblasti — pred- o našem samoupravnem dogo-sednika zvezne jugoslovanske varjanju, o vseh horizontalnih in vlade — in nekdanjega šefa slo- vertikalnih izmenjavah mnenj, o venske OZNE in UDBE. Dne 31. nedotakljivosti pravice delovnih julija je Maver narisal Mitjo Ri- ljudi, da si sami kujejo svojo sre-bičiča, ki v „potu svojega obraza" siklonjen nese velik križ, z napišem Slovenski cestni križ. Vrh tov, čemu brezkončna zasedanja? križa obtežuje viseča tablica z Čemu? Recimo preprosto bobu napisom „JOK! ZIS" — pod sli- bob. Pa čeprav samo za interno ko pa je napis: „Ni vsak odreše- uporabo. Tako pravim, če bi noč nik, kdor si naprti križ." — 2. av- in dan z lopatami premetavali čo; čemu vse teze, čemu posvetovanja, čemu na tone elabora- gusta pa je Milan Maver dalj časa ob sobotah — kot že pesek, ga ne bi premetali toliko, objavil kolikor si ga v imenu samouprav- zopet PISMO MOJEMU POSLAN- nega dogovarjanja zmečemo v CU — toda tokrat drugačno od oči. Za čigav blagor, vas z vso prejšnjih. Napisal ga je tako spoštljivostjo vprašam? Za naš krepko, da se Milan Maver od te- skupni blagor? Kaj pa je naš daj naprej v DELU ne oglaša skupni blagor?.... Z več.... Tudi: njegovih karikatur ni: več.... Prinašamo nekaj odlom- Upira se mi. Vse se mi upira. Nobenih preverjenih in alar- kov iz tega Maverjevega zadnje-; mantnih številk ne bom zapisal ga Pisma mojemu poslancu. tokrat, čeprav jih je zbranih na j gače spremenila svoj sklep.... Človek se sprašuje, koliko časa še, spoštovani, bomo trošili svoje najboljše moči za to. da bomo premagovali nepotrebne prepre-ke in se na žive in mrtve mlatili zgolj za pravico, da smemo pametno gospodariti?.... Ob koncu: glede na vse, kar smo te dni slišali in brali, predlagam minuto molka za vse tiste tisoče in desettisoče delovnih ur, ki smo jih s pripravljalnimi deli zabili v najboljši veri za našo in našo skupno korist. V imenu racionalizacije in smotrnega izkoriščanja najsposobnejših kadrov nadalje predlagam, da pustimo le-te odslej v miru delati na njihovih delovnih mestih, v prestolnico pa naj potujejo vratarji in snažilke — saj je tako vseeno, kdo trka na vrata in kdo pripoveduje gluhim ušesom. Namesto prihodnjih elaboratov bi zaradi zmanjševanja stroškov pošiljali v potrditev prepise kuharskih knjig ali stoletne pra-tike — saj je tako vseeno, iz kakšnega razloga bodo zavrnjeni ali odloženi. Da bi slovenskim poslancem prihranili nepotrebna naprezanja, naj v zveznih odborih in komisijah v podkrepitev svojih predlogov (ki bi jih še vedno postavljali, da se izognemo očitku o separatizmu) preberejo nekaj strani iz telefonskega imenika — saj je tako vseeno, zakaj jih bodo preglasovali. In kot zadnje: ker je naš življenjski prostor v skupni federativni ureditvi vseh jugoslovanskih narodov, in da nam ne bi kdo očital (očitali nam bodo tako in talko), da smo od te skupnosti i?- M. Maver: — ni vsak odrešenfk, kdor si naprti križ M. Maver: nrometni znak za slovenske ma;isira!e. »Spoštovani tovarii! mernike. Nobenih Vsakdo na tem svetu ima svoj dokazov ne bom ponavljal. Po (križ. Tudi Slovenci kot narod znavalci so jih že povedali in jih imamo svojega. Iz čvrstega lesa še bodo. Do pojutrišnjem, ko bo jc in solidno izdelan, tam od po- objavljeno to pismo, jih bo poslednjih karantanskih dni ga že j vedal tucli republiški izvršni svet, vlačimo za seboj in nas tolče po morda jih bo povedal še kdo in podplatih. Sprva