VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v marcu 2013 ............................................................................................................... 3 Razvoj vremena v marcu 2013.................................................................................................................. 25 Meteorološka postaja Rut.......................................................................................................................... 32 AGROMETEOROLOGIJA 38 HIDROLOGIJA 43 Pretoki rek v marcu 2013........................................................................................................................... 43 Temperature rek in jezer v marcu 2013 .................................................................................................... 48 Dinamika in temperatura morja v marcu ................................................................................................... 50 Zaloge podzemnih voda marca 2013 ........................................................................................................ 56 ONESNAŽENOST ZRAKA 61 Onesnaženost zraka v marcu 2013........................................................................................................... 61 POTRESI 71 Potresi v Sloveniji v marcu 2013 ............................................................................................................... 71 Svetovni potresi v marec 2013 .................................................................................................................. 73 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM Fotografija z naslovne strani: Prvi mesec meteorološke pomladi so zaznamovale pogoste in obilne padavine, snežna odeja je tla prekrivala nadpovprečno dolgo, v zadnji tretjini meseca se je tudi močno ohladilo. Križna jama (foto: Marko Simić in Doroteja Verša) Cover photo: March was marked by frequent and heavy precipitation, snow cover persisted longer than on average in the reference period, and the last third of the month was also significantly colder. Križna jama (Photo: Marko Simić and Doroteja Verša) 74 IZDAJATELJ Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana http://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Joško Knez Člani: Branko Gregorčič, Tamara Jesenko, Stanka Koren, Inga Turk, Mira Kobold, Verica Vogrinčič Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V MARCU 2013 Climate in March 2013 Tanja Cegnar, Tamara Gorup M arec je prvi mesec meteorološke pomladi. Moč sončnih žarkov hitro narašča in dan se od začetka do konca meseca opazno podaljša; temperaturna razlika med jutrom in popoldnevom je ob lepem vremenu lahko velika. Marca smo pogosto izpostavljeni velikim in hitrim spremembam vremena, pogosti so tudi močni prodori hladnega zraka in še povsem zimske razmere, ki jim nato hitro sledijo lepi, sončni dnevi in obratno. Letos marec še zdaleč ni opravičil ljudskega imena sušec, prav nasprotno, padavine so povsod opazno presegle dolgoletno povprečje. Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka marca 2013 od povprečja obdobja 1961–1990 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961–1990, March 2013 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo V večjem delu države je bil marec hladnejši kot običajno. V pasu od Rateč čez Posočje, Kras in del Notranjske se je odklon gibal med 0 in −1 °C, v večjem delu Slovenije med −1 in −2 °C, na skrajnem jugovzhodu in delu Pomurja med −2 in −3 °C, v Črnomlju pa je celo dosegel −3,2 °C. Nekoliko toplejši kot običajno je bil marec le na Obali, v Portorožu za 0,6 °C. Največ padavin je bilo na zahodu države, kjer so ponekod izmerili tudi nad 400 mm, sicer pa je v Posočju in Vipavski dolini večinoma padlo med 320 in 400 mm. V zahodni polovici države je padlo nad 160 mm, v vzhodni polovici pa so večinoma zabeležili pod 160 mm. Dolgoletno povprečje padavin je bilo najbolj preseženo na Krasu in v Vipavski dolini, kjer je padlo nad 260 % običajnih padavin, ponekod na Krasu tudi več kot trikratna običajna količina. V večjem delu države je bilo med 140 in 180 % običajnih padavin, najmanjši pa je bil presežek na Koroškem in Pohorju, kjer ni dosegel dveh petin. V Slovenj Gradcu je znašal le 17 %. Sonce je povsod sijalo manj časa kot običajno. V večjem delu Gorenjske, na Koroškem in na severovzhodu države je bilo od 80 % do 90 % običajnega trajanja sončnega obsevanja, drugod pa med 70 in 80 %. V prvi polovici meseca so večinoma prevladovali toplejši dnevi kot običajno z nekaj vmesnimi ohladitvami. Največji pozitivni odkloni so bili zabeleženi med 7. in 9. marcem, ko so v osrednji in vzhodni Sloveniji presegli 6 °C, v Murski Soboti pa celo 10 °C. Sredi meseca se je opazno ohladilo, po krajši otoplitvi pa je v zadnji tretjini meseca sledila močna ohladitev. Največji negativni odkloni so bili zabeleženi 25. ali 26. marca, le na Kredarici 15. marca. Največji so bili na vzhodu države in v osrednji Sloveniji, kjer so presegli 10 °C. Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1961–1990 v Ljubljani in na Kredarici v marcu Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in March and the corresponding means of the period 1961–1990 V Ljubljani je bila povprečna temperatura marca 3,9 °C, kar je 1,5 °C pod dolgoletnim povprečjem. Od sredine minulega stoletja je bil najtoplejši marec 1994, takrat je bila povprečna temperatura 10,6 °C, z 10,1 °C mu sledi marec 2012, z 8,9 °C marec 2002, v letih 1990 in 2001 je bila povprečna temperatura 8,8 °C, leta 1977 pa 8,6 °C. Daleč najhladnejši je bil marec 1987 z 1,1 °C, z 1,8 °C mu je sledil marec 1955, 2,0 °C je bila povprečna temperatura marca 1958, marca 1962 pa 2,2 °C. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 0,7 °C, kar je 0,2 °C pod dolgoletnim povprečjem. Najhladnejša so bila jutra marca 1987 z −3,0 °C, najtoplejša pa leta 1994 s 5,3 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 7,7 °C, kar je 2,7 °C pod dolgoletnim povprečjem. Popoldnevi so bili najtoplejši marca 2012 s 16,8 °C, sledi marec 1994 s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 16,2 °C, najhladnejši pa so bili marca 1962 s 5,6 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. Tako kot v pretežnem delu nižinskega sveta je bil marec 2013 tudi v visokogorju nekoliko hladnejši kot v dolgoletnem povprečju. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka −7,2 °C, kar je 0,1 °C pod dolgoletnim povprečjem. Doslej so bili v visokogorju najmanj mrzli marci 1994 z −2,6 °C, 2012 z 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo −2,7 °C, 1977 z −2,8 °C, v letih 1957 in 1990 je bila povprečna temperatura −3,1 °C, sledi pa marec 1989 z −3,2 °C. Najhladnejši je bil marec 1987 s povprečno temperaturo −11,9 °C, slabo stopinjo toplejši je bil marec 1971 (−11,0 °C); v marcih 1958 in 1962 je bila povprečna temperatura meseca −10,7 °C, leta 1984 pa −9,7 °C. Na sliki 2 desno sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna temperatura zraka v marcu na Kredarici. Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Največ jih je bilo na Kredarici, kjer so bili hladni vsi dnevi; v Ratečah jih je bilo 24, v Kočevju, Lescah in Črnomlju so jih našteli po 18, dan manj pa so zabeležili v Celju, Murski Soboti, Slovenj Gradcu in Postojni. Najmanj, le 6 hladnih dni, je bilo na Obali in v Godnjah, 7 pa jih je bilo v Biljah. V Ljubljani je bilo 14 hladnih dni, kar je 2 dneva več kot v dolgoletnem povprečju; od sredine minulega stoletja je bilo v prestolnici najmanj hladnih dni v marcih 1991, 1999 in 2001, ko so zabeležili le po dva taka dneva, največ pa marca 1958, ko jih je bilo kar 26 (slika 3). Slika 3. Število hladnih dni v marcu in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 3. Number of days with minimum daily temperature 0 °C or below in March and the corresponding mean of the period 1961–1990 Slika 4. Število ledenih dni v marcu in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 4. Number of days with maximum daily temperature below 0 °C in March and the corresponding mean of the period 1961–1990 Marca so dnevi s temperaturo ves dan pod lediščem že opazno redkejši kot februarja; takim dnevom pravimo ledeni. V Ljubljani je bil marca en leden dan. Od sredine minulega stoletja je bilo v Ljubljani poleg tokratnega še deset marcev z ledenimi dnevi, od tega največ leta 1971, in sicer 5 dni, po en leden dan pa so zabeležili še v letih 1952, 1962 in 1964. Slika 5. Najnižja (levo) in najvišja (desno) izmerjena temperatura v marcu in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 5. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in March and the 1961−1990 normals Absolutna najnižja temperatura je bila v večjem delu države izmerjena 16., v Mariboru, Celju in Murski Soboti 28. in v Lescah 3. marca. V Ratečah se je ohladilo na −14,4 °C, v Kočevju na −12,5 °C in v Slovenj Gradcu na −12,0 °C. Na Obali se je temperatura spustila na −3,6 °C, v Biljah na −4,0 °C, v Godnjah na −4,5 °C in v Ljubljani na −4,6 °C. Na sedanji lokaciji merilne postaje je bila najnižja izmerjena marčevska temperatura −18,2 °C iz leta 1963, z −15,7 °C sledi marec 1958, z −14,7 °C pa 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo marec 1955; z nizko temperaturo izstopa tudi marec 1976 (−14,6 °C), marca 2005 se je temperatura spustila na −14,1 °C. Na Kredarici so tokrat izmerili −19,6 °C. Tudi v visokogorju smo v preteklosti že izmerili precej nižjo temperaturo; na Kredarici je bilo najhladneje marca 1971 z −28,1 °C. Merilne postaje na vzhodu države so najvišjo temperaturo zabeležile 8. marca, drugod pa so bili datumi različni. V Murski Soboti in Mariboru so izmerili 18,6 °C, na Obali 16,3 °C, v Novem mestu 15,9 °C in v Črnomlju 15,6 °C. V Ljubljani so 22. marca izmerili 14,6 °C, kar je precej manj od 24,6 °C marca leta 1977, le trikrat je bila najvišja temperatura v marcu nižja kot tokrat. Na Kredarici so 4. marca izmerili 1,1 °C, opazno višjo temperaturo pa so zabeležili v marcih 1994 (8,1 °C), 1986 in 2006 (7,9 °C), 2004 (7,8 °C) in 1993 (7,6 °C). Slika 6. Odklon povprečne temperature zraka marca 2013 od povprečja 1961−1990 Figure 6. Mean air temperature anomaly, March 2013 0°C -1°C -2°C -3°C Povprečna temperatura je bila marca pod dolgoletnim povprečjem, izjema je bila le Obala. Večina države je zabeležila odklon med −1 in −2 °C. Manjši je bil odklon na zahodu države, največji negativni odklon pa so zabeležili v Beli krajini. Slika 7. Zvončki v Murski šumi, 8. marec 2013 (foto: Iztok Sinjur) Figure 7. Snowdrop in Murska šuma, 8 March 2013 (Photo: Iztok Sinjur) V Ljubljani, na Kredarici, v Novem mestu, Celju in Murski Soboti ostaja najtoplejši marec 1994, na Obali pa marec 2001, najhladnejši od sredine minulega stoletja pa je povsod marec 1987. Višina padavin marca 2013 je prikazana na sliki 10. Največ padavin, nad 320 mm, so zabeležili v večjem delu Posočja in Vipavske doline; na Trnovski planoti je padlo celo nad 400 mm. V Kneških Ravnah so namerili 362 mm, v Kobaridu 357 mm in v Godnjah 328 mm. Najmanj padavin je bilo na vzhodu države, kjer je padlo pod 160 mm. V Slovenj Gradcu so izmerili 79 mm, v Murski Soboti 87 mm, v Velikih Dolencih 90 mm in v Mariboru 94 mm. Dolgoletno povprečje je bilo preseženo po vsej državi, najbolj na območju Krasa, kjer so ponekod presegli tudi trikratno vrednost običajnih padavin. V Godnjah so imeli 307 % in v Biljah 297 % običajnih padavin. V primerjavi z dolgoletnim povprečjem je bil presežek najmanjši na Koroškem in Pohorju. V Slovenj Gradcu so dolgoletno povprečje presegli za 17 %, v Mariboru pa za 38 %. 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 5 20 15 0 temperatura (°C) temperatura (°C ) KREDARICA BILJE 10 5 0 -5 -5 -10 -15 -20 -10 -25 -15 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan 20 20 LJUBLJANA temperatura (°C) tem peratura (°C) NOVO MESTO 15 15 10 5 0 -5 10 5 0 -5 -10 -10 -15 -15 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 dan dan 20 20 CELJE temperatura (°C) temperatura (°C) MARIBOR 15 15 10 5 0 -5 10 5 0 -5 -10 -10 -15 -15 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan 20 20 MURSKA SOBOTA 15 temperatura (°C) 15 temperatura (°C) 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 10 5 0 -5 PORTOROŽ 10 5 0 -5 -10 -10 -15 -15 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan Slika 8. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena), marec 2013 Figure 8. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), March 2013 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 12 -2 LJUBLJANA KREDARICA 10 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) -4 -6 -8 -10 8 6 4 -12 2 -14 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 12 12 MURSKA SOBOTA PORTOROŽ temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) 10 8 6 4 2 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 10 8 6 4 2 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 12 12 CELJE NOVO MESTO 10 8 6 4 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) 10 8 6 4 2 2 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 9. Potek povprečne temperature zraka v marcu Figure 9. Mean air temperature in March Največ dni s padavinami vsaj 1 mm, in sicer 19, so zabeležili v Kamniški Bistrici, dan manj v Godnjah in Postojni, 17 takih dni je bilo v Biljah, Kneških Ravnah in Novi Vasi, 16 pa v Lescah, Sevnem, na Jezerskem in Kredarici. 10 takih dni je bilo v Velikih Dolencih, 11 pa v Murski Soboti in Mariboru. Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključili tudi podatke nekaterih merilnih postaj, kjer merijo le padavine in debelino snežne odeje. V preglednici 1 so podani podatki o padavinah za nekatere meteorološke postaje, ki ležijo na območjih, kjer je padavin običajno veliko ali malo, a tam ni meteorološke postaje, ki bi merila tudi potek temperature. V Celju je padlo 122 mm, kar je šesta najvišja vrednost od sredine minulega stoletja, največ padavin je bilo marca 1975. Na Obali je bil marec najbolj namočen leta 1970 (170 mm), letošnji marec pa je bil od sredine minulega stoletja drugi najbolj moker. V Novem mestu je bilo največ padavin leta 1985, letošnji marec pa se uvršča na peto mesto. V Murski Soboti je marca 1995 padlo 123 mm, letošnji marec zaseda peto mesto. Na Kredarici je bilo največ padavin marca 2001. Na Obali sta bila povsem 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo suha marca 2002 in 2012, na Kredarici in v Murski Soboti je bilo najmanj padavin leta 2012, prav tako v Novem mestu, v Celju pa leta 1953. 400 mm Slika 10. Porazdelitev padavin, marec 2013 Figure 10. Precipitation, March 2013 320 mm 240 mm 160 mm Slika 11. Višina padavin marca 2013 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961−1990 Figure 11. Precipitation amount in March 2013 compared with 1961−1990 normals 300% 260% 220% 180% 140% 100% Veliki Dolenci Murska Sobota Lendava Slovenj Gradec Maribor Slovenske Konjice Bizeljsko Sevno Celje Črnomelj-Dobliče Novo mesto Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Portorož Godnje Bilje Kneške Ravne Kobarid Soča Log pod Mang. Lesce Rateče Kredarica Podljubelj Jezersko Brnik povprečje 1961 - 1990 0 50 100 150 200 250 marec 2013 300 350 400 Slika 12. Mesečna višina padavin v mm marca 2013 in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 12. Monthly precipitation amount in March 2013 and the 1961–1990 normals Marca je v Ljubljani padlo 189 mm, kar je 93 % več od dolgoletnega povprečja in četrta najvišja vrednost na sedanji lokaciji. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bil najbolj 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo namočen marec 1975 z 248 mm padavin, marca 2001 je padlo 200 mm, v letu 1970 197 mm in marca leta 1985 175 mm padavin. Najbolj suh je bil marec leta 1973, padlo je manj kot mm, v letih 1948 in 1953 sta padla po 2 mm, v marcu 2003 pa 3 mm padavin. 25 LJUBLJANA število dni 20 15 10 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 13. Število padavinskih dni v marcu. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 13. Number of days in March with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki, marec 2013 Table 1. Monthly meteorological data, March 2013 Postaja Kamniška bistrica Brnik Jezersko Log pod Mangartom Soča Kobarid Kneške Ravne Nova vas Sevno Slovenske Konjice Lendava Veliki Dolenci RR 262 185 198 282 271 357 362 236 133 103 113 90 RP 172 201 154 161 171 183 162 216 157 151 213 184 Padavine in pojavi SD SSX 19 34 14 22 16 57 15 63 15 48 14 7 17 12 17 70 16 37 13 21 13 20 10 21 DT 1 1 1 1 1 1 19 1 1 27 27 28 LEGENDA: LEGEND: RR RP SS SSX DT SD RR RP SS SSX DT SD − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − dan v mesecu − število dni s padavinami ≥ 1 mm Slika 14. Rjavi Medved v ostenjih nad reko Kolpo, 16. marec 2013 (foto: Igor Kastelic) Figure 14. Brown bear on the slope above the river Kolpa, 16 March 2013 (Photo: Igor Kastelic) 10 SS 23 16 24 31 30 6 12 31 14 6 8 8 − precipitation (mm) − precipitation compared to the normals − number of days with snow cover − maximum snow cover − day in the month − number of days with precipitation Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 200 400 PORTOROŽ višina padavin (mm) višina padavin (mm) KREDARICA 300 200 100 0 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 150 100 50 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 200 200 NOVO MESTO višina padavin (mm) višina padavin (mm) MURSKA SOBOTA 150 100 50 150 100 50 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 15. Padavine v marcu in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 15. Precipitation in March and the mean value of the period 1961−1990 250 Slika 16. Padavine v marcu in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 16. Precipitation in March and the mean value of the period 1961−1990 višina padavin (mm) LJUBLJANA 200 150 100 50 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Na sliki 17 je shematsko prikazano trajanje sončnega obsevanja marca 2013 v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Po vsej državi je bilo vsaj za desetino manj sončnega vremena kot v dolgoletnem povprečju. Na večini ozemlja je sonce sijalo 70 do 80 % toliko časa kot običajno. V večjem delu Gorenjske, na Koroškem, in severovzhodu države je bilo od 80 do 85 % toliko sončnega vremena kot običajno. Najbolj so se običajnim vrednostim približali na Kredarici (116 ur) in v Mariboru (113 ur), kjer so deosegli 85 % običajnega trajanja sončnega obsevanja, najbolj pa so za dolgoletnim povprečjem zaostali v Portorožu (118 ur) in Ratečah (109 ur), dosegli so 72 % običajnega trajanja sončnega obsevanja. V Ljubljani je sonce sijalo 102 uri, kar je 80 % dolgoletnega povprečja. Odkar merimo trajanje sončnega obsevanja v Ljubljani, je bilo največ sončnega vremena marca leta 2012 (253 ur), sledijo pa marec 1953 (248 ur), med bolj sončne spadajo še marci v letih 1961 (212 ur), 2003 (208 ur) in 1998 (205 ur). Najbolj siv je bil marec 1964 s 50 urami sončnega obsevanja, 68 ur je sonce sijalo leta 1962, 72 ur sončnega vremena je bilo marca 1960, marca 1979 pa 74 ur. 