PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI 'DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
i> ~Q O- »
O -o
0	-
-pj".	—*•
t7. ro
1 s
?
X'
m
o
z
t_
?>
I
u

Z
H
5
3 559 inije)
1
5723
S
t
l
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLIII. št. 89 (12.721)
Trst, sreda, 15. aprila 19
Samo še korak do razpusta zbornic in predčasnih političnih volitev?
P<
O'
o
O
o
o
o
N at ta končal s posvetovanji: nobene motnosti za sestavo vlade, ki bi zajamčila izvedbo referendumov - Radikalci in demoproletarci napovedujejo obstrukcijo
Natta in Craxi po včerajšnjem srečanju	(Telefoto AP)
RIM Tudi Oscar Luigi Scalfaro se je sinoči odpovedal mandatu za sestavo nove vlade, pa čeprav bi bil njen nalog le izvedba predčasnih političnih volitev. Sedaj bo na vrsti Fanfani in, kot vse kaže, bo njemu Cossiga že danes poveril nalogo, da sestavi volilno vlado, ki bi imela, glede na institucionalno funkcijo svojega predsednika, značilnosti jamstva za vse politične sile, tako kot so zahtevali komunisti. Danes bo znano, kako bo do tega mandata prišlo. Kot vse kaže, naj bi se nova vlada predstavila parlamentu že v tem tednu.
Prav komunisti so, z izjavo tajnika Natte na sinočnji televizijski oddaji Enza Biaggija, odprli vrata predčasnim volitvam. Glede na dejstvo, da se vladna kriza vleče že 40 dni, je napočil čas, da se s tem konča. »Mi,« je poudaril Natta, »smo bili in smo proti predčasnemu razpustu parlamenta, vendar pa ne moremo preko vsake mere tveganja globlje krize inštitucij in italijanske demokracije. Ce ni mogoče sestaviti vlade, potemtakem je prav, da beseda ponovno pripade državljanom, se torej vrne volilcem, to je suverenemu ljudstvu.« Pred temi izjavami se je Natta sestal s tajnikom socialistične stranke in predsednikom vlade
Bettinom Crazijem, v okviru svojega »poizvedovalnega mandata«, s katerim je hotel tajnik komunistične partije preveriti obstoj večine, ki bi temeljila na potrebi po izvedbi referendumov. Craxi je Natti potrdil razpoložljivost socialistične stranke, ki jo je sicer že sporočil na kongresu PSI in jo je predsednik vlade ponovil prejšnji teden v svojem posegu v senatu. To razpoložljivost pa je takoj omejil podtajnik socialistične stranke Martelli, ki je s sarkastičnim izrazom dejal, da se komunisti pač nočejo odpovedati petstrankarski koaliciji: »Jot-tijeva je dokazala, da je petstrankarska koalicija mogoča, Natta pa, da ne obstaja nobena večina, ki bi temeljila na referendumih.«
Istočasno s srečanji vsedržavnega tajnika komunistične partije (med drugim: Natta je sinoči poročal predsedniku republike jo svojih srečanjih) je prišlo do drugih srečanj in sestankov. Včerajšnji dan je bil torej zelo živahen na vseh področjih, še zlasti kar zadeva krščanske demokrate, saj se je De Mita srečal s
G. R.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI ■
P*
za zdravstvo
RIM Po 15 - mesečnih pogajanjih so včeraj predstavniki vlade, avtonomnih sindikatov in sindikata CGIL —CISL--UIL podpisali delovno pogodbo za uslužbence zdravstvenega sektorja, vključno za zdravnike. Podpisniki vlado sta predstavljala minister za javne uprave Remo Gaspari in minister za zdravstvo Donat Cattin
- so potrebovali več kot dve uri za podpise posameznih postavk obsežne pogodbe, ki bo državo stala 1.897 milijard lir.
Tekst pogodbe bo moral sedaj ratificirati ministrski svet, temu pa bo sledil odlok predsednika republike.
Podpis delovne pogodbe je bil sicer v dvomu še včeraj zjutraj, saj so sindikalisti uslužbencev v zdravstvenem sektorju predstavili nove zahteve, kar bi privedlo do novega zavlačevanja. S podpisom pogodbe so bili posebno zadovoljni predstavniki zdravnikov, saj se je tokrat prvič priznala njihova pogodbena samostojnost.
Minister za zdravstvo Donat Cattin je po. podpisu pogodbe dejal, da bi morali težiti k temu, da bi se javna uprava otresla zdravstva in ga prepustila zasebni pobudi, kar bi po ministrovem mnenju izboljšalo prožnost in kvaliteto storitev, s tem pa bi privabili masivni prodor zasebnega kapitala.
Po podpisu pogodbe je Aristide Pači, predstavnik Združenja zdravnikov, potrdil, da bodo začeli z zbiranjem podpisov za referendum, ki bo obravnaval vlogo krajevnih zdravstvenih enot.
Agnelli (PSI) superintendant v Verdiju
TRST — Univerzitetni profesor Arduino Agnelli, socialistični občinski svetovalec in bivši župan, je bil sinoči izvoljen za novega superintendanta opernega gledališča Verdi, zanj so se pri tajnem glasovanju v tržaškem občinskem svetu izrekli (po vsem sodeč in po smislu glasovalnih izjav) svetovalci iz vrst PSI, Liste za Trst in PSDI. Komunisti in Tržaško gibanje so glasovali za De Incontrero, svetovalci KD pa so oddali bele glasovnice, zastopniki MSI, PLI in PRI se niso udeležili glasovanja.
Kot ob izidu glasovanja je tudi med razpravo, v katero so posegli zastopniki skoraj vseh svetovalskih skupin, prišla do izraza neenotnost v vrstah večinske koalicije. Še zlasti so jo poudarili posegi republikanskega odbornika Rossija, ki je najprej potrdil, nato pa umaknil kandidaturo De Ferre) ter svetovalcev PLI Traunerja in PSDI De Gioie (ki je sicer glasoval za Agnellija), ki sta naglasila nestabilnost večine in neučinkovitost občinskega odbora.
Srečanje z Gorbačovom in predsednikom vlade Riikovom
Konstruktivni Shultzovi pogovori ob previdnem optimizmu tudi sence
Generalni sekretar CK KP SZ Mihail Gorbačov z ameriškim državnim tajnikom Shultzom	(Telefoto AP)
MOSKVA — V Moskvi prevladuje umirjen optimizem, da bi lahko obisk ameriškega državnega tajnika Shultza dal novega zagona razorožitvenim pogajanjem med velesilama. Shultz se je namreč včeraj štiri ure in pol pogovarjal s sovjetskim partijskim voditeljem Gorbačovom, sestal se je s predsednikom ministrskega sveta Rižkovom, sinoči se je ponovno srečal s svojim kolegom Sevardnadzejem, sedem ame-riško-sovjetskih delovnih skupin pa neumorno proučuje razorožitvena in dvostranska vprašanja, kar zgovorno dokazuje širino, diplomatski napor in konstruktivni pristop med sedanjim obiskom šefa ameriške diplomacije.
Povsem razumljivo niso pogovori lahki, Shultz ima namreč pred sabo odločne in dinamične sogovornike, ki ne puščajo ničesar improvizaciji, ki dobro vedo, da potrebuje Reaganova administracija vsaj delen mednarodni uspeh. Tudi Gorbačov je Shultzu jasno povedal, da bi lahko obiskal ZDA, a le v primeru, da bi bili storjeni konkretni koraki na poti odprave vsaj ev-
roizstrelkov. Sovjetski partijski voditelj se dobro zaveda, da ima sedaj enkratno priložnost, da pa jo lahko v trenutku izgubi. Na delu so namreč sile, ki jim sedanje dogovarjanje ne gre po godu, ki na novo postavljajo prepreke, da bi izničile vloženi pogajalski napor.
Shultz je prispel v Moskvo prav v višku ljubezensko-vohunske afere, ostro je protestiral, a bržkone mu je bilo vrnjeno milo za drago, saj imajo ZDA v podobnih poslih dovolj masla na glavi. Bolj zaskrbljujoče je dejstvo, da Američani sedaj pogojujejo razorožitvena pogajanja o evroizstrelkih z vprašanjem taktičnih jedrskih raket kratkega in najkrajšega dometa. Pri-.tisk Pentagona na Reagana je torej precejšen, tega se kot kaže v Moskvi dobro zavedajo. Prav zato je Gorbačov v Pragi predlagal ločena pogajanja o taktičnih konicah. ZDA pa sedaj dvigujejo ceno, da pa bi bila mera polna, zahtevajo sprostitev odhodov sovjetskih Židov v Izrael. Nič čudnega torej, da so sovjetski komentarji o izgledih po sedanjem obisku skrajno previdni.
Franciji zadobiva politične razsežnosti
Jedrski incident v
JAKA ŠTULAR
PARIZ Medtem ko strokovnjaki še zmeraj niso ugotovili, kje uhaja vtekočinjeni natrij iz rezervoarja za hlajenje jedrskega goriva, postaja napaka na oplojevalnem reaktorju »superphenix« zmeraj bolj politična afera, ki se vrti okrog dveh vprašanj. Najprej - ustaviti reaktor ali ne in potem - kakšno prihodnost ima »linija« francoskih oplojevalnih reaktorjev sploh? V Pierrelattu končujejo z dekontaminacijo polnilnice uranovega heksafluorida, kjer je od sobote na nedeljo ušlo mimo priključnega ventila dobrih pet ton nevarne, strupene snovi.
Minister za industrijo Alain Madelin, pristojen tudi za jedrske naprave, medtem ko - kar velja omeniti - ta dokaj rizični del industrijskega kompleksa ne spada v pristojnost ministra za okolje, je odločil, naj oplojevalnik ostane v pogonu, čeprav samo s polovično kapaciteto, »Bilo bi prezgodaj,« pravi minister, »kajti, kar zadeva puščanje vtekočinjenega natrija, ni nobene nevarnosti za okolico.« V socialistični opoziciji so drugačnega
mnenja. Bivši predsednik skupščine Louis Mer-maz v pismu Madelinu omenja možnost, da bi ustavili oplojevalnik, dokler napaka ne bo lokalizirana in popravljena, bivši premier Laurent Fabi-us pa je postavil premiera Jacguesu Chiracu pismeno poslansko vprašanje, v katerem zahteva ustanovitev »visoke uprave za jedrsko varnost, ki naj skrbi za boljšo varnost naprav za čim popolnejše informiranje javnosti«.
Skrajna desnica, nacionalna fronta, prav tako zahteva od vlade »modrost« in ustavitev reaktorja.
Sindikati so deljeni, celo znotraj posameznih organizacij, kot npr. CFDT v centrali sami je za nadaljevanje dela, centrala v Parizu za ustavitev, CGC (sindikat višjih asležbencev) smatra, da je treba zadevo obravnavati samo kot obratno nezgodo, medtem ko ima CGT, povezana s KPF, zelo zanimivo stališče »zoper likvidatorje« jedrske, miroljubne industrije.
Confederation Generale du Travail (CGT) se zavzema za varnost in informiranje, napada pa »pristaše čiste, kratkoročne rentabilnosti« (v tem
primeru socialiste) in zavrača argumente zoper superphenix, ker je predrag: v Franciji ni preveč jedrskih električnih central (kar naj bi se pokazalo minulo zimo, ki je bila huda in poraba visoka), temveč je ob vodni in toplotni energiji nujno potrebna.
Razen tega je po CGT svetovnsa konferenca o energiji (okt. 1986) ugotovila, da je v prihodnjem stoletju pričakovati težave na tržišču urana - rešitev za prihodnost naj bi bila torej v oplojevalni-kih. »Odkloniti te reaktorje pomeni sprejeti ekonomsko stagnacijo (in zaradi tega) trajno brezposelnost«: linijo superphenixov je treba nadaljevati - ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov, seveda. »Zato smo proti argumentiranju s cenami« energije iz oplojevalnikov. In končno, superphe-nix je samo prototip. Naravno dražji in podvržen preiskušnjam.
»Zeleni«, ki so seveda drugačnega mnenja, so davi položili nagrobni venec na maketo »super-phenixa« razstavljeno na standu EDF (electricite de France) na lyonskem velesejmu, »prijatelji zemlje«, pa se čudijo, kako da superphenix še delu-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Končno nameščena slovenska Konzulta na Goriški občini
GORICA Z dokajšnjo zamudo glede na mandatno dobo sedanjega občinskega sveta je goriški župan sklical Konzulto za vprašanja slovenske manjšine, ki od leta 1974 deluje na Goriški občini kot posvetovalni organ občinske uprave.
Župan je člane seznanil s stanjem glede vprašanja finansiranja slovenskega šolskega središča. Zavrnil je kritike na račun občinske uprave in dejal, da je Občina postopala ob spoštovanju predpisov in predvidenih rokov. Izrekel je zato prepričanje, da se bo zadeva ugodno rešila že v kratkem času.
Člani Konzulte so nato izvolili predsednika in podpredsednika. V skladu z dogovorom o rotaciji bo v tej mandatni dobi predsednik iz vrst SKGZ, podpredsednik pa predstavnik ZSKP.
NA 8. STRANI
Vladna kriza
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Spadolinijem in Scalfarom ter prvič v zgodovini tudi uradno sestal s tajnikom proletarske demokracije Capan-no, poleg tega pa je sklical sejo delegacije demokristjanske stranke. Prav na tej seji je dozorela Scallarova odločitev, da se odpove sestavi vlade. Včeraj dopoldne so se tudi sestali Craxi, Martelli in Nicolazzi ter sestavili dokument, ki v bistvu povzema zadnje predloge Andreottija, preden je slednji vrnil mandat. Socialisti in socialdemokrati so nato sklicali svoje organe, da so potrdili to stališče ter ga nato poslali krščanskim demokrtom. Odgovor so prejeli takoj, saj sta oba podtajnika KD Scotti in Bodrato takoj zavrnila predlog socialistov in socialdemokratov, češ, da gre le za ponoven poskus zavlačevanja. Socialisti pa nimajo najmanjšega namena, da bi spremenili svoje stališče, kajti po njihovem mnenju demokristjanskega odgovora še ni bilo. Stališče obeh podtajnikov jim namreč ne zadostuje in zahtevajo formalen odgovor.
Vse torej kaže, da se z naglimi koraki bližamo predčasnim volitvam. Če bo šlo vse po napovedih, naj bi Fanfa-ni predstavil svojo enostrankarsko vlado že v tem tednu parlamentu. Tu pa bi utegnil naleteti na težave, kajti demoproletarci in radikalci so že v ponedeljek napovedali, da se ne bodo sprijaznili s tako vlado, da bodo izvajali obstrukcijo v parlamentu in da bodo ob koncu »tehnično« glasovali za zaupnico. Vse to z namenom, da bi prišlo do referendumov. Včeraj se je v poslanski zbornici zbralo že več kot 50 poslancev, ki zastopajo to stališče. Poleg vseh predstavnikov proletarske demokracije in radikalne stranke se je srečanja udeležilo 20 komunistov, 12 predstavnikov neodvisne levice, 8 socialistov in en demokristjan, število poslancev, ki nameravajo izvajati obstrukcijo v parlamentarni razpravi, se torej veča. Resno se tako postavlja vprašanje, ali bo imel novi predsednik vlade res dovolj časa, da prejme nezaupnico parlamenta, se torej vrne na kvirinal in predlaga razpust obeh zbornic, vse to preden začnejo teči tisti roki, ko ni več mogoče preprečiti referendumov. Verjetno bo to mogoče in se bo vse končalo po napovedih, to je s predčasnimi volitvami, vendar pa so dogajanja zadnjih dni vnesla v italijansko politično življenje vrsto pomembnih novosti, ki bodo pač pustile svoje sledove.
G. R.
Jedrski incident
NADALJEVANJE S 1. STRANI
je, ko z odobravanjem pozdravljajo ustavitev dela v tovarni uranovega haksailuorida v Pierrelattu.
Creys-Malville postaja zaradi ogromnih gospodarskih naložb zdaj in za prihodnost - politična afera, včasih pretirana v igri med vlado in opozicijo (a kot kaže primer CGT, z razločki tudi tukaj). »Čeprav je verjetnost hujše nesreče morda samo ena proti milijon, ne vemo, kdo si lahko lasti pravico, prevzemati to tveganje,« piše prosocialistični »Le Matin« -»vsekakor ne tisti, ki so si gradili sloves na tem gospodarsko neperspektivnem projektu« - Beri, golisti, RPR in osebno sedanji obrambni minister Andre Giraud.
Medtem tehniki v Creys-Malvillu ne vedo nič več kot prejšnji teden, razen, da napaka najbrž ni v kanalih za prenos goriva iz jedra v stranski hladilni rezervoar, temveč, da je najbrž počil zvarek nekje v steni posode. Počasi uhaja. Če bodo posnetki endoskopske kamere potrdili, da je tako, bo treba superphenixa vsekakor ustaviti. Incident bo tehnično zaključen, ogrožene prostore bodo dekontamini-rali, toda dejstvo, da je ušlo v ozračje ton strupene in nevarne snovi, ki se v zraku naglo cepi na fluorovodikovo
kislino (opekline, dihalni organi) in uranov oksid (jedka snov, ki načenja tudi steklo) in da tri ure tega nihče ni opazil, vendar zastavlja vprašanja.
Kolikšna je varnost, če je bil pretočni ventil res preslabo privit, predvsem pa, zakaj so odpovedale elektronske varnostne naprave, ki kontrolirajo celotno tovarniško območje drugega največjega kompleksa te vrste na svetu? V firmi Comurhex priznavajo, da ventil morda ni bil dobro nameščen, in da polnilnica »ni temeljito zatesnjena«. Toda zunaj tega kompleksa živijo ljudje, ki so lahko gledali strupeni oblak - za katerega ni potrjeno, če se je res razblinil, ne da bi ogrožal prebivalstvo, kot gre uradna verzija. CRI1-RAD, neodvisna regionalna komisija za informiranje o radioaktivnosti svojih ugotovitev še ni sporočila, je pa - poročajo - ob uradnih obvestilih močno skeptična.
Francija svojih jedrskih naprav seveda ne bo likvidirala - toda neka druga Francija, državljanov, je po Černobilu prešla v novo stopnjo zavesti o potencialnih nevarnostih jedrske energije, pa tudi o nevarnosti zelo močne »nukleokracije«, doslej praktično varne pred javno kontrolo.
JAKA ŠTULAR
Pet milijonov kg čokolade
^ I
Čokoladni pirhi gredo dobro v promet: letos so v številnih italijanskih tovarnah »predelali« v pirhe kar pet milijonov kilogramov čokolade. Sicer pa se na veliko noč ne pripravljajo samo slaščičarji, ampak tudi turistični operaterji, katerim se obetajo dobri posli, saj za bližnje praznike meteorologi napovedujejo lepo vreme	(Telefoto AP)
Stavke niso zajele niti odstotka vseh zaposlenih
Prekinitve dela v SFRJ le delno odvisne od intervencijskega zakona
BEOGRAD Intervencijski zakoni so bili krivi za 121 prekinitev dela oziroma za tretjino od skupno 387 prekinitev dela, kolikor jih je bilo v Jugoslaviji v letošnjih prvih treh mesecih. Vse prekinitve dela so zajele 50.910 zaposlenih, tiste zaradi intervencijskih zakonov pa 21.232 delavcev. V gospodarskih razmerah, kakršne so zdaj, je zanimivo, da se je za takšno zavarovanje svojih interesov odločilo manj kot odstotek zaposlenih. Ne smemo pozabiti na neuradno sodbo, da je jugoslovanski delavski razred še vedno zelo navezan na kmetijstvo. Po teh podatkih osebni dohodki ne pokrivajo niti polovice vse porabe v državi, kar pomeni, da si precejšen del zaposlenih izboljšuje svoje življenje s pridelki na manjši ali večji njivi, oziroma živi od dela v prostem času.
Po tistem, kar je bilo v začetku minulega tedna slišati na seji predsedstva ZSJ v Makedoniji, na Kosovu in tudi v
Črni gori, nekaj tisoč delavcev letos ni dobilo osebnih dohodkov niti še za januar in februar, mnogi pa dobivajo manj, kot je zajamčeni osebni dohodek. V Makedoniji je bilo letos že 33 prekinitev dela s 7 tisoč udeleženci, na Kosovu 9 s 578 udeleženci, v Črni gori pa 20 s štiri tisoč udeležence.
V Bosni in Hercegovini je bilo 50 prekinitev dela (7.720 udeleženci) od tega 20 zaradi intervencijskih zakonov (5.100). Na Hrvaškem je bilo 98 prekinitev (14.000) zaradi zakona 40 (7.577), v Sloveniji pa 51 vseh prekinitev (4.600), od tega 12 zaradi intervencijskih zakonov (1800) udeležencev. Na ožjem območju Srbije je bilo 111 prekinitev (11.485), zaradi zakonov pa 33 prekinitev (5.145), v Vojvodini je bilo 15 prekinitev dela s 1.482 udeleženci, od tega 5 zaradi intervencijskih zakonov s 6.500 udeleženci, (dd)
Vojna v Čadu gre h koncu
j*r	^	^
PARIZ — Več znakov kažet da se večletna državljanska vojna v Čadu le nagiba h koncu. Libijske čete, ki so do pred kratkim suvereno gospodovale nad severnim delom dežele, so morale po zadnji ofenzivi čadske vojske zapustiti največja oporišča in sedaj nadzorujejo le še ozek ozemeljski pas ob libijsko-čadski meji. Iz Pariza medtem
prihaja vest, da se bosta v Alžiru srečali obe sprti čadski strani; vodita ju sedanji čadski predsednik Hissene Habre in bivši predsednik vlade Gu-kuni Ueddei, ki se sedaj nahaja v hišnem priporu v Libiji. Na sliki (Telefoto AP): čadski land rover z mitraljezom patruljira puščavo ob meji z Libijo.
Po trditvah direktorja AIEA Hansa Blixa
Večje radioaktivnosti ni kriva nesreča v SZ
TOKIO — Generalni direktor Mednarodne ustanove za jedrsko energijo (AIEA) Hans Blix je včeraj demantiral zahodnoevropske vesti o novi jedrski nesreči v Sovjetski zvezi. V obdobju od 9. do 15. marca so namreč najprej v ZRN, nato še v Švici in Franciji zabeležili nenadno povečanje radioaktivnosti. Analize v ZRN so ugotovile od 400 do 500 mikrobe-kerelov joda 131 in ksenona 133 in 135, medtem ko bi moralo biti normalno sevanje od 10 do 100 mikrobe-kerelev.
Kljub takemu petkratnemu povečanju naravnega fonda, ki pa je od sto do milijonkrat nižji od alarmne stopnje, so v ZRN zagnali vik in krik o novi jedrski katastrofi v SZ. Ker pa so ti radionukleidi neobstojni in razpadejo že v nekaj dneh, drugih pa ni na spregled izpade vest kot grobo natolcevanje določenih krogov, ki
hočejo zvaliti na SZ krivdo o lastnem jedrskem onesnaženju.
Blix je torej včeraj odločno zavrnil taka natolcevanja in jasno povedal, da je treba vzroke za povečano radioaktivnost iskati drugje. To je zavrnil tudi glasnik sovjetskega zunanjega ministra Genadij Gerasimov, ki je navedel, da niso v omenjenem obdobju nikjer v SZ zabeležili nenadno povečanje naravnega fonda radioaktivnosti. Ne Blix in ne Gerasimov pa nista navedla vzrokov za povečano radioaktivnost. Bržkone upata, da se bodo krivci sami javili.