ni šlo drugače,1 morda bomo naposled, združeni kasneje smo se nekako navadili , kot že zlepa ne, z vso svojo sveto nanj, in bolj ko nas žuli, bolj se j ogorčenostjo dosegli tudi to, da počutimo slovensko, kajti prešlo! bo zvezna administracija našla nam je v meso in kri, cla je hrbet grešnega kozla ali pa kako dru- razburljivih | neprizadeti, predlagam, da vsi odločujoči, ki jim je resnično pri srcu sožitje naših narodov, postavijo našo federativnost na takšne temelje, da jo ne bodo mogla več izpodkopavati nezaupanja, slepomišenje in izbruhi — kajti, če nam kaj ni vseeno, potem nam vsaj to ne bi smelo biti.... upognjen in da so podplati opras- j kani. Bodimo pravični v svojih revah: tudi velika družina bratskih narodov, s katero živimo pod skupno streho, ni brez svojega križa; morda je prav tako težak ali pa še bolj. Tudi oni se ga nemorejo otresti in stopiti prožnih nog, kakor bi želeli. Toda ko se takole ogledujemo s svojimi križi, naj nam bo dovoljeno pripomniti, da svojega bremena ne prekladamo na tuja ramena, na naših plečih pa se ved-no znajde poleg našega še križ koga drugega, ki nas še bolj pritisne h tlom.... Lepo je tovariško deliti nadloge.... Toda če postane ta tovariška solidarnost dolžnost, če te za ponujeno roko vlečejo nazaj, in če ti v imenu bratstva režejo kruh in birokratsko odločajo, kaj smeš in kaj ne, potem bi človek najraje sedel ob poti, dokler ne bi bili vsi mimo, in se potem pustil še sam malo povleči naprej. Težke besede se mi nizajo na beli papir, toda zares mi je bridko pri duši. Zdaj smo torej dobili Slovenci i lioilkov (prispevki iz osebnih doza nameček še svoj prekrižani i hodkov) odvedla v zvezni prora-cestni križ. Brez pojasnil (ta pri- čun 1,847.062 dinarjev, v repub-dejo kasneje), brez utemeljitve liškega 484.751, v občinske prora-(tudi tc bodo sporočili kasneje).1 čune je šlo 607.062, prenosi v Vse Ikar sa nam namenili doslej, sklade pa so znašali 1,138.427. Vaš vdani MILAN MAVER KRIŽEV POT DO PODATKOV „To so jasna vprašanja, ki terjajo odgovore v številkah. Ce teh odgovorov ne bo, bo to ali zato, ker ..federacija" ne vodi knjigovodstva o teh ključnih gospodarskih in političnih porazdelitvah (kar bi bilo nepojmljivo), ali pa zato, ker bi odgovori na ta vprašanja bili Beogradu preveč neprijetni." C .A. Žebot, SLOVENIJA VČERAJ, DANES IN JUTRI, druga knjiga, str. 160. V tej številki smo hoteli čisto enostavno natisniti podatke o tem, koliko SR Slovenija prispeva od prispevkov, davkov, taks, obresti, itd. v zvezni proračun in v zvezne sklade v letu 1968. Začeli smo čisto po normalni poti. Najprej: Zavod za statistiko Maribor. Strnjenih podatkov niso imeli, zato pa so skupno z nami pregledali in skušali razbrati željene podatke iz Statističnega biltena, ki ga izdaja centrala Službe družbenega knjigovodstva v Ljubljani. Vse, kar je iz omenjenega biltena bilo mogoče razbrati, je bilo med drugim tole: V letu 1968 je Slovenija od bruto vplačil 4,077.783 od osebnih do- je kratko in lakonično sporočilo časopisne agencije. Od davkov je od skupno 1 milijon 644.373 romalo v zvezni pro- Tukaj pa se je naša vednost tudi dokončno ustavila. Nikjer ni bilo mogoče ugotoviti, kako je s sredstvi, ki se stekajo v sklade na vseh nivojih. Koliko gre to- Ljubljanska RTV in luna Ko je svet z velikim zanimanjem in navdušenjem gledal na televiziji povratek ameriških a-stronavtov APOLA 11 Armstronga, Aldrina