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 17. Trajanje sončnega obsevanja marca 2013 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961– 1990 Figure 17. Bright sunshine duration in March 2013 compared with 1961−1990 normals 80% 70% 300 LJUBLJANA število ur 250 Slika 18. Število ur sončnega obsevanja v marcu in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 18. Bright sunshine duration in hours in March and the mean value of the period 1961– 1990 200 150 100 50 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 19. Komna, 23. marec 2013 (foto: Iztok Sinjur) Figure 19. Komna, 23 March 2013 (Photo: Iztok Sinjur) Na sliki 20 so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. 12 Agencija Republike Slovenije za okolje 60 12 60 50 10 40 8 30 6 20 4 2 8 30 6 20 4 10 2 10 0 0 0 7 0 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 30 dan 30 12 12 10 4 0 padavine (mm) 8 sončno obs. (ure) padavine (mm) 20 3 5 7 8 10 4 0 0 1 20 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 30 dan 12 30 12 20 8 10 4 padavine (mm) PORTOROŽ sončno obs. (ure) padavine (mm) MURSKA SOBOTA 0 0 1 3 5 7 20 8 10 4 0 0 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 dan 30 dan 12 0 3 5 7 50 10 40 8 30 6 20 4 10 2 0 0 1 padavine (m m ) 4 12 BILJE sončno obs. (ure) padavine (mm) 8 10 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 60 MARIBOR 20 sončno obs. (ure) NOVO MESTO CELJE sončno obs. (ure) 5 0 1 3 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan sončno obs. (ure) 3 sončno obs. (ure) padavine (mm) sončno obs. (ure) 10 40 1 12 LJUBLJANA KREDARICA 50 padavine (mm) Urad za meteorologijo 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan Slika 20. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) marca 2013 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 20. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, March 2013 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Največ jasnih dni je bilo na Kredarici, in sicer 7. Po pet jasnih dni so našteli v Biljah in Novem mestu, drugod pa so bili trije ali štirje jasni dnevi. V Ljubljani so bili 4 jasni dnevi (slika 21); od sredine minulega stoletja je bilo osem marcev brez jasnega dneva, največ jasnih dni pa je bilo v marcu letu 1953, in sicer 14 dni, marca leta 1961 pa 13. 30 15 LJUBLJANA LJUBLJANA 25 12 število dni število dni 20 9 6 15 10 3 5 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 21. Število jasnih dni v marcu in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 21. Number of clear days in March and the mean value of the period 1961–1990 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 22. Število oblačnih dni v marcu in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 22. Number of cloudy days in March and the mean value of the period 1961–1990 Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Največ takih dni, in sicer 19, so zabeležili v Lescah, 18 pa v Kočevju, 17 v Ratečah, Godnjah in Celju. Najmanj oblačnih dni, le 13, so našteli v Črnomlju, 14 pa v Murski Soboti in na Kredarici. V Ljubljani je bilo 16 oblačnih dni (slika 22), kar je tri dni več od dolgoletnega povprečja; marca 1964 je bilo 25 oblačnih dni, le en oblačen dan pa so zabeležili marca 1953. Povprečna oblačnost je bila v pretežnem delu države med 7 in 7,5 desetinami. Najmanjša povprečna oblačnost je bila na Kredarici (6,6), Obali in v Novem mestu (6,7 desetin), na Bizeljskem (6,8 desetin) in v Biljah (6,9 desetin). Največja je bila povprečna oblačnost na Kočevskem (7,6). Slika 23. Snežna odeja je Zgornjesavsko dolino prekrivala ves mesec (foto: Tanja Cegnar) Figure 23. In Gozd Martuljek snow cover persisted for the whole month (Photo: Tanja Cegnar) Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 24) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki, marec 2013 Table 2. Monthly meteorological data, March 2013 Postaja Lesce Kredarica Rateče–Planica Bilje Letališče Portorož Godnje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota NV TS 515 1,7 2514 −7,2 864 −0,1 55 6,7 2 7,4 295 5,5 533 3,1 468 1,5 299 3,9 170 4,0 220 3,4 196 2,5 240 2,7 275 3,3 452 1,9 188 3,5 TOD TX −1,5 6,3 −0,1 −4,6 −0,9 5,1 −0,5 11,0 0,4 12,0 −0,2 9,6 −0,4 7,0 −2,1 7,1 −1,5 7,7 −1,6 −1,6 7,8 −3,2 7,6 −1,8 7,9 −1,9 7,7 −1,3 6,6 −1,3 7,7 TM −1,8 −9,2 −3,7 3,0 4,0 2,5 −0,5 −2,3 0,7 Temperatura TAX DT 12,1 22 1,1 4 10,2 1 16,3 3 15,3 20 15,5 3 13,0 22 13,3 7 14,6 22 −0,3 −1,9 −1,6 −0,3 −2,1 −0,2 15,9 15,6 15,4 18,6 13,7 18,6 8 8 8 8 8 8 TAM DT −8,0 3 −19,6 16 −14,4 16 −4,0 16 −3,6 16 −4,5 16 −8,2 16 −12,5 16 −4,6 16 −6,6 −10,0 −8,6 −7,3 −12,0 −8,6 16 16 28 28 16 28 SM 18 31 24 7 6 6 17 18 14 SX 0 0 0 0 0 0 0 0 0 16 18 17 16 17 17 0 0 0 0 0 0 TD 567 842 622 413 384 450 524 572 498 495 515 541 535 516 562 504 Sonce OBS RO 105 116 85 109 72 113 75 118 72 110 103 78 102 80 101 74 104 113 115 113 76 85 81 84 Oblačnost PO SO SJ 7,4 19 4 6,6 14 7 7,0 17 4 6,9 16 5 6,7 16 4 7,2 17 4 7,2 16 4 7,6 18 3 7,1 16 4 6,8 15 3 6,7 16 5 7,0 13 3 7,0 17 4 7,0 13 3 7,0 16 4 7,1 14 3 RR 204 180 166 306 166 328 264 167 189 113 130 148 122 94 79 87 RP 204 145 168 297 241 307 220 144 193 152 167 167 160 138 117 177 Padavine in pojavi SD SN SG SS 16 0 4 18 16 1 21 31 15 0 3 31 17 2 4 0 16 0 2 0 18 0 1 0 18 2 5 13 15 1 13 30 16 1 11 14 14 0 4 7 14 2 4 19 14 2 2 19 14 1 8 16 11 0 1 9 13 0 3 18 11 0 7 11 Tlak SSX 28 450 105 0 0 0 22 70 20 20 25 44 17 19 30 20 DT 1 31 19 0 0 0 1 1 1 26 1 1 1 27 1 27 P PP 736,4 910,0 1000,7 1007,2 2,9 5,0 7,7 8,0 973,6 6,4 982,3 6,4 980,4 6,0 987,2 5,9 6,3 LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka (°C) − temperaturni odklon od povprečja (°C) − povprečni temperaturni maksimum (°C) − povprečni temperaturni minimum (°C) − absolutni temperaturni maksimum (°C) − dan v mesecu − absolutni temperaturni minimum (°C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C − temperaturni primanjkljaj − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi ≤ 12 °C). n TD = ∑ (20 °C − TSi ) i =1 če je TS i ≤ 12 °C 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka, marec 2013 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature, March 2013 Postaja Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci I. dekada II. dekada III. dekada Tpovp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs Tpovp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs Tpovp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs 7,9 7,5 5,2 2,1 1,3 1,9 3,3 2,1 4,9 4,5 3,1 5,4 3,8 5,6 6,0 6,4 6,3 12,6 12,8 8,8 9,2 7,1 7,4 9,1 8,4 9,3 10,1 9,4 11,5 10,4 11,2 11,2 11,3 10,8 14,7 16,3 11,8 13,3 10,2 12,0 13,7 12,1 13,4 15,9 15,6 18,4 15,4 18,0 18,6 18,6 17,4 4,3 2,9 1,4 −2,1 −2,8 −2,0 −1,5 −2,2 1,4 0,3 −1,9 1,4 −1,7 −0,2 1,8 1,7 1,6 −3,0 −3,7 −4,0 −8,9 −7,9 −8,0 −8,2 −8,0 −4,0 −4,8 −9,5 −4,7 −8,5 −9,8 −3,9 −4,0 −5,2 3,1 1,7 0,4 −6,3 −4,3 −2,9 −3,3 −5,2 −6,1 −5,5 −13,5 −10,4 −9,4 −11,0 −0,9 −2,2 −4,1 −8,5 −11,4 −13,0 −11,8 −9,4 −3,4 −2,5 −13,5 −6,9 3,9 3,2 −2,0 −2,3 −3,7 −1,8 −2,3 −1,9 0,0 −1,1 −1,5 −8,7 −2,0 −1,4 −1,5 −1,5 −2,7 −2,9 −3,5 −7,0 −5,5 14,9 15,5 13,0 12,9 9,9 12,1 11,8 13,3 14,6 12,3 12,5 14,0 13,9 13,0 13,6 11,6 10,5 −10,9 −9,4 −14,5 −8,8 −17,0 11,7 9,8 5,0 4,7 3,6 5,0 4,6 5,6 6,0 5,1 5,5 −8,5 5,7 −6,5 4,6 4,0 2,9 −1,8 −2,3 −3,9 −2,2 −3,5 7,0 6,1 1,3 0,7 −0,8 1,3 0,9 1,7 2,8 1,8 1,7 2,1 1,5 −8,1 1,2 1,1 0,0 −4,1 −3,0 −8,9 −10,5 −10,8 −8,0 −11,0 −0,4 0,4 −3,6 −4,0 −8,2 −12,5 −14,4 −7,8 −12,0 −7,1 −4,6 −6,6 −10,0 −5,3 −6,3 −7,2 −6,4 −5,4 −5,4 2,8 2,2 −2,6 −6,1 −4,2 −2,2 −3,2 −10,4 −5,9 3,8 2,9 −0,7 −2,6 −4,6 −1,6 −2,5 −0,8 0,9 0,0 −2,2 0,7 −0,9 −1,5 −1,0 −0,6 −1,1 −0,1 −0,2 −7,5 −5,6 −8,9 −6,4 −7,2 −8,3 −3,4 −6,5 −8,5 −2,6 0,6 15,3 14,7 11,7 11,7 8,7 11,6 11,0 12,8 13,5 14,9 14,8 15,0 14,5 14,9 14,1 14,2 13,0 −6,6 −6,4 −9,2 −17,2 −16,8 −9,4 −13,6 −8,3 −9,1 −12,0 11,7 10,6 7,5 7,6 4,8 6,5 6,2 6,8 7,7 8,4 8,0 8,9 7,9 7,8 7,7 8,0 7,4 1,7 1,8 −0,8 −6,8 −5,5 −1,9 −2,3 −1,6 −2,0 −4,0 7,2 6,5 2,9 1,8 −0,6 2,0 1,5 2,5 4,2 4,0 3,0 4,6 3,0 3,1 3,1 3,4 3,5 −2,9 −2,9 −12,0 −11,2 LEGENDA: −8,6 −7,3 −7,3 −8,6 −6,0 LEGEND: Tpovp Tmax povp Tmax abs − povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − manjkajoča vrednost Tpovp Tmax povp Tmax abs − mean air temperature 2 m above ground (°C) − mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) − absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) − missing value Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs − povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs − mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) − absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) − mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) − absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni, marec 2013 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days, March 2013 Postaja I. Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Sevno Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci RR 45,5 90,6 56,0 4,1 10,5 23,2 4,5 25,0 26,9 12,8 12,3 5,6 7,2 8,6 2,3 2,0 9,8 22,6 p.d. 5 5 5 4 3 4 1 3 5 3 5 4 2 3 2 1 2 1 Padavine in število padavinskih dni II. III. M RR p.d. RR p.d. RR 40,8 5 79,9 7 166,2 111,5 6 103,5 7 305,6 100,4 7 107,9 8 264,3 85,5 7 77,1 9 166,7 93,4 7 62,5 8 166,4 106,3 6 74,8 7 204,3 34,6 7 40,2 8 79,3 84,7 5 75,3 7 185,0 83,5 6 81,9 8 192,3 38,4 7 82,1 8 133,3 54,5 5 63,2 9 130,0 69,3 6 73,4 9 148,3 39,4 6 65,9 8 112,5 49,4 6 63,8 7 121,8 45,2 5 55,2 8 102,7 51,2 5 40,5 9 93,7 31,4 5 45,7 8 86,9 24,7 5 42,8 6 90,1 p.d. 17 18 20 20 18 17 16 15 19 18 19 19 16 16 15 15 15 12 od 1. 1. 2013 RR 355 547 511 529 413 407 252 403 489 395 431 547 336 332 312 238 278 237 I. Dmax 0 0 22 70 85 28 30 22 20 25 44 0 17 0 8 2 0 Snežna odeja in število dni s snegom II. III. M s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 9 2 15 5 22 10 36 10 20 10 70 10 105 10 70 11 105 9 14 2 13 7 28 9 11 4 8 5 30 8 2 1 18 7 22 8 5 2 17 5 20 s.d. 0 0 13 30 31 18 18 16 15 8 10 0 8 0 2 2 0 19 19 7 16 9 9 11 8 22 21 5 3 7 9 18 4 5 4 1 2 3 1 3 1 24 21 20 16 19 19 20 21 6 5 6 6 6 6 6 7 25 44 20 17 19 19 20 21 LEGENDA: LEGEND: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2013 Dmax s.d. − dekade in mesec − višina padavin (mm) − število dni s padavinami vsaj 0,1 mm − letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) − višina snežne odeje (cm) − število dni s snežno odejo ob 7. uri Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 31. marca 2013 600 višina padavin (mm) I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2013 Dmax s.d. − decade and month − precipitation (mm) − number of days with precipitation 0,1 mm or more − total precipitation from the beginning of this year (mm) − snow cover (cm) − number of days with snow cover 500 LJUBLJANA 400 300 200 100 0 1.jan 17 1.feb 1.mar Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Maribor 8.0 % 1.3 m/s 4.1 % 2.2 m/s N 6.0 % 1.0 m/s 3.9 % 0.8 m/s N 7.8 % 1.6 m/s 6.5 % 1.0 m/s 2.6 % 3.5 m/s 4.0 % 1.1 m/s 11.4 % 1.1 m/s N 2.5 % 3.8 m/s 10.8 % 1.0 m/s 10.2 % 0.9 m/s 2.2 % 1.0 m/s Kredarica 6.5 % 1.2 m/s 18.5 % 1.3 m/s 2.9 % 2.9 m/s 8.9 % 5.1 m/s 2.8 % 1.0 m/s 2.5 % 2.6 m/s 17.8 % 5.6 m/s 4.1 % 3.5 m/s 12 % 8% 4% 2.6 % 1.4 m/sW 7.7 % E1.5 m/s 6.3 % 1.3 m/sW 1.9 % E0.9 m/s 25.6 % 5.3 m/sW 11.9 % E5.0 m/s 5% 4.9 % 1.5 m/s 7.2 % 1.7 m/s 1.9 % 1.1 m/s 3.6 % 1.3 m/s 10 % 9% 4.9 % 6.8 m/s 14.1 % 5.9 m/s 15 % 5.8 % 1.2 m/s 0.6 % 1.3 m/s20 % 4.6 % 1.2 m/s 10.6 % 1.3 m/s S 12.6 % 1.8 m/s 0.9 % 1.0 m/s 3.3 % 1.5 m/s S Novo mesto N 2.0 % 0.7 m/s 2.0 % 1.8 m/s 11.3 % 1.8 m/s 6.7 % 2.9 m/s 27 % N 0.1 % 1.8 m/s 1.0 % 0.8 m/s 1.1 % 0.7 m/s 2.1 % 4.3 m/s 3.0 % 1.0 m/s 4.9 % 5.3 m/s 18 % 32 % N 1.9 % 1.3 m/s 2.9 % 1.2 m/s 24 % 10 % 16 % 3.6 % 0.7 m/s 14.3 % 1.7 m/s 6.3 % 2.5 m/s 6.8 % 5.8 m/s 9% 5% 4.1 % 1.4 m/s 8.3 % 2.2 m/s 8% 6.3 % 0.6 m/sW 6.1 % E1.1 m/s 6.3 % 0.7 m/s 2.9 % 0.6 m/s 8.6 % 1.5 m/s 1.6 % 0.7 m/s 5.3 % 1.0 m/s 27 % Bilje 1.4 % 1.6 m/s 2.2 % 0.9 m/s S 0.5 % 3.1 m/s 0.0 % 0.0 m/s Portorož – letališče 1.6 % 0.8 m/s 1.4 % 0.8 m/s 15 % 0.1 % 1.2 m/s 5.0 % 2.4 m/s 5.0 % 1.5 m/s 18 % 0.5 % 5.1 m/s 12.0 % 2.0 m/s S 4.6 % 2.4 m/sW 5.5 % E2.9 m/s 2.9 % 2.3 m/s 25.2 % 3.2 m/s 3.8 % 3.1 m/s 14.9 % 3.7 m/s 4.2 % 3.2 m/s 2.7 % 0.8 m/s S 3.5 % 1.4 m/sW 31.7 % E2.4 m/s 4.6 % 1.3 m/s 18.8 % 1.8 m/s 5.7 % 1.5 m/s 5.2 % 3.3 m/s 3.1 % 2.2 m/s 3.5 % 2.9 m/s 5.3 % 0.7 m/s Figure 24. Wind roses, March 2013 18 S 3.0 % 1.9 m/s brezvetrje: 18.5 % Slika 24. Vetrovne rože, marec 2013 3.4 % 1.2 m/s 2.2 % 1.2 m/s Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Podatki na letališču v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; jugovzhodniku in vzhodjugovzhodniku je pripadlo 40 % vseh terminov. Veter je v 13 dneh presegel 10 m/s, en dan od tega 20 m/s, in sicer 25. marca, ko je najmočnejši sunek dosegel 22,4 m/s. V Kopru je bilo 13 dni z vetrom nad 10 m/s, 25. marca je najmočnejši sunek dosegel 15,5 m/s. V Biljah je vzhodnik s sosednjima smerema pihal v 60 % vseh terminov. Veter je v 7 dneh presegel 10 m/s, najmočnejši sunek je 25. marca dosegel 14,4 m/s. V Ljubljani je jugozahodnik s sosednjima smerema skupaj pihal v 21 % vseh terminov, severovzhodnik s sosednjima smerema v 28 % vseh terminov, sever pa v 8 %. Najmočnejši sunek je bil 21. marca 11,7 m/s, veter je v dveh dneh presegel hitrost 10 m/s. Na Kredarici je veter v 9 dneh presegel 20 m/s, od tega v treh 30 m/s, 29. marca je v sunku dosegel hitrost 31,4 m/s. Vzhodjugovzhodniku in vzhodniku je pripadlo 26 % vseh terminov, zahodseverozahodniku in zahodniku pa 43 %. V Mariboru je severozahodniku s sosednjima smerema pripadlo 37 % vseh primerov, jugjugovzhodniku s sosednjima smerema pa 30 %. Bilo je 7 dni z vetrom nad 10 m/s, 17. marca je hitrost dosegla 15,4 m/s. V Novem mestu so pogosto pihali zahodnik, zahodjugozahodnik, jugozahodnik, jugjugozahodnik in južni veter, skupaj jim je pripadlo 32 % vseh primerov, severovzhodniku in vzhodseverovzhodniku pa 26 %. Sunek vetra je 9. marca dosegel 19,3 m/s; bili so trije dnevi z vetrom nad 10 m/s. Na Rogli je najmočnejši sunek 18. marca dosegel hitrost 22,5 m/s, bila sta 2 dneva z vetrom nad 20 m/s. Slika 25. Lendavske gorice, 8. marec 2013 (foto: Iztok Sinjur) Figure 25. Lendavske gorice, 8 March 2013 (Photo: Iztok Sinjur) Prva tretjina marca je bila z izjemo Črnomlja (odklon −0,5 °C) toplejša kot običajno. Večina odklonov ni presegla 3 °C, med 3 in 4 °C je odklon dosegel v Postojni in v Prekmurju. Padavine so dolgoletno povprečje presegle na Obali, Goriškem (zabeležili so 3-kratno običajno količino padavin), v Postojni in na Goričkem. V Ljubljani so dolgoletno povprečje izenačili, drugod je padavin v primerjavi z dolgoletnim povprečjem primanjkovalo. Najbolj v Kočevju in Mariboru ter Staršah, kjer je padla le dobra desetina običajnih padavin. V Ratečah je sonce sijalo le 84 % toliko časa kot v dolgoletnem povprečju, na Obali, Goriškem in Postojni primanjkljaj ni presegel desetine, drugod po državi je bilo sončnega vremena več kot običajno. V Ljubljani so dolgoletno povprečje presegli le za malenkost, v Mariboru pa kar za dobri dve petini. Povprečna temperatura v osrednji tretjini marca večinoma ni veliko odstopala od dolgoletnega povprečja. Le na Obali je bilo dolgoletno povprečje preseženo (1,1 °C), drugod so za dolgoletnim povprečjem zaostajali, večina odklonov je bila med 0 in −1,7 °C, le v Črnomlju je odklon dosegel −2,3 °C. Padavine so bile v osrednji tretjini marca obilne in povsod so dolgoletno povprečje opazno presegli, najmanjši presežek (60 %) so zabeležili v Sevnem. V Biljah pa je padlo 4,5-krat toliko dežja kot v dolgoletnem povprečju. Sončnega vremena je primanjkovalo, najbližje dolgoletnemu povprečju so bili z 90 % v Ljubljani, največji primanjkljaj so imeli v Slovenj Gradcu in Celju, kjer je sonce sijalo le 70 % toliko časa kot običajno. 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti nekaterih parametrov od povprečja 1961–1990 v marcu 2013 Table 5. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1961–1990, March 2013 Postaja I. 2,4 1,9 3,2 0,3 2,1 0,5 2,0 0,6 1,5 Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Sevno Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I., II., III., M LEGEND: Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I., II., III., M 1,5 −0,5 1,9 1,2 2,5 2,8 3,7 3,4 Temperatura zraka II. III. M 1,1 −0,8 0,4 −0,4 −2,6 −0,5 −0,4 −3,9 −0,4 −1,5 −4,9 −2,1 −1,2 −3,3 −0,9 −1,0 −3,9 −1,5 −1,5 −4,3 −1,3 −0,7 −3,6 −1,3 −0,9 −4,7 −1,5 −0,7 −2,3 −0,7 −1,2 −1,7 −1,7 −1,1 −1,0 −5,4 −6,2 −5,6 −5,1 −1,6 −3,2 −1,6 −1,8 −6,2 −5,9 −7,1 −1,9 −1,3 −1,7 I. 223 299 183 12 36 89 30 95 100 56 56 19 37 41 14 11 73 178 Padavine II. III. 179 261 453 231 309 188 248 159 349 144 352 173 177 121 318 176 301 190 160 217 250 186 292 203 189 194 257 178 264 185 288 126 245 203 179 187 M 241 297 220 144 168 204 117 201 196 157 167 167 152 160 160 138 177 184 Sončno obsevanje I. II. III. 91 75 55 96 77 56 93 85 59 M 72 75 78 84 81 54 72 118 70 60 81 102 90 57 80 116 78 40 74 120 70 49 76 142 134 74 85 53 46 85 84 − odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961–1990 (°C) − padavine v primerjavi s povprečjem 1961–1990 (%) − trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961–1990 (%) − tretjine in mesec − mean temperature anomaly (°C) − precipitation compared to the 1961–1990 normals(%) − bright sunshine duration compared to the 1961–1990 normals (%) − thirds and month Zadnja tretjina marca je bila znatno hladnejša kot običajno, le ob morju je bil odklon majhen, in sicer le −0,8 °C, v Biljah pa −2,6 °C. Večina odklonov je bila med −3 in −6,5 °C, največji negativni odklon (–7,1 °C) je bil v Velikih Dolencih. Dolgoletno povprečje padavin je bilo povsod preseženo, v Slovenj Gradcu je padlo 121 % običajnih padavin, v Portorožu pa 261 %. Sončnega vremena je povsod močno primanjkovalo, v Novem mestu so dosegli le dve petini običajne osončenosti, v Slovenj Gradcu pa tri petine. Nevihte so marca še redke, po dva dneva z nevihto so zabeležili v Biljah, Postojni, Novem mestu in Črnomlju. Po en dan z grmenjem so imeli na Kredarici, Kočevju, Ljubljani in Celju. 80 600 LJUBLJANA KREDARICA 500 300 200 višina (cm) višina (cm) 60 400 40 20 100 0 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 26. Največja debelina snega v marcu Figure 26. Maximum snow cover depth in March 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na Kredarici marca tla vedno prekriva snežna odeja. 31. marca je bila snežna odeja debela 450 cm, kar je nad dolgoletnim povprečjem in opazno več kot rekordno skromnega marca lani. Marca je bilo veliko snega v letih 2001 (595 cm), 1977 (588 cm) in 2009 (560 cm). Skromna je bila snežna odeja v marcih 2012 (120 cm), 1957 (130 cm), 1989 in 2002 (po 135 cm), 1964 (153 cm) ter v letu 1993, ko so namerili 165 cm. 500 KREDARICA višina (cm) 400 300 Slika 27. Dnevna višina snežne odeje marca 2013 na Kredarici Figure 27. Daily snow cover depth in March 2013 200 100 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan Z izjemo Obale, Krasa in Goriške, kjer snega ni bilo, je marca snežna odeja po nižinah prekrivala tla precej dlje kot v dolgoletnem povprečju. V Ratečah je sneg obležal ves mesec, 19. dne je snežna odeja dosegla debelino 105 cm. 25 LJUBLJANA 25 20 število dni 20 število dni NOVO MESTO 15 10 15 10 5 5 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 25 30 MURSKA SOBOTA RATEČE 25 število dni število dni 20 15 10 20 15 10 5 5 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 28. Število dni z zabeleženo snežno odejo v marcu Figure 28. Number of days with snow cover in March V Kočevju so prvi dan meseca namerili 70 cm, sneg je obležal 30 dni. 22 cm je bila snežna odeja debela prvi dan meseca v Postojni, sneg je obležal 13 dni. V Mariboru je sneg obležal 9 dni, 27. marca so namerili 19 cm. V Murski Soboti je sneg obležal 11 dni, 27. dan je bila snežna odeja debela 20 cm. V Slovenj Gradcu so prvi dan meseca namerili 30 cm, sneg je obležal 18 dni, tudi v Novem mestu je bilo največ snega prvi dan meseca, in sicer 25 cm, obležal je 19 dni. V Črnomlju je sneg prekrival tla 19 dni, 1. marca je bila snežna odeja debela 44 cm. Tudi v Celju je bila snežna odeja najdebelejša na začetku meseca, sneg je prekrival tla 16 dni, dosegel je debelino 17 cm. 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo V Ljubljani ni bilo snežne odeje v enajstih marcih od sredine minulega stoletja. Največ dni s snežno odejo pa je bilo v prestolnici marca 1955, kar 25. V Murski Soboti so bili brez snežne odeje v 22 marcih, največ dni s snežno odejo pa je bilo marca 1955 (24). 7-krat je bilo Novo mesto marca brez snega, največ dni s snežno odejo pa je bilo marca 1955 (27 dni). V Ratečah je snežna odeja 26-krat tla prekrivala ves mesec. Najmanj dni s snežno odejo je bilo v Ratečah leta 1959, le 2. Na Kredarici so zabeležili 21 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. V Kočevju je bilo 13 dni z meglo, v Celju 8, v Murski Soboti 7 in celo na Obali sta bila dva dneva z meglo. Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani je bilo 11 dni z meglo, kar je 4 dni nad dolgoletnim povprečjem, ki je bilo po sedemnajstih letih ponovno preseženo. Največ dni z meglo je bilo zabeleženih marca 1970, in sicer 17, brez megle so bili v marcih 1973, 1993 in 2002, le en meglen dan pa je bil v sedmih marcih (1990, 1994, 1996, 1997, 2000, 2001 in 2003). Slika 29. Veliki zvončki so zacveteli šele v drugi polovici meseca, Grosuplje, 18. marec 2013 (foto: Iztok Sinjur) Figure 29. Leucojum vernum, Grosuplje, 18 March 2013 (Photo: Iztok Sinjur) 20 LJUBLJANA Slika 30. Število dni z meglo marca in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 30. Number of foggy days in March and the mean value of the period 1961–1990 število dni 15 10 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Na sliki 31 levo je prikazan povprečni zračni tlak v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. V začetnih dneh je bil zračni tlak razmeroma visok, 4. marca je dosegel najvišjo vrednost, in sicer 988,9 mb, sledilo je upadanje in 14. marca je bila 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo z 958,8 mb zabeležena najnižja vrednost. Nato je zračni tlak do konca meseca še nekajkrat naraščal in upadal. 1000 12 LJUBLJANA LJUBLJANA tlak vodne pare (mb) zračni tlak (mb) 990 980 970 960 950 10 8 6 4 2 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 dan 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan Slika 31. Potek povprečnega zračnega tlaka in povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare, marec 2013 Figure 31. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure, March 2013 Na sliki 31 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Vsebnost vodne pare v zraku je bila prvih pet dni meseca dokaj skromna, od 2. do 5. marca je bilo okoli 5 mb, nato pa se je hitro povečala in 8. marca je bila dosežena najvišja vrednost, in sicer 10,4 mb. Sledilo je počasno padanje do 13. dne (8,9 mb), nato pa hiter padec in 16. marca je bilo v zraku s 3,2 mb najmanj vlage. Dokaj suh je bil zrak tudi med 22. in 27. marcem. Slika 32. Svež sneg na drevju, Martuljek, marec 2013 (foto: Tanja Cegnar) Figure 32. Fresh snow on trees, March 2013 (Photo: Tanja Cegnar) 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 33. Sneženje je marca pogosto oviralo promet, marec 2013 (foto: Iztok Sinjur) Figure 33. Snowing in March was often impeding traffic (Photo: Iztok Sinjur) SUMMARY With the exception of the Coastal area, the mean air temperature in March was below the long-term average. Anomalies were mostly between −1 and −2 °C, the anomaly was smaller on the west of Slovenia. In Bela krajina March was −3,2 °C colder than on average in the reference period. The first third of March was warmer than on average in the reference period, the second third was colder and the last third of March was significantly colder. Precipitation in March was frequent and abundant, therefore the normals were exceeded everywhere. The most abundant precipitation, more than 400 mm, was registered on Trnovska planota. On the other hand, in Slovenj Gradec 79 mm fell, in Murska Sobota 87 mm, in Veliki Dolenci 90 mm and in Maribor 94 mm. In Godnje and Bilje 3 times the normals fell. In the first third of March only on southwest the normals were exceeded, in the second third of the month precipitation largely exceeded the normals, in Vipavska dolina up to 4 times, also during the last third of the month the normals were exceeded everywhere. In the lowlands the snow cover was registered everywhere, except on the Coast, Kras and Goriška. Number of days with snow cover and maximum snow depth were above the normals. On 31 March the snow depth on Kredarica was 450 cm. The sunshine duration was everywhere at least 10 % below the long-term average. Most of the country got 70 to 80 % of the normals, in Gorenjska, Koroška and on the northeast of Slovenia 80 to 85 % of the normals were reported. On Kreadrica 116 hours fo sunny weather were reported and in Maribor 113 hours, in both sites they reached 85 % of the normals. On the Coast and in Rateče only 72 % of the normals were observed. Especially the last third of March was much cloudier than on average during the reference period. Abbreviations in the Table 2: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM SX TD OBS RO − altitude above the mean sea level (m) − mean monthly air temperature (°C) − temperature anomaly (°C) − mean daily temperature maximum for a month (°C) − mean daily temperature minimum for a month (°C) − absolute monthly temperature maximum (°C) − day in the month − absolute monthly temperature minimum (°C) − number of days with min. air temperature < 0 °C − number of days with max. air temperature ≥ 25 °C − number of heating degree days − bright sunshine duration in hours − % of the normal bright sunshine duration 24 PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP − mean cloud amount (in tenth) − number of cloudy days − number of clear days − total amount of precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with precipitation ≥ 1 mm − number of days with thunderstorm and thunder − number of days with fog − number of days with snow cover at 7 a. m. − maximum snow cover depth (cm) − average pressure (hPa) − average vapor pressure (hPa) RAZVOJ VREMENA V MARCU 2013 Weather development in March 2013 Janez Markošek 1. marec Na jugozahodu zmerno oblačno, drugod pretežno jasno in sprva oblačno ali megleno Iznad severozahodne Evrope je nad Alpe in Balkan segalo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je prevladoval šibak severozahodnik. Pretežno jasno je bilo, zjutraj je bila ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost, ki se je najdlje zadržala v Prekmurju. Na Primorskem in Notranjskem je bilo občasno zmerno oblačno. Najvišje dnevne temperature so bile od 6 do 12 °C. 2. marec Na Primorskem jasno, šibka burja, drugod sprva oblačno, čez dan postopne razjasnitve Nad severovzhodno Evropo je bilo ciklonsko območje, oslabljena vremenska fronta se je ob severozahodnih višinskih vetrovih pomikala prek Slovenije. Na Primorskem je bilo jasno, pihala je šibka burja. Drugod je bilo sprva pretežno oblačno, čez dan se je postopno jasnilo. Najdlje je oblačnost vztrajala na Gorenjskem, Kočevskem in v Beli krajini. Najvišje dnevne temperature so bile od 5 do 9, na Primorskem do 12 °C. 3.–4. marec Jasno, zjutraj ponekod megla, šibka burja V območju visokega zračnega tlaka je nad naše kraje pritekal suh zrak. Jasno je bilo, zjutraj je bila ponekod po nižinah megla. Na Primorskem je pihala šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 7 do 13, na Primorskem do 15 °C. 5. marec Naraščajoča oblačnost, jugozahodnik Območje visokega zračnega tlaka se je pomaknilo nad vzhodni Balkan. Nad zahodno Evropo se je poglabljalo ciklonsko območje. Nad nami se je krepil južni do jugozahodni veter. Zjutraj je bilo pretežno jasno, sredi dneva in popoldne pa je od jugozahoda oblačnost naraščala. Pihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 6 do 13 °C. 6.–8. marec Na vzhodu povečini suho, drugod pretežno oblačno z občasnimi padavinami, jugozahodnik, jugo Nad zahodno Evropo je bilo ciklonsko območje, ki je drugi in tretji dan segalo tudi nad južni del srednje Evrope in Balkan. Z južnimi do jugozahodnimi vetrovi je nad naše kraje pritekal vlažen zrak (slike 1–3). V vzhodni Sloveniji je bilo zmerno oblačno in povečini brez padavin. Drugod je prevladovalo oblačno vreme, občasno je deževalo. Pihal je jugozahodni veter, ob morju jugo. Najtopleje je bilo v vzhodni Sloveniji, kjer se je drugi in tretji dan ogrelo do 17 °C. Na severnem Primorskem je padlo okoli 70 mm padavin. 25 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 9.–10. marec Oblačno z občasnimi padavinami Ciklonsko območje je segalo iznad Biskaja prek zahodnega in severnega Sredozemlja, Alp in Balkana do Črnega morja. V višinah je bila nad Evropo obsežna dolina s hladnim zrakom, nad nami so prevladovalo zahodni do jugozahodni vetrovi. Oblačno je bilo, občasno je deževalo. Drugi dan popoldne so padavine slabele in ponehale. V vzhodni in južni Sloveniji je padlo od 10 do 20, drugod od 20 do 40 mm padavin. Najvišje dnevne temperature od 6 do 14 °C. 11. marec Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, predvsem na zahodu in jugu krajevne plohe Ciklonsko območje je pokrivalo večji del južne polovice Evrope. V višinah je od zahoda prehodno pritekal manj vlažen zrak. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo, občasno ponekod pretežno oblačno. Predvsem v zahodni in južni Sloveniji so bile krajevne plohe. Najvišje dnevne temperature so bile od 8 do 14 °C. 12.–14. marec Oblačno s padavinami, jugo, zadnji dan sneg do nižin, burja Naši kraji so bili v obsežnem ciklonskem območju, ki se je zadnji dan s svojim središčem pomaknilo nad južni Jadran. V višinah je bila nad Evropo obsežna dolina s hladnim zrakom, nad nami je prevladoval vlažen jugozahodni veter (slike 4–6). Zadnji dan obdobja pa je v spodnjih plasteh ozračja zapihal okrepljen severovzhodni veter, pritekal je hladnejši zrak. Prvi in drugi dan je bilo oblačno, občasno je deževalo. Drugi dan so bile predvsem v južni Sloveniji vmes tudi posamezne nevihte. Meja sneženja je bila med 900 in 1200 metri. Ob morju je pihal jugo. V noči na 14. marec je bilo oblačno s padavinami, hladilo se je, meja sneženja se je spustila do nižin. Zapihal je severni do severovzhodni veter, na Primorskem zmerna do močna burja. Čez dan so bile občasno še padavine, več v vzhodni polovici države. Pihal je severni veter, na Primorskem burja. Zadnji dan so bile najvišje dnevne temperature le od −1 do 3, na Primorskem do 9 °C. 15. marec Čez dan delne razjasnitve, veter slabi, hladno Ciklonsko območje se je pomaknilo nad vzhodno Evropo. Nad Alpami se je zgradilo šibko območje visokega zračnega tlaka. Od severa je pritekal hladen in bolj suh zrak. Zjutraj je bilo še pretežno oblačno, čez dan se je postopno zjasnilo. Pihal je severni veter, ki je čez dan slabel, burja na Primorskem je ponehala. Hladno je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 2 do 5, na Primorskem do 9 °C. 16. marec Jasno, zjutraj mrzlo Naši kraji so bili v območju visokega zračnega tlaka, k nam je s severozahodnimi vetrovi pritekal suh zrak. Jasno je bilo. Jutro je bilo mrzlo, najnižje jutranje temperature so bile od −14 do −4 °C. Najvišje dnevne temperature pa so bile od 2 do 6, na Primorskem do 8 °C. 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 17.–19. marec Oblačno s pogostimi padavinami Nad zahodno Evropo ter zahodnim in osrednjim Sredozemljem je bilo ciklonsko območje, ki se je širilo proti vzhodu. V višinah je nad naše kraje od juga pritekal toplejši zrak (slike 7–9). Prvi dan je bilo v severovzhodni Sloveniji delno jasno. Drugod je bilo oblačno, ponekod v zahodni, južni in osrednji Sloveniji so bile rahle padavine, po nižinah Primorske kot rahel dež, drugod kot rahel sneg. Pihal je jugozahodni veter, ob morju jugo. Drugi dan je bilo oblačno s padavinami, zjutraj in dopoldne je snežilo tudi po nižinah v notranjosti države, popoldne se je meja sneženja dvigala, do večera je snežilo do dolin v severni Sloveniji. Ob morju se je krepil jugo. Oblačno s padavinami je bilo tudi v noči na 19. marec, po nižinah je deževalo. Padavine so do jutra ponehale, čez dan je bilo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, nastale so krajevne plohe. Pihal je jugozahodni veter. V vzhodni polovici Slovenije in v Slovenski Istri je padlo od 15 do 40, drugod od 40 do 90 mm padavin. 20.–21. marec Pooblačitve, dež, jugozahodnik, postopne razjasnitve, severni veter Nad severnim Sredozemljem in Alpami je bilo ciklonsko območje. Vremenska fronta se je v noči na 21. marec ob jugozahodnih višinskih vetrovih pomikala prek Slovenije (slike 10–12). Prvi dan je bilo v osrednji in vzhodni Sloveniji občasno še delno jasno. Drugod je bilo oblačno, popoldne in zvečer je ponekod že rahlo deževalo. Pihal je jugozahodni veter. Ponoči so se padavine okrepile in razširile nad vso državo. Do jutra so ponehale in od zahoda se je pričelo jasniti. Čez dan je bilo sončno, več oblačnosti je bilo v vzhodni Sloveniji. Pihal je severni veter, ki je postopoma slabel. Najvišje dnevne temperature so bile od 9 do 16 °C. 22. marec Pretežno jasno Nad Alpami se je prehodno zgradilo območje visokega zračnega tlaka. K nam je s severozahodnimi vetrovi pritekal suh zrak. Pretežno jasno je bilo. Jutro je bilo zelo hladno, najnižje jutranje temperature so bile od −7 do −1, na Primorskem od 0 do 3 °C. Najvišje dnevne temperature pa so bile od 10 do 16 °C. 23. marec Čez dan naraščajoča oblačnost Nad zahodno Evropo in zahodnim Sredozemljem se je poglabljalo ciklonsko območje. Nad naše kraje je z južnimi do jugozahodnimi vetrovi pritekal bolj vlažen zrak. Sprva je bilo ponekod še delno jasno, čez dan je oblačnost naraščala. Najvišje dnevne temperature pa so bile od 4 do 10 °C. 24.