Sodeč po količinah in značilnostih radionukleidov je prišlo le do manjše okvare, ki jo nekdo prikriva, ne pa do katastrofe, kot nekateri upajo na Zahodu. Ta praksa je seveda skrajno nevaren bumerang za zahodno jersko industrijo, černobilska tragedija je namreč SZ dobro izučila, po vsem sodeč pa Zahod te lekcije še ni dojel.
Zasedanje neuvrščenih o Bližnjem vzhodu
HARARE Odbor neuvrščenih za Bližnji vzhod in Palestino je imel včeraj dopoldne neuradna posvetovanja na ministrski ravni o najpomembnejših vprašanjih, ki so na dnevnem redu dvodnevnega zasedanja odbora, ki se je začelo včeraj popoldne v glavnem mestu Zimbabveja. Posvetovanj pri zimbabvejskem zunanjem ministru Witmessu Mangwendeju se je udeležil tudi jugoslovanski zunanji minister Dizdarevič.
Včeraj dopoldne so se prvič sešli izvedenci držav članic odbora in se dogovorili o dnevnem redu. in drugih pomembnih vprašanjih dela odbora neuvrščenih.
Ministrsko srečanje odbora neuvrščenih za Bližnji vzhod in Palestino je odprl predsedujoči gibanja neuvrščenih Robert Mugabe, udeležencem pa je spregovoril tudi palestinski voditelj Jaser Arafat, (dd)
Vprašljiva nedoslednost
ANCONA — Anconski ribiči so včeraj povzdignili glas in dosegli pomembno zmago, molčeče jadranske ribe pa poraz. Ker je pristaniško poveljstvo zaplenilo mreže s pregostimi zankami dveh ribiških ladij, so uprizorili neobičajni protest. 110 ribiških plovil je natrpalo operativno obalo pred pristaniškim poveljstvom. Oblasti so torej klonile. Ribičem so dale tri mesece časa, da prikrojijo svoje mreže normam EGS, ki določajo širše zanke, da ne bi z mrežami uničevali zaroda in mladic.
Disciplinski postopek proti Infelisiju
Arhivski posnetek sodnika Inlelisija
RIM Polemika v zvezi s prihodom Delle Chiaie v Italijo se še nikakor ni polegla. Kot znano je terorista na rimskem letališču prvi zaslišal sodnik Luciano Infelisi ne da bi bil za to pooblaščen kar je sprožilo preiskavo pravosodnega ministrstva.
Včeraj so primer obravnavali tudi svetovalci prve poročevalske komisije, ki bodo skupščini višjega sodnega sveta predlagali rešitev »afere«. Izbirali so med arhiviranjem, začetkom postopka ali premestitvijo sodnika. Svetovalci so se odločili, da bodo skupščini višjega sodnega sveta svetovali premestitev sodnika Infelisija.
Tak ukrep sicer ni disciplinskega značaja, saj lahko sodnika premestijo v primeru, da je s svojim ravnanjem prizadel ugled sodstva. Zaradi tega Infelisi ne more več ostati tam, kjer je doslej opravljal svojo funkcijo sodnika.
Včeraj zjutraj je medtem pravosodni minister Rognoni zahteval, naj se proti Infelisiju uvede disciplinski postopek.
V Labinu vztrajajo
LABIN — Rudarji istrskih rudnikov premoga Raša tudi včeraj niso odšli v jame. Vztrajajo pri svojih zahtevah, o katerih je razpravljal tudi. centralni delavski svet Raše. Le-ta je menil, da so njihove zahteve neutemeljene in od rudarjev zahteval, da se vrnejo na delo, saj s prekinitvijo dela še poslabšujejo že tako težak gmotni položaj rudnika in rudarjev. Vsak dan izgubijo namreč kar 70 milijonov dinarjev.
Rudarji zahtevajo povečanje osebnih dohodkov za 150 odstotkov, kar je iz več razlogov nesprejemljivo, ne glede na njihove nizke osebne dohodke, ki so v prvem tromesečju znašali okoli 170 tisoč dinarjev. Prvič, istrski rudniki so izrazito izrabljeni, sedanji dohodki so rezultat njihovega ekonomskega položaja. Drugič, nesmiselno je ponavljati, da nezasluženega ni mogoče deliti, pa čeprav to rudarji zahtevajo na takšen način.
Čas delitve nezasluženega naj bi minil, toda tudi labinski rudarji niso več pripravljeni delati v razmerah, za katere številni menijo, da niso vredne človeka. Ne le, da so njihove delovne razmere izjemno težke, plače nizke, najpogosteje so tudi brez stanovanja, s številnimi otroki in nezaposlenimi ženami.
Med tisoč nezaposlenimi v labinski občini je največ rudarskih žen saj obenem z zaposlovanjem rudarjev niso odpirali delovnih mest za njihove žene. Za vse te probleme so v istrskih rudnikih in v labinski občini obtoževali družbo, ki da nima dovolj posluha za rudarje. Pred kratkim pa so končno tudi v javnosti rekli, da je glavni vzrok vseh težav pomanjkanje premoga. Nezadovoljni rudarji, ki že več dni ne delajo, so zato ostro zastavljali tudi vprašanja, kdo je odgovoren za odpiranje rudnika v Ripendi, in zakaj vlagajo tako veliko denarja v že večkrat prekinjena raziskovalna dela v Koromačnu, ki naj bi končno ugotovila, ali so tamkajšnje zaloge premoga ekonomsko upravičene. Tako kot ob lanskoletnem štrajku, imajo rudarji Raše tudi tokrat pripombe na nekatere svoje vodilne, (dd)
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 120.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500 - din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000 - din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593
ADIT 61000 Ljubljana
Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Fur-lanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
,r||jn 2ve*e časopis ||42J založnikov Fl
Izdaja m liska
ZTT
Trsi
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Dijaki zavoda Jožef Stefan na izletu po Dolenjski
Nadaljevanje razprave o Petovljah pokazalo na slabo sodelovanje med varnostnimi silami
BENETKE - Da sploh ni sodelovanja med pripadniki policijskih sil in karabinjerji, ko je treba kaj raziskati, srno že dolgo vedeli. To je seveda nerazumljivo, saj gre za varnostna organa države. Še bolj pa postaja to nerazumljivo, ko se raziskujejo taki primeri, kot je bil petoveljski atentat.
To je neizpodbitno dokazal na včerajšnji razpravi na procesu v Benetkah nekdanji goriški prefekt dr. Vincenzo Molinari. Preiskovalni sodnik Coassin, ki je vodil preiskavo, ki je privedla do sedanjega procesa, ga je obtožil krivega pričevanja, ker mu je na prvem zaslišanju Molinari povedal, da se ne spominja vsebine nekaterih anonimnih pisem, ki jih je dobil na goriško prefekturo v dneh takoj po atentatu.
Gre za šest pisem, ki jih je s psevdonimom Antonio Miniussi pisal neki Mauro Roitiero, doma iz Tržiča, sicer zaposlen na tržaški prefekturi, v juniju, juliju in oktobru 1972. V prvem pismu, z dne 7. junija (torej komaj osem dni po atentatu v Petovljah), je Roitie-ro-Miniussi pisal Molinariju prvo anonimno pismo. Znal je povedati, da je usodnega 31. maja v nekem tržiškem baru poslušal telefonski poziv goriš-kim karabinjerjem, in da je bil glas enega od dveh mladeničev, ki sta bila prisotna v tem baru, zelo podoben tistemu neznanca, ki je telefoniral karabinjerjem, in ki ga je bilo v tistih dneh slišati po radiu in televiziji. Pismo je imelo žig tržaške pošte. Ze naslednjega dne je prišlo drugo pismo, tokrat z žigom tržiške pošte. 11. julija je datirano tretje pismo. V njem neznanec ugotavlja, da niso preiskovalci našli krivcev. Prefekta je nagovarjal, naj pošlje državnega pravdnika Bruna Pascolija v Trst, na prefekturo, kjer da ga bo čakal. Dajal je tudi podrobna navodila, kako bo on oblečen. Nihče se ni javil, zaradi tega je 14. julija dospelo četrto pismo. Do oktobra je za tem bil molk. Po ugrabitvi letala v Ronkah se je neznanec spet oglasil z dvema pismoma, 9. in 27. oktobra. V njih je označil tako Boccaccia kot Cic-cutinija ter opozoril, da sta bila ta dva tistega 31. maja v tržiškem baru Nazi-onale.
Prefekt Molinari je povedal, da je vsa pisma takoj predal goriškemu kvestorju De Focatiisu, ker da je on imel pristojnost za take preiskave.
Povedal pa je tudi, da so že dan po atentatu bili pri njem na prefekturi v Gorici karabinjerska generala Palum-bo in Pennisi ter polkovnika Minga-relli ter Ferrari (slednji je poveljeval karabinjerjem v Gorici). Že takrat so mu dali razumeti, da bodo oni vodili
preiskavo. General Palumbo pa mu je celo omenil možnost, da je atentat pripravila neka mednarodna organizacija, ker da smo blizu meje.
Potem pa je Mingarelli s silo odvzel vsako preiskovalno pristojnost kvesturi ter ga držal povsem neobveščenega o tem, kar je delal, je povedal doktor Molinari. Par dni po atentatu mu je kvestor De Focatiis poslal užaljeno pismo, da je, kvestura brez vsake moči. Molinari pa je dejal, da ni hotel povečati razdora in da je zaradi tega v telefonskem pogovoru s tajništvom notranjega ministra Rumorja svetoval, naj karabinjerji sami vodijo preiskavo.
»O takratnem zaključku preiskave sem izvedel kot vsi drugi državljani po televiziji, ko sem gledal »sceneggi-ato« polkovnika Mingarellija, ki se je
hvalil, da je dal aretirati šest Goričanov,« je še dejal dr. Molinari.
Včerajšnje zaslišanje je dokazalo, da ni imel takratni goriški prefekt nobene vloge in niti moči v preiskavi. Pokazalo pa je, da karabinjerji sploh niso hoteli sodelovanja policije. Zaradi tega so anonimna pisma ostala v aktih na goriški kvesturi. Seveda pa se je na včerajšnji razpravi upravičeno postavilo vprašanje, zakaj ni kvestura teh pisem poslala preiskovalnemu sodniku. Očitno je pa ostalo še nekaj drugega. Mingarelli je takrat poveril nalogo preiskave svojemu podrejenemu kapetanu Chiricu ter popolnoma izločil iz nje tudi goriške karabinjerske častnike. Mingarelli in Chirico sta se posluževala le podčasnikov goriškega karabinjerskega poveljstva.
MARKO VVALTRITSCH
TRST — V torek, 24. marca, smo se dijaki prvih in drugih razredov Poklicnega zavoda Jožef Stefan udeležili enodnevne poučne ekskurzije po Dolenjski.
Peljali smo se skozi Ljubljano in dospeli na Raščico pri Velikih Laščah, ki je rojstni kraj Primoža Trubarja. Lani so tu obnovili Trubarjevo domačijo: mlin in žago. Ko smo vstopili v večjo izbo, sem bila prijetno presenečena, saj je bila notranjost urejena na dokaj nenavaden način.
»Slovenci nimamo nikakršnega predmeta, ki bi bil pripadal Trubarju,« nam je razložil vodič, »zato smo morali to sobo opremiti nekoliko drugače.« Na stenah so citati iz Trubarjevih del in opis njegovega življenja. Na oknih pa so upodobljene osebnosti, ki so vplivale na Trubarja: Luther, Bonoma, Vergerij, Zwingli in drugi. V
kotu pa se nahajajo nekakšni leseni stebri, znotraj katerih so razstavljene makete Trubarjevih knjig in njegov doprsni kip. Tako bi lahko opisala Trubarjevo spominsko sobo, ki je res nekaj izvirnega. Ko smo stopili iz izbe, smo si lahko ogledali še žago in mlin. Izvedeli smo tudi, da je bil Trubarjev oče v dobrih odnosih s tamkajšnjim grofom, kar je mlademu Trubarju omogočilo, da je lahko študiral v večjih mestih.
Po tem zelo zanimivem obisku smo nadaljevali pot. Vozili smo se po tipični dolenjski pokrajini in čeprav je bil topel dan, je še marsikje ležal sneg. Končno smo prispeli do samostana Pleterje. Kartuzijo je leta 1403 ustanovil celjski grof Herman II. Samostan so v sedanjem obsegu obnovili in razširili leta 1904, od prejšnje podobe pa je ohranjena samo še veličastna gotska cerkev. V kapeli smo si ogledali zanimiv film o zgodovini in življenju te kartuzije. Izvedeli smo tudi, da so Pleterje edina delujoča kartuzija v Sloveniji. Menihi sledijo redu strogega verskega življenja, molitve in pokore. Nosijo belo redovno obleko s kapuco. Za svojo pomoč in sodelovanje v NOB je ustanova prejela visoka državna odličja in obiskal jo je tudi predsednik Josip Broz-Tito.
Po tridesetminutnem večdimenzionalnem filmu smo se odpravili peš v tri kilometre oddaljeni Šentjernej. Občudovali smo mehko in privlačno dolenjsko pokrajino. Nato snro obiskali Kostanjevico na Krki, ki je eno najstarejših in najmanjših slovenskih mest. Ogledali smo si Galerijo, ki se nahaja v bivšem cistercijanskem samostanu, ki ga je leta 1234 ustanovil koroški vojvoda Bernhard Spanheim. Danes je v samostanu razvito živahno kulturno življenje z mednarodno lesno formo vivo. V samostanskem poslopju je več razstav. Mi smo si ogledali grafike Božidarja Jakca in slike Franceta Kralja ter razstavo vinogradništva.
Z obiskom kostanjeviškega samostana se je zaključila tudi naša ekskurzija. Veseli smo se odpeljali v Trst.
Izlet je bil vsestransko zanimiv in lep. Verjetno je temu botrovala tudi prelepa dolenjska pokrajina, skozi katero smo se vozili.
KATARINA COSSUTTA I. K.O.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
Kakšna bo dokončna rešitev špetrskega obrata Danieli?
ČEDAD Večkrat smo že pisali o odločitvi vodstva tovarne Danieli, da zapre obrat v industrijski coni pri Špet-ru, v ta velik problem pa se nismo še poglobili. Klobčič vprašanj je velik, vendar velja poskusiti zadevo pojasniti, vsaj to, kar je vidno. Marsikaj bo ostalo skrivnost.
Tovarna Danieli je dolga leta pomenila v Furlaniji mit. Bila je ideal tovarne, prototip tistega, kar si Furlani želi-jo.Tovarna, ki proizvaja stroje za »hladno« varjenje, je bogata. Delo je potekalo brez kriz. Delavci so bili dobro plačani, saj so bili njihovi zaslužki večji, kot v ostalih tovarnah. Vodstvo je dajalo veliko važnost na sodelovanje. Stavk tovarna ni poznala. Skoraj idilična slika, ki je vsekakor nekaj nenavadnega. Pred kratkim je tovarna menjala vodstvo in zadeve so se spremenile, vsaj kaže, da so se. Zaprtje obrata pri Špetru pomeni tudi grožnjo skoraj polovici delavcev, 93 jih je, da ostanejo brez službe. Večina so to mladi iz Nadiških dolin in emigranti, ki so se vrnili domov po potresu.
Vodstvo želi združiti vse svoje obrate v Butriu, v pismu, ki ga je poslal Novemu Matajurju, pa deželni svetovalec Specogna celo namiguje na to, da bi se tovarna preselila v kako drugo pokrajino, morda v Pordenon.
Približno 50 delavcev bi torej šlo iz Špetra v Butrio. Razumemo lahko težnjo k racionalizaciji in združevanju obratov. Padli bi na primer prevozni stroški in morda tudi kak drugi strošek. Težje je razumeti, zakaj je tovarna še do nedavnega vlagala v novo tehnologijo za špetrski obrat. Verjetno pa bo težko do kraja razumeti vse poteze vodstva Danieli.
Dejstvo je, da je novi »stil« vodstva tovarne močno razburkal vode. Špetrski župan Firmino Marinig stalno poudarja, da ne gre samo za materialno škodo. S tem, da bi se
delavci odselili ali pa izgubili službo, bi pomenilo nov hud udarec za nacionalno in družbeno tkivo Nadiških dolin. Komaj se je pričelo nekaj izboljšati, komaj so se začele uresničevati neke boljše perspektive, da bi mladi lahko ostali doma, že se stvari rušijo. Ostaja seveda vprašanje, kaj narediti.
Kot nam je povedal sindikalist.Dario Forgiarini, so v teku pogajanja s tovarno. Na pogajanjih se iščejo nove možnosti za špetrski obrat.
Dejstvo je, da se tovarniška družba Danieli poslužuje številnih drugih manjših zasebnih podjetij, ki izdelujejo dele za stroje, ki jih v tovarna Danieli izdeluje. To sodelovanje proizvaja vrednost približno 80 milijard lir, saj je kar 500 delavnic in majhnih tovarn vezanih na podjetje Danieli. V tem okviru naj bi rešili tudi špetrski obrat. Tu naj bi izdelovali nekatere posamezne dele strojev. Najti je treba seveda novega lastnika, kar ni lahko. Tovarna Danieli pa bi garantirala z naročili špetrskemu obratu nemoten potek proizvodnje. V začetku novega dela, naj bi bile tudi cene ugodnejše. To bi nekako rešilo problem. Del delavcev bi itak šel v Butrio. Nekatere delavce bi zaposlili v nekaterih drugih tovarnah, ki sodelujejo z Danielijem, ostale naj bi predčasno upokojili. Odprla bi se torej celo nova delovna mesta. Vodstvo tovarne se v bistvu strinja s takšno rešitvijo. Svoje odobravanje je izrekla tudi deželna vlada, seveda pa stvari niso tako enostavne. Ostaja vprašanje lastnika, ostaja dejstvo, da mora vodstvo tovarne Danieli pripraviti jasen načrt, skratka, pot ni in ne bo gladka. Zaprtje špetrskega obrata pa je sprožilo tolikšne odmeve, da bo moralo priti do neke rešitve, saj to koristi tudi samim lastnikom tovarne, ki jim grozi, da pred javnostjo »zamažejo« znak Danieli, ki je blestel v furlanskem industrijskem svetu.
Občani v obrambi jezera
TRST — Župani občin Trasaghis, Bordano in Cavazzo Carnico so včeraj predstavili predsedniku deželnega sveta Solimbergu dve peticiji z več kot 12 tisoč podpisi. V peticijah občani zahtevajo, naj črpajo vodo , ki jo je zahteval konzorcij za namakanje bedra - Tilment, pri izviru in ne ob iztoku iz jezera, ki leži ob omenjenih občinah.
V bistvu naj bi jezero ne služilo kot korito za nabiranje vode, saj bi se na tak način spremenila naravna podoba jezgra in bližnje okolice. V kolikor bi namreč sezidali jez bi spremembe vodne višine in hude spremembe temperature, ki so tipične za gorate predele, negativno vplivale na naravno ravnotežje.
SLOVENIJALES
TRGOVINA
doma
in v svetu dobro poznan
Resolucija SPZ o dvojezičnem šolstvu
CELOVEC — V smislu sklepa občnega zbora Slovenske prosvetne zveze izdaja Upravni odbor SPZ k vprašanju dvojezičnega šolstva na dvojezičnem ozemlju Koroške sledečo resolucijo:
Zaskrbljeni ugotavljamo, da vse v deželnem zboru zastopane stranke na Koroškem trdovratno vztrajajo s svojim t. i. pedagoškim modelom na ločitvi šoloobveznih otrok po narodnostnih kriterijih. Ta ločitveni model stoji v diametralnem nasprotju s strokovnimi in pedagoškimi dognanji bikulturne vzgoje in preprečuje vsakršno sožitje v šoli. Ves model pa je tudi v hudem nasprotju z novim učnim načrtom avstrijske šole, ki socialno učenje vključuje kot integrativen del v celotno strukturo učnega procesa.
Slovenska prosvetna zveza v Celovcu si prizadeva, da bi s kulturnim sodelovanjem s sosednim narodom v deželi zbliževala nemško in slovensko go-
voreče, vendar tudi pri tem ugotavlja, da tisti, ki zahtevajo ločevanje v šolah, nastopajo tudi proti kulturni izmenjavi v deželi.
Načrtom za ločitveni šolski model koroškega deželnega zbora botruje nacionalistična politika, zato apeliramo na komisijo pri zveznem ministrstvu za pouk, umetnost in šport na Dunaju, da poišče sprejemljivo rešitev na podlagi strokovno in pedagoško zasnovanih predlogov za ohranitev in izboljševanje dvojezičnega pouka na dvojezičnem ozemlju južne Koroške.
Apeliramo na odgovorne činitelje v deželi in državi, da se bodo predlogi koroških Slovencev s pomočjo Univerze za izobraževalne vede v Celovcu v komisiji pri ministrstvu za pouk, umetnost in šport na Dunaju upoštevali kot izhodišče za strokovno zasnovano rešitev dvojezičnega šolstva v prid sporazumevanju med obema narodoma na Koroškem.
26.	FULVIO TOMIZZA
Prevod: Marija Capuder
Mladoporočenca
Tragedijo neke manjšine
COPVRIOHT ZTT
Najraje je bral evangelij, dolgo se je zadrževal ob prizoru dekličinega vstajenja in si ponavljal: »Thalita kumi! Deklica vstani!« Sicer pa je novi način življenja, na katerega se je bil pripravljal, presegel strogo začrtano religiozno področje. Pri tem se ni zavedal, da kljub dobrim namenom morda le izvaja pritisk nad dušo svoje družice, ki so ji bile namenjene vse te zaupne izpovedi, in svoje stališče je zagovarjal takole: »Verujem v neki višji zakon, v logično urejenost življenja, kjer ima sleherni dogodek najinega bivanja še veliko globlji pomen. In ta pomen sem odkril, imenuje se odkup.«
Še bolj zagret je postal, ko jo je po več kot treh mesecih ločitve ponovo gledal izza rešetk: pol ure nemega spraševanja, ob nenehnem trudu, da bi obdržala nasmešek na ustnicah. Kaj bolj grenkega in žalostnega še ni bil okusil: »Kot bi mi prsi prebodlo razbeljeno železo, rdeče kot krajci večernih oblakov,« je zapisal. Odvlekel se je v celico, se vlegel na slamnjačo in se boril z ledenikom znotraj sebe, dokler se ni zmračilo.
V svojem programu duhovne vzgoje samotnika, ki jo jetniški stan še posebej spodbuja, tam kjer svobodnemu človeku zmanjka moči, se je Stanko Vuk prenapel, saj ni
računal na celo vrsto zunanjih in notranjih činiteljev: predvsem je bil tu njegov značaj, ki je nenehno nihal med čutnim, skorajda morbidnim vzburjenjem in med organskim pomanjkanjem volje, oviral ga je tudi majhen prostor, ki ga je moral deliti z ostalimi sojetniki, tako da svojega poželenja do žene ni mogel v njemu ne gojiti ne potešiti. Sleherni odtenek njegovega obraza med njunimi pogovori, sleherni odlomek v njegovih pismih, ki se nanaša na njuno intimno življenje, se kažejo kot odraz tega prekomernega vrednotenja.