in Coolinsa je videl tudi, kako je predsednik Nixon na letalonosilki HORNET po pozdravu astronavtom odstopil mikrofon vojaškemu kuratu ladje z besedami: „Zcli se mi, da mi vsi tukaj in milijoni, ki nas zdaj gledajo na televiziji, čutijo kot jaz — da so v nekem smislu naše molitve bile uslišane. Zato mislim, da je primerno, če zdaj pristopi še duhovnik te ladje in iz-moli zahvalno molitev.' — Nato je ves svet videl in slišal, kako je mornariški kurat pred astronavti. ki so ponižno sklonili svoje glave, prebral posebno zahvalno molitev, ki jo je zaključil z besedami: „Glej, Gospod, našo radost in blagoslovi naše veselje s posvečenim namenom za mnoge potrebe naših dni. Povezuj nas v prijateljstvu z narodi po vsem svetu, ko se skupno trudimo za zboljšanje človeških razmer. Podeli nam mir — najprej v naših srcih, in pa razum, združen z dobro voljo do naših sosedov. Vse to Te prosimo, ko naše za-hvalnice kipijo k Tebi v imenu našega Gospoda. Amen!" Kako se je ob tem prizoru, ki ga je na televiziji gledal in poslušal ves svet, »znašla" ljubljanska RTV in kako ga je »prenašala" in posredovala slovenskemu narodu, beremo v DRUŽINI (3. avgusta) v rubriki »ODMEVI, PREDLOGI" naslednji dopis, ki ga v celoti ponatiskujemo: »TRIJE ASTRONAVTI IN BOG Čuden naslov se mi je oblikoval, ko smo v četrtek 24. julija ob 8 zvečer gledali direktni televizijski prenos u-radnega sprejema treh astronavtov na ameriški letalono- j sliki. Poslušali in gledali smo J predsednika Nixona hi tri ju- j nake, ki jih je te dni občudoval ves svet. Pogovarjali so se 1 človeško, sproščeno. Razume-: li smo njihove vesele besede, | ker jih je naš napovedovalec spretno prevajal. Nato se je zgodilo nekaj čudnega. Nixon je odstopil prostor pri mikrofonu možu v belem, po vsem I videzu častniku. Naš napovedo valeč je povedal, da bo zdaj j verski obred, gledali smo be-; lega moža, ki je po mikrofonu govoril astronavtem v zaprti kabini, tudi slišali smo ga. Videli smo astronavte, ki so bili hip prej še razigrani, zdaj pa so se zresnili, glave so se sklonile. Verni smo začutili, cla molijo, da so v stiku z Nekom, ki ga priznavajo za višjega in modrejšega od sebe. Slovenski prevajalec RTV Ljubljana pa v hipu ni več »znal" angleško, ni vedel več pripovedovati, kaj govori mož v be- 1 STRAH IMA VELIKE OČI "Nekateri naši komentatorji seveda niso pozabili takoj začeti svariti pred nevarnostjo raznih nacionalizmov, šovinizmov itd., vsake vrste, ki bi utegnnili ogroziti naš družbeni sistem. Tudi tista težnja, ki je zlasti prisotna med našimi emigranti in baje tudi v SR Sloveniji, težnja po "samostojni Sloveniji" (?), bi lahko baje v tem trenutku Slovencem samin najbolj škodovala. Menimo, da je takšna bojazen odveč in pretirana, če že nima namena vnaprej koga politično diskvalificirati. V Sloveniji je bilo pač tega nacionalizma vselej najmanj, niti ni nikoli prišel do izraza. Ce so pa komu resnično pri srcu interesi našega naroda, pa ga menda še ne bomo razglasili za šovinista. Ali pa?" ■ Maribor, 9. avg. KATEDRA KJE SMO ŠTUDENTJE?" "....Povsem jasno je, da je vsa slovenska javnost enotno nastopila proti sklepu zveznega izvršnega sveta. Nedvomno pa živimo v obdobju, ki je pomembno ne samo za mariborske, ki se oglašamo s to Katedro, temveč za Vse slovenske študente. Med slovenskimi študenti je v zadnjem času postajalo vedno živahnejše zanimanje za slovensko narodno bitnost. Ta