–26. marec Oblačno z občasnimi padavinami, po nižinah sneg, vetrovno in zelo hladno Ciklonsko območje se je raztezalo od Atlantika prek južne Francije in zahodnega Sredozemlja v severno in osrednje Sredozemlje. Nad severno Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka. K nam je od vzhoda pritekal hladen zrak (slike 13–15). Prvi dan je na Primorskem rahlo deževalo, v notranjosti Slovenije pa rahlo snežilo. Krepila se je burja, zvečer je bila močna. Vetrovno je bilo tudi drugod po državi. Drugi dan je snežilo, povsem v nižinah Primorske pa deževalo. V nekoliko višjih legah v Slovenski Istri je padal dež, ki je zmrzoval, nastajala sta žled in poledica. Pihal je okrepljen vzhodni do severovzhodni veter, na Primorskem zmerna do močna burja. Zadnji dan je bilo oblačno, rahlo sneženje je ponehalo, najpozneje na vzhodu države. Na Primorskem se je popoldne delno 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo zjasnilo. Veter je oslabel. 25. marca je bilo izjemno hladno, saj so bile v notranjosti države najvišje dnevne temperature okoli −3, na Primorskem pa do 2 °C. 27. marec Na Primorskem delno jasno, drugod pretežno oblačno, zelo hladno Nad severno in severnim delom srednje Evrope je bilo območje visokega zračnega tlaka. Od vzhoda je nad naše kraje pritekal nekoliko bolj suh zrak. Na Primorskem je bilo delno jasno, burja je ponehala. Drugod je bilo pretežno oblačno. Najvišje dnevne temperature so bile od 0 do 4, na Primorskem do 9 °C. 28. marec Naraščajoča oblačnost, zvečer na zahodu rahel dež Iznad zahodne Evrope se je nad Alpe širilo ciklonsko območje z vremensko fronto. V višinah je z jugozahodnimi vetrovi pritekal postopno bolj vlažen zrak. Zjutraj in dopoldne je bilo še pretežno jasno, Popoldne je oblačnost od jugozahoda naraščala. Zvečer je ponekod v zahodnih krajih že rahlo deževalo. V višjih legah je pihal jugozahodni veter, po nižinah severovzhodne Slovenije pa južni do jugovzhodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 7 do 12 °C. 29.–31. marec Oblačno s pogostimi padavinami, sprva jugo, nato burja Na vreme pri nas je vplivalo ciklonsko območje, ki se je prek severnega Sredozemlja pomikalo proti vzhodu (slike 16–18). V višinah je prevladoval južni do jugozahodni veter, zadnji dan obdobja pa je v spodnjih plasteh ozračja zapihal severovzhodni veter. Prva dva dneva je bilo oblačno s pogostimi padavinami. Drugi dan se je krepil jugo, meja sneženja je bila med 1000 in 1400 metri. Zadnji dan se je nadaljevalo oblačno vreme s pogostimi padavinami. Meja sneženja je bila med 700 in 900 metri, popoldne se je spustila do okoli 500 metrov nadmorske višine. Na Primorskem je zapihala burja, zjutraj in dopoldne pa je v vzhodni Sloveniji pihal severni veter. Na Koroškem, Štajerskem, Dolenjskem in v Prekmurju je padlo od 25 do 50, drugod od 50 do 90 mm padavin. Zelo hladno je bilo, zadnji dan so bile najvišje dnevne temperature od 2 do 6, na Primorskem do 9 °C. 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 6. 3. 2013 Slika 2. Satelitska slika 6. 3. 2013 ob 13. uri th ob 13. uri Figure 2. Satellite image on March, 6 2013 at 12 GMT th Figure 1. Mean sea level pressure on March, 6 2013 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 6. 3. 2013 ob 13. uri th Figure 3. 500 mb topography on March, 6 2013 at 12 GMT Slika 4. Polje pritiska na nivoju morske gladine 13. 3. Slika 5. Satelitska slika 13. 3. 2013 ob 13. uri th 2013 ob 13. uri Figure 5. Satellite image on March, 13 2013 at 12 GMT th Figure 4. Mean sea level pressure on March, 13 2013 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 13. 3. 2013 ob 13. uri th Figure 6. 500 mb topography on March, 13 2013 at 12 GMT 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 18. 3. Slika 8. Satelitska slika 18. 3. 2013 ob 13. uri th 2013 ob 13. uri Figure 8. Satellite image on March, 18 2013 at 12 GMT th Figure 7. Mean sea level pressure on March, 18 2013 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 18. 3. 2013 ob 13. uri th Figure 9. 500 mb topography on March, 18 2013 at 12 GMT Slika 10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 20. 3. Slika 11. Satelitska slika 20. 3. 2013 ob 13. uri th 2013 ob 13. uri Figure 11. Satellite image on March, 20 2013 at 12 GMT th Figure 10. Mean sea level pressure on March, 20 2013 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 20. 3. 2013 ob 13. uri th Figure 12. 500 mb topography on March, 20 2013 at 12 GMT 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 25. 3. Slika 14. Satelitska slika 25. 3. 2013 ob 13. uri th 2013 ob 13. uri Figure 14. Satellite image on March, 25 2013 at 12 GMT th Figure 13. Mean sea level pressure on March, 25 2013 at 12 GMT Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 25. 3. 2013 ob 13. uri th Figure 15. 500 mb topography on March, 25 2013 at 12 GMT Slika 16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 30. 3. Slika 17. Satelitska slika 30. 3. 2013 ob 13. uri th 2013 ob 13. uri Figure 17. Satellite image on March, 30 2013 at 12 GMT th Figure 16. Mean sea level pressure on March, 30 2013 at 12 GMT Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 30. 3. 2013 ob 13. uri th Figure 18. 500 mb topography on March, 30 2013 at 12 GMT 31 METEOROLOŠKA POSTAJA RUT Meteorological station Rut Mateja Nadbath V občini Tolmin ima Agencija RS za okolje tri meteorološke postaje državne mreže: Kneške Ravne, Podbrdo in Rut. Vse tri so padavinske, z dolgim nizom opazovanj. V Rutu so z meteorološkimi meritvami in opazovanji začeli septembra 1953. 1 2 Slika 1. Geografska lega meteorološke postaje (vir: Atlas okolja ; Interaktivni atlas Slovenije ) 1 2 Figure 1. Geographical position of meteorological station (from: Atlas okolja ; Interaktivni atlas Slovenije ) Meteorološka postaja Rut je na nadmorski višini 691 m. Postavljena je na jugovzhodnem pobočju hriba (slika 1). Opazovalni prostor je na pobočju hriba, v sadovnjaku, od hiše je oddaljen približno 20 m jugozahodno. V širši okolici so sosednje stanovanjske hiše, gospodarski objekti, vrtovi in drevesa. Opazovalni prostor meteorološke postaje se od leta 1953 do danes ni prestavljal. Septembra 1953 je z meteorološkimi meritvami in opazovanji začel Franc Bizalj, avgusta 1978 je s tem delom nadaljeval Bogomil Bizalj, prostovoljni meteorološki opazovalec je še danes. Postaja je od septembra 1953 padavinska, na njej merimo višino padavin in snežne odeje ter opazujemo osnovne vremenske pojave. Meritve opravljamo zjutraj ob 7. uri (ob 8. uri po poletnem času), opazovanja pa preko celega dne. 1 2 Atlas okolja, 2007, Agencija RS za okolje, LUZ d.d.; ortofoto iz leta 2011 / ortofoto from 2011 Interaktivni atlas Slovenije, 1998, Založba Mladinska knjiga in Geodetski zavod v sodelovanju z Globalvision 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3000 2500 mm 2000 1500 1000 0 1954 1956 1958 1960 1962 1964 1966 1968 1970 1972 1974 1976 1978 1980 1982 1984 1986 1988 1990 1992 1994 1996 1998 2000 2002 2004 2006 2008 2010 2012 500 mm Slika 2. Letna višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1954–2012 ter referenčno povprečje (1961–1990, zelena črta) v Rutu Figure 2. Annual precipitation (columns) and five-year moving average (curve) in 1954–2012 and mean reference value (1961–1990, green line) in Rut 900 800 700 600 500 400 300 200 100 0 1961–1990 1981–2010 1971–2000 2012/13 pomlad poletje jesen zima Spring Summer Autumn Winter Slika 3. Povprečna višina padavin po letnih časih in po obdobjih v Rutu; zima 2012/13 Figure 3. Mean seasonal precipitation per periods in Rut; Winter 2012/13 V Rutu in okolici je letno referenčno3 povprečje padavin 2425 mm, letno povprečje obdobja 1971–2000 je 2421 mm in 2342 mm obdobja 1981–2010. Leta 2012 smo namerili 2555 mm padavin, kar je 105 % referenčnega povprečja. (slika 2). Od meteoroloških letnih časov4 je v Rutu najbolj namočena jesen, z referenčnim povprečjem 726 mm padavin, najmanj padavin pade pozimi, referenčno povprečje je 502 mm (slika 3). Pri primerjavi povprečnih višin padavin po letnih časih v obdobjih 1971–2000 in 1981–2010 s pripadajočimi referenčnimi je opazno zvišanje povprečij jeseni in njihovo zmanjšanje v vseh ostalih letnih časih. Pozimi 2012/13 je padlo 545 mm padavin; to je 109 % zimskega referenčnega povprečja (slika 3). Najbolj namočen mesec leta v Rutu in bližnji okolici je november; referenčno povprečje je 287 mm, najmanj padavin običajno pade februarja, referenčno povprečje znaša 142 mm (slika 4). V povprečjih obdobij 1971–2000 in 1981–2010 ostaja februar mesec z najmanj padavinami v letu, mesec z največ padavinami pa je oktober; novembrsko povprečje se zmanjšuje v obeh omenjenih obdobjih (slika 4). 3 4 Referenčno obdobje je 1961–1990, referenčno povprečje je izračunano iz podatkov tega obdobja V članku so uporabljeni in prikazani izmerjeni meteorološki podatki, ki so že v digitalni bazi Reference period is 1961–1990, mean reference value is calculated from the data of mentioned period Meteorological data used in the article are measured and already digitized Meteorološki letni časi: pomlad = marec, april, maj; poletje = junij, julij, avgust; jesen = september, oktober, november; zima = december, januar, februar Meteorological seasons: Spring = March, April, May; Summer = June, July, August; Autumn = September, October, November; Winter = December, January, February 33 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Mesečna povprečja padavin obdobja 1981–2010 so v primerjavi z referenčnimi nižja kar v devetih mesecih leta, le septembrska, oktobrska in decembrska so višja (slika 4). 1961–1990 mm 350 300 1971–2000 1981–2010 2013 250 200 150 100 50 0 J F M A M J J mesec / Month A S O N D Slika 4. Povprečna mesečna višina padavin po obdobjih in prvih treh mesecih leta 2013 Figure 4. Mean monthly precipitation per periods and precipitation in first three months in 2013 500 mm 400 300 200 0 1954 1956 1958 1960 1962 1964 1966 1968 1970 1972 1974 1976 1978 1980 1982 1984 1986 1988 1990 1992 1994 1996 1998 2000 2002 2004 2006 2008 2010 2012 100 Slika 5. Marčevska višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1954–2013 ter referenčno povprečje (1961–1991, zelena črta) v Rutu Figure 5. Precipitation in March (columns) and five-year moving average (curve) in 1954–2013 and mean reference value (1961–1991, green line) in Rut Šmartno M aribor M urska Sobota Cerklje Celje Lisca Novo mesto Portorož Rateče Kredarica Brnik Ljubljana Bežigrad Bilje Rut 20 21 20 18 24 31 20 25 79 82 87 108 122 126 130 166 166 62 48 49 48 55 180 185 189 306 329 68 0 30 60 90 120 150 180 mm 210 240 270 300 330 Slika 6. Najvišja dnevna in mesečna višina padavin marca 2013 na izbranih meteoroloških postajah in v Rutu Figure 6. Maximum daily and monthly precipitation in March 2013 on chosen meteorological stations and Rut 34 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Marca 2013 je v Rutu padlo 329 mm padavin, kar je 181 % referenčnega povprečja (slike 4, 5 in 6), letošnji marec je peti najbolj namočen marec obdobja 1954–2013. Največ marčevskih padavin je padlo leta 2001, kar 480 mm (sliki 5 in 7), najmanj pa leta 2003, ko smo v celem mesecu namerili le 1 mm padavin. 900 800 700 600 500 400 300 200 100 0 835 210 216 180 150 480 mm mm V prvih treh mesecih leta 2013 je padlo v Rutu skupaj 646 mm padavin, v treh mesecih referenčnega obdobja pa 501 mm. Marca in februarja 2013 je padlo več padavin od pripadajočega referenčnega povprečja, februarja smo namerili 188 mm, kar je 132 % referenčnega povprečja. Januarja 2013 je padlo 129 mm padavin, kar je 73 % pripadajočega referenčnega povprečja (slika 4). 120 194 200 160 151 121 122117 90 111 94 122 104 60 30 0 J F M A M J J A S O N D mesec / Month Slika 7. Najvišja in najnižja mesečna višina padavin v obdobju september 1953–marec 2013 Figure 7. Maximum and minimum monthly precipitation in September 1953–March 2013 J F M A M J J A S O N D mesec / Month 5 Slika 8. Najvišja dnevna višina padavin po mesecih v obdobju september 1953–marec 2013 v Rutu 5 Figure 8. Maximum daily precipitation per month in September 1953–March 2013 in Rut Na postaji Rut je bila najvišja dnevna višina padavin v obdobju september 1953–marec 2013 izmerjena 19. septembra 2007, 216 mm (slika 8). V omenjenem obdobju je poleg tega še en izmerek z dnevno višino padavin nad 200 mm, izmerjen je bil 11. oktobra 2004. V tem obdobju je bila dnevna višina padavin 100 mm in več zabeležena 74-krat, nad 50 mm pa je bila zabeležena v 636 dneh. Marca 2013 je bila najvišja dnevna višina padavin 68 mm, izmerjena 19. dne v mesecu. Najvišja marčevska dnevna višina padavin do sedaj je 122 mm, izmerjena je bila 3. marca 1962 (slika 8). V Rutu je referenčno povprečje števila dni s snegom 55 dni na leto. V povprečju obdobja 1971–2000 je takšnih 45 dni in 43 dni v obdobju 1981–2010. Leta 2012 je bilo s snežno odejo 20 dni (slika 9), v zimi 2012/13 jih je bilo 52, v sezoni oktober 2012– marec 2013 pa 64 dni. Najvišja snežna odeja je bila leta 2012 debela 24 cm, v zimi 2012/2013 pa 59 cm. Sveža snežna odeja je bila leta 2012 debela 17 cm (slika 11), v zimi 2012/2013 pa 35 cm. 5 Dnevna višina padavin je vsota padavin od 7. ure prejšnjega dne do 7. ure dneva meritve; višina je pripisana dnevu meritve. Daily precipitation is measured at 7 o'clock a. m. and it is 24 hour sum of precipitation. It is assigned to the day of measurement. 35 Urad za meteorologijo 120 100 80 60 40 20 0 1954 1956 1958 1960 1962 1964 1966 1968 1970 1972 1974 1976 1978 1980 1982 1984 1986 1988 1990 1992 1994 1996 1998 2000 2002 2004 2006 2008 2010 2012 število dni / Number of Days . cm Agencija Republike Slovenije za okolje 6 Slika 9. Letno število dni s snežno odejo (krivulja) in najvišja snežna odeja (stolpci) v obdobju 1954–2012 6 Figure 9. Annual snow cover duration (curve) and maximum depth of total snow cover (columns) in 1954–2012 Lisca Rateče Šmartno Cerklje Novo mesto Brnik M urska Sobota Ljubljana Rut Celje M aribor Portorož Bilje 120 54 105 12 30 25 25 22 20 20 18 16 17 4 15 0 0 21 20 16 13 13 10 Marca 2013 je snežna odeja v Rutu ležala 12 dni, prvega dne v mesecu je bila skupna snežna odeja debela 18 cm, 18. dne pa je bila izmerjena najvišja sveža snežna odeja letošnjega marca, 10 cm (slika 10). V obdobju meritev je bila najvišja marčevska višina skupne snežne odeje 87 cm, izmerjena 12. marca 1970. Istega leta, 4. marca, je bila izmerjena najvišja marčevska višina novozapadlega ali svežega snega, 54 cm. Marca omenjenega leta je snežna odeja 0 50 100 ležala 25 dni, kar je najdlje za marec v cm obdobju 1954–2013. Le po en dan v marcu Slika 10. Višina novozapadle in skupne snežne odeje marca pa je ležala snežna odeja sedemkrat, v letih: 2013 na izbranih meteoroloških postajah in v Rutu 1954, 1961, 1968, 1977, 1981, 2000 in 2009. Figure 10. Fresh and maximum snow cover depth in March 2013 on chosen stations and Rut 60 50 cm 40 30 20 0 1954 1956 1958 1960 1962 1964 1966 1968 1970 1972 1974 1976 1978 1980 1982 1984 1986 1988 1990 1992 1994 1996 1998 2000 2002 2004 2006 2008 2010 2012 10 Slika 11. Najvišja letna sveža snežna odeja v obdobju 1954–2012 Figure 11. Maximum yearly fresh snow cover in 1954–2012 6 Dan s snežno odejo je, kadar snežna odeja pokriva več kot 50 % površine v okolici opazovalnega prostora Day with a snow cover is when 50 % of surface in the surrounding of observing site is covered with snow 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Najpogosteje zapade prvi sneg novembra, v petih letih obdobja september 1953–marec 2013 je bila snežna odeja že oktobra; nazadnje je dva dneva ležala oktobra 2003, 25. dne tega meseca je bila snežna odeja debela 11 cm. 24. oktobra 2007 in 28. oktobra 2012 je v Rutu snežilo, zapadlo pa je manj kot 1 cm snežne odeje. Zadnji sneg običajno pade aprila, v treh letih od 59-ih je bila snežna odeja še vsaj po en dan tudi maja; nazadnje je bila zabeležena maja 1985, 3. tega meseca je bila debela 5 cm. 9. maja 2004 je le snežilo. Preglednica 1. Najvišje in najnižje letne, mesečne in dnevne vrednosti izbranih meteoroloških spremenljivk v Rutu v obdobju september 1953–marec 2013 Table 1. Extreme values of measured yearly, monthly and daily values of chosen meteorological parameters on meteorological station Rut in September 1953–March 2013 največ maximum letna višina padavin (mm) annual precipitation (mm) pomladna višina padavin (mm) precipitation in Spring (mm) poletna višina padavin (mm) precipitation in Summer (mm) jesenska višina padavin (mm) precipitation in Autumn (mm) zimska višina padavin (mm) precipitation in Winter (mm) mesečna višina padavin (mm) monthly precipitation (mm) dnevna višina padavin (mm) daily precipitation (mm) najvišja letna višina snežne odeje (cm) annual maximum snow cover depth (cm) višina novozapadlega snega (cm) fresh snow depth (cm) letno število dni s snežno odejo annual number of days with snow cover število dni s snežno odejo v sezoni* number of days with snow cover in season* leto / datum year / date najmanj minimum leto / mesec year / month 3045 1960 1748 2005 1075 1975 216 2003 878 1977 239 1962 1397 1993 318 1957 1117 1976 96 1991/92 835 oktober 1993 0 januar 1964 oktober 1965 216 19. september 2007 0 — 108 15. januar 1987 4 27. februar 1989 58 15. februar 1976 0 — 98 1969 2 110 1962/63 4 1989 1989/90 * sezona: od julija do konca junija naslednjega leta * season: from July to the end of June in the following year SUMMARY In Rut is precipitation meteorological station. It is located in northwestern Slovenia; on elevation of 691 m. Meteorological station was established in September 1953 as a precipitation meteorological station. Measured parameters are: precipitation, total snow cover and fresh snow cover; meteorological phenomena are observed. Bogomil Bizalj has been meteorological observer since August 1978. 