Dani, ki je bila mentalno še neprebujena, mu je odgovarjala, kot ji je narekovala narava. Verjetno se ji je zdelo, da v njegovih možganskih razpostavah ni dovolj konkretnega zanimanja zanjo. Zato je moral med opranim perilom najti robček, kamor mu ga je vtaknila ona, nadišavljenega z njenim parfemom; ali pa mu je na košček lepenke pritisnila poljub z rdeče namazanimi ustnicami, ali mu spet drugič ob nekem obisku zašepetala: »Čakala te bom, a ne zato ker sem tvoja žena, temveč zato ker čutim, da bi te čakala tudi, ko bi bila še dekle.«
Ni čudno, če je tedaj odkril, kako sam je v svojem načrtu duhovne rasti, za nameček pa še noro zaljubljen v ženo, kateri je moral priznati, da je ob vseh teh preživetih strahotah telesno celo dozorela in ljubosumen na mik, ki ga je sproščal njen način, kako je odhajala skozi vhodna vrata. Dober teden zatem ko ji je vrnil vso svobodo, kar naj bi proslavila s tednom počitnic v Sappadi, jo je že opomnil na
Knjigo prodajata Tržaška knjigarna in knjigarna Terčon v Nabrežini
obljubo, ki mu jo je bila dala pred oltarjem, češ da mu je med tolikimi neprijetnostmi v oporo edino misel, da se bo nekega dne spet znašel ob njeni strani.
Skušal se je zateči v pisateljevanje, ki pa je ostajalo zgolj v obrisih, nič bolj jasnih in uresničljivih kot je bila stvarnost, ki ga je težila. Napisal naj bi zgodbo, njeni junaki bi bili zaporniški tovariši in imela bi naslov »Obrazi iz ila«; pripovedovala bi o mislih in čustvih, skritih za nepredirnimi maskami. Prav tako naj bi spravil na papir dramo o dveh mladoporočencih, od katerih je bil eden veren, drugi ne: prizor, ki njej ni bil čisto neznan, saj bi se dogodil v Assisiju. A odložil je uresničitev teh načrtov za primernejši čas in s tem odgnal svojo pisateljsko strast (ali bolje rečeno, obrnil jo je v drugo smer), eno od treh zanimanj, ki naj bi mu pomagala živeti. Ostala sta mu samo vera in ljubezen do nje, ki je bila njegov ljubi Ninek.
Naprosil je tedaj Dani, naj bi tudi ona sodelovala v njegovem nečrtu, saj se je v veliki meri tikal tudi nje. V čem je bil ta načrt? Odprla naj bi se brez pridržkov drug drugemu, da bi se bolje spoznala in tako laže rastla skupaj ter se pripravljala na polnost prihodnjega življenja, neobičajno med pari okoli njiju. Ona, previdna in stvarna kot zmeraj, vpraša, zakaj se mu zdi vredna tolikega povzdigovanja. Njegov odgovor ni nič manj tehten: »Zato ker te imam rad, in čeprav zdaj še nisi v resnici taka kot si te zamišljam, te že zato občudujem, ker mi daješ možnost, da te napravim vredno tolikega občudovanja.«
Predlagal ji je, naj bi si izmenjala vrsto »odkritosrčnih« pisem in s tem nehote priznal, da tista, ki so bila doslej poslana, niso bila tako iskrena, kot bi si jih želela onadva, vsakdo seve iz različnih razlogov. Izmenoma naj bi presojala drug drugega in pri tem naj ne bi nič mižala ob napakah.
IZ
Ulice Rossetti
Tržaški kvestor Vito Mattera ob oskrumbah spomenikov in slovenskih obeležij
»Mazači so iz dobro znanih skupin«
Oskrunjen spomenik v Mačkoljah in posnetek s srečanja na dolinskem županstvu
Občinski upravitelji sekcije ANPI-VZPI ter kulturna in športna društva občine Doline so v zvezi z oskrunitvijo spomenikov NOB v noči med 11. in 12. aprilom 1987 naslovili na državne organe naslednji poziv:
»Medtem ko smo mi uresničevali vrednote miru in prijateljstva ob odprti meji med Italijo in Jugoslavijo;
—	ob vsakodnevnem uveljavljanju enakopravnega sožitja med tu živečimi ljudmi italijanskega in slovenskega jezika;
-	ob našem delovanju za gospodarski in vsestranski preporod Trsta in njegove okolice;
so doslej neznani storilci z raznimi parolami in znaki kot na primer Dux, Tito boia, Viva il fascis-mo, S.A.M., D.N., runskim in kljukastim križem, fašističnimi butarami, pomazali naše spomenike padlih v NOB v vaseh Boljunec, Dolina, Prebeneg in Mačkolje.
Kot nam je znano so isto storili tudi v sosednjih občinah.
To je nedopusten napad na vrednote odporništva, na ustavno ureditev republike Italije.
V kolikor so pri teh dejanjih sodelovali mladoletniki, jim sporočamo, da taka dejanja ne spadajo v izraze političnega nasprotovanja. To so kazniva dejanja.
Pristojna oblast naj stori vse, da odkrije in kaznuje storilce in njihove mandante.
Ker doslej niso pristojne oblasti bile v stanju odkriti storilcev za vrsto podobnih akcij, ki se redno ponavljajo z namenom, da ustvarijo vzdušje napetosti in sovraštva med tu živečim prebivalstvom, pošiljamo to izjavo notranjemu ministru z zahtevo, da ojači službo javne varnosti do take mere, da bo v stanju odkriti skrunilce naše demokracije, skrunilce simbolov italijanske republike ter preprečiti v bodoče taka dejanja.
To izjavo pošiljamo v vednost predsedniku republike, predsednikoma poslanske zbornice in senata ter predsedniku ANPI.
Za sekcije ANPI-VZPI Boljunec, Dolina, Prebeneg, Mačkolje, Boršt, Domjo:
Za kulturna društva Prešeren, Vodnik, Rapotec, Primorsko, Mačkolje, Venturini, Slavec, Slovenec, Krasno polje, za ŠD Breg, za občinske upravitelje
Župan
EDVIN ŠVAB
»Mazaške provokacije so delo dobro znanih skupin in nam niso prav nič všeč. Tudi vzroki so vsem dobro znani. Toda razumeti je treba, da je mazače težko zasačiti, saj nas ne vnaprej obveščajo o svojih akcijah. Naj policijski agenti vsako noč stražijo pred neštetimi spomeniki in obeležji na Tržaškem? In tudi ko jih zasačimo: koga naj prestraši nekaj tisoč lir globe? Treba je torej imeti dokaze za bolj otipljive prekrške, kot je denimo apologija fašizma. Žal pa se tudi v teh primerih dogaja, da razne amnestije ali pravni postopki izničijo naše prijave. V Rimu so vse palače pomazane z vsemogočimi napisi in nihče se zaradi tega ne po-
Tržaški in goriški Kras predstavljata področje velike ambientalne in naravne vrednosti, hkrati pa bivalni prostor za prebivalstvo, na katerem se križajo infrastrukture in znamenja različnih kultur. Dežela Furlanija-Julijska krajina namerava na tem območju ustanoviti »kraški park« (enega izmed 14, ki jih predvideva deželni urbanistični načrt), ki bo zajemal 11 občin in več kot 15.000 hektarov površine, na katerih so ohranjena pričevanja o življenju človeka od časov gradišč do danes, obstajajo naravni spomeniki velike vrednosti in podzemsko bogastvo, ki je velikega znanstvenega in turističnega interesa.
O teh temah so se predvčerajšnjim pomenili na sestanku, ki ga je sklical s krajevnimi upravitelji deželni odbornik za proračun in načrtovanje Gian-franco Carbone, da jim predloži predlog deželne uprave za začetek izdelave načrta za ohranitev in razvoj omenjenega področja. Srečanja so se udeležili predstavniki devetih občinskih uprav, in sicer iz Doberdoba, Foljana-Redipuglie, Tržiča, Ronk, Doline, Zgonika, Trsta, Devina-Nabrežine in Zag-raja. Ugotovili so, da obstaja splošno soglasje o tem, da je primerno začeti
sebno razburja. Toda zavedam se, da gre v Trstu za drugačen primer, za oskrunjanje spomenikov in simbolov, kar ljudi močno prizadene. Prav zato smo se odločili za akcijo, ki naj ne bo le božja mast. Preiskava je v teku, delamo na tem, pustite nam nekaj časa. Ne morem v podrobnosti, saj bi postavil na kocko rezultate.« Tako nam je povedal včeraj kvestor Vito Mattera. Potrdil je, da so pred časom zasačili manjšo skupinico, ki je pisala po tržaških ulicah protikomunistična gesla. Dva so prijavili. Kolikor nam je znano, je skupina pripadala neofašistični organizaciji Fronte della gioventii in je v
izdelavo preliminarnih študij za tak načrt kraškega parka, toda prišle so do izraza tudi resne rezerve in pomisleki glede pomembnih gledišč.
Predstavniki občin so namreč opozorili, da je bil Kras v zadnjih letih predmet velikih infrastrukturnih posegov, ki so vplivali na videz teritorija in na življenje prebivalstva, zaradi česar bi bilo nesprejemljivo, da bi naj postavili še nove vinkulacije. Omenili so tudi breme vojaških služnosti in stroške, ki jih morajo občine prenašati za ohranjevanje in zaščito naravnih dobrin,- kot tudi potrebo, da se upoštevajo dejavnosti kamnolomov in zaščita ter ovrednotenje naravnih jam.
Odbornik Carbone je zagotovil, da nameravajo z ustanovitvijo kraškega parka omejiti nove vinkulacije do skrajne možne mere, vsekakor v dogovoru s prizadetim prebivalstvom. Prav tako bodo pri izdelavi načrta upoštevali tako vse predloge občinskih uprav v zvezi z vojaškimi služnostmi, jamami in kamnolomi, kot tudi izkušnje iz sosednjih občin v Sloveniji. V prihodnjih tednih bodo prizadete občinske uprave sprejele uradna stališča o deželnem predlogu, nakar bodo lahko začeli pripravljati ustrezen načrt.
svoji sredi štela tudi nekatere »zgodovinske« pretepače, ki si danes lajšajo napade nostalgije s podobnimi nočnimi »podvigi«.
Neofašistično mazaško akcijo proti spomenikom padlim za svobodo in drugim slovenskim obeležjem v Mačkoljah, Prebenegu, Dolini, Bo-Ijuncu in na Katinari, je včeraj obsodila tudi dolinska sekcija SSk. V svoji izjavi ugotavlja, da je »akcija -glede na časovne in druge okoliščine - vperjena proti javni slovenski prisotnosti v teh krajih in proti demokratičnemu sožitju med tu živečima narodoma. Očitno je zato, da jih zadnja vojna ni ničesar izučila.«
Na ponedeljkovem zasedanju re-pentabrskega občinskega sveta so sprejeli na znanje odstop podžupanje Sonje Baiss-Marucelli, ki se je po dvanajstih letih iz osebnih razlogov (družinske in službene obveznosti), odrekla odgovornim odborniškim zadolžitvam. Podžupansko mesto je sedaj prevzel Aleksij Križman, za efektivnega odbornika pa je bil izvoljen predstavnik Napredne liste Aldo Škabar. Župan Pavel Colja je izrazil gospe Baiss iskreno priznanje za njeno zagnano in plodno delovanje v občinskem odboru, za dobrobit občanov. Ob njenem začasnem umiku je nastala velika vrzel, ki jo bo težko zapolniti. Zahvalnim županovim besedam se je pridružil tudi načelnik Slovenske skupnosti.
Gospa Baissova je izrazila svojo pripravljenost, da kot svetovalka še vedno posreduje svoje izkušnje na socialnem in šolskem področju, ki sta bila njena resorja. Predvsem je poudarila nujo naj bi še dalje z dodelitvijo podpor omogočali nego starejšim na domu in se tako izognili njihovemu usmerjanju v domove za ostarele. Primerno bi bilo nadaljevati z organiziranjem počitnic za starejše občane in
Pri Sv. Soboti posebna postaja za prečiščevanje
Podjetje Italimpianti bo pri Sv. Soboti zgradilo posebno servisno postajo, kjer bodo prečiščevali ostanke in usedline industrijskih olj ter maziv, ki se običajno nabirajo v ladjah, ki prevažajo petrolejske izdelke. V naslednji fazi bo podjetje uredilo tudi poseben pomol, ob katerem bodo čistili tovorna plovila, potrebna popravil. Prav te dni so Pristaniška ustanova, IRI in Italimpianti podpisali konvencijo v zvezi z novimi gradnjami.
Celotna sevisna postaja bo stala približno 26 milijard lir, zaehkrat pa so predvideni posegi na ladjah s 60-tisoč-tonsko nosilnostjo. Ob podpisu konvencije so se zainteresirane strani dogovorile tudi o razširitvi te dejavnosti.
Dva tisoč lir za lačne otroke
Za neštete zdravstvene in prehrambene probleme otrok tretjega sveta se je zavzelo tudi Pokrajinsko tajništvo sindikatov CG1L-CISL-U1L za upokojence, ki je pred kratkim začelo nabirati finančna sredstva za pomoč otrokom držav v razvoju. Geslo manifestacije »2.000 lir za rešitev človeškega življenja«, bo prav gotovo naletelo na veliko razumevanje predvsem med ljudmi, ki so doživeli grozote druge svetovne vojne.
Vsakdo lahko torej s svojim podpisom na sedežu omenjenih sindikalnih organizacij in z darovanjem malenkostne vsote izreče svojo solidarnost naj-višjim vrednotam; miru, svobodi in življenju.
spet dodeliti mladini prostor, kjer naj se zbira in se samostojno izživlja.
V uvodnem posegu je župan poročal o naraščajočem političnem vandalizmu, saj so neznanci dvakrat v nekaj mesecih razbili in pomazali slovenske napise na tablah in smerokazih. Z zadovoljstvom je ugotovil, da je Pokrajina po tolikih protestih vendarle odstranila tablo ob fojbi pri Opčinah. Kar zadeva javna dela bo predvidoma do konca meseca dokončana ureditev okolja pri telovadnici in bodo izvedli nujna popravila na cestah. V bivšem šolskem poslopju na Colu je v teku tretja faza obnovitvenih del, po praznikih pa bo sestanek z načrtovalcem v zvezi z varianto regulacijskega načrta. Pred mesecem dni so v soglasju s kmetovalci imenovali kmetijsko komisijo, ki bo sodelovala pri organizaciji julijske občinske razstave vin in septembrske Kraške ohceti.
Dnevni red je predvideval še vrsto sklepov formalnega značaja, od katerih naj omenimo delno spremembo regulacijskega načrta, za povečanje centrale za telefonsko omrežje in pa sklep o razširitvi občinskega organika z ustanovitvijo še enega stalnega uradniškega mesta. (B. S.)
Srečanje občinskih upraviteljev z odb. Carbonejem
Pri ustanovitvi kraškega parka skrajno omejiti nove vinkulacije
Sonja Baiss-Maruccelli po 12 letih odstopila
Aleksij Križman novi repentabrski podžupan
_____________________pismo uredništvu ______
Preteklost moramo čimbolje spoznati
Dramska skupina SKD Slavec na Opčinah
Spoštovani urednik
Ob ponatisu Špangerjevih znamenitih spominov v njegovem »Bazoviškem spomeniku« iz davnega leta 1965 in ob branju ter poslušanju poročil ob predstavitvi prejšnji četrtek, sem si kot večletni član Odbora za tisk pri SKGZ zapisal nekaj spominov in pripomb na tisto prvo izdajo, ki se mi zdijo vredni za objavo v tem pismu.
Že po ponedeljski ponovitvi 14. oddaje (ob četrtkih), Radia Trst »A« »Pričevanja o TIGR-u« je naša javnost zvedela za omenjeni ponatis. V ponedeljkovi ponovitvi 15. oddaje pa je poslušalce pripovedovanje o vodilnem vojaškem Tigrovcu Zelenu in o političnem tigrovskem voditelju Albertu Rejcu — Bertiju, vnovič spomnilo na tigrovca Špangerja ter njegovo dragoceno knjigo, španger je sicer objavil svoj prvi opis tistega prvega tržaškega procesa, ko so bili štirje njegovi tovariši — Bazoviški junaki obtoženi na
Obvestilo dolinske občine
Uprava občine Dolina sporoča, da bo zaradi popravil na vodovodnem omrežju prekinjena dobava vode v Ricmanjih danes od 8. do 11. ure.
smrt in ustreljeni, on pa na 30 let ječe, in sicer na 11 straneh v »Gregorčičevem koledarju« za leto 1947, t.j. 9 let pred izidom knjige pod naslovom »Prvi borci za svobodo«. Ponovno je, 5 let po njenem izidu pisal v Jadranskem koledarju za leto 1970 — eno leto pred svojo smrtjo — ob 30-letnici procesa, ko je med drugim zapisal: »Potrebno nam je, da dobro poznamo našo preteklost, njene silnice in njene vzvode...« in s svojim prispevkom k poznavanju naše preteklosti je s svojo knjigo dal zgled prav on na prigovarjanje številnih znancev in prijateljev in vedno, ko sem ga zaprosil za prispevek ob skoraj vseh obletnicah streljanja pri Bazovici za naš dnevnik, ni nikoli odrekel. Rad je prišel tudi na vabilu, naj bo prisoten ob spomeniku, ko so Trst obiskovale skupine jugoslovanskih novinarjev. Pri dnevniku, kjer smo mu prav tako priporočali, naj piše spomine — pa smo na tihem upali, da jih bo dal za objavo v našem podlistku, saj smo ga večkrat tedensko srečevali v Ulici Geppa, kjer je bil usluž-ben kot vratar in vedno se je rad pogovarjal o takih in podobnih zadevah. In nekega dne mi je ponosno pokazal rokopis spomin in rekel, da bo naslov »Bazoviški spomenik«. Seveda sem jih takoj prebral in ugotovil, da bo glede jezika potrebno lektoriranje,
glede vsebine pa sem mu rekel, da jih dal v branje našemu tedanjemu uredniku Tigrovcu Francu Kavsu, ki je bil na drugem tržaškem procesu obsojen na smrt, pa so mu v Rimu spremenili kazen v dosmrtno ječo. Vodilnim tovarišem pri Založništvu tržaškega tiska — ZTT (predsedniku, podpredsedniku in ravnatelju) sem prav tako o teh spominih pripovedoval in so se vsi strinjali, da izidejo spomini ter me pooblastili, naj ga v tem smislu vprašam. Ko sem mu po Frančkovem branju tipkopis vrnil in povedal, da Kavs svetuje, naj bi spomine prebral tudi Albert Rejec — Berti, češ da pozna bolje tiste dogodke kot on, je pokojni Španger kar precej odločno ta Kavsov nasvet zavrnil, češ, da ima Berti svoje ideje in »muhe«, glede lektorstva pa je dejal, da je našel za to delo neko profesorico. Rekel sem mu, da tudi po mojem mnenju ni nujno rečeno mnenje, saj vendar za vsebino odgovarjaš s svojim podpisom in mu sporočil pripravljenost ZTT, da spomine izda. Tako je odgovoril, da je že sklenil, da bo kar sam poskrbel za tisk, ker mu je neki prijatelj obljubil finančno pomoč. Zato so spomini izšli v samozaložbi, za kar sem imel vtis, da ni dela ponudil nobeni založbi, ne s te ne z one strani, kjer so izhajala tudi dela tržaških književnikov. Bil je pač tako neodvisne sorte človek in možno je zato domne-
vati, ali bi tudi za ponatis vztrajal, če bi bil živ, pri samozaložbi in hvalevredno skrb letošnjih založnikov odklonil.
Pri vsem tem pa ostaja veljavna Špangerjevo takorekoč predsmrtno naročilo o nujnosti dobrega spoznavanja preteklosti. Prav po ponedeljskem poslušanju omenjene tigrovske oddaje, se sama ob sebi vsiljuje nujnost ponatisa vsega ali vsaj delnega publicističnega dela obeh pokojnih Tigrovcev: Zorka Jelinčiča in Alberta Rejca, kar je podpisani predlagal večkrt tudi potem, ko ni bil več v omenjenem Odboru za tisk. Samo Rejčevih člankov v Jadranskih koledarjih je več kot trideset, v Primorskem dnevniku pa najmanj 20-krat več. Če bi izločili le eno desetino najtehtnejših in dodali še tisti neobjavljen in izredno važen članek, za katerega smo zvedeli v ponedeljkovi oddaji, da je shranjen v njegovi zapuščini, bi nastal zajeten zbornik neprecenljive važnosti ne le za našo preteklost, ampak tudi za sedanjost in prihodnjost. Isto velja za izbor številnih Jelinčičevih spisov in raprav, ki jih je načrtoval že pred mnogimi leti pokojni Drago Pahor, kot načelnik zgodovinskega odseka Narodne in študijske knjižnice.
Z iskrenimi pozdravi
STANISLAV RENKO
Dramska skupina SKD Slavec iz Ricmanj gostuje nocoj v Prosvetnem domu na Opčinah, kjer se bo predstavila občinstvu z veseloigro Damira Fe-igla »Ljudski glas - božji glas«.
Nocojšnji nastop bo tudi premiera tega dela, ki je bila predvidena v programu letošnjega Ricmanjskega tedna, ki pa je bil, iz razlogov, o katerih je naš dnevnik že pisal, predčasno prekinjena.
Delo je priredil tajnik ricmanjskega društva Boris Kuret, za gledališko postavitev pa ga je pripravil in delo tudi režiral Drago Gorup. Pri igri sodeluje deset članov dramske skupine, v katero so vključeni šepetalec in tehnično osebje.
Gre za veseloigro - enodejanko - ki govori o tem, kako se lahko človek »opeče«, če posluša razne govorice in daje tudi poduk, da je najboljše, če se vsakdo drži svojega in ne nasede »ča-kolam« drugih.
Na večeru (začetek ob 20.30) bo sodeloval tudi harmonikarski ansambel »Miramar«, ki ga vodi prof. E. Zajec.
Rajonski sveti
Jutri se bosta sestala mestna rajonska sveta za Novo mesto in Novo mitnico (ob 20.30 v Ul. Battisti 14) in Kja-din - Rocol (ob 19.30 na sedežu v Ul. dei Mille 16).
Tiskom) sporočilo o lahji seji slovenske komponente PSI
Slovenski socialisti o SSG in Garibaldijevem osnutku
Uspeh harmonikarskega ansambla na jugoslovanskem zveznem tekmovanju
Synthesis 4 prvi v Dubrovniku
Ansambel Synthesis 4 z dirigentom Claudiom Furlanom
Slovenska komisija PSI nam je poslala tiskovno poročilo o svoji zadnji seji, ki ga objavljamo.
V	ponedeljek zvečer se je na sedežu tržaške federacije sestala slovenska komisija Socialistične stranke. Sestanka so se udeležili razni predstavniki vseh krajevnih skupnosti in občin na Tržaškem ter slovenski člani stranke izvoljeni v raznih krajevnih upravah.
V	razpravi je bila najprej ureditev finančnega in upravnega stanja SSG do konca letošnje sezone. Član upravnega sveta SSG Jagodic je poročal o naporih za vse potrebne garancije in finančna kritja, ki so potrebna, da se izpelje do konca predvideni program gledališča za letošnje leto. Glede upravnih organov gledališča pa so člani komisije mnenja, da je po nedavnem občnem zboru treba čimprej zaključiti razpravo o novem vodstvu in izvoliti tak izvršni svet in ostale upravne organe te glavne slovenske umetniške ustanove, ki bodo imeli zaupanje vseh komponent slovenske narodnostne skupnosti v zamejstvu in ki bodo zagotovili naši gledališki hiši novo, trdno in profesionalno vodstvo.