smer našega delovanja je pred javnost stopala v raznih oblikah: z razpravami o obstoju Slovencev na slovenski zemlji v zamejstvu, z obravnavanjem slovenskega gospodarskega in kulturnega življenja in • Neki slovenski vojak, ki slu-1 ODMEVI ži na jugu, dobiva po pošti Dru- j GLAS Slovenske 'kulturne ak-žino in Ognjišče. Kako gledajo j cije je 11. septembra 1969, št. 11, na to vojaške oblasti, izvemo iz ; poročal o drugi knjigi prof. Cirila dela njegovega pisma uredništvu Družine (3. avgusta 1969): "Presenetilo pa me je nasprotovanje naših starešin. Naš kape-tan me je namreč pozval na pogovor. Najprej se je čudil mojemu zanimanju za verske časopise, nato pa mi je prepovedal dati list komurkoli v roke, češ da delam propagando.... Poleg tega mi je zabranil vsako debato o kateremkoli članku v listih in Žebota SLOVENIJA VČERAJ, DANES IN JUTRI naslednje: »Konec junija je izšla pri Mohorjevi v Celovcu nova knjiga prof. dr. Cirila Žebota »Slovenija včeraj, danes in jutri, II.", o sodobnem razvoju v Sloveniji. Prvi del knjige je bil pred dvema letoma kljub prepovedi vnašanja v Jugoslavijo — ali pa prav zato, v nekaj mesecih razprodan. Knjiga je množičpo vdrla v Slovenijo. zahteval, da list, potem ko ga kjer je šla iz rok v roke. Druga preberem, vrnem njemu".—fš. LETALSKA ZVEZA MED ITALIJO IN SLOVENIJO Tržaški dnevnik IL PICCOLO je 5. sepfcmebra na svoji prvi strani objavil predlog Vinka Levstika, znanega slovenskega hotelirja v RIMU, naj bi tržaško letališče v Ronchi odprlo letal- knjiga presega pno nc le po časovni sodobnosti, temveč tudi po razsežnosti vključene problematike. Poslužuje se velikih obletnic, ob katerih avtor razpravlja o slovenski sedanjosti in prihodnosti. Poseben odstavek »Pismo slovenskim izobražencem in študentom" pa razmišlja ob sovjetski zasedbi Češke in Slovaške, o Jugoslaviji brez Rankoviča, in »ko zvezo v slovenskim letali- , , , , . ščem na Brniku. Ta svoj predlog I P™101™™ delaJ° t0 knj'g° je g. Levstik utemeljeval s skle aktualno-panjem in zagotovili več slovenskih potovalnih pisarn po svetu,] da bi mnogi prekonnorski obiskovalci Slovenije uporabljani za svoje evropske obiske letala ALI-TALIA namesto, da se vozijo z letali drugih mednarodnih družb, ki imajo zvezo s Slovenijo preko Švice, Nemčiijc in Avstrije. Ker je IL PICCOLO objavil pobudo g. Levstika na svoji prvi da utegne priti do predlagane letalske zveze ne nazadnje z obravnavanjem o T! ^ ^ Slovenije morda snovanju svoje lastne slovenske > Z ^ Sk>WnSke drUŽbe AA" ' študenske skupnosti, ki ni samo • Slovenska kulturna akcija je napovedala izid trojne številke revije MEDDOBJE pod uredništvom dr. Tineta Debeljaka. Že iz pregleda vsebini napovedanega dela (GLAS SKA št 10) lahko sklepamo da bo to zelo obsežna in po vsebini zelo pestra in bogata knjiga. • V raznih krajih Slovenije strani in na talko vidnem mestu, je gostoval slovenski pevski zbor je moč pričakovati, korak naprej v narodni oprede- j del^Šv' SSS litvi slovenskih študentov, tem- ■ Slovenije, več je bistvo v njeni vsebini...." Janez švajncer KATEDRA, 9. avg. »Zvon", ki ga sestavljajo sloven-ski izseljenci iz Holandskc. Pevski zbor so izseljenci ustanovili 1. 