37 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY Ana Žust V nižinskem svetu je bilo prvih pet dni marca temperaturno dokaj povprečnih, opazno toplejši kot običajno so bili le dnevi od 6. do 10. marca. V visokogorju se je ohladilo globoko pod običajne vrednosti v drugi tretjini marca. Takrat se je močno ohladilo tudi po nižinah, najbolj hladna, z minimalnimi temperaturami zraka do −6 °C, sta bila 15. in 16. marec. V posameznih dneh so bile v celinskem delu Slovenije temperature zraka več kot 6 °C nižje od povprečja 1971–2000, tudi na Primorskem je bilo vsaj 4 °C hladneje kot običajno. Najmanjši so bili temperaturni odkloni v visokogorju. Izjemno hladna je bila zadnja dekada meseca marca, ki se je uvrstila med najhladnejše v zadnjih petdesetih letih. Snežna odeja je v osrednji Sloveniji vztrajala dobrih 13 dni, podobno tudi v drugih kmetijsko pomembnejših območjih. Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP). Izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, marec 2013 Table 1. Ten days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, March 2013 Postaja pov. Portorož-letališče Bilje Godnje Vojsko Rateče-Planica Planina pod Golico Bohinjska Češnjica Lesce Brnik-letališče Topol pri Medvodah Ljubljana Nova vas-Bloke Babno Polje Postojna Kočevje Novo mesto Malkovec Bizeljsko Dobliče-Črnomelj Metlika Šmartno Celje Slovenske Konjice Maribor-letališče Starše Polički vrh Ivanjkovci Murska Sobota Veliki Dolenci Lendava 1,5 1,3 1,0 0,6 0,7 0,6 0,6 0,7 0,7 0,7 0,8 0,6 0,7 1,1 0,8 0,8 1,0 1,0 0,7 0,8 0,9 0,9 1,2 1,4 1,0 1,0 0,9 1,4 1,4 1,2 I. dekada max. Σ 2,8 15 2,4 13 1,4 10 0,8 6 1,0 7 0,8 6 0,7 6 0,8 7 0,9 7 1,0 7 1,0 8 0,8 6 0,9 7 2,0 11 0,9 8 0,9 8 1,3 10 1,3 10 1,0 7 1,0 8 1,2 9 1,4 9 1,9 12 2,4 14 1,9 10 1,6 10 1,7 9 2,8 14 1,9 14 1,8 12 pov. 1,8 1,3 1,1 0,8 0,8 0,7 0,7 0,9 1,1 1,0 1,1 0,7 0,8 1,1 0,9 1,1 1,1 1,1 1,0 1,1 1,0 1,2 1,2 1,2 1,0 1,0 0,8 1,3 1,3 1,2 II. dekada max. 2,4 2,0 1,4 1,1 1,1 1,0 1,0 1,2 1,8 1,4 1,8 1,1 1,2 2,4 1,4 2,3 2,3 1,7 2,3 1,5 1,4 1,7 2,1 1,8 1,3 1,6 1,2 1,9 1,9 1,6 38 Σ 18 13 11 8 8 7 7 9 11 9 11 7 8 11 9 11 11 11 10 11 10 12 12 12 9 10 8 13 13 12 III. dekada pov. max. 1,7 3,3 1,6 2,5 1,2 2,0 0,7 1,1 0,9 1,2 0,8 1,3 0,7 1,1 0,8 1,4 1,1 2,7 1,0 2,2 1,2 2,7 0,7 1,2 0,8 1,4 1,1 2,0 0,9 2,2 0,9 2,2 1,0 2,5 1,0 2,3 0,9 1,4 1,0 1,8 1,1 2,4 1,2 2,6 1,1 1,9 1,1 3,2 1,0 2,5 0,9 1,9 0,9 1,7 1,1 2,9 0,9 2,4 1,0 1,8 Σ 19 18 13 8 9 9 8 9 12 11 13 8 9 12 10 10 11 10 10 11 12 13 12 12 9 10 10 12 10 11 mesec (M) pov. max. 1,7 3,3 1,4 2,5 1,1 2,0 0,7 1,1 0,8 1,2 0,7 1,3 0,7 1,1 0,8 1,4 1,0 2,7 0,9 2,2 1,0 2,7 0,7 1,2 0,8 1,4 1,1 2,4 0,9 2,2 0,9 2,3 1,0 2,5 1,0 2,3 0,9 2,3 0,9 1,8 1,0 2,4 1,1 2,6 1,1 2,1 1,2 3,2 1,0 2,5 1,0 1,9 0,9 1,7 1,2 2,9 1,2 2,4 1,1 1,8 Σ 52 44 33 22 24 22 21 25 30 27 32 21 24 34 27 29 32 31 27 29 30 34 35 39 28 30 27 38 37 34 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Največ padavin, več kot 270 mm, je padlo v zahodni Sloveniji, v osrednji Sloveniji pa okoli 190 mm. Količina padavin se je zmanjševala proti vzhodni polovici države, kjer je padlo do 120 mm padavin. V primerjavi z dolgoletnim povprečjem so mesečne količine dežja več kot dvakrat presegle dolgoletno povprečje. Izhlapevanje je bilo času in vremenu primerno nizko. Le v posameznih toplih dnevih v sredini in ob koncu marca je izhlapelo med 2 in 3 mm vode. V povprečju pa je izhlapelo okoli 1mm vode na dan. Mesečna količina izhlapele vode se je gibala med 30 in 40 mm vode, v Primorju do okoli 50 mm (preglednica 1). Padlo je precej več padavin kot je vode izhlapelo, mesečna vodna bilanca je bila povsod po državi pozitivna, prav tako je bila pozitivna tudi vodna bilanca v zimskem obdobju (preglednica 2). Kmetijska tla so bila ves čas zasičena z vodo, presežna voda je marsikje, zlasti na Ljubljanskem barju in ob vodotokih ob taljenju snega zastajala tudi na kmetijskih površinah. Na Vipavskem in Goriškem so bila premokra kmetijska tla neprimerna za oranje in pripravo tal za spomladansko setev. Zgodnje sajenje vrtnin so na Primorskem onemogočale tudi prenizke temperature zraka in močna burja, kar je bilo neugodno za zgodnjo pridelavo vrtnin na Vipavskem, Goriškem in na Obali. Preglednica 2. Dekadna in mesečna vodna bilanca za marec in zimsko obdobje od oktobra 2012 do marca 2013 Table 2. Ten days and monthly water balance and for the winter period from October 2012 to March 2013 Vodna bilanca [mm] v marcu Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] I. dekada II. dekada III. dekada mesec Bilje 77,4 98,9 85,7 262,0 1072,3 Ljubljana Bežigrad 18,8 72,7 65,6 157,1 829,2 4,3 43,6 52,8 100,7 717,6 −0,5 37,9 50,9 88,3 582,8 Maribor – letališče −11,8 30,8 28,6 47,6 381,1 Murska Sobota −13,7 18,9 33,7 48,7 366,7 30,4 23,3 60,8 114,5 422,3 Novo mesto Celje Portorož – letališče v zimskem obdobju (1. oktober–31. marec) Temperature tal so bile pod snegom precej nespremenljive, okoli ničle, le v površinskem sloju tal so se temperature tal občasno spustile za eno do dve stopinje pod ničlo (preglednica 3). Na Primorskem so temperature v površinskem sloju tal precej nihale, med 3 in 15 °C. V dnevih brez snežne odeje so bila večjemu temperaturnemu nihanju izpostavljena tla tudi drugod po državi (slika 1). Temperature zraka v celinskem delu Slovenije v marcu niso prestopile vegetacijskega praga 5 °C. Mesečna akumulacija efektivne temperature zraka je bila pod povprečjem (preglednica 4), podobno je bila podpovprečna tudi letna akumulacija efektivne temperature zraka nad vegetacijskim pragom. Vegetacijski razvoj je zaostajal. Le na Obali ter na Goriškem in Vipavskem so konec marca zacvetele zgodnje vrste ringlojev in marelice. Vdor polarnega zraka je 25. marca v Primorju povzročil padec temperature zraka do −1 °C, na Obali do 1 °C oziroma ponekod skoraj do 0 °C. Izmerjene temperature zraka so bile sicer nad kritičnimi vrednostmi za poškodbo cvetov, vendar so bile v kombinaciji z ledom in močno burjo razmere neugodne za preživetje cvetov. Temperature zraka in močan veter so onemogočale tudi let čebel, zato je bila v tem obdobju oprašitev odprtih cvetov, ki so sicer preživeli nizke temperature zraka slaba. Zaradi pogostih padavin je bilo opaziti tudi rjavenje oziroma gnitje in odpadanje cvetnih brstov. 39 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, marec 2013 Table 3. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, March 2013 Postaja Portorož-letališče Bilje Lesce Slovenj Gradec Ljubljana Novo mesto Celje Maribor-letališče Murska Sobota I. dekada Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max 7,5 7,0 2,7 3,0 4,1 2,7 4,4 5,9 5,8 7,5 6,9 2,8 2,2 4,1 2,7 4,2 5,3 5,6 12,0 12,2 12,0 8,9 12,2 10,7 13,9 17,0 15,7 11,8 10,7 10,2 7,6 10,0 8,8 10,4 12,6 14,5 II. dekada Tz2 min 1,0 0,6 −1,3 0,6 −1,0 −0,3 −2,1 −1,5 0,0 Tz5 min 1,8 1,0 0,0 0,3 0,3 −0,1 0,4 0,7 0,1 Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max 7,4 7,1 2,2 2,9 3,9 3,8 3,4 3,0 3,3 7,7 7,1 2,4 2,7 4,1 3,8 4,0 3,1 3,2 13,3 14,8 11,8 9,1 15,0 11,5 15,6 15,5 11,5 13,1 13,5 10,0 8,2 10,8 9,0 10,6 10,0 10,2 III. dekada Tz2 min 1,2 1,4 −2,0 0,3 −0,9 0,5 −2,1 −0,9 0,2 Tz5 min 2,1 2,3 −0,4 0,5 0,3 1,0 0,6 0,6 0,4 Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max 7,2 6,5 2,6 2,5 2,9 2,8 2,2 2,1 2,1 7,1 6,5 2,7 2,3 3,3 2,8 2,6 2,0 2,1 14,2 17,2 11,0 8,5 14,8 11,5 14,4 13,9 10,5 13,6 15,2 9,0 7,7 11,3 9,5 9,5 9,0 9,2 LEGENDA: Tz2 −povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz2 max −maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 −povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz5 max −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) * −ni podatka Tz2 min Tz5 min −minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Slika 1. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, marec 2013 Figure 1. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, March 2013 40 mesec (M) Tz2 min 2,1 1,0 0,0 0,6 0,2 0,8 −0,6 −0,1 0,2 Tz5 min Tz2 Tz5 2,6 1,7 0,5 0,6 1,0 0,9 0,7 0,4 0,3 7,4 6,8 2,5 2,8 3,6 3,1 3,3 3,6 3,7 7,4 6,8 2,6 2,4 3,8 3,1 3,6 3,4 3,6 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, marec 2013 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, March 2013 Postaja Portorož-letališče Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Maribor-letališče Murska Sobota Veliki Dolenci I. 79 75 52 24 15 22 34 24 49 45 32 56 40 61 60 60 64 64 II. 72 65 34 26 8 21 23 26 42 42 35 47 32 34 34 35 36 38 Tef > 0 °C III. 77 68 25 20 6 25 21 26 36 28 25 29 24 24 22 20 22 14 M 228 207 111 70 29 69 78 76 127 115 92 132 96 119 116 116 122 115 Vm −33 −16 −11 −58 −28 −52 −36 −41 −46 −50 −91 −47 −53 −47 −52 −53 −37 −47 I. 31 26 13 0 0 0 4 1 10 9 5 17 12 25 22 24 28 24 II. 27 20 4 1 0 1 0 0 10 10 8 13 4 5 6 6 6 8 Tef > 5 °C III. 28 19 3 0 0 2 1 3 5 1 2 2 1 2 2 2 2 2 M 86 65 19 1 0 3 4 4 25 20 15 33 18 32 30 31 36 34 Vm −27 −18 −8 −32 −5 −24 −20 −21 −31 −35 −54 −30 −28 −23 −28 −27 −15 −22 I. 4 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 4 2 3 5 4 II. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Tef > 10 °C III. 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 M 6 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 4 2 3 5 4 Vm −11 −6 −1 −2 0 −2 −1 −1 −6 −7 −12 −9 −4 −3 −6 −5 −1 −4 Tef od 1. 1. 2013 > 0 °C > 5 °C > 10 °C 537 140 6 441 87 1 198 22 0 108 1 0 42 0 0 119 11 3 109 7 0 120 10 0 237 30 0 193 22 0 171 22 0 215 34 0 172 24 0 200 37 4 197 33 2 187 34 3 185 39 5 194 40 4 LEGENDA: I., II., III., M −dekade in mesec Tef > 0 °C, Vm −odstopanje od mesečnega povprečja (1961–1990) Tef > 5 °C, * −ni podatka Tef > 10 °C 41 −vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: Σ(Td – Tp); Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 °C, 5 °C, 10 °C; Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) od 1.1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm LTA I., II., III., M declines of monthly values from the averages (°C) long-term average decade, month SUMMARY In March average air temperatures were up to 3 °C below the long term average. Low air temperatures recorded in the last decade of March ranged among the coldest in the past 50 years. Soil conditions were predominately wet, soil water balance resulted positive state. Vegetation temperature threshold 5 °C was not exceeded up to the end of March. Melted snow and precipitation provoked excessive soil water content and occasional stagnant water areas. Due to unfavorable environmental conditions vegetation continued the quiescence state. The exceptions were Goriška and Vipava regions and the Littoral where early varieties of kernel fruits started to flower. Intrusion of polar air masses in the last decade of March caused frost injuries. 42 HIDROLOGIJA HYDROLOGY PRETOKI REK V MARCU 2013 Discharges of Slovenian rivers in March 2013 Igor Strojan M arca je bila vodnatost rek izredno velika. Srednje vrednosti pretokov na izbranih vodomernih postajah so bile v primerjavi z dolgoletnim primerjalnim obdobjem v povprečju 2,4-krat večje. Vsakoletne poplavne površine Krke in Ljubljanice so bile poplavljene večji del meseca. Ojezerene so bile večje površine kraških polj. Vzrok za veliko vodnatost in dolgotrajno poplavljanje območij je bilo dvoje oz. troje visokovodnih stanj, ki so nastala kot posledica padavin, velike predhodnosti namočenosti tal, taljenja nadpovprečne količine snega za mesec marec in visoke podtalnice. Časovno spreminjanje pretokov v avgustu Do sedmega marca so bili pretoki rek večinoma srednji, reke s povirji v alpskem svetu so imele male pretoke. Zaradi padavin in taljenja snega so se sedmega marca pretoki v večjem delu države povečali na velike pretoke. V naslednjih dneh so predvsem pretoki kraških rek s pritoki še naraščali, ojezerene površine na kraških poljih so se povečevale. Krka in Ljubljanica sta poplavljali na območjih vsakoletnih poplav. V manjši meri je poplavljala tudi Drava v spodnjem toku, kjer je kot posledica poplav novembra lani zaprt pretok po sicer močno poškodovanem delu kanala HE Formin. Najmanj vodnate so bile alpske reke, ki so imele srednje pretoke. Poplavljanja Krke in Ljubljanice so se ohranjala vse do sredine marca, velik pretok Drave se je le malo spreminjal. Sredi meseca so imele velike pretoke tudi Pesnica in Ledava, kjer je tudi zaradi visoke podtalnice voda le počasi odtekala. Drugod po državi so se pretoki rek do sredine marca postopoma zmanjšali iz velikih na srednje pretoke. Že 18. marca so padavine ponovno povečale pretoke večine rek. Srednji pretoki so se ponovno povečali na velike pretoke, poplavljene površine so se zopet nekoliko povečale. V naslednjih dneh so imele največje pretoke reke Vipava, reka, Kolpa, Ljubljanica, Krka s pritoki in Drava. 23. marca sta Krka in Ljubljanica še vedno poplavljali, ojezerene kraške površine so se ohranjale. Pretoki rek drugod po državi so se le počasi zmanjševali. Po 26. marcu so bili pretoki rek večinoma srednji in so se postopno zmanjševali do 28. marca, ko so se kot posledica padavin in taljenje snega pretoki rek ponovno povečali. Zadnje dni marca so tako ponovno poplavljale reke Ljubljanica, Krka, Vipava, Ščavnica, Ledava in manjše reke v vzhodnem delu države. V Pomurju, Podravju in Posavju so bila kot posledica visoke podzemne vode in povečane vodnatosti rek poplavljena širša območja travnikov, kmetijskih in tudi urbanih površin. Poplavne površine so se le počasi zmanjševale (slika 1). Primerjava značilnih pretokov z obdobjem Najmanjši mesečni pretoki rek so bili večinoma večji kot navadno, le Soča, Sava v zgornjem toku in Drava so imele nekoliko podpovprečne najmanjše pretoke. Večina rek je imela najmanjše pretoke prve dni marca (slika 3 in preglednica 1). Srednji mesečni pretoki so bili med največjimi v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Srednji pretok Save v Radovljici je bil manjši kot navadno (slika 3 in preglednica 1). Največji mesečni pretoki rek so bili v večini primerov nadpovprečni, vendar ne izredno veliki. Pretoki rek so bili največji v treh visokovodnih primerih 11., 19. in 31. marca (slika 3 in preglednica 1). 43 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja GORNJA RADGONA 1,86 VIDEM RADOVLJICA 2,59 1,04 BORL+FORMIN 1,56 SUHA 2,38 ŠENTJAKOB HRASTNIK 1,70 2,69 VELIKO ŠIRJE 2,21 SOLKAN 2,51 2,42 MOSTE PODROTEJA DOLENJE RAKOVEC 2,32 PODBOČJE 2,77 3,25 ČATEŽ 2,09 4,02 CERKVENIKOV MLIN 3,40 RADENCI 2,28 Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek marca 2013 in povprečnimi srednjimi marčevskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the March 2013 mean discharges of Slovenian rivers compared to the March mean discharges of the long-term period SUMMARY March was hydrologically very wet month. Most of the month krast rivers Krka and Ljubljanica flooded on the every year areas of floods. Also the wider krast area were flooded most of the month. The cause of the floods were rainfalls, wet land, melting of snow and high underground water. The discharges of the rivers decreased slowly and three different flood situation follows one to another. At the end of the month high underground water flooded at the Pomurje, the area in the northeastern part of the country. The higher peaks of rivers were on 11, 19 and 31 March. 