V	drugem delu razprave so člani komisije poglobljeno razpravljali o sedanjem političnem trenutku na Tržaškem in zlasti o dogodkih, izjavah in stališčih v zvezi z Garibaldijevim zakonskim predlogom o globalni zaščiti slovenske manjšine. Iz vseh posegov je bilo razvidno, da so slovenski socialisti zelo zaskrbljeni ob dej-
stvu, da se ni nobena politična sila resno soočala z vsebino tega zadnjega zakonskega predloga. Prav nasprotno je spet prišlo do nesprejemljivega taktiziranja, ko se izrablja odprto vprašanje zakonske zaščite Slovencev v povsem druge strankarske namene in polemike. Takemu za slovensko narodnostno skupnost žaljivemu in neodgovornemu odnosu raznih političnih sil in posameznih predstavnikov do naše stvarnosti bodo slovenski socialisti ostro nasprotovali.
Prav tako so slovenski socialisti zaskrbljeni ob vedno bolj jasnih znakih, da bo zaradi vladne politične krize prišlo do razpusta Parlamenta in bo zato v Senatu spet obstala razprava o globalni zakonski zaščiti. Zato so izrazili nujnost, da se vsaj na krajevni ravni nadaljuje razprava med političnimi silami za ugotavljanje različnih stališč in za oblikovanje skupnih predlogov glede osnovnih odprtih vprašanj v zakonu za globalno zaščito. Zato se bodo predstavniki slovenskih socialistov v prihodnjih dneh sestali s pokrajinskim tajništvom in z novim deželnim tajnikom PSI.
In končno so bili člani komisije mnenja, da bo nujno tesnejše sodelovanje s slovenskimi socialisti iz ostalih pokrajin naše dežele. S tem v zvezi so pozitivno ocenili predlog slovenskih članov goriške federacije, da bi v najkrajšem času sklicali širši sestanek za večjo učinkovitost skupnega političnega dela.
Pred nekaj dnevi je tržaški harmonikarski ansambel Synthesis 4, ki pod vodstvom profesorja Claudia Furlana deluje v okviru Glasbene matice, nastopil na glasbenem tekmovanju v Dubrovniku. Šlo je za 16. jugoslovansko tekmovanje glasbenih šol, ki ga vsaka tri leta prireja Zveza organizacij glasbenih pedagogov SFRJ. Po predhodni selekciji na republiškem tekmnovanju, ki se je odvijalo pred mesecem dni v Titovem Velenju, si je tržaški ansambel zagotovil nastop na jugoslovanski vsedržavni ravni. Nastop je bil nadvse uspešen, saj je.Syn-thesis 4 v svoji kategoriji skupaj z beograjskim harmonikarskim ansamblom Glasbene šole Stankovič zasedel odlično prvo mesto s 93,2 točkami.
Ansambel, ki šteje trenutno 21 članov, se je v svojem devetletnem delovanju udeležil že cele vrste tekmovanj po Italiji in si osvojil prvo nagrado v Alassiu, Stresi, Anconi in Cama-loju. Pred štirimi leti je v Castelfidar-du odnesel absolutno prvo mesto s 100 točkami. Vseskozi pa nastopa tudi po Sloveniji in Jugoslaviji. Poleg številnih gostovanj in samostojnih koncertov že vrsto let kot gost iz zamejstva sodeluje na harmonikarskem festivalu v Pulju, kjer se enkrat letno srečajo ansambli in solisti iz SFRJ. Novembra lani se je udeležil Srečanja jugoslovanskih amaterjev v Valjevu in odnesel zlati kipec Kostre Abraše-viča.
Letos pa je harmonikarskemu ansamblu uspelo sodelovati tudi na ju-
goslovanskem vsedržavnem tekmovanju, kjer se v tednu dni zvrsti na stotine mladih glasbenikov, predvsem gojencev najboljših glasbenih šol v Jugoslaviji. Tekmujejo pa v najrazličnejših kategorijah, ki so razdeljene po instrumentih, starosti, številu in zasedbah, tako da je to tekmovalno srečanje res čudovito doživetje, pa tudi pravi užitek za vse, ki bi radi imeli čim širši vpogled v glasbeno dogajanje. Zato in pa zaradi zahtevnosti komisij je visoka uvrstitev Syn-thesis 4 nadvse pomemben dosežek in obenem veliko zadoščenje za dosedanje delovanje.
(dam)
Zbor Primorec-Tabor drevi v Bazovici
Drevi ob 20.30 bo v Bazovskem domu nastopil mešani mladinski pevski zbor Primorec - Tabor kot gost kulturnega društva Lipa. Zbor, ki ga vodi pevovodja Matjaž Šček, združuje mlade pevce iz Trebč, Opčin in drugih okoliških vasi in je v kratkem času dosegel zavidljive uspehe. Obeta se torej kvaliteten kulturni večer, ki bo gotovo posebno navdušil ljubitelje zborovskega petja. (S. K.)
■ Rektorja John VVright iz Alabame,
Edmond Volpe iz New Yorka ter Jerry Jones, predsednik Združenja ameriških univerz, so včeraj obiskali palačo Galatti. V odsotnosti predsednika Loc-chija je goste sprejel odbornik Giorgio Bonat. Na srečanju je prišel predvsem do izraza predlog za plodnejše sodelovanje med ameriškimi in tržaškimi vseučilišči.
Protestni demonstraciji na Trgu Unitd in v občinski palači
Mestni redarji in uslužbenci Verdija proti brezbrižnosti občinske uprave
Tik pred sejo tržaškega občinskega sveta sta bili sinoči na Trgu Unita pred občinsko palačo dve ločeni demonstraciji, ki pa sta enako odražali protest prizadetih kategorij proti zavlačevanjem, brezbrižnosti in neučinkovitosti občinskih upraviteljev, ki ne rešujejo in nasprotno zaostrujejo probleme in krnijo dejavnost pomembnih služb in ustanov.
Svojemu nezadovoljstvu so tako dali duška najprej mestni redarji, ki so se zbrali v nekaj desetinah pred občinsko palačo ob 18. uri, da podprejo zahteve svojih sindikalnih organizacij, ki so že oklicale pripravno stanje in zagrozile s stavko, da bi dosegle modernejše pogoje dela in nekaj materialnih izboljšav. Kmalu nato se je na trgu zbralo še nekaj desetin uslužbencev opernega gledališča Verdi, ki so izražali protest proti zavlačevanju občinske uprave pri imenovanju novega superintendanta, potem ko je prof. Gi-ampaolo De Ferra odstopil že pred skoraj dvema letoma.
Številno zastopstvo obeh skupin je
nato napolnilo prostore za publiko v dvorani občinskega sveta, da bi s svojo prisotnostjo opozorijo skupščino na nujnost rešitve postavljenih vprašanj. Osebje Verdija je sicer nepričakovano dobilo za svojo zahtevo zadoščenje, saj je občinski svet naposled začel razpravo (kot poročamo na drugem mestu) o
imenovanju superintendanta). Z glasovi večinske koalicije pa je bila zavrnjena zahteva mestnih redarjev, ki so jo podprli z ustreznima resolucijama o postopku komunisti in Tržaško gibanje, da bi njihovo sindikalno zastopstvo sprejeli načelniki svetovalskih skupin občinskega sveta.
Šolarji se bodo vrnili v šole 27. aprila
Danes začetek »dolgih« velikonočnih počitnic
Za naše malčke iz otroških vrtcev, za osnovnošolce, in za dijake nižjih in višjih srednjih šol se danes začenjajo velikonočne počitnice. Običajni velikonočni prazniki predstavljajo letos novost: trajali bodo dlje kot kdajkoli prej. Šolarji, učitelji in profesorji se bodo vrnili v učilnice šele v ponedeljek, 27. aprila, to je po kar dvanajstih dneh oddiha.
Dolgotrajni velikonočni dopust je posredna posledica določila ministrstva za šolstvo, ki je lani poleti odredila, da bodo o začetku in koncu pouka, oziroma šolskega leta odločala posamična deželna šolska skrbništva. Dežela Furlanija-Julijska krajina je bila med prvimi italijanskimi deželami, ki so začele septembra lani s poukom. Ker je število dni pouka seveda enako za vse dežele, so imele šole naše dežele nekaj več dni na razpolago za počitnice, kar bodo ob veliki noči tudi izkoristile.
■ Jutri ob 11. uri bo na sedežu KPI
v Ul. Capitolina tiskovna konferenca, na kateri bodo člani ZKMI podali sklepe vsedržavnega kongresa o mladinskem turizmu^ ki je bil v Benetkah 27. in 28. marca. Se posebno pozornost bodo posvetili mladinskemu domu pri Miramaru. Konference se bodo udele-
žili pokrajinski načelnik UCT-ZKMI Renzo Nicolini, član predsedstva združenja Jonas Pierluigi Doro in pokrajinski tajnik ZKMI Fulvio Vallon.
Interni nastop Glasbene matice
Šola Glasbene Matice je imela v ponedeljek v Gallusovi dvorani ponovno interni nastop svojih gojencev - od tistih, ki obiskujejo pripravnico do onih, ki so že v četrtem razredu.
Na prireditvi je nastopilo okrog 20 gojencev: sedem violinistov, eden, ki se uči tolkala, ostali pa so bili pianisti.
Nastopajoči so gojenci profesorjev Verenke Terčelj, Aleksandre Pertot, Xenie Brass, Marka Bitežnika, Bogdana Kralja, Jagode Kjuder in Daniela Sandrija. Mlade violiniste in gojenca razreda tolkal so na klavir spremljali Tea Košuta, Verenka Terčelj in Marko Ozbič.
Kot na vseh dosedanjih internih nastopih so mladi gojenci tudi na tem pokazali že solidno znanje, predvsem pa dovolj poguma za igranje pred občinstvom, ki jih je za njihov trud nagradilo z aplavzom.
Sredstva bi moral smotrneje porazdeljevati
Sindikati nezadovoljni z delom Sklada za Trst
Pokrajinska tajništva sindikatov CGIL, CISL in UIL so te dni izdala tiskovno sporočilo, v katerem navajajo svoja stališča glede porazdeljevanja finančnih sredstev iz Sklada za Trst. Na podlagi večkratnih srečanj z omenjenim Skladom se sindikalne organizacije ne strinjajo z načinom njegovega dela, ki naj ne bi upošteval smernic, ki jih določa zakon št. 26, po drugi strani pa zavračajo še nadaljnja srečanja s Skladom, vsaj v takšni obliki, kot so se doslej odvijala. Sindikalne organizacije namreč ne sprejemajo sempli-cistične vloge sogovornika, temveč hočejo ohraniti stvarno vlogo pri pogajanjih za smotrno delitev finančnih sredstev iz Sklada.
V tiskovnem sporočilu sindikalne organizacije predpostavljajo dejstvo, da je do refinanciranja Sklada za Trst prišlo tudi z njihovim odločilnim prispevkom pri pogajanjih z vlado, ki ga je pozneje odobrila z zakonom. Sklad naj bi torej skrbel za proizvodno poživitev Julijske krajine in izboljšanje zaposlitvene ravni. Sklad se teh določil ni dosledno držal, čeprav se sindikalne organizacije v določenih pogledih strinjajo z njegovim delovanjem. Potrebno pa je izboljšanje načina porazdeljevanja sredstev, zlasti za industrijski sektor. Dosedanje naložbe iz Skla-
da pa so nesprejemljive in nedosledne, kar je potrdil tudi njegov predsednik Carbone. Investicije in sorazmernost porazdeljevanja finančnih sredstev bi morali narekovati namreč tako Dežela kot vlada.
Denar, ki naj bi ga Sklad investiral v razne namene, ne sme postati nadomestilo za primanjkljaje, temveč koristna naložba namenjena razvoju posameznih sektorjev. Tako je, na primer, Krajevni zdravstveni enoti nakazal 5 milijard lir, poldrugo milijardo Zavodu združenega sveta, ki je med drugim zasebna ustanova, medtem ko je Geofizikalnemu observatoriju namenil veliko manj. Prav tako ni iz načrtov Sklada jasno razvidna vloga družbe IRI, ki je kljub temu deležna velike podpore s strani dežele. V programih Sklada za Trst nadalje sploh ne obstajajo podatki o naložbah, namenjenih krajevnim ustanovam, zaposlovanju, skrbstvu, zlasti za ostarele, stanovanjski politiki in nenazadnje kulturnemu razvoju. Kar se slednjega tiče, je sicer predvidena krepka finančna "injekcija", vendar s strani Občine in ne Pokrajine, kot bi narekovala logika. O kriterijih financiranja tega področja pa danes ne obstajajo niti zametki, čeprav je že predvidena poglobljena razprava.
Kvestor odredil zaprtje agencije Poslovala je brez dovolilnice
Tržaški kvestor je z odredbo dal zapreti poslovno agencijo »Agenzia Tries-te« s sedežem v Ul. Baiamonti 66. Agentje upravne policije so namreč odkrili, da je agencija delovala brez ustreznih dovoljenj. Vodila sta jo 38-letni Ernesto Franco in 36-letna Nadia Glavina, oba iz Trsta. Prvi je star znanec policije, saj je bil že večkrat prijavljen in nekajkrat tudi obsojen zaradi goljufije in drugih kaznivih dejanj.
Agencija se je ukvarjala pretežno z nepremičninskimi operacijami in je med drugim oglašala v tržaškem italijanskem dnevniku. Vsi tisti, ki so se nanjo obrnili in ji zaupali kak dokument, so vabljeni, da se zglasijo pri upravnem oddelku tržaške kvesture.
Ape zbil avtomobilista v Barkovljah
Triinšestdesetletni Italo Štolfa, stanujoč na Rebri Scoglietto 16, je bil včeraj ranjen v prometni nesreči v Barkovljah, ki ga bo stala 30 dni bolnišnice. Okrog poldne je parkiral svoje vozilo v Miramarskem drevoredu pri hišni številki 233/1 nedaleč od bencinske črpalke. Ko je izstopal iz vozila, ga je podrl ape. Slednjega je upravljal Aldo Tavčar iz Ul. Mazzini 11.
V nesreči je bil vpleten tudi tovornjak, ki ni mogel pravočasno ustaviti in je trčil v ape. Štolfa je utrpel več udarcev in lažjih ran po številnih delih telesa, sprejeli pa so ga na kirurškem oddelku katinarske bolnišnice.
Rešila ga je vrv za sušenje perila
Padel je z višine skoraj 20 metrov, a ostal je živ. Tako se je zgodilo 48-letne-mu Carlu Albertu Fabrettiju. Biva v stanovanjskem bloku na Trgu sv. Jakoba 14, in sicer v 5. nadstropju. V trenutku obupa se je včeraj okrog 5.30 zjutraj vrgel v praznino, med padanjem pa je zadel v vrv za sušenje perila, tako da je na dvorišču obležal hudo poškodovan, vendar še živ.
Njegov padec je zaznal eden izmed stanoyalcev bloka, vendar bila je še tema in ni razumel, kaj se je v resnici zgodilo. Šele okrog 6. ure je zagledal na tleh nesrečnega moškega in sprožil alarm. Fabrettija so kmalu nato sprejeli na oddelku za oživljanje katinarske bolnišnice. Ugotovili so, da si je nalomil medenico, ranil mehur in utrpel razne udarce po številnih delih telesa, zaradi česar se bo moral zdraviti kakih 60 dni. Kaj je botrovalo njegovemu brezupnemu dejanju, ni znano. Živel je ločeno od žene, in sicer pri svojih starših.
Likovna razstava v Časnikarskem krožku
V prostorni veži časnikarskega krožka v Trstu, na Korzu 12, je te dni zanimiva likovna razstava, na kateri je na voljo ljubiteljev umetnosti veliko število grafičnih listov v glavnem italijanskih, v nekaterih primerih zelo zanih modernih mojstrov. Na ogled je kakih dvajset del, še veliko več slik pa je v mapah. Seveda gre za izrazito prodajno razstavo, ki je organizirana sedaj pred prazniki, ko marsikdo seže tudi globlje v žep. Sicer pa gre za dela mojstrov, kakršen je Cascella; ob njem so Fiume in nedavno umrli Guttuso, nadalje Sassu in Guidi, pa tudi Purificato in drugi, ki sicer še ne spadajo v najvišji vrh, a veliko obetajo. Razstava, za katero ponovno poudarjamo, da je tržnega značaja, bo trajala do sobote.
ZAHVALA
Vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin moje mame
Milke Rupel vd. Starc
in jo spremili na zadnji poti, se iskreno zahvaljujem.
Hči Slava z družino
Kontovel, 15. aprila 1987
Društvo Tone Penko organiziralo zanimivo predavanje dr. Batiča
V Sloveniji tretjina gozdov boleha
V tržaškem zaledju, to je Sloveniji, 38,8% gozdne površine kaže jasne znake odmiranja ali je že odmrlo, medtem ko je zdravih le 61% gozdov.
Te in ostale podatke je predstavil občinstvu, ki se je zbralo v petek zvečer v Gregorčičevi dvorani, biolog Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo dr. France Batič. Društvo naravoslovcev Tone Penko je povabilo v Trst izvedenca v sklopu svojih predavanj o aktualnih'problemih, ki so povezani z naravo. Predavatelj Batič je komentiral serijo diapozitivov, delo profesorja Tartarottija z Bernske univerze, o odmiranju gozdov v Evropi. Biolog je povedal, da je bilo v matični domovini še do pred desetimi leti razširjeno mnenje, da bodo Alpe obvarovale Slovenijo pred propadanjem gozdov. Izkazalo pa se je, da kisli dež (nastaja pri izgorevanju številnih snovi v industriji, prevoznih sredstvih ipd.) ni edini povzročitelj obolenj dreves. Obstajajo namreč številne druge teorije,
žal pa nobena rešitev tega problema ni lahko izvedljiva. Nekateri znanstveniki zastopajo teorijo o povezavi med ekstremnimi ekološkimi stresi (hude zime, suše) in polutanti (ti so lahko plini, tekočine ali trde snovi), drugi so zopet prepričani, da onesna-ževalni agenti le olajšajo napad parazitov in nastanek epidemij, ali pa zastopajo teorije o součinku ozona in onesnaženega zraka. Vsekakor je po Batičevem mnenju vzrokov več: eni ne izključujejo drugih.
Predavatelj je še govoril o metodah za ocenitev mere onesnaženosti, oziroma nevarnosti polutantov. Gre za to, da se ne omejimo zgolj na merjenje, stopnje onesnaženosti zraka: upoštevati moramo tudi vodo in tla. Pri tem so na voljo tako imenovani bioindikator-ji, to je živalski in rastlinski organizmi, ki jih lahko imamo za žive kazalce. Pri analizi zraka opazujemo lišaje, ki kopičijo hranilne snovi prav iz tega elementa, v vodi alge ali nekatere
ribe, pri preverjanju onesnaženosti tal se poslužimo mikroorganizmov (gliv, bakterij) in posebno občutljivih dreves.
Gospodarska škoda je še posebej občutljiva v gozdarstvu. Prav zato je delovanje Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo omogočeno predvsem s sredstvi zasebnega kapitala. V bližnji prihodnosti bodo zopet ocenili stanje gozdov v Sloveniji in Jugoslaviji nasploh. Pri tem bodo uporabljali metode, ki veljajo v državah EGS. V teku zadnjih raziskav so razdelili Slovenijo na 1207 stojišč, kvadratov s stranico štirih kilometrov, v katerih so pregledali 4 skupine po 6 dreves, to je nad
24.000	dreves.
Predavanje, ki ga je sam biolog Batič omejil spričo ogromnega razpoložljivega materiala, je zaključila razprava, v katero je živo poseglo občinstvo, ki je na ta način poglobilo najbolj zanimive argumente.
DIMITRIJ GRUDEN
Občna zbora društvenikov na Kontovelu in Proseku
Na Kontovelu in na Proseku so v soboto zvečer društveniki pregledali delovanje društvenih obratov v obeh vaseh. Kontovelsko Gospodarsko društvo (na zgornji sliki posnetek delovnega predsedstva) je imelo že 87. občni zbor. Na Proseku (spodnja slika) je bila udeležba na občnem zboru Društvene gostilne res mnogoštevilna
Delegacija madžarskega zbora pri Staffieriju
Tržaški župan Staffieri je pred dnevi sprejel delegacijo madžarskega zbora Zoltan Kodaly, predsednika županije Ferenca Balinta in ravnatelja kulturnega odseka pri Deželnem svetu iz Szolnoka na Madžarskem Sandorja Vinczeja.
Obiska se je udeležil tudi Aldo Poli-cardi, dirigent zbora Montasio, ki je za proslavitev 40-letnice svojega obstoja povabil v Trst pevce zbora Zoltan Ko-daly.
gledališča
VERDI
Jutri ob 20. uri (red B/H) drugapred-stava opere LA LADY MACBETH D. Šostakoviča. Dirigent Niksa Bareza, režiser Giulio Chazalettes.
razstave
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -razstavljata ANI TRETJAK in SERGEJ GLINKOV.
V	umetnostni galeriji Krožka RAS,
Ul. S. Caterina 2, bo do 18. t. m. razstavljal slikar MAURO LIKAR.
V	umetnostni galeriji Al Bastione .razstavlja do 24. t. m. Roberto DAMBRO-SI.
Na sedežu Združenja VOLTAIRE -
Trg S. Giovanni 3 - bo do 30. aprila razstavljal svoja dela slikar ZVEST APPO-LONIO.
šolske vesti
Izčrpane pokrajinske lestvice za poučevanje na slovenskih šolah. Tisti, ki do 30. t. m. dosežejo predpisani naslov, lahko prosijo za vključitev v izčrpane pokrajinske lestvice suplentov. Ponovno prošnjo morajo vložiti tudi tisti suplenti, ki imajo že mesto na šolah v tem šolskem letu in prihajajo.iz izčrpanih pokrajinskih lestvic. Rok za predložitev prošnje zapade 30. t. m. Informacije dobite na Sindikatu slovenske šole, Ul. Filzi 8 - tel. 61193, v ponedeljek, sredo in petek od 11. do 12. ure; v torek in četrtek od 16. do 17. ure.
izleti
KD Rovte-Kolonkovec priredi dvodnevni izlet 19. in 20. aprila v ROVINJ. Vpisovanja v Ul. Monte Sernio 27 v soboto od 8. do 10. ure ali pd telefonu 827528 ob uri kosila.
KD Kraški dom organizira v nedeljo,
3.	maja, izlet na Koroško. Vpisovanje pri Vesni Guštin - Repen 54, Olgi Vodopivec - Repen 140, Mari Guštin - Col 12.
Društvo mladih raziskovalcev vabi vse člane na izlet na grad Snežnik, jutri, 16. t. m. Zbirališče na Trgu Oberdan ob
8.30.
Društvo slovenskih upokojencev -Trst obvešča izletnike za Črni vrh v ponedeljek, 20. t. m., da odpelje avtobus ob 8. uri s Trga Obrdan.
SPDT vabi svoje člane in prijatelje na izlet na Ivanac (m 1167) v Beneško Slovenijo, ki bo z osebnimi avtomobili v ponedeljek, 20. t. m. Zbirališče ob 8. uri na Foro Ulpiano (pred tržaško sodno palačo) ali ob 8.15 na glavnem trgu v Sesljanu. Vabljeni!