1925 v Limburgu. —fš je njegov glas zamrl, pregrni-lo ga je slovensko pripovedo "QUO VADIŠ MITJA RIBIČIČ?" "Ne iz zlobe in dlakocepstva, marveč iz totalnega razočaranja in nezadovoljstva na površnim iin nepopolnim odgovorom, ki ga je tovariš Ribičič dal nov inarjem in ki smo ga poslušali po 1 radiu. Odgovor, ki nas je pustil prazne, dvomeče in skrajno pre- PREBITI ZIDOVI ___ "'Slovenci smo bili tokrat enot- ni. To je gotovo zgodovinskega lem, ki smo ga sicer še sli pomena. Tako ljudje na Gorenj-šali nekaj trenutkov, nato pa skem kot v Prdkmurju ali na Dolenjskem, torej tudi tisti, ki bi .X1 , / starem načim mišljenja ver- "senečene. Presenečene, ker smo vanje o zdravniškem pregledu jetno ne videli v cesti, ki bo tekla i pričakovali, če že nc odločne Iv-astronavtov, o uspehih clo-, daleč od njihovih krajev, svojega j sede, pa vsaj toliko tehten in do veštva ta podobnem Oddajo neposrednega interesa, so odloč- J kumentdram odgovor, ki bi nas je nato RTV prek^la ocivid- no m jasno izrazili svoje mišljen- j vsaj malo zadovoljil - v kolikor no prej, kot Je bil direktni je in hotenje. To, za kar so si I jc sploh še možen kakšen odgo- vor.... Dovolj je samo, če citiramo vaše besede in naše neza- prenos končan; najbrž je bilo preveč »mučno" gledati »zmagoslavno človeštvo" v osebi treh astronavtov s sklonjenimi glavami. .. Tudi nam je bilo mučno zaradi nebogljene zadrege slovenske RTV, ki jej tako ostane tudi vnaprej". KATEDRA, 9. avg. bila nekaj minut prisiljena CAS TERJA AKCIJE . nrt*ti'.jc'jll 1'oreL'S "T.-.,.---- . i. prenašati verski obred.. Marijan Smolik, Ljubljana." • K temu bi pripisali samo: človeštvo je v zahvalo Stvarniku vsega vesoljstva zaključilo enega največjih dosežkov človeka, da je osvojil Luno, a ljubljanska RTV je dokazala, kako daleč je še — za Luno! mnogi tako dolgo in tako krče-1 vito prizadevali, je bilo doseženo ! čez noč. Slovenski prostor je bil upanje je popolnoma upraviče-ob konkretni zadevi enoten. Naj no...." KATEDRA, 9. avg. Nemogoče je imeti počasne možgane in hitro cesto obenem. V zadnjem času je opaziti vedno več zeber in oslov na naših cestah. Nič čudnega, če se bo poslej v slovenskih časnikih pojavljal oglas: Novega opla menjam za Jeseni se borno zbrali v predavalnicah, na hodnikih, na cestah.... z izkušnjo več. Sedaj nam je marsikaj bliže in jasnejše. Stvari so se začele razodevati same od sebe. Strnimo se okrog ! dobro ohranjenega konja" študentske skupnosti, bodimo i močni, kajti natančno vemo kaj j hočemo. Cas terja od vsakogar izmed nas soudeležbe. Akcije", j _KATEDRA, 9. avg. j F. Hedl, KATEDRA, 9. avg. Kdor drugemu jamo koplje, je svoje sreče kovač. (Ljuska) KATEDRA, 9. avg. na tajna. Podatke lahko damo | pomenil V stari Jugoslaviji, če le morda predsedniku skupščine . ob teh podatkih pomislimo na ali predsedniku izvršnega sveta. J vse tiste tovarne, ki se ravno za- | radi tega, ker nimajo denarja za Tako torej. Podatki o tem. ko-: investiranje v modernizacijo liko SR Slovenija prispeva v zvezni proračun in sklade, so službena tajna. Nihče tega ne more in ne sme izvedeti. Slovenski človek ne sme vedeti, kaj in kako se razpolaga z njegovim denarjem. Tega res nismo v svoji nezreli naivnosti pričakovali. Revčki smo imeli še vedno pol- strojnega parka, če se spomnimo, da smo vse (zelo redke) infra-strukturne objekte zgradili z lastnim denarjem, pa obenem zategovanja pasu. Pa bo kdo re-dajali z leta v leto tako ogromne | kel, da je tako zastavljeno vpra-vsote za politične tovarne na ju- šanje ob zadnjih dogodkih na-gu, ki še zdaleč niso bile ekonom- cionalni ali lokalni ali provincial-sko upravičene, se moramo res- ni