44 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 800 350 700 300 PRETOKI (m /s) 500 250 3 3 PRETOKI (m /s) 600 400 300 200 200 150 100 50 100 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 23 25 27 29 31 1 3 5 7 GORNJA RADGONA 9 11 13 15 17 19 21 RAKOVEC 1400 350 1200 300 1000 250 PRETOKI (m3/s) PRETOKI (m3/s) BORL+FORMIN 21 800 600 400 23 25 27 29 31 VELIKO ŠIRJE 200 150 100 50 200 0 0 1 3 5 7 9 11 RADOVLJICA 13 15 17 19 ŠENTJAKOB 21 23 25 27 HRASTNIK 29 1 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 SUHA ČATEŽ 23 25 27 29 31 27 29 31 PODBOČJE 450 600 400 500 PRETOKI (m3/s) PRETOKI (m3/s) 350 400 300 200 300 250 200 150 100 100 50 0 0 1 3 5 7 SOLKAN 9 11 13 15 17 DOLENJE 19 21 23 25 27 29 31 1 PODROTEJA 3 5 7 9 11 13 CERKVENIKOV MLIN Slika 2. Pretoki slovenskih rek v marcu 2013 Figure 2. The discharges of Slovenian rivers in March 2013 45 15 17 19 21 MOSTE 23 25 RADENCI Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 3,0 2,0 1,0 Qvk marec 2013 SO LK A N M O ST E RA D EN CI SU H A V ID EM V EL IK O ŠI RJ E RA K O V EC RA D O V LJ IC A ŠE N TJ A K O B H RA ST N IK BO RL +F O RM IN G O RN JA RA D G O N A 0,0 D O LE N JE PO CE D RO RK TE V EN JA IK O V M LI N RAZMERJAPRETOKOV 4,0 Qvk marec 1971 - 2000 4,0 3,0 2,0 1,0 Qsr marec 2013 SO LK A N M O ST E RA D EN CI SU H A V ID EM V EL IK O ŠI RJ E RA K O V EC RA D O V LJ IC A ŠE N TJ A K O B H RA ST N IK BO RL +F O RM IN G O RN JA RA D G O N A 0,0 D O LE N JE PO CE D RO RK TE V EN JA IK O V M LI N RAZMERJAPRETOKOV 5,0 Qsr marec 1971 - 2000 4,0 3,0 2,0 1,0 Qnp marec 2013 SO LK A N M O ST E RA D EN CI SU H A V ID EM V EL IK O ŠI RJ E RA K O V EC RA D O V LJ IC A ŠE N TJ A K O B H RA ST N IK BO RL +F O RM IN G O RN JA RA D G O N A 0,0 D O LE N JE PO CE D RO RK TE V EN JA IK O V M LI N RAZMERJAPRETOKOV 5,0 Qnp marec 1971 - 2000 Slika 3. Veliki (Qvk), srednji (Qs) in mali (Qnp) pretoki marca 2013 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju Figure 3. Large (Qvk), medium (Qs) and small (Qnp) discharges in March 2013 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Pretoki marca 2013 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Table 1. Discharges in March 2013 and characteristic discharges in the long-term period REKA/ RIVER POSTAJA/ STATION MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK ČATEŽ SUHA PODBOČJE RADENCI MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA C. MLIN MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK ČATEŽ SUHA PODBOČJE RADENCI MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA C. MLIN MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA KRKA SORA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK ČATEŽ PODBOČJE SUHA RADENCI MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA C. MLIN Qnp Marec 2013 m3/s dan nQnp sQnp vQnp Marec 1971–2000 m3/s m3/s m3/s 158 70,9 11,9 35,0 10,9 11,0 45,0 138 193 11,0 67,0 20,0 46,0 19,0 7,3 2,7 8,8 56,4 59,0 2,7 9,9 1,2 5,0 19,4 38,3 62,4 3,4 9,4 5,8 6,6 15,1 2,1 1,3 1,0 82,3 112 5,7 20,5 3,8 12,6 40,2 84,0 147 8,7 24,2 17,8 25,7 32,5 4,4 2,6 2,3 127 196 11,7 37,1 12,1 36,7 87,4 186 315 18,6 49,9 36,8 74,2 76,8 9,3 6,0 7,3 Qs nQs sQs vQs 234 309 33,9 104 29,6 30,7 123 349 589 50,9 179 135 144 184 41,4 29,1 31,1 75,8 120 3,4 17,1 2,5 13,2 31,4 52,0 86,5 4,8 17,1 14,1 11,7 24,6 3,0 2,5 1,2 126 198 13,1 47,2 12,2 29,5 72,5 130 282 21,4 64,7 59,2 62,3 73,5 10,3 9,0 9,2 211 306 32,6 92,1 30,6 63,6 125 277 488 38,6 137 114 147 143 19,9 17,0 25,4 nQvk sQvk vQvk 118 181 7,9 38,7 5,3 33,3 73,6 144 205 13,7 38,1 43,4 52,5 73,8 8,8 10,9 2,7 283 405 52,1 219 49,2 106 271 338 799 102 176 299 167 395 51,1 58,2 65,0 794 686 148 813 131 254 780 651 2042 309 338 653 405 1452 144 195 204 28 27 27 28 28 1 1 1 6 1 4 1 1 2 6 1 4 Qvk 366 735 145 331 80,6 71,0 295 652 1260 146 298 408 225 520 116 91,0 126 31 31 31 31 31 8 11 11 31 31 11 31 31 31 19 19 19 47 Legenda: Explanations: Qvk veliki pretok v mesecu opazovana konica - Qvk the highest monthly charge - extreme nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju dis- sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in a period Qs srednji pretok v mesecu srednje dnevne vrednosti Qs mean monthly discharge daily average - nQs najmanjši obdobju v nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period srednji pretok vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period mali pretok v mesecu srednje dnevne vrednosti Qnp Qnp the smallest monthly discharge - daily average nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small period discharge in a vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period TEMPERATURE REK IN JEZER V MARCU 2013 Temperatures of Slovenian rivers and lakes in March 2013 Peter Frantar M arca 2013 je bila na rekah in jezerih temperatura vode v primerjavi z obdobnim povprečjem nekoliko nižja, za 0,1 do 1,2 stopinje Celzija. V marcu imamo na rekah tri obdobja ohladitve in tri otoplitve vode v rekah. Prvo obdobje naraščanja temperature vode je bilo od začetka meseca do okrog 13. marca. Sledila je ohladitev do 20. marca, potem pa so se vode spet ogrele in dosegle vrh okrog 22. marca. Krajša ohladitev se je pričela s 25. marcem, potem pa se je voda do konca meseca počasi segrevala. Bohinjsko jezero je bilo prvi teden meseca na postaji Sv. Duh še zaledenelo, potem pa se je voda dokaj hitro ogrela na dobre 4 °C. Proti koncu meseca se je temperatura vode celo znižala za nekaj desetink stopinje. Blejsko jezero je imelo ves mesec temperaturo dobre 4 °C. Obe povprečni mesečni temperaturi jezer sta bili pod dolgoletnim povprečjem. Preglednica 1. Povprečna mesečna temperatura v °C vode marca 2013 in v obdobju Table 1. Average march 2013 and longterm temperature in °C POSTAJA / LOCATION Mura G. Radgona V. Krka Hodoš Drava Ptuj Bohinjka Sv. Janez Sava Radovljica Sava Šentjakob Sava Jesenice na Dol. Ljubljanica Moste Savinja Laško Krka Podbočje Soča Solkan Vipava Dolenje Reka Cerkvenikov mlin Bohinjsko jezero / Lake Bohinj Blejsko jezero / Lake Bled MAREC 2013 5,3 4,3 5,0 4,8 5,0 6,0 7,0 6,3 5,3 8,1 7,3 8,4 6,5 3,3 4,6 OBDOBJE / PERIOD 1981–2010 6,0 RAZLIKA / DIFFERENCE −0,7 5,2 6,6 −0,6 7,5 5,7 8,5 7,6 −1,2 −0,4 −0,4 −0,3 6,8 3,5 5,4 −0,3 −0,2 −0,8 48 Urad za hidrologijo in stanje okolja 10 10 8 8 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Agencija Republike Slovenije za okolje 6 4 2 6 4 2 0 0 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. m arec m arec V. Krka Hodoš Sav a Radov lj ica Drav a Ptuj 10 10 8 8 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Mura G. Radgona 6 4 2 Sav a Šentj akob Sav a Jesenice na Dol. 6 4 2 0 0 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. m arec Sav inj a Laško Lj ublj anica Moste marec Krka Podbočj e Soča Solkan Vipav a Dolenj e Reka Cerkv enikov mlin 10 Temperatura (°C) 8 6 4 2 0 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. m arec Blej sko j ezero Bohinj sko j ezero Slika 1. Temperature pomembnejših slovenskih rek in jezer v marcu 2013 Figure 1. The temperatures of main Slovenian rivers and lakes in March 2013 SUMMARY The average water temperature of Slovenian rivers in March was mostly lower than the periodical average. Also both temperatures of the lakes were lower, Lake Bohinj was 0.2 °C below the average and of Lake Bled was 0.8 °C lower as in the average of the longterm period. 49 DINAMIKA IN TEMPERATURA MORJA V MARCU Sea dynamics and temperature in March Igor Strojan M arca je znižan zračni tlak močno zviševal višino morja, ki je bila v povprečju za 34 cm višja kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Morje je v noči na zadnji dan marca poplavilo nekoliko širše območje obale. Poplavljanje morja v marcu je sicer redko. Morje je ob petih vremenskih spremembah vzvalovalo preko 0,5 metra, najvišji izmerjeni val v času burje je presegal višino 3 metre. Povprečna temperatura morja ob slovenski obali 10 °C je bila približno 1 °C višja kot v primerjalnem obdobju in se preko meseca ni mnogo spreminjala. 40 360 30 300 20 0 180 Vs (st.) dP (mb), Vv (m/s) 240 10 -10 120 -20 60 -30 -40 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 Vv dP Vs 300 10,0 200 5,0 100 Temperatura (°C) 2 15,0 Globalno sevanje (W/m ) Slika 1. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) marca 2013 Figure 1. Wind velocity (Vv), wind direction (Vs) and air pressure deviations (dP) in March 2013 0,0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 Temperatura zraka 17 19 21 23 Globalno sevanje Slika 2. Srednja dnevna temperatura zraka in sončno sevanje marca 2013 Figure 2. Mean daily air temperature and sun radiation in March 2013 50 25 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Višina morja v marcu Marca je bilo morje večji del meseca povišano. Zaradi vremenskih vplivov so bile astronomske višine od 6. marca do konca meseca vsakodnevno presežene tudi preko 40 cm. Najbolj so bile astronomske višine presežene ob celodnevnem močnem jugu 18. marca. Ta dan je bila povprečna residualna višina morja 68 cm. K sreči je bilo astronomsko plimovanje ta dan nizko in tako morje ta dan ni poplavljalo. Marca je bila najvišja višina morja 326 cm 30. marca ob 23. uri. V tem času je bil zračni tlak 993 mb, pihal je jugo s hitrostjo 5,6 m/s, residualna višina morja je bila 69 cm (preglednica 1). 320 70 280 60 240 50 Odkl. višin morja (cm) Višina (cm) 160 120 80 40 Odkl. zrač.pritiskov (mb) 40 200 30 20 10 0 -10 -20 0 -30 -40 1 3 5 7 9 11 Hmer 13 15 17 Ha 19 21 23 25 27 29 1 31 5 7 9 11 13 15 Odkloni višin morja Hres Slika 3. Izmerjene urne (Hmer) in astronomske (Ha) višine morja marca 2013 ter razlika med njimi (Hres). Izhodišče izmerjenih višin morja je mareografska “ničla” na mareografski postaji v Kopru, ki je 3955 mm pod državnim geodetskim reperjem R3002 na stavbi Uprave za pomorstvo. Srednja letna višina morja v dolgoletnem obdobju je 216 cm Figure 3. Measured (Hmer) and prognostic »astronomic« (Ha) sea levels in March 2013 and the difference between them (Hres) 17 19 21 23 25 27 29 31 Odkloni zračnih pritiskov Slika 4. Odkloni srednjih dnevnih višin morja in srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečij v marcu 2013 Figure 4. Declination of daily sea levels and mean daily pressures in March 2013 Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja v marcu 2013 in v dolgoletnem obdobju Table 1. Characteristic sea levels of March 2013 and the reference period Mareografska postaja/Tide gauge: Koper Marec 2013 Marec 1960 - 1990 SMV NVVV NNNV A 3 Legenda/Explanations: SMV NVVV cm min cm sr cm max cm 238 326 163 162 192 230 114 116 204 281 133 148 221 322 152 170 51 NNNV A srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in month najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month amplitude / the amplitude Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 5. Prognozirano astronomsko plimovanje morja v maju 2013 Figure 5. Prognostic sea levels in May 2013 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Valovanje morja Marca je kot običajno ob slovenski obali valovanje prihajalo iz jugozahoda in severozahoda. V povprečju so bili valovi februarja visoki 32 cm. Ob petih vremenskih situacijah je morje preseglo višino pol metra. Tudi tokrat je najvišje valove povzročila burja. 25. marca je bil tako najvišji zabeleženi val visok 3,1 metra, povprečna polurna višina valov je bila 1,8 metra. 5 400 4 Smer valov (stopinje) 300 3,5 250 3 200 2,5 2 150 1,5 100 1 50 Višina valov (m), Perioda valov (s) 4,5 350 0,5 0 1. 3. 2. 3. 3. 3. 4. 3. 5. 3. 6. 3. 7. 3. 8. 3. 9. 3. 10 .3 . 11 .3 . 12 .3 . 13 .3 . 14 .3 . 15 .3 . 16 .3 . 17 .3 . 18 .3 . 19 .3 . 20 .3 . 21 .3 . 22 .3 . 23 .3 . 24 .3 . 25 .3 . 26 .3 . 27 .3 . 28 .3 . 29 .3 . 30 .3 . 31 .3 . 0 smer valov srednja višina valov perioda valov Slika 6. Valovanje morja v marcu 2013. Meritve na oceanografski boji VIDA NIB MBP. Figure 6. Sea waves in March 2013. Data from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran. Slika 7. Roža valovanja morja v marcu 2013. Podan je odstotek pogostosti in povprečna višina valov v določeni smeri. Višine valov so barvno porazdeljene vsake 0,2 metra. Podatki so rezultati meritev na oceanografski boji VIDA NIB MBP. Figure 7. Sea waves in March 2013. Data are from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran. 53 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Temperatura morja v marcu V celoti se je marca morje ob slovenski obali glede na februar nekoliko otoplilo in bilo dobro stopinjo Celzija topleje kot v dolgoletnem povprečju (slika 8 in preglednica 2). Tudi najvišja in najnižja temperatura izmerjena na mareografski postaji Koper je bila približno 1 °C višja kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju (preglednica 2). 15 14 13 Temperatura (°C) 12 11 10 9 8 7 6 5 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Temperatura morja Slika 8. Srednje dnevne temperature morja v marcu 2013 Figure 8. Mean daily sea temperatures in March 2013 Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v marcu 2013 (Tmin, Tsr, Tmax) ter najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v 30-letnem obdobju 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Dolgoletni niz podatkov temperature morja ni v celoti homogen. Table 2. Temperatures in March 2013 (Tmin, Tsr, Tmax) and characteristic sea temperatures for 30-year period 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Long-term period of sea temperature data is not homogeneous. TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper Marec Marec 1981–2010 2013 Min Sr Max °C °C °C °C Tmin 8,5 6,3 7,5 8,8 Tsr 9,9 7,4 8,7 9,9 Tmax 11,5 8,6 10,4 12,0 54 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Srednja mesečna temperature morja v severnem delu Jadrana je bila marca med 7 °C in 12 °C. Morje je bilo najbolj toplo v jugovzhodnem delu in najbolj hladno ob severni in zahodni obali. Slika 9. Srednje mesečne temperature morja v severnem delu Jadranskega morja v marcu 2013 Figure 9. Mean daily sea temperature at the northern Adriatic in March 2013 SUMMARY In March the mean monthly sea level was 34 cm if compared to the long-term period. On 30 March the sea flooded low laying coast. This is not usual event for March. Next day, on 31 March the highest wave 3.1 meter was measured, it was caused by wind bora. The mean sea surface temperature along Slovenian coast was 9.9 °C and was about 1 °C higher than usual. During March the sea temperatures did not change a lot. 55 ZALOGE PODZEMNIH VODA MARCA 2013 Groundwater reserves in March 2013 Urška Pavlič M arca so prevladovale nadpovprečne zaloge podzemnih voda, ki so bile posledica razmeroma dolge, s padavinami obilne zime. Gladina podzemne vode je bila mestoma na Prekmurskem, Murskem in Apaškem polju rekordno visoka, ob koncu meseca pa je v okolici Odrancev v osrednjem delu Prekmurskega polja dosegla celo površino terena. Z vodo je bilo zalitih več stanovanjskih objektov. Zelo visoke gladine podzemne vode smo marca spremljali tudi v ostalih prodno peščenih vodonosnikih po Sloveniji. Izjema je bil vodonosnik Vipavske doline in del Kranjskega in Sorškega polja, kjer je bila višina podzemne vode v območju normalnih količin. Zelo visoke zaloge podzemnih voda so bile marca tudi v kraških vodonosnikih nizkega dinarskega krasa, mnoga kraška polja so bila preplavljena. Vodonosniki višjih kraških območij so bili marca v območju normalnih vodnih količin za ta letni čas, saj je sneg v višjih legah onemogočal neposredni odtok padavinske vode proti izvirom. Marca je bilo obnavljanje vodonosnikov z infiltracijo padavin znatno, povsod smo beležili več padavin kot je značilno za ta mesec. Največji presežek padavin je bil zabeležen v Vipavsko Soški dolini, kjer je padla več kot trikratna količina normalnih količin. Velik padavinski presežek je bil izmerjen tudi na Ljubljanskem polju, kjer so zabeležili dvakratno količino dolgoletnega povprečja tega meseca. Na območju kraških vodonosnikov je bilo napajanje najintenzivnejše na alpskem in visokem dinarskem krasu. V zaledju izvirov Kamniške Bistrice in Podroteje je tako padla dvakratna količina običajnih padavin. Najmanj padavin so ta mesec zabeležili na območju Dravskega polja, kjer je padlo za eno petino dežja več, kot znaša dolgoletno povprečje. Padavine so bile zabeležene tekom celega meseca, ob koncu marca pa se je zaradi višjih temperatur zraka povečala tudi intenzivnost taljenja snega. Slika 1. Zalita klet objekta v Apačah na Apaškem polju (levo) in preplavljeno cestišče na zahodnem robu Prekmurskega polja (desno) Figure 1. Flooded house basement in Apače on Apaško polje (left) and inundated road on western margin of Prekmursko polje (right) Kljub visokim zalogam podzemne vode v februarju, so se zaradi obilice obnavljanja vodonosnikov z neposrednim in posrednim pronicanjem padavin gladine podzemnih voda v aluvialnih vodonosnikih marca na večini merilnih mest še nekoliko zvišale. Zelo visoke vodne gladine so bile tako kombinacija obilnih marčevskih padavin in snega v zalednih legah, ki se je proti koncu meseca pričel taliti. V osrednjem delu Prekmurskega in Apaškega polja smo ob koncu marca beležili rekordno visoke vodne 56 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja gladine, ki so ponekod preplavljale stanovanjske objekte in kmetijska zemljišča (slika 1). Mura je ob koncu meseca hidravlično delovala kot odvodnih podzemne vode na Apaškem, Murskem in Prekmurskem polju, saj zaradi zadrževanja snega v visokih povirnih legah njena vodna gladina v tem času ni bila nadpovprečno visoka. Zaradi poškodb na odvodnem kanalu HE Formin preteklega leta se je izrazito dvignila tudi gladina podzemne vode južnega dela vodonosnika Ptujskega polja, ki je ob koncu marca dosegla rekordno visoke vrednosti. Največji dvig glede na razpon nihanja na merilnem mestu je bil marca izmerjen v Mirnu na MirenskoVrtojbenskem polju in je znašal 48 %. Po velikosti dviga sta sledili izmeri v Britofu na Kranjskem polju in v Brunšviku na Dravskem polju, kjer so izmerili 31 % dvig podzemne vode glede na razpon dolgoletnega niza meritev. Glede na absolutne vrednosti je bil največji dvig s 579 centimetri zabeležen v Cerkljah na Kranjskem polju. Nižje gladine kot februarja so bile marca zabeležene le mestoma. Največji upad podzemne vode je bil s 16 % razpona nihanja zabeležene v Spodnjem Starem Gradu na Brežiškem polju oziroma s 35 centimetri v Žepovcih na Apaškem polju. Izdatnost izvirov dinarskega krasa je bila marca nadpovprečna in je bila odraz nadpovprečnih marčevskih padavin, ob konca meseca pa je proti izvirom odtekala tudi raztaljena snežnica iz prispevnega zaledja izvirov. Več kraških polj je bilo preplavljenih, saj je bila požiralna sposobnost vode manjša od dotokov vode na polja. Nekoliko manjše izdatnosti izvirov smo ob koncu prve četrtine leta spremljali na območju visokega dinarskega in alpskega krasa. V višjih nadmorskih višinah proces taljenja snega zaradi nizkih temperatur zraka namreč še ni bil tako intenziven kot v nižjih legah. V teh kraških vodonosnikih smo tako marca spremljali srednje nizko vodno stanje, kar je značilno za ta letni čas. Izvir Bilpe 300 vodostaj [mm] 250 200 150 100 50 26.3.13 12.3.13 26.2.13 12.2.13 29.1.13 15.1.13 1.1.13 Dolgoletno povprečje Minimum obdobja Slika 2.Nihanje gladine izvira Bilpe v prvem tromesečju leta 2013 Figure 2. Water level oscilation of Bilpa spring in first quarter of year 2013 Povečanje zalog podzemnih voda je marca prevladovalo v vseh prodno peščenih vodonosnikih, saj smo na večini merilnih mest izmerili dvig podzemne vode. Izjema je bilo nekaj merilnih lokacij po državi, kjer so se zaradi znižanja gladin podzemnih voda vodne zaloge nekoliko zmanjšale. 