».SLOVENSKO ^STALNO ^GLEDALIŠČE f V TRSTU
Patrick Suskind
KONTRABAS
Režija: ŽARKO PETAN
Igra ANTON PETJE
v četrtek, 16. aprila, ob 16. uri - RED I - mladinski
v soboto, 18. aprila, ob 20.30 -RED F - druga sobota
v ponedeljek, 20. aprila, ob 16. uri - RED G - popoldan na dan praznika
KMEČKA IN OBRT-BiM NA HRANILNICA BpUU IN POSOJILNICA 11	) V NABREŽINI
SKD SLAVEC - Ricmanje
Danes, 15. t. m., ob 20.30, v Prosvetnem domu na Opčinah
Koncert harmonikarskega ansambla MIRAMAR
Vodi Eliana Zajec
DAMIR FEIGEL
LJUDSKI GLAS - BOŽJI GLAS
Priredba in režija Drago Gorup.
Nastopajo člani dramske skupine SKD Slavec.
kino
ARISTON - 16.00, 22.00 Crimini del cuo-re, kom., ZDA 1986, 105': r. Bruce Be-resford, i. Diane Keaton, Jessica Lange in Sissy Spaček.
EXCELSIOR I - 17.00, 22.15 Scuola di polizia IV, kom., ZDA 1987, 90': r. Jim Drake: i. Steve Guttenberg.
EXCELSIOR II - 17.00, 21.45 Ultimo tango a Parigi, dram., Fr.-It. 1973, 129': r. Bernardo Bertolucci: i. Marlon Brando, Marie Schneider, □ □
GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Platoon, vojni, ZDA 1986, 115'; r. Oliver Stone; i. Tom Berenger, Villem Dafoe.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Mosguito Coast, dram., ZDA 1986, 117': r. Peter Weir: i. Harrison Ford, Helen Mirren.
NAZIONALE II - 16.15, 22.00 Nightmare — i guerrieri del sogno, srh., ZDA 1986, 100': r. Chuck Russell; i. Freddy Krueger, Patricia Arguette, □
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Corpi nudi, porn., □ □
PENICE - 17.30, 22.15 Nessuna pieta, dram., ZDA 1986, 107'; r. Richard Pear-ce; i. Kirn Basinger, Richard Gere.
MIGNON - 16.00, 22.15 Figli di un dio minore, dram., ZDA 1986, 120'; r. Ran-da Haines; i. VVilliam Hurt, Marlee Matlin.
EDEN - 15.30, 22.00 Ramba sfida la bes-tia, porn., □□
CAPITOL - Danes zaprto.
ALCIONE - Zaprto zaradi popravil.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Doppio taglio, krim., ZDA 1986, 120'; r. Richard Marguand, i. Jeff Bridges, Peter Koyo-te.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 II co-lore del soldi, kom., ZDA 1986, 120’: r. Martin Scorsese; i. Paul Newman, Tom Cruise.
RADIO - 15.30, 21.30 Donne inguiete, pom., □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □
H. Ch. Andersen - M. Sosič
»»SLOVENSKO ^ STALNO „,
I/GLEDALIŠČE f V TRSTU
OLE LUK
Pravljica
Režija MARKO SOSIČ
V petek, 17. t.m., ob 16. uri
včeraj - danes
razne prireditve
Danes, SREDA, 15. aprila
NASTJA
Sonce vzide ob 5.20 in zatone ob 18.50 - Dolžina dneva 13.30 - Luna vzide ob 20.56 in zatone ob 5.43.
Jutri, ČETRTEK, 16. aprila
BERNARDKA
PLIMOVANJE DANES: ob 5.05 najnižja -59 cm, ob 11.15 najvišja 33 cm, ob
16.45	najnižja -31 cm, ob 22.54 najvišja 57 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 14,2 stopinje, zračni tlak 1023,2 mb narašča, veter 1'5 km na uro severovzhodnik, burja s sunki do 35 km na uro, vlaga 42-odstotna, nebo skoraj jasno, morje razgibano, temperatura morja 11,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILA STA SE: Francesco Sciotto in Mario Degrassi.
UMRLI SO: 47-letni Claudio Prodam, 68-letni Ambrogio Eutichiano, 24-letni Giovanni Somma, 85-letna Maria Retta, 54-letni Vincenzo Di Rienzo, 69-letna Floriana Martinz, ,64-letni Silvano Seppi, 83-letna Ida Raffelli, 62-letna Maria Del Rio, 79-letni Francesco DJntrono, 76-let-ni Omero Giller, 73-letni Carlo Nolda, 82-letna Angela Vitez, 74-letna Romana Roncelli por. Rodriguez.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 13., do sobote,
18. aprila 1987
Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramar-ski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19.
Dnevna služba - tudi od 19.30 do 20.30
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramar-ski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Trg-Ospedale 8, Ul. delLIstria 35. PROSEK (tel. 225141/225340), ŽAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. delllstria 35, Trg Ospedale 8. PROSEK (tel. 2225141/225340), ŽAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere. -
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razna obvestila
Centro Turistico Studentesco e Gio-vanile (Študentski in mladinski turistični center) obvešča svoje člane, da so na razpolago programi za študij jezikov v tujini za poletje '87.
Člani in vsi, ki so zainteresirani, se lahko oglasijo na sedežu Centra na Trgu Dalmazia 3/B za vsakršno informacijo.
Taborniki RMV - Trst - Gorica naprošamo vse člane, bivše člane in prijatelje, da nam pomagate pri urejevanju rodovega arhiva. V ta namen bi radi zbrali čimveč gradiva, ki je še po domovih oziroma na sedežih družin. Zato prosimo vse tiste, ki hranijo za RMV zanimiv material, da ga prinesejo v Narodno in študijsko knjižnico, Ul. sv. Frančiška 20/1 (od ponedeljka do petka, od 9. do 18^ ure) ali na Odsek za zgodovino pri NŠK, Ul. Petronio 4 (od ponedeljka do sobote, od 8. do 13. ure). Hvala za sodelovanje.
Sindikat slovenske šole obvešča učitelje in profesorje slovenskih šol, da je republiški komite za vzgojo in izobraževanje SRS razpisal 6 enoletnih štipendij za izpopolnitev v slovenskem jeziku in v stroki na Univerzi E. Kardelja v Ljubljani. Nekolkovane prošnje naj prosilci vložijo pri šolskem skrbništvu v Trstu do 30. t. m.
koncerti
Glasbena matica - Trst obvešča svoje abonente in obiskovalce koncertov, da je nastop TRŽAŠKEGA OKTETA prenešen na torek, 28. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. Prodaja vstopnic od torka, 21. t. m., dalje v Pasaži Protti.
Glasbena matica ima na razpolago vstopnice za koncert Mladinskega orkestra GUSTAV MAHLER, ki ga vodi Claudio Abbado. Koncert bo v soboto, 25. t. m., ob 19.30, v Cankarjevem domu v Ljubljani. Cena prevoza in vstopnice je
20.000	lir. Rezervacije sprejema GM, Ul. R. Manna 29, od 9. do 12. ure.
KD Lipa vabi danes, 15. t. m., ob 20.30 v Bazoviški dom na koncert MPZ Primorec - Tabor. Vodi M. Šček.
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom, danes, 15. t. m., ob 20.30 gostuje dramska skupina SKD Slavec iz Ricmanj z veseloigro Damira Feigla LJUDSKI GLAS -BOŽJI GLAS. Režija D. Gorup. Na večeru sodeluje harmonikarski ansambel Mi-ramar pod vodstvom E. Zajec. Vabljeni!
PD Slovenec in kmetovalci iz Boršta in Zabrežca vabijo danes, 15. t. m., ob
20.30	v Srenjsko hišo v Boršt na predavanje inž. Darka Sedmaka na temo SANACIJA OLJKE PO POZEBI TER ZAŠČITA PRED ŠKODLJIVCI.
SKD Vigred vabi na predavanje z diapozitivi KARAKORUM '86, ki bo jutri, 16. t. m„ ob 20. uri v COŠ S. Gruden v Šempolaju. Gost bo Duško Jelinčič. Udeležite se!
KD F. Venturini priredi nastop harmonikarskega ansambla pod vodstvom Suzane Žerjal in velikonočno nagradno žrebanje danes, 15. t. m., ob 18. uri, v centru A. Ukmar-Miro pri Domju.
čestitke
Danes slavi svojo 14. pomlad ELENA KOŠUTA iz Samatorce. Mnogo sreče in zdravja ji želijo teta Jadrana in vsi, ki jo imajo radi.
mali oglasi________________
PRODAM dirkalno kolo PINARELLO model montello SLX, rabljeno 3 mesece. Tel. od 13.30 do 14.30 ali v večernih urah na št. 0481/30890.
KOCIJAN LADI - Dolina 147 je odprl osmico. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Boris Živec v Kolud-. rovci. Toči belo vino in teran.
SPRETEN NATAKAR išče tudi 3-krat tedensko zaposlitev. Tel. 291169.
OSMICO je v Repnu št. 2 odprl Stano Ravbar. Toči belo in črno vino.
PRODAM VESPO PX125E, letnik '85,
4.000	km. Tel. v večernih urah na št. 227214.
KUPIM hišo na Tržaškem Krasu ali v okolici Trsta. Plačam v gotovini. Tel. 567004.
PRODAM plastični motorni čoln, 4 m, 75 kg, z motorjem Evinrude - 20 k. s., z vodnimi smučmi ter vso dodatno opremo za 2.500.000 lir. Tel. 413576.
PRODAM računalnik Amstrad - Schnei-ter 6128 - Personal s floppy disk, barvnim monitorjem ter veliko uporabnih programov. Tel. 302748.
PRODAM vespo ET 3, letnik 1982 v odličnem stanju, cena po dogovoru. Tel. 828946 po 20.30.
PRODAM počitniško prikolico Rolle super 2001, malo rabljeno za 4 - 5 oseb. Tel. 200634.
PRODAM kmečki voziček Goldoni, nosilnost 600 kg in frezo Goldoni. Tel.
_ 200634.
ŽENSKA srednjih let, vitalna, išče v Trstu zaposlitev za nekaj ur dnevno. Lahko tudi tipkanje v slovenskem jeziku. Tel. 575436.
PRODAM stanovanje v dvonadstropni hiši, stari 27 let. Ogrevanje, kuhinja, 2 spalni sobi, dnevna soba, shramba in 500 kv. m vrta in dvorišča na Opčinah. Cena 105.000.000. Tel. 228390.
___________prispevki_________________
V	počastitev spomina na Milka Čoka darujejo družine Križnič, Martelanc in Ciani 50.000 Jir za ŠD Polet ter 100.000 lir za Sklad A. Čok.
V	spomin na Luciana Frassinellija daruje žena Anita z družino 50.000 lir za Godbeno društvo Prosek. V isti namen daruje Vinko Furlan 10.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
V	počastitev spomina na pokojno Frančiško Lukač vd. Glavič daruje Minka Pahor 50.000 lir za KD Sv. Jakob.
Namesto cvetja na grob drage tete Francke daruje Dina z družino 100.000 lir za portoroško cerkev.
V	spomin na Frančiško Lukač _yd. Glavič darujeta sestri Marija in Štefanija Jančar 20.000 lir za Dijaški dom.
V	spomin na Milka Goloba daruje Vera Vesel z družino 25.000 lir za Dijaško matico ter 25.000 lir za Dobrodelno društvo v Trstu.
V	spomin na Milka Goloba daruje Danica Giorgi 15.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na Pavlo Turk vd. Peric daruje družina Legiša (Šempolaj 45) 20.000 lir za KD Vigred.
V	sjpomin na Pavlo Turk vd. Peric daruje Štefanija Kante 20.000 lir za spomenik NOB v Repniču.
menjalnica
14. 4. 1987
Ameriški dolar............. 1270.-
Nemška marka ................ 710.50
Francoski frank.............. 211.50
Holandski florint ......... 627.—
Belgijski frank............... 33.30
Funt šterling.............. 2050.—
Irski šterling............. 1870.—
Danska krona............... 184.—
Grška drahma .............. 9.—
Kanadski dolar ............ 950.—
Japonski jen................... 8.30
Švicarski frank ........... 856. -
Avstrijski šiling............ 100.75
Norveška krona ............:	186.—
Švedska krona.............. 200.—
Portugalski eskudo............. 8.50
Španska peseta................. 9.50
Avstralski dolar .......... 860.—
Debeli dinar................... 1.85
Drobni dinar................... 1.85
D^ll/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel. Sedež 61446 - 68881 DUIVD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
___________sklad mit ja čuk	jeika cvdbar
Duševna motnja vzbuja strah
ti in morje
vojko colja
Hitri polizrivni čoln bo at 22
Zaradi omejenega bivalnega prostora je čoln namenjen zakoncem brez otrok, ali bolje rečeno vsem tistim, ki jim je mladež že zletela iz gnezda in se morda z njo sestanejo le za krajši nedeljski potep. Na boat 22 lahko namreč vkrcamo kar 6 oseb, saj je kokpit prostran in udoben.
Kdor bi ga rabil za daljša križarjenja bo moral kot rečeno poskrbeti za izboljšave. Namestiti bi moral predvsem zložljivi sedež za krmarja, na streho kajute postaviti vetrobran in preko njega razpeti platneno streho. Boljša bi bila seveda namestitev prave plastične strehe, ki bi jo z jeklenimi nosilci pritrdili na boke. Za daljše bivanje je seveda obvezen hladilnik, z njegovo namestitvijo pa ne bomo imeli večjih težav. Prav tako ne bi smelo biti večjih težav z umivanjem, saj lahko cenen vinogradniški škropilnik spremenimo v prho, da se udobno umivamo v kokpitu.
Upravljanje s tem čolnom je preprosto, saj se pri nizkih hitrostih obnaša kot izrivni čoln. Seveda ni takih razsežnosti, da bi s polno hitrostjo pluli po nekoliko bolj razburkanem morju, a v zgodnjih jutranjih in popoldanskih urah, ko še ne zapiha maestral, lahko s 16 vozli preplujemo toliko poti, za katero težki klasični izrivni čolni rabijo skoraj ves dan.
Kot zadnje naj navedemo ceno, ki znaša brez davka IVA 25 milijonov lir. Omeniti moramo še podatek, da čoln delno zaglisa že po 6 sekundah, poraba pa znaša 4 litre na uro.
Zadnjič smo vam predstavili družinski polizrivni čoln za daljša priobalna križarjenja, danes pa bomo po-bliže pogledali še hitrejši skoraj drsni čoln obrata Ja-vazzo iz Viareggia. Kot pove že samo ime boat 22, je ta kajutni čoln dolg 22 čevljev ali 6,60 metra. Hitrost 16 čevljev doseže torej le po zaslugi skrbno načrtovanega dna, ki je v zadnjem delu gliserski s pravo nosilno ploskvijo, ki se začne v sredini trupa in se konča preko krme. To pomeni, da bi z vgraditvijo še močnejšega motorja od predvidenega 33-konjskega vetus mitsubishi dosegli še večjo hitrost. Obrat pa namešča prav ta motor, saj so ga omologirali za 20 KM in tako obšli registracijo plovila in plovni izpit.
Povsem razumljivo ne moremo pričakovati na 6,60 metra dolgem in 2,35 metra širokem čolnu izrednega udobja. Dve osebi pa lahko na njem z manjšimi izboljšavami preživita tudi daljše obdobje. V kajuti sta namreč dva pograda, stranišče in kuhinjski resor ter omara. V osrednjem delu kajute je višina 1,85, kar je nedvomno ogromno za čoln takih razsežnosti.
Ker je boat 22 širok le 2,35 metra, ga v teoriji lahko prevažamo na prikolici, seveda, če vanjo »vprežemo« dovolj močno vozilo. Prazen čoln namreč tehta kar 1.100 kilogramov.
današnji televizijski in radijski sporedi
i
ECI RAM
7.20	Rubrika: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: Professione pericolo!
10.30	Rubrika o gospodarstvu
11.00	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nanizanka: La famiglia Brady
11.55	Vreme
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik.
14.00	Fronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Nad.: Santa Teresa d'Avilla
15.15	Inf. oddaji: Restavriranje spomenikov, 15.45 Trdi kamni
16.15	Nanizanka: La baia dei cedri
16.45	Risanka: Walt Disneyjev svet
17.30	Šport: kolesarstvo (iz Belgije)
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Inf. odd.: Sever kliče Jug...
18.30	Nanizanki: Pika Nogavička,
19.00	Mednarodno letališče
19.40	Almanah in vreme
19.50	Nog. temka: Italija-Islandija, vmes in na koncu Dnevnik
22.05	Nan.: Due assi per un turbo
23.05	Dnevnik
23.10	Rubrika o kinematografiji
23.41	Športna sreda
0.20 Dnevnik
^ RA1 2__________________________]
11.15	Dokumentarec: Vzgajati in misliti (3. odd.)
11.45	Rubrika: Cordialmente
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Knjižne novosti
13.30	Nadaljevanka: Quando si ama-
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.50	Oddaja iz parlamenta
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Rubrika: Bolj zdravi, lepši
17.55	Inf. odd.: Odprti prostor
18.15	Športne vesto
18.30	Nanizanka: Llspettore Derrick
19.30	Dnevnik
20.15	Športne vesti
20.10	Nadaljevanka: La corsa alla bomba (r. J. F. Delassus in A. Eastman, i. P. Capponi, C. Čope,
1.	del)
22.20	Dnevnik. Doremifa
22.30	Dnevnik
22.45	Informativna oddaja: Mixer - reportaža
23.30	Aktualnosti: Odprti studio
23.45	Nočni film: Sguadra speciale (krim., ZDA 1973, r. P. DAntoni,
i.	R. Scheider, T. Lo Bianco)
,A RAI 3___________I_____________]
12.10	Šport v ljudskih igrah
12.40	Informativna oddaja: Poizkusi iz fizike - O elektriki
13.00	Izobraževalna oddaja o tkaninah
13.30	Tečaj angleškega jezika
14.00	Izobraževalna oddaja: Filo diret-to - Pomoč pri domači nalogi
14.30	Mladinska oddaja: Jeans
15.20	Film: Mihe lire al mese (kom., It. 1939, r. Massimiliano Neufeld, i. Umberto Melnati, Alida Valli)
17.00	Variete: Vse o... nas
18.00	Inf. odd.: Stiffelius
19.00	Dnevnik
19.35	Informativna oddaja: Italijanske dežele
20.05	Izobraževalna oddaja: L' altra faccia di...
20.30	Film: II re dei Re (zgod., ZDA 1961, r. Nicholas Ray, i. Jeffrey Hunter, Hunter Robert, 1. del)
21.50	Dnevnik
21.55	Film (2. del)
23.10	Dokumentarna oddaja: Delta
23.55	Dnevnik
0.20 Nadaljevanka: Ritorno a Brid-shead (zadnji del)
»Veliko je dinamike v odnosu do duševne bolezni, ki ga ima zunaj zavesti oblikovanega vsak človek. V tej dinamiki ima zelo pomembno mesto nek prvinski strah...« tako meni psihiatrinja dr. Martina Žmuc-Tomori z ljubljanske Univerzitetne psihiatrične klinike. »Strah, ki ga lahko v enem stavku povemo: Kaj če se to zgodi tudi meni in mojim najbližjim?«
Sediva v njenem kabinetu v Centru za mentalno zdravljenje na Poljanskem nasipu ob Ljubljanici. Dr. Tomo-rijeva se ukvarja predvsem z obravnavo mladostnikov in njihovih družin.
»Duševna bolezen je povezana z različnimi predstavami, ki včasih niso povsem stvarne, s predsodki... Vse, česar ne razumemo in ne poznamo, vzbuja v nas bojazen. Strah, da ne bi mogli tega obvladati, če se zgodi nam... Veliko strahov v življenju odpravljamo z nekakšnim zanikanjem. Tega ni!«
Magično mišljenje, ki ga je danes dvainštiridesetletna zdravnica spoznala že kot specializantka na otroški kliniki, se kaže včasih v posebnem negativnem odnosu do tistih, ki delajo z duševnimi bolniki, v odporu do ustanov, kjer se duševni bolniki obravnavajo.
»Opazila sem, kako starši začnejo negativno čutiti do zdravnika, ki jim je povedal, da ima njihov otrok neko hudo, mogoče celo neozdravljivo bolezen. To negativno doživljanje je nekaj iracionalnega - prenos strahu, odpora, groze včasih, prizadetosti, bolečine na nekoga, ki je o tem samo povedal, ni pa tega povzročil...«
Včasih o nekaterih stvareh nismo pripravljeni misliti naravnost. »Negativno stališče in doživljanje duševne bolezni je povezano z zmotami in s predsodki. Za te predsodke iz globoke podzavesti zvemo takrat, ko različno izobražene ljudi, različno informirane o duševnih boleznih, prosimo, da nam povejo prve asociacije, prve misli, ki jim padejo na pamet, če nekdo reče "duševni bolnik, duševna bolezen".«
Te asociacije so grozljive. Ljudje si predstavljajo, da se duševni bolnik ne zna obvladati, je agresiven, je zanemarjen, je izkrivljen v svojih moralnih vrednotah ali jih celo nima, je sposoben dejanj krutosti, ki jih sicer zdravi ljudje ne bi bili sposobni.
»Te predstave niso povezane s stvarnostjo. Večina duševnih bolnikov je v resnici zaprta za odnose z drugimi
!	RTV Ljubljana__________
10.00	TV mozaik. Integrali
10.40	Matineja. TV drama: Tisto malo srca (R. Božič, produkcija TV Sarajevo)
15.00	Evropska super liga v namiznem tenisu: Jugoslavija-Madžarska
16.45	Tv mozaik (pon.)
17.25	Poročila
17.30	Otroška nanizanka: Primožev dnevnik - Danes sem slikar (L. Suhodolčan, rež. A. Tomašič, pesmi Miroslava Košute je uglasbil Urban Koder, 7. del)
18.15	Dokumentarna serija: Skrivnosti morja (10. del)
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vreme in dnevnik
20.05	Dokumentarec: Mednarodna obzorja - Filipini po letu dni ( novinar Blanka Doberšek)
20.50	Ciklus kanadskega filma: Anne Trister (1986, r. Lea Pool, i. A. Guilhe, L. Marleau, L. Laurier)
22.35	Dnevnik
22.50	Okrogla miza: Izročilo Čebin
ljudmi. So neagresivni, pogosto izolirani, plahi, brez stika s stvarnostjo.«
Zmotne predstave vplivajo na to, kakšni so ljudje do duševnih bolnikov in do tistih, ki jih spremljajo. Včasih nimajo pravega odnosa celo do bolnih svojcev.
»Umikajo se kontaktom z njimi in menijo, da z zidom, ki ga na tak način ustvarijo med seboj in duševnim bolnikom, sami sebe branijo pred duševno boleznijo oziroma pred iracionalnim strahom, ki ga vzbuja.«
Psihiatri opažajo obseg škodljivosti takega stališča takrat, ko nekoga, ki je imel minljive duševne motnje, skušajo spodbuditi k ponovni vključitvi v življenje.
»Okolje pogosto ne dopušča te vrnitve v življenje, omejuje to vračanje in aktiviranje bivšega bolnika, čeprav so pri njem vse sposobnosti za to razvite in obnovljene.«
Nerazumevanje in površno pojmovanje stvari je mnogokrat krivo, da se ne znamo postaviti na pravilno stališče do različnih motenj.
»Tudi pri ostarelem, ki ima različne motnje povezane z arteriosklerozo, ljudje v njegovem okolju pomislijo najprej na njegove motnje - spominske motnje ima, ne razumeva, ni prilagodljiv, ni elastičen v življenjski situaciji - ne pomislijo pa, da čustvuje še vedno in včasih zelo intenzivno, da je v različnih situacijah lahko zelo prizadet, da se čuti odrinjenega, včasih razvrednotenega in nepotrebnega...«
Nekoga lahko odrinemo torej, zaradi lastnega neznanja, na rob, ker ne zna na nam ustrezen način pokazati in izraziti svojega čustvovanja.