egoizem?" meno vprašati o smiselnosti našega sizifovskega boja in našega nenehno samoodpovedujočega Mariborski študentski list KATEDRA, posebna izdaja, 9. avg. rej iz tiste zadnje številke v skla- na srca in usta načel o demokra-de federacije. Napotili smo se v j ciji, samoupravljanju, javnosti Službo družbenega knjigo vod-' dela. Kaže, da jih bomo morali stva, kjer so nam sicer prijazno ; znova premisliti, skušali pomagati, pa pri najbolj-1 ši volji tucli s pomočjo zveznega statističnega biltena ni bilo mo-; GROZLJIVI PODATKI.... goče do dna. Dalje. Vprašali smo oddelek za »Slovenija ima le 8,4 odst. pre-proračun pri občinski skupščini, bivalcev SFRJ, delež njenega Ne, tukaj nimamo, vpračajte družbenega proizvoda pa znaša tam. Prav, pa vprašajmo tam, j kar 16,6 odst. V obdobju 1957— kjer zagotovo morajo vedeti, kaj i 1968 je Slovenija dobila od skup-se dogaja s slovenskim denarjem, no 22,156.988 le 1,353.691 sredstev Spoštovani, saj ne vem, ali naj račun 927.358 din, v republiškega Republiški sekretariat za finance. Ne, tukaj ne morete dobiti, pokličite tovarišico toanto. Ne, tudi tukaj ne, pokličite tovariša tegaintega. Ne, teh podatkov nimamo, vprašajte sem vprašajte tja. Grozljiva resnica se razkriva. Saj v tej deželi vendar nihče ne ve, kaj se dogaja z našim denar- svoja pisma še naslavljam na 212.250, v občinske 216.489, v skla-1 jem. Ali pač. Poslednja možnost, vas? Prav tako in z enakim uspe- de pa 243.274. Glavna centrala Službe družbene- Jiom bi jih lahko pošiljal, kaj I Od carin je od skupno 907.613 ga knjigovodstva. Zadnji udarec, vem, svoji stari mami v Kočevje, zvezni proračun pobral 479.184, Teh podatkov seveda ne morete za časa avstroogrske monarhije, Vesela bi jih bila, pomagati pa ostalo je bilo preneseno v sklade, dobiti po telefonu. To je službe- j in ki je tu pa tam morda še kaj iz družbeno investicijskih skladov. Že ti podatki nam povedo dovolj, kako je bila naša republika ves čas zapostavljena, kako se je v korist nerazvitih območij odpovedala marsičemu, kar bi bilo za normalen razvoj nujno.... Ce ob teh grozljivih podatkih pomislimo, da v naših tovarnah pomaga ustvarjati teh 15,6 odst. družbenega proizvoda zastarel strojni park, ki je bil moderen NOVO! DR. CIRIL 2EBOT; NOVO I SLOVENIJA VČERAJ, DANES IN JUTRI DRUGA KNJIGA V Celovcu je izšla nova knjiga, v kateri prof. 2ebot razglablja o pomenu sprememb v Sloveniji po izidu svoje prve knjige SLOVENIJA VČERAJ, DANES IN JUTRI ter analizira slovenski razvoj z vidika njeaovega približevanja dvojnemu cilju : državni enakopravnosti slovenske republike in enakopravni svobodi v slovenski družbi. Knjiga obsega 12 poglavij, ki so obširno dokumentirana s pričevanji k glavnim ugotovitvam. Zgodovinski okvir velikih slovenskih obletnic, v katerem avtor razpravlja o slovenski sedanjosti in prihod-njosti, daje drugi knjigi poseben značaj življenjske konkretnosti. Nova knjiga je naprodaj v knjigarnah na Koroškem (cena 50 ši!) in Primor-lir). Pismena naročila za vse države sprejema MOHORJEVA KNJIGARNA, Viktnnger Ring 26, Klagen furt-Celovec, Austria, za ZDA in Kanado pa tudi: Mr. Mate Resman 1089 East 68 Str. Cleveland, Ohio, 44103, USA CENA KNJIGE JE $2.50 Uprava SLOVENSKE DRŽAVE 646 Euclid Ave. Toronto 4, Ont., Canada (poštnina vključena) Pohitite z naročilom kajti prva knjiga 1. 1967 (ki je "bila v Jugoslaviji uradno prepovedana) |e bila v nekaj mesecih razprodana!