57 Agencija Republike Slovenije za okolje Žepovci - Apaško polje Urad za hidrologijo in stanje okolja Lipovci - Prekmursko polje Zgornje Krapje - Mursko polje 100 80 100 80 60 50 40 50 20 -10 0 % % % 20 0 -20 -40 -40 -50 -60 -70 -80 -100 -100 2007 2008 2009 2010 2011 2012 -100 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Tezno - Dravsko polje 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Trgovišče - Ptujsko polje Levec - sp. Savinjska dolina 100 80 100 30 50 80 60 40 % % % 20 -20 0 0 -20 -40 -70 -50 -120 -100 -60 -80 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Kleče - Ljubljansko polje Preserje - d. Kam. Bistrice 100 100 80 80 80 60 60 60 40 40 40 20 20 20 0 0 % 100 % 0 -20 -20 -20 -40 -40 -40 -60 -60 -60 -80 -80 -80 -100 -100 -100 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Britof - Kranjsko polje 2007 2008 2009 2010 2011 2012 SOV Meja - Sorško polje Šempeter - Vipavsko Soška d. 100 100 80 80 80 60 60 60 40 40 40 20 20 20 0 0 % 100 % % Skopice - Krško polje % -100 0 -20 -20 -20 -40 -40 -40 -60 -60 -60 -80 -80 -80 -100 -100 -100 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Slika 3. Odklon izmerjene gladine podzemne vode od povprečja v marcu glede na maksimalni marčevski razpon nihanja na merilnem mestu iz primerjalnega obdobja 1990–2006 Figure 3. Deviation of measured groundwater level from average value in March in relation to maximal March amplitude in measuring station for the reference period 1990–2006 58 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Mursko polje - Zgornje Krapje Sp. Savinska dolina - Levec AMP 100 jan-13 apr-13 jul-12 okt-12 jan-12 apr-12 jul-11 277 600 jan-13 apr-13 jul-12 okt-12 apr-12 jan-12 jul-11 okt-11 700 273 Padavine (mm) 500 274 jan-11 600 400 apr-11 500 300 275 jul-10 400 200 okt-10 300 100 276 jan-10 200 Nivo podzemne vode (m n. m.) 100 0 apr-10 0 Padavine (mm) 145 144 143 142 141 140 139 138 137 136 241 Ljubljansko polje - Hrastje AMP jan-10 apr-10 jul-10 okt-10 jan-11 apr-11 jul-11 okt-11 jan-12 apr-12 jul-12 okt-12 jan-13 apr-13 Nivo podzemne vode (m n. m.) Čateško polje - Čatež okt-11 600 jan-11 600 apr-11 500 243 jul-10 400 500 jan-10 apr-10 jul-10 okt-10 jan-11 apr-11 jul-11 okt-11 jan-12 apr-12 jul-12 okt-12 jan-13 apr-13 175 300 okt-10 400 176 245 jan-10 300 200 apr-10 177 Padavine (mm) 200 Padavine (mm) 100 178 247 Nivo podzemne vode (m n. m.) 0 0 Nivo podzemne vode (m n. m.) 179 800 0 61 100 300 400 51 500 jan-13 apr-13 jul-12 okt-12 jan-12 apr-12 jul-11 okt-11 jan-11 apr-11 jul-10 okt-10 jan-10 600 46 Padavine (mm) 200 56 apr-10 Nivo podzemne vode (m n. m.) Vipavska dolina - Šempeter 700 Slika 4. Mediane mesečnih gladin podzemnih voda (m.n.v.) v letih 2010, 2011, 2012 in 2013 – rdeči krogci, v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1990–2006 Figure 4. Monthly medians of groundwater level (m a.s.l.) in years 2010, 2011, 2012 and 2013 – red circles, in relation to percentile values for the comparative period 1990–2006 Marca je bilo stanje zalog podzemnih voda v aluvialnih vodonosnikih bolj ugodno kot v istem mesecu pred enim letom. Marca 2012 smo mestoma v vodonosnikih Dravske in Krško-Brežiške kotline že beležili sušo v vodonosnikih, zelo nizke vodne gladine pa so bile tedaj izmerjene tudi na večini merilnih mest Ljubljanske kotline in Mirensko-Vrtojbenskega polja. SUMMARY Very high groundwater reserves predominated in alluvial aquifers in March. Many basements in Mura basin were flooded due to high groundwater level. Dinaric karstic aquifers were also water abundant. Groundwater reserves in alpine karst were normal for this period of the year when outflow is limited due to snow retention in elevated geographical positions. 59 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Murska Sobota Maribor Kranj Celje P 100 Zelo visoke vodne zaloge (very high GW reserves) Ljubljana Nova Gorica Krško P 90 Visoke vodne zaloge (high GW reserves) Postojna P 75 Novo mesto P 25 P 10 Normalne vodne zaloge (normal GW reserves) Nizke vodne zaloge (low GW reserves) Zelo nizke vodne zaloge (very low GW reserves) P0 Koper P 0...Minimalne vrednosti gladin p. v. (Minimum values of GW levels) merilno mesto z nivogramom observation point represented by graph P (N)...N-ti percentil vrednosti gladin p. v. (Nth percentile values of GW levels) P 100...Maksimalne vrednosti gladin p. v. (Maximum values of GW levels) Slika 5. Stanje vodnih zalog in nihanje gladin podzemne vode v mesecu marcu 2013 v večjih slovenskih medzrnskih vodonosnikih Figure 5. Groundwater reserves and groundwater level oscillations in important alluvial aquifers of Slovenia in March 2013 60 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION ONESNAŽENOST ZRAKA V MARCU 2013 Air pollution in March 2013 Tanja Koleša, Anton Planinšek O nesnaženost zraka v marcu se je zmanjšala glede na mesec februar. Zaradi nekoliko višjih temperatur se je malenkostno zmanjšala potreba po ogrevanju, s tem pa se je zmanjšalo tudi onesnaževanje zraka iz malih kurišč. V marcu je bilo veliko dni s padavinami in nestabilnim vremenom, kar pomeni bolšje pogoje za redčenje koncentracij onesnaževal in posledično nekoliko nižje koncentracije. Na dvanajstih merilnih mestih je v marcu prišlo do prekoračitev mejne dnevne koncentracije delcev PM10, največ devet jih je bilo na merilnem mestu Ljubljana Center. Do konca meseca marca je bilo na tem merilnem mestu 35 prekoračitev, kolikor jih je tudi dovoljenih v celem letu. Sledita merilni mesti Novo mesto z 31 in Celje s 30 prekoračitvami mejne dnevne vrednosti do konca marca 2013. Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom je bila nizka razen običajnih kratkotrajnih povišanj koncentracij okrog TE Trbovlje in TE Šoštanj. Pod dovoljeno mejo je bila kot običajno onesnaženost zraka z dušikovim dioksidom, ogljikovim monoksidom in benzenom. Najvišje koncentracije dušikovih oksidov in benzena so bile kot običajno izmerjene na merilnem mestu Ljubljana Center. Koncentracije ozona so v marcu na nekaterih merilnih mestih že prekoračile 8-urno ciljno vrednost. Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, OMS Ljubljana, Lafarge Cement MO Maribor EIS Anhovo Občina Medvode Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) Elektroinštitut Milan Vidmar Zavod za zdravstveno varstvo Maribor – Inštitut za varstvo okolja Služba za ekologijo podjetja Anhovo Studio Okolje LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TET EIS TEB MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Brestanica Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne Toplarne Ljubljana 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, Lafarge cement, MO Maribor OMS Ljubljana in EIS Anhovo Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z SO2 je bila nizka. Do kratkotrajnih povišanj koncentracij na višje ležečih krajih vplivnih območij TE Šoštanj in TE Trbovlje pride zaradi neposrednega prenosa dimnih plinov iz dimnikov TE do merilnih mest ob močnejšem vetru ali ob premešanju zraka po jutranjih temperaturnih inverzijah, ko se lahko za krajši čas pojavijo povišane koncentracije tudi v nižjih legah. V marcu je bila najvišja urna koncentracija 195 µg/m3 izmerjena na višje ležečem Velikem Vrhu (vpliv TE Šoštanj), najvišja dnevna koncentracija 24 µg/m3 pa na merilnem mestu Kovk (vpliv TE Trbovlje). Koncentracije SO2 prikazujeta preglednica 1 in slika 1. Dušikovi oksidi Koncentracije NO2 so bile povsod pod mejno vrednostjo. Kot običajno so bile precej višje na mestnih merilnih mestih – še posebej na lokaciji Ljubljana Center – ki so pod vplivom emisij iz prometa. Ogljikov monoksid Koncentracije CO so bile povsod kot običajno precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 3. Najvišje 8-urne koncentracije so dosegle le 16 % mejne vrednosti. Ozon Zaradi nekoliko višjih temperatur je onesnaženost zraka z ozonom (preglednica 4 in slika 3) v marcu na določenih merilnih mestih že prekoračila 8-urno ciljno vrednost, medtem ko so bile najvišje urne koncentracije še precej pod opozorilno vrednostjo. Delci PM 10 in PM 2,5 V marcu so se koncentracije delcev PM10 glede na prejšnje mesece znižale, vendar je bilo število prekoračitev mejne dnevne vrednosti še vedno razmeroma veliko, največ devet jih je bilo na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center. Na tem merilnem mestu je bilo do konca marca zabeleženih 35 prekoračitev mejne dnevne koncentracije PM10, kolikor jih je dovoljenih v celem letu. Na ostalih merilnih mestih je bilo do konca marca od začetka leta prekoračitev mejne dnevne vrednosti manj kot 35. Koncentracija delcev PM2,5 v Mariboru je bila v marcu višja od dovoljene povprečne letne vrednosti. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 je prikazana v preglednicah 4 in 6 ter na slikah 5 in 6. Ogljikovodiki Koncentracija benzena in tudi drugih ogljikovodikov je bila na merilnem mestu Ljubljana Center kot običajno precej višja kot na drugih dveh merilnih mestih. 62 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/Legend to tables: % pod Cp Cmax >MV >AV >OV >CV AOT40 podr * odstotek veljavnih urnih podatkov, ki ne vključuje izgube podatkov zaradi rednega umerjanja/ percentage of valid hourly data not including losses due to regular calibrations povprečna mesečna koncentracija v µg/m3 / average monthly concentration in µg/m3 maksimalna koncentracija v µg/m3 / maximal concentration in µg/m3 število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances vsota [µg/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 µg/m3 in vrednostjo 80 µg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS 9/2011) se vsota računa od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 µg/m3.h. področje: U–mestno, S–primestno, B–ozadje, T–prometno, R–podeželsko, I–industrijsko / area: U–urban, S– suburban, B–background, T–traffic, R–rural, I–industrial premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only 3 Mejne, alarmne in ciljne vrednosti koncentracij v µg/m : 3 Limit values, alert thresholds, and target values of concentrations in µg/m : Onesnaževalo SO2 NO2 NOx CO Benzen O3 1 ura / 1 hour 350 (MV) 1 200 (MV)2 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours Leto / Year 20 (MV) 40 (MV) 30 (MV) 10 (MV) (mg/m3) 5 (MV) 40 (CV) 120 (CV)5 180(OV), 240(AV), AOT40 50 (MV)4 Delci PM10 Delci PM2,5 1 2 5 Dan / 24 hours 125 (MV) 3 500 (AV) 400 (AV) 40 (MV) 26 (MV) 3 – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 4 – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu – cilj za leto 2012 Krepki rdeči tisk v tabelah označuje preseganje števila dovoljenih prekoračitev mejne vrednosti v koledarskem letu. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceedences of limit value. 63 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 3 Preglednica 1. Koncentracije SO2 v µg/m v marcu 2013 3 Table 1. Concentrations of SO2 in µg/m in March 2012 Mesec / Month MERILNA MREŽA Postaja DMKZ mobilna postaja OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana EIS TEŠ EIS TET Lafarge Cement EIS TEB Ljubljana Bežigrad* Celje Trbovlje Hrastnik Zagorje Škofja Loka Ljubljana Center Vnajnarje Šoštanj Topolšica Veliki Vrh Zavodnje Velenje Graška Gora Pesje Škale Kovk Dobovec Kum Ravenska vas Zelena trava Sv. Mohor 3 ure / 3 hours 1 ura / 1 hour % pod Cp Cmax >MV 60 92 94 96 83 95 96 93 98 100 99 100 100 98 100 99 100 95 88 98 94 85 6 4 6 9 5 8 2 4 5 2 3 3 1 2 5 6 9 6 10 6 6 4 19* 21 32 44 15 39 8 17 86 66 195 56 18 19 53 58 67 95 50 47 26 15 0* 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 >MV ∑od 1.jan. 0* 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 Dan / 24 hours >AV Cmax >MV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 10* 7 12 14 9 12 4 7 13 9 13 11 2 7 9 13 24 19 19 15 8 7 0* 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 >MV ∑od 1. jan. 0* 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 Preglednica 2. Koncentracije NO2 in NOx v µg/m v marcu 2013 3 Table 2. Concentrations of NO2 and NOx in µg/m in March 2013 NO2 Mesec / Month MERILNA MREŽA DMKZ mobilna postaja OMS Ljubljana MO Maribor TE-TO Ljubljana EIS TEŠ EIS TET Lafarge Cement EIS TEB 1 ura / 1 hour Postaja podr % pod Cp Cmax >MV Ljubljana Bežigrad* Maribor Center Celje Trbovlje Zagorje Nova Gorica Koper Škofja Loka Ljubljana Center Maribor Vrbanski p. Vnajnarje Zavodnje Škale Kovk Dobovec Zelena trava Sv. Mohor UB UT UB SB UT UB UB UB UT UB RB RB RB RB RB RB 53 96 86 95 83 96 96 92 99 94 100 95 95 95 91 95 85 32 36 34 17 23 31 22 19 58 18 10 8 10 9 4 14 6 110* 115 115 60 62 96 90 85 144 64 41 48 38 44 31 57 34 0* 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 RB >MV ∑od 1. jan. 3 ure / 3 hours NOx Mesec / Month >AV Cp 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 44 66 57 29 43 48 28 23 110 19 11 9 12 11 5 18 6 0 0* 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 Preglednica 3. Koncentracije CO v mg/m v marcu 2013 3 Table 3. Concentrations of CO (mg/m ) in March 2013 MERILNA MREŽA DMKZ mobilna postaja Postaja Ljubljana Bežigrad** Maribor Center Trbovlje Krvavec Škofja Loka Podr UB UT UB RB SB Mesec / Month % pod Cp 95 96 92 96 0,8 0,5 0,2 0,7 ** merilnik v okvari 64 8 ur / 8 hours Cmax >MV 1,6 1,4 0,4 1,5 0 0 0 0 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 3 Preglednica 4. Koncentracije O3 v µg/m v marcu 2013 3 Table 4. Concentrations of O3 in µg/m in March 2013 MERILNA MREŽA Postaja Podr Mesec/ Month % pod Krvavec Iskrba Otlica** Ljubljana Bežigrad* DKMZ Maribor Center* Celje Trbovlje Hrastnik Zagorje* Nova Gorica Koper Murska S. Rakičan mobilna postaja Škofja Loka TE-TO Ljubljana Vnajnarje MO Maribor EIS TEŠ EIS TET EIS TEB Maribor Vrbanski p. Maribor Pohorje Zavodnje Velenje Kovk Sv. Mohor* RB RB RB UB UB UB UB SB UT UB UB RB UB RB UB RB RB UB RB RB 1 ura / 1 hour Cp 90 96 112 62 60 59 96 96 96 84 94 95 96 96 100 94 94 100 100 100 86 55* 40* 49 53 56 48 50 71 68 48 94 61 82 85 56 85 84 8 ur / 8 hours >AV Cmax >CV >CV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 138 107 14 0 14 0 0* 0* 0 0 0 0* 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0* 0* 0* 0 0 0 0* 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0* 95* 83* 98 109 111 91 103 113 139 101 133 124 123 120 115 127 128* Cmax >OV 145 115 104* 87* 114 118 121 102* 110 114 146 115 137 128 128 131 130 136 133* 0* 0* 0 0 0 0 0 0 1 0 7 1 1 0 0 1 1* ** merilnik v okvari 3 Preglednica 5. Koncentracije delcev PM10 v µg/m v marcu 2013 3 Table 5. Concentrations of PM10 in µg/m in March 2013 Mesec MERILNA MREŽA DMKZ mobilna postaja OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana MO Maribor EIS TEŠ EIS TET Lafarge Cement EIS Anhovo Postaja Ljubljana Bežigrad (R) Ljubljana BF (R) Maribor Center (R) Kranj (R) Novo mesto (R) Celje (R) Trbovlje (R) Zagorje (R) Hrastnik (R) Murska S. Rakičan (R) Nova Gorica (R) Koper (R) Žerjav (R) Iskrba (R)* Škofja Loka (T) Ljubljana Center (TF) Vnajnarje (T) Maribor Vrbanski p.(R) Velenje (R) Pesje (TF) Škale (T) Kovk (R) Dobovec (R) Prapretno (T) Zelena trava (R) Morsko (R) Gorenje Polje (R) Podr % pod UB 97 UB 84 UT 97 UB 97 UB 100 UB 100 SB 97 UT 100 SB 100 RB 100 UB 100 UB 100 RI 100 RB 74* UB 100 UT 88 RB 93 UB 100 UB 100 RB 99 RB 98 RB 100 RB 100 RB 99 RB 100 RI 97 RI 100 Cp 29 29 34 27 34 35 37 37 27 32 20 20 27 13* 28 48 16 22 24 26 15 12 10 20 15 16 18 Dan / 24 hours Cmax 75 70 62 61 73 77 100 123 61 66 35 48 42 28* 61 102 36 50 49 47 29 26 27 36 30 31 32 >MV 2 2 5 1 5 6 5 5 2 2 0 0 0 0* 1 9 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 >MV ∑od 1.jan. 11 11 24 15 31 30 28 26 7 24 3 4 29 0 35 0 7 5 5 0 0 1 4 0 0 0 (R) - koncentracije, izmerjene z referenčnim merilnikom / concentrations measured with reference method (TF) - koncentracije, izmerjene z merilnikom TEOM-FDMS/ concentrations measured with TEOM-FDMS (T) - koncentracije, izmerjene z merilnikom TEOM/ concentrations measured with TEOM Meritve delcev PM10 na merilnem mestu Velenje izvaja ARSO. 65 0* 0* 0 0 0 0 0 0 1 7 1 1 0 0 1 1 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 3 Preglednica 6. Koncentracije delcev PM2,5 v µg/m v marcu 2013 3 Table 6. Concentrations of PM2,5 in µg/m in March 2013 MERILNA MREŽA DKMZ Postaja Podr. Ljubljana BF UB Maribor Center UT Maribor Vrbanski plato UB Iskrba* RB % pod 84 97 94 74 Cmax 24 ur 63 58 52 29* Cp 25 28 26 13* 3 Preglednica 7. Koncentracije nekaterih ogljikovodikov v µg/m v marcu 2013 3 Table 7. Concentrations of some Hydrocarbons in µg/m in March 2013 MERILNA MREŽA DKMZ mobilna postaja OMS Ljubljana Občina Medvode Lafarge Cement % Podr. pod Postaja benzen toluen etilm,pobenzen ksilen ksilen nheksan heptan isooktan noktan Ljubljana Bežigrad UB 83 2,3 3,1 0,6 2,1 0,5 0,2 0,3 0,1 0,05 Maribor Center UT 92 2,1 2,3 0,5 1,5 0,5 0,3 0,3 0,1 0,1 Škofja Loka UB 96 2,6 2,4 0,4 1,3 0,4 Ljubljana Center UT 97 3,5 3,7 0,1 2,3 0,1 Medvode SB 97 2,6 3,3 1,2 3,6 0,6 Zelena trava RB 95 1,2 0,4 — 0,1 — Ljubljana Bežigrad * Celje Trbovlje Hrastnik Zagorje mobilna Ljubljana center Vnajnarje Šoštanj Topolšica Veliki Vrh Zavodnje Velenje Graška Gora Pesje Škale Kovk Dobovec Kum Ravenska vas Sv.Mohor Zelena trava 0 50 100 cp (µg/m3) 150 200 Cmax 24 ur (µg/m3) 250 300 Cmax 1 ura (µg/m3) Slika 1. Povprečne mesečne, najvišje dnevne in najvišje urne koncentracije SO2 v marcu 2013 Figure 1. Mean SO2 concentrations, 24-hrs maximums, and 1-hour maximums in March 2013 66 350 400 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja MESTNO Ljubljana Center Ljubljana Bežigrad Maribor Center Maribor Vrbanski p. Celje Trbovlje Zagorje Nova Gorica Koper mobilna Vnajnarje Zavodnje Škale Kovk Dobovec Sv. Mohor Zelena trava PODEŽELSKO 0 20 40 Cp (µg/m3) 60 80 100 Cmax ur. (µg/m3) 120 140 160 180 200 220 št.prekoračitev urne MV od zač etka leta Slika 2. Povprečne mesečne in najvišje urne koncentracije NO2 ter število prekoračitev mejne urne koncentracije v marcu 2013 Figure 2. Mean NO2 concentrations and 1-hr maximums in March 2013 with the number of 1-hr limit value exceedences Ljubljana Bežigrad Maribor Center Celje MESTNO Velenje Trbovlje Hrastnik Zagorje Nova Gorica Koper mobilna Murska S. Rakičan Vnajnarje Maribor Vrbanski p. PODEŽELSKO Maribor Pohorje Krvavec Iskrba Otlica Zavodnje Kovk Sv. Mohor 0 20 Cp(µg/m3) 40 60 št.prekoračitev 8-urne CV od začetka leta 80 100 120 št.prekoračitev urne OV Slika 3. Povprečne mesečne koncentracije O3 ter število prekoračitev opozorilne urne in ciljne osemurne koncentracije v marcu 2013 Figure 3. Mean O3 concentrations in March 2013 with the number of exceedences of 1-hr information threshold and 8-hrs target value 67 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 140 60 120 50 40 80 30 60 20 40 10 20 0 0 31.mar 30.mar 29.mar 28.mar 27.mar Ljubljana Bež. Koper Kranj Velenje 26.mar 25.mar 24.mar 23.mar 68 22.mar 3 21.mar Slika 4. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 (µg/m ) in padavine v marcu 2013 3 Figure 4. Mean daily concentration of PM10 (µg/m ) and precipitation in March 2013 20.mar Murska S. Rakičan Zagorje Hrastnik Žerjav 19.mar 18.mar 17.mar 16.mar 15.mar 14.mar 13.mar Bilje Trbovlje Iskrba Gorenje Polje 12.mar 11.mar 10.mar 9.mar 8.mar 7.mar 6.mar 5.mar 4.mar 3.mar 2.mar 1.mar Ljubljana Bež. Celje Murska S. Rakič an Ljubljana Center Maribor Center Nova Gorica Novo mesto padavine (mm) dnevne konc. (µg/m 3) 100 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja MESTNO Ljubljana Bežigrad Ljubljana BF Ljubljana Center Maribor Center Maribor Vrbanski p. Celje Velenje Trbovlje Zagorje Hrastnik Kranj Novo mesto Nova Gorica Koper mobilna Murska S. Rakičan Žerjav Iskrba Vnajnarje Pesje Škale Kovk Dobovec Prapretno Morsko Gorenje Polje Zelena trava PODEŽELSKO 0 10 20 cp (µg/m3) 30 št. prekorač itev 24-urne MV 40 50 60 št. prekoračitev 24-urne MV od zač etka leta Slika 5. Povprečne mesečne koncentracije delcev PM10 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti v marcu 2013 Figure 5. Mean PM10 concentrations in March 2013 with the number of 24-hrs limit value exceedences 70 dnevne konc. (µg/m3) 60 50 40 30 20 10 0 31.m ar 30.m ar Iskrba 29.m ar 27.m ar 28.m ar 69 26.m ar 3 25.m ar Slika 6. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM2,5 (µg/m ) v marcu 2013 3 Figure 6. Mean daily concentration of PM2,5 (µg/m ) in March 2013 23.m ar Maribor Vrbanski p. 24.m ar 22.m ar 21.m ar 20.m ar 18.m ar Maribor Center 19.m ar 17.m ar 15.m ar 16.m ar 13.m ar 14.m ar 11.m ar 12.m ar 9.ma r 10.m ar 7.ma r 8.ma r 5.ma r 6.ma r 3.ma r 4.ma r 1.ma r 2.ma r Ljubljana BF Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja SUMMARY The concentrations were lower than in previous months due to the very changeable weather with frequent precipitation and higher temperature, which means less need of heating and consequently less emission of pollutants, especially particulate matter, from smaller individual sources. The limit daily concentration of PM10 was exceeded in March on twelve monitoring stations, up to 9 times at the urban traffic station of Ljubljana Center. Ozone in March was higher than in previous months, so that the 8-hour target value was exceeded at some stations, but not yet the 1-hour information threshold. NO2, NOx, CO and benzene concentrations were below the limit values at all stations. The station with far highest nitrogen oxides and benzene was as usually that of Ljubljana Center traffic spot. SO2 concentrations were also low. 70 POTRESI EARTHQUAKES POTRESI V SLOVENIJI V MARCU 2013 Earthquakes in Slovenia in March 2013 Tamara Jesenko, Tatjana Prosen S eizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so marca 2013 zapisali 157 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali preliminarne opredelitve osnovnih podatkov za 42 potresov, ki smo jim lahko določili žarišče in lokalno magnitudo večjo ali enako 1,0. Parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Slika 1. Potresi v Sloveniji, marec 2013 Figure 1. Earthquakes in Slovenia, March 2013 Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega, srednjeevropskega časa se razlikuje za eno uro, od 31. marca 2013 pa za 2 uri (prehod na srednjeevropski poletni čas). ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v marcu 2013 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišča. 71 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, marec 2013 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood, March 2013 m 18 Zem. širina °N 45,44 Zem. dolžina °E 14,52 23 4 45,45 14,53 16 5 24 45,87 15,24 11 21 27 46,26 14,68 13 23 25 45,49 14,46 13 1,1 Trstenik, Hrvaška 5 0 4 45,91 14,58 10 1,9 Vrh nad Želimljami 3 9 12 54 45,68 14,18 14 1,2 Gradec 3 10 0 11 45,66 15,53 11 2,0 Krašić, Hrvaška 2013 2013 3 3 10 11 11 23 45,98 15,42 7 1,0 Gorenje Dole 17 42 45,62 14,26 15 1,1 Knežak 2013 3 13 23 51 45,67 15,19 18 1,3 Podreber 2013 3 14 5 49 45,69 14,27 12 1,0 Palčje 2013 3 14 9 54 46,15 13,57 14 1,3 2013 3 15 6 1 45,80 15,39 0 1,2 2013 3 15 6 6 45,79 15,43 2 2013 3 15 6 12 45,80 15,40 0 1,1 2013 3 15 6 19 45,79 15,39 0 1,3 2013 3 15 6 49 45,78 15,38 6 1,5 2013 3 15 7 1 45,79 15,39 0 1,0 2013 3 15 17 26 45,83 15,40 4 Cosizza, Italija Opatova gora, meja Slovenija-Hrvaška Opatova gora, meja Slovenija-Hrvaška Opatova gora, meja Slovenija-Hrvaška Opatova gora, meja Slovenija-Hrvaška Opatova gora, meja Slovenija-Hrvaška Opatova gora, meja Slovenija-Hrvaška Kočarija 2013 3 15 17 30 45,82 15,39 1 1,1 Male Vodenice 2013 3 15 17 31 45,82 15,45 6 1,3 Črešnjevec pri Oštrcu 2013 3 16 8 48 45,33 14,39 13 1,4 Rijeka, Hrvaška 2013 2013 3 3 16 16 8 50 45,32 14,39 10 1,0 Rijeka, Hrvaška 9 43 45,35 14,39 17 1,6 Rijeka, Hrvaška 2013 3 16 9 47 45,32 14,39 11 1,1 Rijeka, Hrvaška 2013 3 16 9 49 45,32 14,37 11 1,0 Rijeka, Hrvaška 2013 3 16 9 50 45,32 14,37 11 1,2 Rijeka, Hrvaška 2013 3 16 10 4 45,36 14,38 15 1,3 Marinići, Hrvaška 2013 2013 3 3 16 16 10 20 45,33 14,37 15 1,5 Rijeka, Hrvaška 10 44 45,82 15,41 5 1,7 Podstrm 2013 3 16 10 46 45,82 15,42 4 1,3 Orehovec 2013 3 16 10 48 45,83 15,42 3 1,0 Grič 2013 3 16 10 58 45,33 14,41 13 1,0 Rijeka, Hrvaška 2013 3 17 8 58 46,86 15,50 0 1,1 Wildon, Avstrija 2013 2013 3 3 20 20 0 26 45,74 15,10 8 1,1 Drganja sela 20 6 45,99 14,29 11 1,3 Stara Vrhnika 2013 3 21 8 42 46,47 14,95 8 1,9 Jazbina 2013 3 24 10 48 45,89 14,73 10 1,1 Gabrje pri Ilovi Gori 2013 3 26 23 9 45,35 14,62 15 1,0 Mrzla Vodica, Hrvaška 2013 3 28 15 43 46,06 14,78 6 1,0 Velika Štanga Leto Mesec Dan Žariščni čas 2013 3 2 h UTC 15 2013 3 2 2013 2013 3 3 3 4 2013 3 4 2013 3 2013 2013 Globina Intenziteta Magnituda km 15 EMS-98 ML 1,4 Fratar, Hrvaška 1,6 Fratar, Hrvaška 1,4 Šmarješke Toplice 1,0 Krivčevo II III čutili IV III 1,5 1,8 Področje Marca 2013 so prebivalci Slovenije čutili pet potresov. Prvi je nastal 3. 3. ob 5.24 po UTC v bližini Šmarjeških Toplic, lokalna magnituda potresa je znašala 1,4. Potres so čutili posamezni prebivalci Otočca ob Krki, intenziteta potresa pa po prvih podatkih ni presegla II. stopnje po EMS-98. Naslednji potres je nastal 5. 3. ob 0.04 po UTC pri Grosupljem. Lokalna magnituda potresa je znašala 1,9, intenziteta potresa pa ni presegla III. stopnje po EMS-98. Potres so čutili posamezni prebivalci Ponove 72 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo vasi. Na območju Gorjancev sta 15. marca nastala dva potresa, prvi ob 6.06 po UTC z lokalno magnitudo 1,5, ki so ga čutili posamezni prebivalci Kostanjevice na Krki, in drugi ob 17.26 po UTC z lokalno magnitudo 1,8, ki so ga čutili prebivalci Kostanjevice na Krki in Šentjerneja, intenziteta slednjega ni presegla IV. stopnje po EMS-98. Na tem območju je 16. 3. ob 10.44 po UTC nastal še en potres, ki so ga čutili prebivalci Kostanjevice na Krki. Magnituda potresa je znašala 1,7, učinki potresa pa niso presegli III. stopnje po EMS-98. SVETOVNI POTRESI V MAREC 2013 World earthquakes in March 2013 Tamara Jesenko Preglednica 2. Najmočnejši svetovni potresi, marec 2013 Table 2. The world strongest earthquakes, March 2013 Datum Čas (UTC) ura min Koordinati Magnituda Globina širina dolžina Mw (km) Št. žrtev Območje 1. 3. 12:53 50,94 N 157,51 E 6,5 41 Kurili 1. 3. 13:20 50,95 N 157,48 E 6,5 32 Kurili 10. 3. 22:51 6,65 S 148,16 E 6,5 29 Nova Britanija, Papua Nova Gvineja V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v marcu 2013. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,0 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških življenj (Mw – navorna magnituda). Slika 2. Najmočnejši svetovni potresi, marec 2013 Figure 2. The world strongest earthquakes, March 2013 73 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION 1 Andreja Kofol Seliger , Tanja Cegnar V letu 2013 merimo obremenjenost zraka s cvetnim prahom v Ljubljani, Mariboru in Izoli. Cvetni prah se je začel v zraku v manjših količinah pojavljati že januarja. Večji del januarja dnevna vsota na nobenem merilnem mestu ni presegla 5 zrn, izjema je bil zadnji dan meseca, ko smo v Izoli našteli 5 zrn, v Ljubljani 15 in v Mariboru 35. Na sliki 1 smo prikazali potek obremenjenosti zraka s cvetnim prahom februarja. Upoštevane so vse vrste cvetnega prahu. Na sliki 2 smo prikazali povprečno dnevno koncentracijo cvetnega prahu v zraku marca 2013, za mesec marec smo razčlenili obremenjenost zraka tudi po posameznih vrstah cvetnega prahu. Začetek sezone pojavljanja cvetnega prahu smo določili kot dan v letu, ko je bil cvetni prah rastline 5 dni zaporedoma v zraku. Ta način analize je primeren v zimskem času, ko se zaradi pogosto neugodnega vremena v zraku neredno pojavljajo posamezna zrna. Tako stanje lahko traja tudi ves mesec in več. Povprečni dan začetka sezone za lesko je 36. dan v letu, za jelšo pa 45. dan. V letošnjem letu sta oba začetka pojavljanja cvetnega prahu zamujala: jelša je zamujala za 15 dni glede na dolgoletno povprečje, leska pa 6 dni. Letos je bilo marca v zraku opazno manj cvetnega prahu kot marca lani. Največ smo ga zabeležili v Ljubljani, in sicer 7.032 zrn (lani 20.464 zrn), v Izoli 6.622 zrn (lani 14.524 zrn) in v Mariboru 6.191 zrn (lani 18.237 zrn). 80 Izola Ljubljana Maribor ŠTEVILO ZRN/m3 60 40 20 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 Slika 1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu, februar 2013 Figure 1. Average daily concentration of airborne pollen, February 2013 1 Inštitut za varovanje zdravja RS 74 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Marca je bil v zraku prisoten cvetni prah jelše, leske, cipresovk in tisovk, jesena, topola in vrbe, v Primorju poleg naštetih vrst tudi cvetni prah gabra. Največ cvetnega prahu je v Mariboru prispevala jelša, ki ji je pripadlo kar 63 % vsega cvetnega prahu, v Izoli so največ cvetnega prahu prispevale cipresovke in tisovke, in sicer kar 78 % . Prvih pet dni marca je bilo sončnih, prva dva dneva sta bila hladna, nato pa se je temperatura zvišala. V zraku je bil cvetni prah leske in jelše na vseh treh merilnih mestih, v Izoli tudi večje količine cvetnega prahu cipresovk in tisovk. V Ljubljani in Portorožu je sledilo daljše oblačno obdobje s pogostimi padavinami, obremenjenost zraka s cvetnim prahom se je močno znižala in v Ljubljani ostala nizka do 15. marca, medtem ko so bile v Izoli med 10. in 15. marcem v zraku večje količine cvetnega prahu cipresovk in tisovk. V Mariboru so bile padavine manj pogoste, 7. in 8. je prevladovalo sončno vreme, sicer pa je bilo tudi tam večinoma oblačno, v zraku je bila visoka koncentracija cvetnega prahu jelše, ki je dosegla najvišje vrednosti v mesecu. Povsod je posijalo sonce 15. in 16. marca. Sledila sta dva oblačna dneva s padavinami. Med 19. in 22. marcem je bilo dokaj sončno, obremenjenost zraka s cvetnim prahom leske in jelše se je še zadnjič v sezoni nekoliko povečala, obremenjenost zraka s cipresovkami in tisovkami je bila visoka. Začela se je sezona cvetnega prahu topola in jesena. Do izteka meseca so bili dnevi neobičajno hladni in oblačni s pogostimi padavinami, izjema je bil le sončen 28. marec, ki je bil v Primorju nekoliko bolj obremenjen s cvetnim prahom cipresovk. 1800 Izola Ljubljana Maribor ŠTEVILO ZRN/m3 1500 1200 900 600 300 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu, marec 2013 Figure 2. Average daily concentration of airborne pollen, March 2013 Preglednica 1. Vrste cvetnega prahu v zraku v % v Izoli, Ljubljani in Mariboru, marec 2013 Table 1. Components of airborne pollen in the air in Izola, Ljubljana and Maribor in %, March 2013 jelša Izola Ljubljana Maribor 8 36 63 gaber/črni gaber 1 0 0 leska 10 26 19 cipresovke/ tisovke 78 35 15 jesen topol brest 1 0 1 1 2 2 1 0 0 V skupino cipresovk in tisovk je v aerobioloških analizah uvrščen cvetni prah dveh družin: cipresovk, katerih cvetni prah je močno alergogen in je v velikih količinah prisoten v Sredozemlju; v celinski Sloveniji večino tega cvetnega prahu predstavlja tisa, ki je zelo nizko alergogena. 75 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 400 Izola Ljubljana Maribor ŠTEVILO ZRN/m3 300 LESKA 200 100 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 3. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu leske, marec 2013 Figure 3. Average daily concentration of Hazel (Corylus) pollen, March 2013 1500 Izola ŠTEVILO ZRN/m3 1200 Ljubljana Maribor CIPRESOVKE/TISOVKE 900 600 300 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu cipresovk in tisovk, marec 2013 Figure 4. Average daily concentration of Cypress and Yew family (Cupressaceae/Taxaceae) pollen, March 2013 1200 Izola Ljubljana Maribor ŠTEVILO ZRN/m3 900 JELŠA 600 300 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 Slika 5. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu jelše, marec 2013 Figure 5. Average daily concentration of Alder (Alnus) pollen, March 2013 76 19 21 23 25 27 29 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Cvetni prah povzroča različne alergijske bolezni, najpogosteje rinokonjunktivitis – seneni nahod, pri čemer se vnetje razvije v nosu in na očesni veznici. Le redko je sprožilec alergijske astme in vzrok za kontaktni dermatitis ter urtikarijo. V večini primerov astmatiki bolehajo tudi za rinitisom. Če ga povzroča cvetni prah, se stanje bolnika z astmo poslabša. Koncentracija cvetnega prahu v zraku, ki izzove simptome alergijske bolezni, je različna za različne vrste cvetnega prahu, je pa tudi fitogeografsko pogojena; to pomeni, da se v predelih, kjer je zelo veliko cvetnega prahu določene vrste, pri preobčutljivih v povprečju pojavijo simptomi pri višjih koncentracijah kot v predelih, kjer so obremenitve zraka zmernejše. Seneni nahod se pojavlja sezonsko. Povzroča ga cvetni prah dreves, trav in zelnatih rastlin. Ko vdihnemo, vase sprejmemo tudi zrna cvetnega prahu, ki so tako velika, da se ustavijo v zgornjih dihalnih poteh in ne pridejo do pljuč. Reakcija se pojavi zelo hitro (v eni minuti) v obliki draženja v nosu in vodenega izcedka, zamašenega nosu (oteženega dihanja), zaporednega kihanja, srbenja, rdečice in solzenja oči, srbenja v žrelu in ušesih, posledično pa lahko pride tudi do slabše koncentracije in razdražljivosti. 50 Izola Ljubljana Maribor 40 ŠTEVILO ZRN/m3 TOPOL 30 20 10 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 6. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu topola, marec 2013 Figure 6. Average daily concentration of Poplar (Populus) pollen, March 2013 SUMMARY In March, the pollen measurement has been performed in the central part of the country in Ljubljana, in Štajerska region in Maribor and on the Coast in Izola. The article presents the most abundant airborne pollen types in March 2013. 77 32. Mednarodna konferenca o alpski meteorologiji – ICAM 2013 Kranjska Gora, 3.–7. junij 2013 Od 3. do 7. junija 2013 bo v Kranjski Gori v Hotelu Larix potekala 32. Mednarodna konferenca o alpski meteorologiji. Konferenco organizirata Urad za meteorologijo Agencije RS za okolje ter Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, zajemala pa bo teme, povezane z vplivom gora na vreme in podnebje. Sodelujete lahko s prispevki, ki se navezujejo predvsem na naslednje teme: • • • • • • • • • • • • • • opis topografije v numeričnih modelih, vplivi podnebnih sprememb v gorah, snežne razmere, orografsko proženje konvekcije, nove tehnike modeliranja, rezultati večjih raziskovalnih projektov, kakovost zraka in požari, napovedovanje vremena za gorski svet, hidrologija v razgibanem reliefu, fen, burja in močni vetrovi, jezera hladnega zraka, orografske padavine, turbulenca in rotorji, prizemna plast zraka. Uradni jezik konference je angleščina. Več informacij o konferenci najdete na spletni strani: http://meteo.fmf.uni-lj.si/en/ICAM2013, za vprašanja pa smo vam na voljo tudi na e-naslovu: icam2013.arso@gov.si. Mesečni bilten Agencije RS za okolje Da bi olajšali dostop do podatkov in analiz v starejših številkah, smo zbrali vsebino letnikov 2001– 2012 na zgoščenki DVD. Številke biltena so v obliki datotek formata PDF in so dostopne preko uporabniku prijaznega grafičnega vmesnika. DVD lahko naročite na Agenciji RS za okolje. Mesečni bilten objavljamo sproti na spletnih straneh Agencije RS za okolje na naslovu: http://www.arso.gov.si pod povezavo Mesečni bilten. Omogočamo vam tudi, da se naročite na brezplačno prejemanje mesečnega biltena ARSO po elektronski pošti. Naročila sprejemamo na elektronskem naslovu bilten . arso @ gmail . com. Na vašo željo vam bomo vsak mesec na elektronski naslov pošiljali verzijo po vašem izboru, za zaslon (velikost okrog 4–6 MB) ali tiskanje (velikost okrog 10–15 MB) v formatu PDF. Verziji se razlikujeta le v kakovosti fotografij, obe omogočata branje in tiskanje. Na ta naslov nam lahko sporočite tudi vaše mnenje o mesečnem biltenu Naše okolje in predloge za njegovo izboljšanje. Naše okolje najdete tudi na Facebooku.