»Ljudje reagirajo na tisto motnjo, ki jo pred seboj vidijo, na vse ostale dimenzije njegove osebnosti, ki so prisotne in razvite in mogoče še bolj ranljive zaradi prikrajšanosti, pa ne pomislijo.«
Podobno je pri otrocih, ki imajo nižje intelektivne sposobnosti. »Njihovo okolje - najbljižji se večinoma tega zavedajo - ne pomisli na čustva tega otroka, na njegove socialne potrebe, na njegove težnje, da bi bil vključen tudi v širše okolje... in se v odnosu do njega usmeri samo na njegovo nižjo intelektivno sposobnost.«
Za razumevanje je treba torej veliko občutka, taktnosti in lastne širine in strpnosti.
»Tega pa nam dostikrat manjka!«
(Se nadaljuje)
(jPj TV Koper __________________
14.00	TV Novice
14.10	Rubrika: Parola mia
15.25	Otroški spored
18.00	Nad.: I cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: BAZOVICA —- Izjava slovenskih organizacij glede sinhrotrona TRST — Iz intervjuja s članom vsedržavnega vodstva KPI Antoniom Rubbijem
GORICA — V Kulturnem domu razstava o Benečiji
GORICA — Zaključni koncert glasbenih šol Primorske
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Evin vek
20.25	TV dnevnik
20.30	Zabavna oddaja: lo a modo mio
21.45	TVD Vsedanes
21.55	Dokument.: Ljubezen do narave
22.25	Nanizanka: I cavalieri del cielo
23.00	Dokumentarec o Istri
23.30	Južnoameriške pesmi in plesi
CANALE5
7.00	Jutranja oddaja: Dobro jutro, Italija
7.10	Risanke
8.00	Rubrike: Forum, 8.30 Magazine
9.00	Nanizanka: Aspettan-do il domani
9.25	Rubrika: Come stai?
10.00	Nanizanka: General Hospital
10.25	Rubrike: II resto e vita, Ciao signora, I testi-moni del Cedron
11.10	Kvizi: Tuttiinfamiglia
12.00	Bis, 12.40 II pranzo e servito
13.30	Nanizanka: Sentieri
14.30	Film: Destino sulLas-falto (dram., ZDA 1955, r. Henry Hathaway, i. Kirk Douglas)
16.30	Nanizanki: Aliče, 17.00 L'albero delle mele
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanki: Love Boat,
19.001	Jefferson
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Film: Laguna blu (pust., ZDA 1980, r. Randal Kleiser, i. Bro-oke Shields, Christop-her Atkins)
22.25	Dokumentarna oddaja: Toto po 20 letih
24.00	Nanizanki: Mississip-pi, 1.00 Missione im-possibile
[	RETEOUATTRO
8.30 Nanizanke: Ironside, 9.20 I giorni di Bryan, 10.10 Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini, 12.00 Mary Tyler Moore, 12.30 La piccola grande Neli
13.00 Otroška oddaja: Ciao ciao, risanke Sui monti con Annette, Mila e Shiro, Masters
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.15	Dokumentarca: To je Hollywood, 16.40 Kanadska narava
17.20 Nad.: Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie, Il gioco delle coppie
19.30	Nanizanke: Charlies Angels, 20.30 Colom-bo, 21.55 Spenser
22.50 Film: Impara a cono-scere il tuo coniglio (kom., ZDA 1973, r. Brian De Palma, i. Orson VVelles)
0.35 Nanizanki: Ironside, 1.25Switch
^f) ITALIA1
8.45 Nan.: Fantasilandia
9.15 Film: Grande McGo-nagall (kom., ZDA 1975, i. Peter Sellers)
11.00	Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Quincy,
12.30	T. J. Hooker,
13.30	Tre cuori in affit-to
14.00	Zabavna oddaja: Can-did Camera
14.15	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time Out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Juny Paperina, Georgie, Lupin
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy
■ Days
20.00	Nanizanka: Licia dol-ce Licia
20.30	Kviz: O.K. Il prezzo e giusto
22.35	Variete: Lupo solitario
23.35	Nanizanke: Ai limiti delTincredibile, 0.35 Toma, 1.30 Simon & Simon
fgflJirem TELEPADOVA
13.00	Risanke: Casper
14.00	Nad.: Happy End
15.00	Rubr.: D come donna
16.30	Risanke: Gigi, Il fichis-
simo, Voltron, Tran-sformers, Ghostbus-ters
19.00	Nanizanki: Wayne and Schuster, 19.30 Nero Wolfe
20.30	Film: Teste di cuoio -Vai col blitz (kom., It. 1981, r. Giorgio Capi-tani, i. Philippe Leroy, Daniela Poggi)
22.30	Film: Vinella e Don Pezzotta (kom., It. 1976, r. M. Guerrini, i. G. Bracardi, L. Tomas)
0.30 Filmska rubrika
Ll
TELEFRIULI
13.30	Nad.: Rosa de Lejos
14.30	Dražbi: Il tappeto ori-entale, Roberta Pelle
15.30	Glas. odd.: Musič box
18.10 Nanizanka: Maggior-
domo per signora
19.00	Dnevnik
20.00	Informativna oddaja: Zdravstvo danes
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Nanizanka: Maggior-domo per signora
22.30	Dnevnik
23.30	Variete: Il cappello sulle 23
0.30 Glasbena oddaja: Speciale La Grotta 1.00 Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
14.00 Dogodki in odmevi 19.30 Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, 7.40 Pravljica, Glasba; 8.10 V objemu gora; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: o razvoju filma v Sloveniji, opoldanska rubrika, mozaik; 13.20 Revija Primorska poje; 13.40 Glasbene skice;
14.10	Gospodarska problematika; 14.40 Glasbene skice, 16.00 Od Milj do Devina; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni in družbeni odmevi; 18.30 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Govorimo angleško; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za...;
11.05	Ali poznate?; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pojemo in godemo;
13.30	Melodije; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Zbori; 18.30 S knjižnega trga; 19.00 Dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.50 Likovni odmevi; 20.00 Zbori po želji; 21.05 Odlomki iz opere Cavalleria rusticana (P. Mascagni);
22.30	Melodije; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Jazz za vse.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik;
7.00	Jutranja kronika in servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Pesmi in plesi naših narodov; 14.40 Zanimivost;
15.00	Glasbeni kiosk; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...;
17.35	Z revije pevskih zborov Primorska poje '87; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dober dan; 8.00 Prisrčno vaši; 8.40 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka ; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Vstop prost; 11.00 Jezikovna pravila; 11.30 Na prvi strani;
11.35	Srečanje s psihologinjo; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Popevka; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Kultura in umetnost; 15.45 Sintonizzatissimi; 16.35 Made in Yu; 17.00 Bubbling; 18.00 High power; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
Oddaja na frekvencah: 100,3 MHz za Kras; 100,4 MHz za Trst;. 100,5 MHz za vzhodni Kras.
10.00	Za vsakogar nekaj; 16.00 Besede in glasba; 19.00 Glasba po željah;
20.40	Pogovor z odvetnikom; 21.00 Ostali Trst; oddaje povezuje glasba.
Na Občini končno nameščena Konzulta za vprašanja slovenske manjšine
Slovenski župani na prefekturi glede slovenskega šolskega centra
Danes več možnosti za ugoden razplet
Župan optimist glede finansiranja za šolsko središče
Goriški župan je v ponedeljek končno namestil. Konzulto za vprašanja slovenske manjšine v mestu. Do prve seje je sicer prišlo z dokajšnjo zamudo, saj mineva že drugo leto od obnove občinskega sveta, precej mesecev pa je že minilo tudi od imenovanja članov v občinskem svetu. Župan Sca-rano je zamudo priznal, dejal pa je, da so zanjo delno krive tudi stranke, ki niso takoj imenovale svojih predstavnikov.
V	Konzulti je 15 članov. Kot določa pravilnik, ki ga je izglasoval občinski svet ob ustanovitvi tega posvetovalnega organa leta 1974, je po pet predstavnikov Slovenske kulturno-gospo-darske, zveze in Zveze slovenske katoliške prosvete, dva predstavika predlaga Sindikat slovenskih šolnikov, tri pa imenuje občinski svet (od teh mora eden biti iz vrst opozicije).
V	sedanji mandatni dobi je konzulta tako sestavljena: Karlo Devetak, Ed-mund Košuta, Marko Marinčič, Rudi Pavšič in Aldo Rupel so predstavniki SKGZ, Lučana Budal, Marko Bralni, Iva Koršič Kerševan, Kazimir Humar in Albin Sirk so predstavniki ZSKP, Kostanca Luis in Nataša Sirk zastopata šolnike, Gianni Toplicar, Milka Čubrilo in Tereza Perissutti pa so trije predstavniki, ki so jih imenovale stranke v občinskem svetu.
Še pred formalno namestitvijo Kon-zulte je župan Scarano želel seznaniti njene člane s trenutnim stanjem glede vprašanja finansiranja slovenskega šolskega središča v Ul. Puccini. Obžaloval je kritike na račun občinske uprave in dejal, da se je on osebno kot tudi občinski odbor vedno odločno za-
vzemal za to, da bi Slovenci dobili svoje šolsko središče v-mestu. Pri tem je odločno zagovarjal postopanje Občine v tej zadevi.
»V skladu z zakonskimi določili smo opravili vse formalnosti in vložili načrt pred iztekom roka,« je dejal. Zakon o krajevnih upravah namreč določa, da lahko občinski odbor nadomesti svet pri odobritvi nujnih sklepov. Svet jih nato na prvi seji potrdi z retroaktivno veljavo, do česar je v obravnavanem primeru tudi prišlo. Ugovor zavoda Cassa Depositi e Prestiti, češ da načrt ni bil odobren v predvidenem roku, je torej po županovem mnenju povsem neutemeljen.
Scarano je še dejal, da je občinska uprava 31. marca pismeno odgovorila na ugovore državnega zavoda, posegla pa je tudi po političnih kanalih. Zaradi tega je župan izrekel upanje in prepričanje, da se bo zadeva kmalu rešila, morda že kar v prihodnjih dneh.
Na prvi seji so člani Konzulte izvolili predsednika in podpredsednika. V skladu s sporazumom o rotaciji med predstavništvi dveh najštevilnejših komponent so se dogovorili, da bo predsednik v sedanjem mandatu iz vrst predstavnikov SKGZ, podpredsednik pa zastopnik ZSKP. Soglasno je bil za predsednika izvoljen dr. Marko Marinčič, za podpredsednika pa prof. Albin Sirk.
Zapletljajem v zvezi s financiranjem izgradnje slovenskega šolskega centra s potrebno pozornostjo sledijo upravitelji treh slovenskih občin na Goriškem. Na pobudo županov Doberdoba, Sovodenj in Števerjana je bil včeraj sestanek na prefekturi. Župani so predstavniku osrednje vlade izrazili zaskrbljenost nad dejstvom, da je postopek odobravanja financiranja naletel na tak zaplet in take težave birokratskega značaja, obenem pa tudi upanje, da bo mogoče obstoječe težave, s posredovanjem na primernih mestih, rešiti.
Dr. Vincenzo Garsia je predstavnikom treh občin zagotovil, da se zaveda pomembnosti vprašanja za celotno slovensko narodnostno skupnost na Goriškem in da je že sprejel nekaj ukrepov, da bi se vprašanje rešilo pozitivno. Izrazil je pripravljenost ponovno posredovati na pristojnih mestih v Rimu.
Kakšni so izgledi? Zdi se, da so možnosti za ugodno rešitev zadeve, ki sicer meče dokaj čudno luč na goriški občinski odbor in ki dopušča dokaj različne interpretacije, danes nekoliko večje, kakor še pred dnevi. Menda naj bi iz Rima, vsaj tako je razbrati iz poročila za tisk, ki ga je včeraj popoldne dostavila goriška občina, že v prihodnjih dneh prišel pritrdilen odgovor za financiranje izgradnje slovenskega šolskega centra.
Natečaj za odkup diplomskih nalog
Goriška pokrajinska uprava je razpisala natečaj za odkup diplomskih del z različnih področij družbene in
gospodarske dejavnosti, ki pobliže obravnavajo goriško stvarnost. Za sodelovanje v natečaju in dodelitev nagrad (višino bo določila komisija za javno šolstvo in kulturo) lahko zaprosijo avtorji, ki so dokončali študij na univerzi in torej pripravili diplomsko tezo v obdobju 1980—1985. Za sodelovanje lahko zaprosijo tudi avtorji, ki imajo stalno bivališče izven goriške pokrajine. Prošnje je treba dostaviti do 30. maja letos. Skupaj s prošnjo je treba predložiti overovljen izvod diplomske naloge in potrdilo o promociji ter tudi izkazilo o ocenah.
Diplomske naloge, ki bodo ocenjene kot najboljše in ki jih bo Pokrajina odkupila, bodo shranili v knjižnici pokrajinskega muzeja. Za podrobnejša pojasnila je na razpolago urad za šolstvo pri pokrajinski upravi.
ZiCD
ZVEZA
SLOVENSKIH
KULTURNIH
DRUŠTEV
Danes bo ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici
predavanje
o novem valu v Sovjetski zvezi po Mihailu Gorbačovu
MOSKOVSKA
POMLAD
Govoril bo časnikar
STOJAN SPETIČ
KZE o načrtu za zdravstvo ne pa o zamenjavi Gradežanov
Kulturna prireditev Sklada Mitja Čuk
Čeprav ne v velikem številu je občinstvo v nedeljo popoldne z zanimanjem in užitkom sledilo kulturni prireditvi, ki jo je priredil sklad Mitja Čuk v goriškem Kulturnem domu. Čarodej-ske, glasbene, mimične in druge točke je publika pozdravila s toplim aplavzom, nasploh pa je občinstvo sodelovalo pri predstavi, ki jo je spretno izvedla skupina tržaških umetnikov.
Navzoče je uvodoma pozdravila predsednica Sklada Jelka Čvelbar, ki je spregovorila o njegovih namenih in delovanju. Sklad je nastal leta 1979 na Opčinah in se imenuje po 8-letnem dečku, ki je tragično preminil v prometni nesreči. Svoje delovanje želi razširiti v pomoč telesno in umsko prizadetih otrok tudi na Goriškem. Predsednica pa je tudi dodala, da »je potreben pomoči še velik del otrok, ki jih sicer telesno ali umsko nič ne bremeni, so pa moteni v čustvovanju, vedenju ali so učno težavni«.
Sklad uresničuje najrazličnejše pobude v pomoč otrokom. Pri tem se poslužujejo predvsem finančnih sredstev, ki jih prejemajo od prostovoljnih prispevkov. Zaradi tega so pozorni tudi na popularizacijo delovanja, predvsem na Goriškem, kjer Sklad deluje razmeroma malo časa. V ta okvir sodi tudi nedeljska prireditev, prav zato pa bi bilo koristno, če bi v prihodnje javnost postala pozornejša na delovanje te vsekakor koristne organizacije.
Sinoči se je sestala medobčinska skupščina Goriške krajevne zdravstvene enote. Proti pričakovanjem na začetku seje niso razpravljali o zamenjavi šestih svetovalcev iz Gradeža. Kot smo svojčas poročali je teh šest svetovalcev z razpustom tamkajšnjega občinskega sveta izgubilo status občinskega svetovalca. Po mnenju deželnega nadzornega odbora zaradi tega ne smejo niti nastopati v skupščini KZE, ki jo sestavljajo svetovalci iz občin goriške pokrajine.
V začetku dnevnega reda je bilo sicer predvideno glasovanje o njihovi zamenjavi s prvim neizvoljenim na vsaki listi, vendar so se načelniki političnih skupin domenili, da točko premaknejo na konec seje. Vsekakor je med svetovalci prevladovalo mnenje, da bo skupščina zavrnila odstop in potrdila vseh šest predstavnikov, pa čeprav niso formalno več svetovalci v gradeški občini.
Na seji so tako razpravljali o splošnem načrtu za preureditev zdravstva na Goriškem, ki je že dolg čas predmet spora, tako med strankami kot v odnosu do Dežele. Slednja je prvi načrt goriške KZE zavrnila z nekaterimi ugovori. Predsednik upravnega odbora arh. Robustelli je zato poročal o novem osnutku s popravki, ki po eni strani upoštevajo pritisk z Dežele za
zaporo bolnišnic v Gradežu in Krminu ter v zvezi z nekateroimi drugimi točkami, po drugi pa tudi potrebo in zahteve prebivalstva, da se v omenjenih dveh krajih zagotovijo primerne zdravstvene strukture.
Za njim je načelnik KPI Salomoni predstavil resolucijo z zahtevami po ohranitivi večjega števila ležišč in zdravstvenih storitev v Gradežu in Krminu, istočasno pa tudi z zahtevo po preklicu konvencije z bolnišnico Janeza od Boga, ki stane javne blagajne 8 milijard letno.
O tem se je razvila obsežna razprava, ki v trenutku, ko poročamo še traja in se bo predvidoma zavlekla pozno v noč.
Popoldne odprte jestvinske trgovine
Ob velikonočnih praznikih bo kot vsako leto prišlo do sprememb v urnikih trgovin. S tem v zvezi velja opozoriti na spremembo, ki bo že danes za trgovine jestvinskega sektorja. Vse trgovine, ki imajo navadno ob sredah popoldansko zaporo bodo namreč danes ves dan odprte.
K podrobnejšemu urniku za prihodnje dni se bomo še povrnili.
Izletniki - nevarnost nenadnih poplav
attenzione pericolo 11
POSSI8ILITA Ot ONDE Ol PIENA IMPROVVlSt ANCHE PER MANOVRE SU OPERE IDRAULICHE
POZOR NEVARNOST
MOŽNOST NENADNEGA NARAŠČANJA VODNE GLADINE TUDI ZARADI UPRAVLJANJA HIDRAVLIČNIH NAPRAV
ACHTUNG GEFAHR
MOGUCHKEIT PLOTZUCHER FLUTVVELLEN AUCH ZUFOLGE VON 8ETATIGUNG DER STAUDAMMSCHUTZE
DANGER
POSSISilITV 0F SUDDEN FLOOD VVAVES ALSO 8ECAUSE OF MANOEUVRES ON HVDRAUHC PLANTS
Ni dolgo, kar smo poročali o ribiču, otok. Iz nerodnega položaja so ga ki ga je sredi soške struge presenetila	spravili šele gasilci s čolnom. Takih
narasla voda in se je moral zateči na	primerov je bilo v zadnjih letih kar
precej. Soča namreč, kljub temu da so na njej zgradili vrsto jezov in akumulacijskih jezer, še zmeraj ohranja precej značilnosti hudourniške reke. Nevarnost nenadnih poplav je znatno večja v njenem spodnjem toku, niže od Standreža, kjer se struga, prej utesnjena med visoka bregova, naenkrat razširi. Področje, ki ga sicer prerašča bujen gozd vrb, topolov in robinije, je tako izpostavljeno nevarnosti poplav.
Do hitrega naraščanja vodne gladine lahko pride tudi zaradi dviganja zapornic na jezovih. Najbližji je, kakor znano, pri ločniškem mostu.
Na nevarnost nenadnega naraščanja vodne gladine, in poplav opozarjajo table, ki so jih te dni namestili ob bregovih Soče po nalogu Državnega tehničnega urada (Genio Civile). Table so dovolj velike in tudi dovolj gosto posejane, napisi na njih pa v štirih jezikih, italijanščini, slovenščini, nemščini in angleščini.
Namestitev opozorilnih napisov narekuje, kakor smo se pozanimali pri ravnateljstvu Državnega tehničnega urada, ministrska okrožnica. Ob Soči nameščajo table na območju med državno mejo in Gradiščem, to je na območju, ki je najbolj izpostavljeno nenadnim poplavam zaradi dviganja zapornic na jezovih ali zaradi drugih razlogov.
Na mejni prehod sta se pripeljala z ukradenim avtom in prikolico
Goriška mejna policija je v soboto na mednarodnem mejnem prehodu pri Vrtojbi ustavila dva jugoslovanska državljana, ker so ju osumili vrste prekrškov. 51-letni Hilmo Hidanovič in njegova 49-letna žena Niza Kahrič sta se na mejni prehod pripeljala v avtomobilu opel rekord s turinsko registracijo, ki je vlekel rulotko znamke domus elka, na kateri je bila francoska evidenčna tablica.
Agenti so takoj opazili neskladje in zasumili, da z lastništvom obeh vozil nekaj ni v redu. Sume je potrdil natančnejši pregled dokumentov, ki jih je imel s seboj Hidanovič. Ugotovili so namreč, da niso bili v celoti izpolnjeni, opaziti pa je bilo tudi druge netočnosti, ki dajejo domnevati, da so dokumenti ponarejeni in je torej izvor vozil tatinski.
Vozniku so zato agenti takoj naprtili nekaj glob zaradi nepravilnosti na dokumentih, kot določa prometni zakonik, iz varnostnih razlogov pa zaplenili avto in prikolico. Preiskava se nadaljuje v sodelovanju z Interpolom in prometno policijo v Turinu, da bi ugotovili kdo je, oz. sta prava lastnika vozil:
Med preverjanjem na meji so tudi ugotovili, da sta bila zakonca Hidanovič več mesecev brez dovoljenja zaposlena pri nekem podjetju v Piemontu. Prijavili so ju zaradi bivanja v Itali-
Nocoj predstavitev Zveze za okolje
Tudi v Gorici ustanavljajo krožek Zveze za okolje (Lega per 1'Ambiente), ki na vsedržavni ravni deluje v okviru napredne zveze kulturnih in rekreativnih organizacij ARCI. Zveza, ki je med najpomembnejšimi ekologističnimi skupinami v Italiji (kot taka je tudi med pobudniki referendumov o jedrskih elektrarnah), naj bi tudi pri nas osvetlila in skušala vzpodbujati k reševanju problemov okolja, kot so okuževanje zraka, vode, zemlje.
Novi krožek Zveze bodo predstavili drevi ob 20.30 v javnem socialnem centru v Ul. Baiamonti.
Ob isti uri bo v centru tudi druga pobuda, ki pa ni povezana s prvo. Gre za predavanje o homeopatični medicini, ki ga prireja krožek Natura. Govoril bo zdravnik Maurizio Marini.
PSI za referendume
Mestno vodstvo PSI se zavzema za spoštovanje pravice do glasovanja na referendumih. To stališča izhaja iz pisma, s katerim socialisti predlagajo tudi v Gorici ustanovitev odbora za referendume. Z vabilom naj pristopijo So ga naslovili vsem strankam ustavnega loka z izjemo KD ter ekološkim organizacijam WWF, LIPU, AIPA, Lega Ambiente in Amici della Terra. V ta namen predlagajo srečanje, do katerega naj bi prišlo 27. t. m.
PSI meni, da je treba zajamčiti ustavno pravico državljanov in uresničiti inštitut referenduma tudi na deželni ravni.
ji, ne da bi kdaj zaprosila za potrebno dovoljenje.
Začeli so tudi preiskavo, da bi ugotovili podjetje, pri katerem sta delala. Delodajalcu preti v tem primeru, kazen v skladu z zakonom o zaposlovanju tujih delavcev.
Liberalci proti Garibaldijevemu osnutku
Tudi goriški liberalci so se spravili nad osnutek zaščitnega zakona za Slovence, ki ga je pripravil senator Garibaldi. Tako izhaja iz poročila za tisk. Pokrajinski tajnik Paolo Sluga je nastopil pri vladi in pri osrednjem vodstvu stranke ter izrazil nasprotovanje in zaskrbljenost. Menda se liberalci zavzemajo tudi za spremembo zakonov, ki veljajo za Južno Tirolsko.
_____________kino________________
Gorica
VERDI 17.30—22.00 »Platoon«.
CORSO 18.00—22.00 »Su e giii per Be-verly Hills«.
VITTORIA 17.15—22.00 »Ultimo tango a Parigi«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE 20.30 baletni nastop. EXCELSIOR Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30—20.30 »Pobesneli Max III.«. DESKLE 19.30 »Kiborg«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Rita Bassi, Ul. Don Bosco 175, tel. 32515.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Občinska, Ul. Terenziana 26, tel. 44387.
POGREBI
Danes v Gorici ob 9.30 Pietro Mosclot iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 11. uri Stanislao Gherbi iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče.
Sporočamo, da nas je za vedno zapustila naša predraga
Roža Rožič por. Figelj
Pogreb bo jutri, 16. aprila 1987, ob 11. uri izpred glavne bolnišnice.
Žalujoča družina Oslavje, 15. aprila' 1987.
Ob izgubi drage mame izrekajo Ivanu Figlju iskreno sožalje vsi kolegi Kmečke banke v Gorici.
S pravljic® Ole Luk v izvedbi Slovenskega stalnega gledališča
Ponovno oživljen čudoviti pravljični svet
MARIJ ČUK
Kaj vse se lahko pretaka v strugah ustvarjalne fantazije 1 Tu so očarujoči svetovi narave, ljudi, živali in nedognanih skrivnosti, čudežnih ugank, na katere lahko odgovorijo le otroci, ki premorejo edini še toliko domišljijske zrelosti, da vidijo lepši svet, polnejše barve, da se znajo zazibati v naročju lepe pravljice. Prav take, kakršno so (in smo jo) podoživljali v ponedeljek v loyerju balkona v tržaškem Kulturnem domu.
Andersenova pravljica Ole Luk ni pravljica,.izklesana iz enega kosa. Pa vendar je prava pravljica, sestavljena iz treh Andersenovih biserčkov (Palčice, Marjetice in Ole Luka), ki jih je Marko Sosič lepo uskladil, tako rekoč na novo napisal za gledališče otrok. Tri zgodbice je povezal v eno in jih s svojo režijsko spretnostjo združil v urico, ki bo najbrž za mlade gledalce nepozabna, saj so doživeli precej tistega, od česar jih odtegujejo sodobni mediji, v prvi vrsti televizija. Doživeli so pripoved Ole Luka, ki je kot nekakšna višja sila reševal vse dileme in težke trenutke, ki jih doživlja drobna Palčica od prvega- trenutka, ko lepa žena skrbno goji ječmenovo zrno, dar gospe čarovnice.
S Palčico bi se tako rekoč vsi po vrsti radi poročili. Najprej rogajoča žaba, nato dostojanstveni hrošč, na-
zadnje še slepi krt z zavidljivim premoženjem, saj razpolaga celo z dvajsetimi sobanami. Palčica pa je punčka nežnega, usmiljenega srca: ljubi sonce, cvetice in ptice, reši škrjančka in se seveda z živalcami noče omožiti, saj bi bila potem prikrajšana za vse lepote in pomladno dihanje narave. S pomočjo Ole Luka se srečno reši, sreča se z lepim princem in se seveda prav z njim poroči.
S takim epilogom smo bili zadovoljni prav vsi: otroci, ki so v dobri uri podoživeli vse opisano, igralci, ki so uspeli ugrabiti vso pozornost svojih malih gledalcev in tudi starejši, ki smo uživali v skladno oblikovani predstavi, z izstopajočimi likovnimi elementi in estetsko oblikovanimi lutkami pa kostumi. Pri vsem tem se nam zni nujno podčrtati bistven poudarek: šlo je za pravljico, klasično zgodbo, zato moramo Sosiču priznati občutek za mero in čisto določen svet, priznati mu moramo, da ni žongliral z napihnjenostjo, da ni hotel ustvariti »velike« predstave, ampak resnično samo pravljico, ki pa je v svoji povednosti in preprostosti zares velika. K temu so seveda mnogo pripomogli kostumi Giuliane Gerdol in lutke Magde Tavčar. Ti likovni oprijemi so bili doživetje v doživetju in so s pesmicami Miroslava Košute in glasbo Aleksandra Vodopivca povsem osvojili avditorij.
Dolgo galerijo živali, cvetov in ljudi
so spretno dograjevali Bogdana Bratuž, Drago Gorup, Alda Sosič in Tanja Pečar. V silno težavnih vlogah so nastopajoči uspeli čisto naravno in neposredno razživeti pravljico, enakovredno so se ujeli: tako presenetljivo agilna in mnogoplastna Bratuževa, izrazno poglobljena Pečarjeva, nežna Sosičeva in Gorup, ki je moral stalno
nagovarjati otroke in osredotočati njihovo pozornost. Za konec naj nam bo dovoljena še pripomba pod črto: Aldi Sosič in Tanji Pečar bi bilo treba, po naši misli, čim prej omogočiti dokazovanje tudi na večjih scenah v daljših vlogah, da preverita sami in dajo možnosti preverjanja njunega talenta tudi drugim.
Knjiga, posvečena padlim za svobodo
Slovensko zgodovinopisje je stalno upoštevalo in poudarjalo prispevek koroških slovenskih protifašističnih borcev v boju proti nacizmu. Mlajši rod avstrijskih zgodovinarjev, pa tudi nekateri starejši avstrijski zgodovinarji, že nekaj let prizadevno raziskujejo globlje vzroke propada demokratičnega življenja v prvi avstrijski republiki, kjer je kle-rofašizem že leta 1934 začel s preganjanjem napredno mislečih državljanov, ustvaril svoja taborišča za politične jetnike ter s tem olajšal zasuž-njitev Avstrije po Hitlerjevi Nemčiji. Tudi koroške Slovence je režim postavljal, zaradi njihove napredne usmerjenosti, pred sodišča. V svojih različnih oblikah se je upor koroških Slovencev proti krivičnemu režimu začel tako že zelo zgodaj, nadaljeval se je v novih oblikah po an-šlusu ter dosegel v obliki oboroženega upora proti nacizmu svoj največji razmah v letih druge svetovne vojne. V javnosti, posebno med slovensko in nemško govorečo mladino v deželi in državi, rase zanimanje za dogodke druge svetovne vojne ter zanimanje za njene vzroke in posledice.
Tako piše v spremni besedi k novi knjigi Založništva tržaškega tiska in Založbe Drava iz Celovca PADLIM ZA SVOBODO. Gre za dragoceno publikacijo, kateri je izčrpno študijo prispeval Marjan Sturm in ki zelo natančno popisuje dogodke med osvobodilnim bojem na Koroškem. Poleg tega razčlenjuje dogajanje v posameznih vaseh in nadalje, knjiga posreduje veliko fotografskega gradiva.
Spomladanski koncerti v Tržiču
Kot smo že poročali, se bo v Tržiču 24. aprila pričel ciklus glasbenih koncertov, ki so letos namenjeni francoskim skladateljem. Gre za točno uokvirjeno obdobje, saj bodo, tudi izjemno nadarjeni izvajalci, posredovali dela, ki so nastajala v času Proustovega umetniškega dokazovanja. Ciklus koncertov bodo odprli glasbeniki Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana pod vodstvom dirigenta Pierra Der-vauxa.
Predstavili so jo v Novi Gorici
Antologija o slovenskem pesništvu upora
V četrtek so prijatelji Goriške knjižnice Franceta Bevka preživeli prijeten večer ob predstavitvi knjige Slovensko pesništvo upora. Antologija je prva izmed štirih zvezkov, ki bodo predstavili rezultate ene najobsežnejših slovenskih literarnozgodovinskih raziskav po vojni. Gre za izjemno obsežno delo, ki je potekalo dlje od desetletja in pri katerem je sodelovalo okrog 150 strokovnjakov, med njimi tudi precej z, našega področja, ki so pregledali ogromno različnih virov - od arhivov in muzejev pa vse do različnih publikacij, največ sil pa so posvetili rokopisnemu in neobjavljenemu gradivu. Zbrali in strokovno obdelali so nad 12.000 leposlovnih besedil, ki so nastala v vseh okoljih narodnoosvobodilnega boja. S tem je seveda bistveno dopolnjeno naše vedenje o tem ustvarjanju, pa tudi o razponih človeških usod tistih časov.
Srečanje je uvedel recital posrečeno izbranih pesmi iz antologije, ki so ga izvedli novogoriški srednješolci, spremljal pa jih je mladi harmonikar Šavli. Za tem sta spregovorila predstavnika obeh založb (za Mladinsko knjigo Janez Mušič, za Partizansko pa Jaroslav Skrušny), ki sta opisala pomen tega projekta, omenila pa sta tudi finančne težave, ki bi utegnile zavreti izid ostalih treh zvezkov, ki bodo poleg pričujočih »partizanskih« prinesli še »zaled-
ne«, »zaporniške, taboriščne in izgnanske« ter pesmi, ki so nastale v okupatorjevih »delovnih in vojaških enotah«. Skupno bo pred bralcem okrog 2.000 pesmi ali nekako šestina zbranega materiala.
Osrednji del večera je izpolnil BORIS PATERNU, nosilec raziskovalnega projekta, ki je opisal potek raziskave od dela v ljubljanskem slavističnem seminarju do dela na terenu in v slavističnem društvu. Označil je vzroke za nastanek takšnega dela, pomen raziskave ter zgradbo antologije. Pri tem so bile še posebno zanimive primerjave s tovrstno literaturo gri drugih narodih (npr. Poljakih, Rusih, Hrvatih, Cehih...), saj se tudi na tem nivoju pgkaže bogastvo in vrednost naših stvaritev. Ob opozorilih na nekatere zanimive literarnozgodovinske probleme je nanizal številne žive primere, ki so plastično pokazali socialne in sociološke razsežnosti tega ustvarjanja, raznovrstnost človeških usod, ki se spletajo pred bralci. Pripoved, kje vse so nastajale te pesmi, v kakšnih okoliščinah se je oblikovala ta izpoved, je napravila globok vtis: verze najdemo vpraskane v okenskem okviru zaporniške celice, v stenah Rižarne, izlile so se v italijanskih posebnih bataljonih, med prisilno mobiliziranimi koroškimi fanti na ruski fronti, med izseljenci v Porenju, v Srbiji, pa celo v ZDA. Pretresljive razsežnosti: kje vse se je boril za preživetje naš človek.
Posebno pozornost je Boris Paternu posvetil tudi deležu Primorske, oziroma zahodne Slovenije. Od Kanalske doline do Istre in Notranjske ni področja, kjer ne bi nastajala ta ustvarjalnost, ki je plod skrajnih eksistenčnih situacij, v katerih človek mora spregovoriti in se izpovedati, čeprav v drugačnih okoliščinah ne bi morda nikoli prijel za pisalo.
Prav zaradi posebne zgodovinske usode tega območja je vključil v antologijo tudi dela, ki so nastala že pred letom 1941, nakazal pa je tudi nekatere posebnosti in skupne poteze, ki so vidne pri pesnikih z našega področja: skrbnejši jezik, povezanost s pesniško tradicijo (npr. z Gregorčičem), značaj primorskega človeka... Ilustrativni primeri pesmi, ki jih je prebral iz knjige Slovensko pesništvo upora, so vsekakor obetavni in kličejo k branju.
V razgovoru je prišlo do izraza spoznanje, da se je pojavila pred nami bistveno nova podoba lirike narodnoosvobodilne borbe. Pomembno pa je tudi opozorilo, da je za tisk povsem pripravljena kvalitetna pesniška zbirka Novogoričanke PAVLE MEDVEŠČEK, doma iz Kanala. Žalostno je, da se še ni našel založnik, oziroma sponzor za objavo tako zanimivega dela.
ZOLTAN JAN
V Benetkah odprli razstavo o bizantinski umetnosti
MARKO VVALTRITSCH
BENETKE — V dobi križarskih vojn, leta 1204, so čete zahodnih krščanskih držav, po zmagi nad muslimani, osvojile Bizanc. V tem mestu, ki je nekoč bilo sedež vzhodnega rimskega cesarstva, je bilo vse polno bogastev. Ne le iz rimskih časov, marveč tudi iz kasnejših muslimanskih časov. Nič čudnega, saj so muslimani z umetninami obogatili tudi Španijo in druge sredozemske države, kjer so vladali.
V dneh osvajanja Bizanca, ali, kot se je takrat mestu tudi pravilo, Konstantinopla, so zahodni vojščaki, kot se je vsakemu takratnemu vojščaku spodobilo ne glede na jezik in vero, ropali in ubijali. Marsikatero umetnino so uničili ali pa je izginila v malhi posameznih bolj dovzetnih zmagovalcev. Umetnin, zlata, srebra, draguljev, pa je bilo toliko, da so se zmagovalci domenili, da si bodo porazdelili plen. Beneška republika, ki je pri zmagi odločno pomagala s svojim ladjevjem, je dobila kar »četrtino in pol« plena.
To je bilo za pomorsko republiko, ki si je šele ustvarjala svojo moč in življenjski prostor, le nekaj malega, začetnega. Ta pridobljeni zaklad so seveda prinesli v Benetke. V kasnejših letih in stoletjih pa so Benečani v vzhodnem Sredozemlju pridobivali nova bogastva, saj so, prav po osvojitvi Bizanca, pridobili posestva v vsem tem predelu Sredozemlja. Imeli so monopol trgovine z Vzhodom. Pridobili so tudi velika bogastva. Se-renissima je bogatela (o tem nam pričajo beneške palače, dvorci plemičev na Terrafermi, in še, in še). Benetke so bogatele do odkritja Amerike konec petnajstega stoletja. Od tedaj je njih moč in slava pričela pojenjati. Napoleon je že stroh-njeni republiki zadal končni udarec.
Državni ustroj Beneške republike je bil tesno povezan s cerkveno hierarhijo. V baziliko sv. Marka, ki so jo prvič zgradili v devetem stoletju, ko se je mesto sredi lagune šele razvijalo, so po vsaki zmagi prinesli v dar dragocenosti, pridobljene ali oropane v raznih deželah. Bazilika sv. Marka pa ni imela sreče. V teku stoletij, že od
samega začetka dalje, je bila večkrat poškodovana od požarov.
V baziliko so prinesli tudi veliko umetnin, oropanih v Bizancu ob zavzetju mesta. Že kako desetletje pozneje, leta 1231, je v baziliki spet gorelo. Del bizantinskega zaklada je bil uničen. Beneški umetniki so del uničenega obnovili. Marsikaj je bilo celo lepše od originalov.
Zaklad sv. Marka je rasel in bogatel. A le do zadnjih let republike. Ko so Benetke zasedli Francozi, so dragocen zaklad bazilike sv. Marka prevzeli zastopniki državne blagajne. Napoleon je potreboval denar za svoja vojskovanja. Zaradi tega je bilo veliko dragocenih predmetov prodanih. Kar je ostalo je bilo baziliki vrnjeno sredi prejšnjega stoletja.
Zgodovina nam torej pove, da tudi v prejšnjih stoletjih smo imeli, pa čeprav z drugačnimi imeni, Gdbbelse, France Jožefe in Mussolinije. Gob-bels je dal umetnine pograbiti v vsej Evropi. Prav tako kot, to je naš primer, beneški in drugi osvajalci Bizanca v letu 1204. Cesar Franc Jožef in Mussolini, ki sta potrebovala orožje, sta dala spremeniti dragocene zvonove v topove: prav tako kot pred skoro dvesto leti Napoleon.
Benečani pa so to, kar je ostalo od prvotnega veliko večjega zaklada, v zadnjem stoletju in pol skrbno čuvali. V zakladu sv. Marka so imeli dragocene predmete najrazličnejšega izvora. To je dokaz, da so bile Benetke več stoletij pravo središče med Evropo in Vzhodom.
Nekatere predmete tega zaklada si je bilo moč ogledati ob obisku bazilike na Markovem trgu. Pravzaprav ima vsaka evropska katedrala svoj zaklad, ki ga skrbno čuva, in ki si ga je moč ogledati le po kapljicah.
Tisoči ljudi so si ogledali te dragocene predmete, shranjene' v posebnih sobah. A vse to je bilo le malo, premalo, upoštevajoč množice ljudi, ki prihajajo na ogled Benetk. Še posebej premalo v primerjavi s tistimi stotisoči, ki so si v zadnjih letih ogledali znamenite, skrbno pripravljene in tudi pametno reklamizirane razstave.
Zaradi tega so se v Benetkah odločili za tako veliko razstavo najpomembnejših predmetov zaklada sv. Marka. To pa s pomočjo bogatega sponzorja, tvrdke Olivetti. Nič čudnega, saj je minister Visentini, doma iz Benetk, eden najpomembnejših mož pri Olivettiju. Visentiniju pa leži ovrednotenje Benetk.
Pred nekaj leti so razstavo uredili. Hoteli so imeti še več gledalcev od tistih, ki bi jo prišli gledat v Benetke. Šli so v najpomembnejše svetovne muzeje v Pariz, v London, v New York, v Koln, v Dallas, v Los Angeles, v Chicago, v Rim. Razstavo si je ogledalo nad dva milijona ljudi. Vzbudila je veliko zanimanja. Obudile so se študije o bizantinski umetnosti.
Sedaj so se ti dragoceni predmeti vrnili domov, v Benetke. Razstavo so odprli v nedeljo, 12. aprila, v Doževi palači, v istih sobanah kjer smo
v zadnjih letih videli dragocene kitajske, egipčanske, južnoameriške ter druge predmete. Odprta bo vso pomlad in poletje, tja do 6. septembra. Odprta bo vsak dan, praznik ali delavnik, nepretrgoma od 9. do 19. ure.
Evropski poslanec Mario Rigo, nekdanji župan, sedaj pa občinski odbornik za kulturo, je na nedeljski otvoritvi poudaril pomen, ki ga ima za Benetke zaklad sv. Marka. Dejal je tudi, da moramo te umetnine, pa tudi vse ostale umetnine ohraniti potomcem. Sedanja generacija ne sme zavreči in uničiti tega kar so ustvarile prejšnje. Sedanja generacija ima možnost ohraniti kar se ohraniti da. Ponovno se je zavzel za tak kvalitetni in umetniški turizem, ne pa samo za karnevalskega.
V	sobanah Doževe palače, ki so bile za to priložnost primerno zatemnjene, da pridejo zlate in srebrne dragocenosti do večjega izraza, si lahko ogledamo 47 umetnin. V posameznih sobanah so razdeljene po časovnih obdobjih in tudi po njihovem izvoru. Najprej si je moč ogledati umetnine iz srednjega veka, potem tiste iz bizantinske dobe, nekaj predmetov islamskega izvora, ter dragocenosti, ki so jih izdelali razni evropski umetniki.
Zanimivo je seveda vse. Največ zanimanja pa vzbujajo dragocenosti iz bizantinske dobe. Nič čudnega, saj je tudi bazilika sv. Marka odraz bizantinske umetnosti, ki je sicer tudi drugače vplivala na Benetke.
V	veliki meri so to seveda cerkveni predmeti. Seveda so lepo ohranjeni. V temini soban, s pravilno umetno razsvetljavo pridejo do pravega izraza.
Kdor se hoče znanstveno poglobiti si bo lahko nabavil dragocen katalog, v katerem so spisi najbolj znanih svetovnih strokovnjakov.
Pot iz naših krajev v Benetke je kratka. Najbrž bo že prav, da si to prelepo razstavo pravočasno ogledamo. Kasneje, ko se bodo ti dragoceni predmeti vrnili v sosedno baziliko, jih najbrž ne bo več moč videti vse skupaj.
Prvi polfinale italijanskega play offa, v jugoslovanskem že znana finalista
Gibona izločena
Divarese - Tracer	75:95
Gibona - C. zvezda 103:104 (59:47)
CIBONA: Šoštarec, A. Petrovič 17 (7:10), Bečič, Čutura 18 (6:8), Pavliče-vič, D. Petrovič 48 (8:9), Knego 14 (2:2), Vukičevič, Ušič, Cvijetičanin 6 CRVENA ZVEZDA: Ilič 9 (2:2), Nikolič, Preljevič 30 (4:4), Jankovič 9, Miličevič 16 (6:7), Radovič 16 (9:9), Pe-tovič, Žižič 13 (1:3), Trifunovič, Avdija 11 (3:4)
SODNIKA: Radonjič (Sar.), Ristovski (Skopje); PM: Gibona 23:29, C. zvezda 25:29; PON: Knego (34), Miličevič (39), Cvijetičanin, D. Petrovič (40)
ZAGREB — Crvena zvezda je pripravila izredno presenečenje, saj je v odločilni tretji tekmi polfinala play offa kar sredi Zagreba odpravila Cibo-no, tako da bo finale ves beograjski, saj se je vanj uvrstil še Partizan.
Tekma v Zagrebu je bila sicer prekinjena 2 sekundi pred krajem zaradi izgredov občinstva (metanje raznih predmetov), vendar je gotovo, da bodo zmago presodili gostom. Zagrebčanom se je poznala odsotnost Nakiča (3 tehnične napake).
Partizan - Bosna	107:96
(56:51)
PARTIZAN: Djordjevič 11, Draguti-novič, Obradovč 4, Lakičevič, Nakič 12, Grbovič 25, Savovič 21, Divac 34, Stefanovič, Korpivica BOSNA: Vučevič 26, Radan, Alihod-žič 13, Alibegovič 2, Primorac 10, Avdič, Dobraš 3, Bilalovič 4, Radulovič 16, Mitrovič 22
SODNIKA: Grbac in Radič (Šibenik); PON: Savovič (30) in Vučevič (39) BEOGRAD — Beograjčani so se pošteno namučili, predno so strli odpor mlade, a žilave, borbene in homogene Bosne. Za zmago se Partizan mora največ zahvaliti svojima centroma Savo-viču in Divcu.
Poraz Delte Ježice
TUZLA — V povratni polfinalni tekmi jugoslovanskega košarkarskega play offa za ženske je Jedinstvo Aida s 57:49 (31:25) premagal Iskra Delto Ježico. Tretja odločilna tekma bo v četrtek.
(42:47)
DIVARESE: Ferraiuolo 2, D. Boselli 6, Cattini 2, Ganeva, Thompson 15, Vescovi 10, Pittman 19, Sacchetti 19, Rusconi 2
TRACER: Bargna 11, F. Boselli 2, Pittis, D'Antoni 10, Premier 19, Me-neghin 2, Gallinari, Barlow 20, McA-doo 31
SODNIKA: Baldini in Montella (Neapelj); PM: Divarese 17:29, Tracer 20:21; PON: Bargna (31), Vescovi (33); 3 TOČKE: Sacchetti 0:1, Vescovi 0:1, Thompson 0:1, Ganeva 0:1, D'Antoni 2:3, Premier 1:4, Boselli 0:1.
VARESE - Tracer ima priložnost za izreden konec sezone: potem ko je osvojil italijanski pokal in pokal prvakov, je sedaj na dobri poti, da se prebije še do italijanskega naslova. Težko je namreč sedaj pričakovati, da si bo v povratni tekmi doma spustil iz rok zmago, ki bi ga popeljala v finale. Za sinočnji uspeh ima največ zaslug McAdoo.
Arexons - Mobilgirgi 107:111 (57:62)
AREXONS: Innocentin 8, Bosio, Fu-magalli 2, Bosa 13, Cagnazzo 4, Gay 12, Riva 32, Marzorati 17, Charles 19 MOBILGIRGI: Gentile 18, Esposito, DelLAgnello 11, Generali 8, Donadoni 18, Glučkov 8, Oscar 48 SODNIKA: Bianchi in Cagnazzo (Rim); PM: Arexons 27:31, Mobilgirgi 27:30; PON: Glučkov (29), Bosa (31), Innocentin (37), Generali (39); 3 TOČKE: Innocentin 0:1, Riva 4:10, Marzorati 1:2, Charles 1:2, Gentile 2:4, Donadoni 1:5, Oscar 5:11.
CANTU — S sinočnjo zmago se Mobilgirgiju spet ponuja velika priložnost, da se podobno kot lani spet prebije v finale. V začetku tekme je bil sicer boljši Arexons, od polovice prvega polčasa pa so bili gostje vseskozi v vodstvu in so tudi zasluženo slavili. Zlasti odlični so bili pri metu (38:66), kar je tudi odločilo tekmo (Divarese 37:71). Gostitelji so se dvakrat nevarno približali (v 23. min. 63:64, v 38. min. 101:105), a kaj več niso zmogli.
Povratni tekmi bosta v četrtek, morebitni tretji pa v nedeljo.
Katji Tommasi pokrajinski naslov
Nad 40 kotalkaric in kotalkarjev v zastopstvu petih društev z Goriškega-se je v soboto in nedeljo v telovadnici v Dolini Korna udeležilo pokrajinskega prvenstva, ki ga je tokrat priredilo Goriško telovadno združenje, UGG. Od vseh tekmovalcev bodo najboljši, teh je kar 22 nastopili na deželnem prvenstvu. Med temi je tudi predstavnica društva s Peči Katja Tommasi, ki je zmagala med juniorkami.
Tenis: Čihaku (ČSSR) turnir v Portorožu
PORTOROŽ — V finalu portoroškega mednarodnega teniškega turnirja, šestega za točke ATP v okviru Istrske riviere in zadnjega pred zaključnim turnirjem v Umagu je Čihak (ČSSR) s 6:4, 7:5 premagal Vanto (Rom.). Med dvojicama sta Klesinger (Jug.) in Lan-nyi (Madž.) s 6:2, 3:6, 6:4 odpravila Ga-retta (Arg.) in Gosaka (Rom.).
V Portorožu je bila tudi mednarodna jadralna regata za pokal Casino. V razredu »leteči Holandec« sta zmagala Puh in Muhadjeri (Pirat, Portorož), v razredu »470« brata Nyari (Madž), tretja sta bila Maljevac - Cerkvenik (Jadro Koper), v razredu »finn« je slavil Littkei (Madž.) pred Orlom (Jadro KP).
Pri Triestini zanikajo
TRST Pravni zastopnik Triestine, odv. Stigliani, je zanikal, da bi bil kdo od članov Triestine vpleten v preiskavo o tekmi Empoli - Triestina iz preteklega prvenstva. Po nekaterih vesteh naj bi namreč namestnik državnega pravdnika iz Turina Marabotto vodil preiskavo tudi o tem srečanju.
Programi Fantonija
VIDEM Videmski košarkarski li-gaš Fantoni, ki je letos nazadoval v A-2 ligo, naj bi v prihodnji sezoni v glavnem ohranil isto strukturo, bodisi kar se tiče vodstva kot ekipe same, čeprav se bo Wright verjetno vrnil v Rim, možen pa je tudi odhod Davisa.
Pigueta išče policija
RIO DE JANEIRO Brazilska policija vneto išče pilota formule ena Nelsona Pigueta, češ da je pretepel nekega televizijskega snemalca. Piguet je moral na sodišče, kjer teče razprava o ločitvi od prve žene, in seveda se ni mogel izogniti novinarjem in snemalcem, kar pa ga je očitno razkačilo in se je spravil nanje.
Nogomet: kvalifikacije za OI
Italija - Islandija
PESCARA — Drevi ob 20.00 (srečanje bo prenašala tudi italijanska TV po prvem sporedu) bo v Pescari kvalifikacijsko srečanje za OI v Seulu med Italijo in Islandijo.
To bo obenem tudi prva uradna tekma med nogometnima reprezentaca-ma obeh držav. »Azzurri« so v tem srečanju nesporni favoriti, toda, kot je včeraj na tiskovni konferenci dejal trener italijanske reprezentance Dino Zoff, bi bilo zelo nevarno podcenjevati vsakršnega nasprotnika.
Zoffova reprezentanca je doslej igrala štiri tekme in vselej zapustila dober vtis, tako v kvalifikacijah za OI kot v prijateljskih srečanjih. Medtem so se tudi polegle polemike, zakaj ni Zoff sklical v reprezentanco najboljšega strelca B lige Rebonata, ki nastopa pri Pescari.
Zvezni trener Islandije Sigfried Held je izjavil, da bodo njegovi varovanci skušali dati vse od sebe, da pa,
po njegovem mnenju, ostajajo Italijani nesporni favoriti.
Italija bo igrala z naslednjo postavo: Tacconi, Tassotti, De Agostini, lachini, Brio, Pellegrini, Mauro, Ancelotti, Carnevale, Romano, Virdis.
Na zboru državne reprezentance
Mnenje večine »azzurrov«: »Napoli ostaja favorit«
CARNAGO (VARESE) - Nogometaši italijanske reprezentance so na pripravah za sobotno prijateljsko tekmo v Kblnu proti ZRN. Glavni predmet govora vseh reprezentantov pa so še razpleti okrog državnega prvenstva. Napoli, ki je še pred kratkim imel najmanj pet točk prednosti pred neposrednimi zasledovalci in ima po nedeljskem kolu vsega dve točki, ostaja, po mnenju večine reprezentantov, glavni fvorit za osvojitev državnega naslova.
Odbojka: za prestop v C-2 ligo
Kontovelke niso brez možnosti
mu začela pot odbojkaric Kontovels Electronic Shop v kvalifikacijah ze napredovanje v C-2 ligo.
Kot znano, so Kontovelke ob konci: regularnega dela D lige dosegle končno drugo mesto in si tako priborile pravico, da v dodatnih tekmah z za-dnjeuvrščenima iz C-2 lige in drugouvrščeno iz furlanske skupine D lige, takorekoč po stranskih vratih, pridejo do višje lige. Slovenske igralke bodo po vrsti igrale v gosteh z obema C-2 ligašema, Martignaccom in Fincantie-rijem, gostile pa bodo Itas iz Fiume Veneta.
Poznavalci menijo, da sta oba četr-tohgaša najmanj enakovredna tretjeli-gašema, ki sta v svoji ligi odigrala povsem podrejeno vlogo. Dejansko so možnosti Kontovelk, da posežejo po enem prvih dveh mest dokajšnje, vendar pa menimo, da nasprotnikov ne gre podcenjevati.
Spored srečanj Kontovelk je naslednji: Martignacco - Kontovel Electronic Shop (drevi ob 20.30); 22.4. Fincantieri
- Kontovel Electronic Shop; 29.4. Kontovel Electronic Shop - Itas.
KOŠARKARSKA KOMISIJA ZSŠDI sporoča, da bo trening reprezentance PROPAGANDA danes ob 17. uri na stadionu »1. maj«. Sklicani igralci: Salvi (Breg), Gruden Mitja (Sokol), Ravbar, Marucelli (Polet), Emili, Ban, Danev, Budin (Kontovel), Possega, Tomšič, Bajc, Brus, Filipčič, Vodopivec (Bor), trenerja Vascotto (Bor) in Vremec (Polet).
SPDT
vabi vse svoje člane in prijatelje na izlet na Ivanac (1167 m) v Beneški Sloveniji. Izlet bo z osebnimi prevoznimi sredstvi v ponedeljek, 20. t. m. Zbirališče ob 8. uri na Trgu Ulpiano (pred tržaško sodno palačo) ali ob 8.15 na glavnem trgu v Sesljanu. Vabljeni!
Namizni tenis: v ženski B ligi
Derbi domovkam podvig krasovk
DOM - KRAS GLOBTRADE B 5:1
Lutman - Raubar 2:1 (15:21, 21:10, 21:8), Zalateu - Mosetti 0:2 (11:21, 15:21), Vodopivec - Colja 2:0 (21:13, 21:11), Lutman - Mosetti 2:1 (17:21, 21:19, 21:19), Vodopivec - Raubar 2:0 (21:15, 21:16), Zalateu - Colja 2:0 (21:15, 21:17).
Proti drugi Krasovi postavi so domovke, po predvidevanju, slavile zmago, čeprav so stopile na igrišče precej nemotivirane. V tem srečanju je prvič v letošnjem prvenstvu igrala tudi Danjela Zalateu, ki je zelo dobro opravila svojo nalogo, saj je edina med zmagovalkami pokazala res nekaj volje do zmage.
Končni izid ni bil nikdar v dvomu, saj so bile Goričanke za razred boljše od nasprotnic, tako da so znale tudi v kritičnih trenutkih obrniti potek srečanja v lastno korist. Po prikazani igri in predvsem po borbenosti pa zasluži pohvalo Mosettijeva, ki je dosegla edino zmago za svoje in je bila v srečanju z Lutmano-vo na pragu pomembnega uspeha.
KRAS GLOBTRADE A - AZZURRA GORICA 5:3
Škrk - Paganelli 2:0 (21:15, 21:8),- Purič - Mosina 0:2 (17:21, 11:21); Ukmar -Terrazzer 0:2 (20:22, 18:21); Škrk - Mosina 0:2 (15:21, 10:21); Ukmar - Paganelli 2:1 (21:16, 17:21, 21:13); Purič - Terrazzer 2:0 (26:24, 21:15); Ukmar - Mosina 2:1 (22:20, 10:2^ 21:14); Škrk - Terrazzer 2:0 (21:10, 21:15).
Škrkova, Puričeva in Ukmarjeva so pripravile res prvovrstno presenečenje z zmago proti vodilni Azzurri. Goričanke so prišle v Zgonik trdno prepričane v zmago, da ne bi slučajno izgubile stika s tržaškim Grandi Motori, s katerim so dotlej delile prvo mesto. Vse njihove načrte pa so postavile na glavo razigrane krasovke, ki so na trenutke prikazale res izvrstno igro, kateri pa so prepogosto-ma sledile nerazumljive pavze. To pa so seveda izkoristile igralke Azzurre. Kljub vsemu pa so »rdeče-bele« v ključnih trenutkih zbrale dovolj moči in so od vodstva gostinj s 3:1 s štirimi zaporednimi zmagami popolnoma zmedle presenečene nasprotnice in jim tako zadale tretji poraz v letošnjem prvenstvu. Gotovo na najvišji tehnični ravni je bilo srečanje med Musinovo, številko 19 v drugi kategoriji, in Ukmarjevo. V tem srečanju je krasovka zaigrala izredno motivirano in napadalno. (Z. S.)
Moška C liga: krasovci presenetili
KRAS GLOBTRADE -
LEONIANA VICENZA	5:3
Bole - Russo 2:1 (21:19, 17:21, 21:15); Derganc - Gottardo 2:0 (21:11, 21:11); Stoka - Simeone 0:2 (15:21, 17:21); Derganc - Russo 2:0 (21:13, 21:18); Bole -Simeoni 1:2 (11:21, 21:14, 14:21); Štoka -Gottardo 2:0 (21:14, 21:19); Derganc -Simeone 1:2 (11:21, 21:8, 16:21); Stoka -Russo 2:0 (21:19, 21:18).
Niti Krasovi fantje niso zamudili priložnosti in se s ponovnim parom točk počasi pomikajo navzgor na lestvici, glede njihovega obstanka med
tretjeligaši pa bomo morali počakati izid zadnjega srečanja. Namesto Šercerja (izključitev) je nastopil Miha Derganc, ki je bil v pretekli sezoni gonilna sila Krasove ekipe. Naloga naših proti zadnjeuvrščeni Leoniani pa je bila morda zahtevnejša, kot smo pričakovali. Gostje namreč razpolagajo s solidnim Simeonejem, ki je premagal vse tri Krasove predstavnike, vendar sta bila ostala dva predstavnika dokaj povprečna, kljub temu pa Bole in Štoka nista imela prav lahkega dela. (Z. S.)
M. Lutman v deželnem vodstvu
V nedeljo je bila na sedežu CONI v Vidmu izredna skupščina deželne namiznoteniške federacije. Po daljši razpravi so izvolili tudi novo deželno vodstvo, kateremu bo odslej načeloval Gianni Torrenti iz Trsta. V šestčlanskem predsedstvu bo tudi predstavnik goriškega Doma Marko Lutman, ki bo v deželnem vodstvu lahko iznašal tudi potrebe slovenskih namiznoteniških društev.
w V« plavalnem tekmovanju Športne šole Trst
Šola Ribičič najuspešnejša
V soboto je bilo v bazenu šole Da Vinci plavalno tekmovanje Športne šole Trst, ki je veljalo za letošnjo osnovnošolsko olimpiado. Največ uspeha so poželi plavalci šole Ribičič, saj so v desetih skupinah osvojili kar 4 prva mesta ter vrsto drugih odličnih uvrstitev, takoj za Šentjakobčani pa so se po uspešnosti uvrstili Katinarci s 3 prvimi mesti.
Med posamezniki se je najboj izkazal Miljčan Moreno Stanchi, ki je dosegel najboljši čas.
Sicer pa velja splošna ugotovitev, da so se vsi mladi plavalci izredno potrudili, dosegli pa so tudi mnogo boljše rezultate kot v prejšnjih'letih, kar je gotovo posledica plavalnih tečajev, ki so med našimi šolarji vedno bolj prilj ubljeni.
Rezultati so bili taki:
DEČKI
1.	razred: L P. Savarin (M) 30"05; 2. A. Hrovatin (F) 33"60; 3. D. Košuta (Š) 4CT60; 4. D. Leone (R) 43"30; 5. M. Stefančič (R) 52'’20; 6. S. Jančar (R) 58 "49.
2.	razred: 1. M. Mauri (M) 32"68; 2. A. Roberti (G) 34"80; 3. P. Furlan (G) 35"00; 4. R. Debeliš (GS) 38"50; 5. G. Carapucci (R) 43"22; 6. I. Kobal (M) 44” 10; 7. I. Božič (GS) 46'"20; 8. P. Ber-gagna (Ž) 50 "38; 9. M. Pertot (F) 55' 00.
_ 3. razred: 1. M. Babič (K) 20 TO; 2. R. Šušteršič (Ž) 23'TO; 3. P. Brazzani (G) 24"20; 4. I. Furlanič (GS) 26’"80; 5. M. Feruglio (GS) 27"66; 6. M. Turk (F) 28"10; 7. G. Talotti (K) 28"20; 8. S. Smotlak (GS[ 29 "00,- 9. F. Domio (GS) 34"00; 10. F. Cok (GS) 34"20; 11. D. Jagodic (F) 34 "49; 12. I. Mozetič (G) 35"40; 13. A. Kafol (F) 38"40; 14. V. Bandelj (Z) 45"59; 15. E,- Žerjal (GS) 49"70; 16. N. Zaina (Š) 50"45; 17. D. Fischer (K) 51' 90.
4.	razred: 1. W. Sancin (Š) 18 '80; 2. I. Rolich (GS) 19 '40; 3. L. Marchesi (F) 21"40; 4. M. Coretti (Š) 21 "50; 5. A. Mezzari (K) 23"00; 6. F. Tavčar (GS 23"30,- 7. M. Klobas (M) 23 "70; 8. A. Domio (GS) 25"40; 9. A. Siega (R) 29"10; 10. M. Jogan (F) 29"56; 11. E. Lapel (Ž) 30"40; 12. A. Močilnik (M) 30 "70; 13. S. Lipovec (R) 32"30; 14. R. Buda (R) 32' 40; 15. W. Ravasi (M) 35 "50; 16. S. Požar (BJ) 39"30; 17. G. Ruzzier (M) 39'"50; 18. P. Racman (BJ) 44'50; 19. O. Norio (F) 49"00; 20. M. Mettulio (F) 51"70; 21. D. Beorchia (R) 55"27.
5.	razred: 1. M. Stanchi (MI) 16'"50;
2.	I. Veljak (F) 18"00; 3. M. Settimi (G) 20 "32; 4. K. Pussini (Š) 20 "70; 5. N. Sabadin (G) 21 "90; 6. M. Poropat (M) 22"10; 7. A. Coloni (R) 22"24; 8. I. Gvar-
djančič (BJ) 23"80; 9. A. Sartori (Ž) 25"50; 10. D. Stefani (GS) 25"80; 11. B. Pipan (K) 25"90; 12. M. Tegacci (R) 26 '09; 13. V. Gregorič (R) 27'70; 14. G. Franco (Z) 31'50; 15. D. Biekar GS) 31"89; 16. L. Fontanot (M) 32"60; 17. M. Papucci (F) 36"50; 18. G. Debeliš (GS) 37"90; 19. S. Jelenič (G) 53"70.
DEKLICE
1.	razred: 1. F. Mezgec (R) 31"20; 2. K. Macho (R) 37"00; 3. I. Flego (Š) 48 '50; 4. N. Milič (Š) 49"30; 5. G Sad-lowski (R) 49"'80; 6. L. Vigini (G) 1'03"80; 7.. A. Starec (F) 1'10"74; 8. T. Rogelja (Ž) 1'15"00; 9. V. Jakopič (R) 1'19"50.
2.	razred: 1. R. Orel (R) 33 "70; 2. T. Tomaselli (R) 36 "80; 3. I. Perosa (R) 39"12; 4. A. Pavlica (Ž) 42''50; 5. K. Severi (M) 43"70; 6. R. Ravasi (M) 44'"50; 7. M. Čermelj (R) 46"20; 8. E. Lantier (G) in L. Sgubin (R) 47"10; 10. T. Strnad (R) 50'80; 11. Z. Milčevič (R) 58 "00; 12. K. Amato (M) 59"00; 13. I. Malusa (Z) 1"11"00.
3.	razred: 1. T. Gruden (R) 22'"40; 2. M. Sancin (R) 29"30; 3. M. Stibiel (GS) 30"80; 4. A. Pertot (F) 31 "00; 5. I. Lego-vini (F) 33 "00; 6. P. Marozzi (GS) 34""46; 7. S. Padovan (R) 40"35; 8. R. Sosič (G) 43"20; 9. A. Turko (G) 46'"20; 10. J. Germani (R) 47"90.
4.	razred: 1. I. Vidali (M) 20"00; 2. T. Pitacco (R) 24"'80; 3. K. Komar (M) 26"60; 4. F. Milone (K)'31"40; 5. I. Milič (BJ) 33"20; 6. K. Simunič (Ž) 33"80; 7. K. Bezenšek (F) 34"00;- 8. K,- Gleria (R)
37	"00; 9. T. Jogan (F) 37 TO; 10. V. Cap-pellini (Ž) 37"50; 11. S. Perosa (R)
38	TO; 12. K. Puzzer (M) 39"20; 13. S. Strnad (R) 40"90; 14. T. Lorenzi (M) 43"10; 15. M. Krapež (Ž) 47"62; 16. T. Padovan (R) 48"29.
5.	razred: 1. D. Neubauer (R) 21 "25; 2. I. Vitez (F) 22"20; 3. K. Vodopivec (F) 24’ 51; 4. S. Legovič (Ž) 25"07; 5. R. Rojc (GS) 25"20; 6. F. Krevatin (MI) 26"62; 7. M. Debeljuh (BJ) 28"'30; 8. A. Mikulus (R) 30"'60; 9. S. Teršar (R) 31' 00; 10. S. Ažman (BJ) 31 "38; 11. A. Scheimer (F) 31"80; 12. R. Orlič (R) 32 '30; 13. H. Si-goni (Š) 32"76; 14. S. Vianello (Š) 33"30; 15. M. Krapež (Ž) 33 "90; 16. V. Mercan-del (MI) 34"70; 17. P. Krapež (Ž) 35"40; 18. K. Fischer (K) 37"78; 19. R. Comi-notto (MI) 38"50; 20. K. Černi (GS) 44 "50; 21. L. Ilič (Š) 50"10.
OPOMBA: M - Milčinski; F - Finžgar; Š - Širok; R - Ribičičj G - Grbec; GS - Gregorič Stepančič; Z - Župančič; K - Kette; BJ - Bazoviški junaki; MI -Milje.
Zanimiv obisk pri ŠZ Bor
Pri SZ Bor je bil v nedeljo zanimiv obisk skupine dijakov in dijakinj United VVorld Collegea iz Devina. Odigrali so tudi dve košarkarski srečanji, in sicer z Borovo člansko žensko ekipo in z ekipo naših dijakov, ki študirajo na inženirski fakulteti v Trstu in ki so prav pred kratkim ustanovili tudi svoje društvo, ki so ga poimenovali Dring
Košarka: poraz tudi v povratni finalni tekmi »dečkov«
Bor Indules brez naslova
BOR INDULES - SERVOLANA
61:63 (31:30)
BOR: Schiulaz, Posega (0:2), Debe-Ijuh 38 (0:1), Starec, Barini, Pavlica 20 (2:4), Martini, Rudež (0:4), D. Umer 1 (1:2), Uršič 2.
ON: 15, 3 TOČKE: Debeljuh 6.
Ob končnem zvoku sirene je žoga prešia Borov obroč in upanje, da bi »plavi« drugo leto zapored osvojili naslov pokrajinskih prvakov, je splahnelo. Lani so v odločilni tekmi premagali prav Servolano, ki pa je bila letos boljša, čeprav sta bili obe finalni srečanji izenačeni.
Nedeljska povratna tekma (prvo so s 107:101 osvojili gostje) se je začela z rahlo prednostjo gostov (15:7) v 9. minuti, v drugi četrtini pa se je razigral Marko Debeljuh, ki je s petimi trojkami povedel svojo ekipo v vodstvo. Borovci so v drugem polčasu boljše branili in vodili 38:31 v 24. minuti, ob koncu tretje četrtine pa le za piko. V zadnji četrtini je Servolana igrala boljše v napadu in povedla za pet točk, z agresivno obrambo pa so borovci v 38. minuti spet povedli z 59:58. V zadnjih 40 sekundah so gostje pri 61:61 zavlačevali igro in metali na koš 5 sekund pred koncem, po dveh odbitkih pa je eden od gostov dosegel odločilni koš.
Borovci si zaslužijo pohvalo za trud in delo v teku sezone, sedaj pa naj se vestno pripravijo še na malo maturo.
(V. Jogan)
1. DIVIZIJA
Skupina D
BOR - KONTOVEL	83:72 (38:38)
BOR: L. Furlan 3 (1:2), A. Furlan, Udovič 26 (6:8), Merku 9 (1:2), Slobec 3 (1:2), Sestan 3 (1:2), Jančar 5 (1:2), Can-ciani 21 (3:5), Baitz 6 (2:9), Krečič 7 (1:3).
KONTOVEL: Nabergoj 13 (1:4), G. Pertot 2, Luxa .7 (1:1), Kneipp 8 (0:1), Cunja 6 (0:2), Starc (0:1), Emili 31 (7:14), Kralj 2 (0:1), A. Pertot 3.
3 TOČKE: A. Pertot 1.
V slovenskem derbiju so borovci zasluženo premagali Kontovelce. V zelo lepi tekmi sta si ekipi stalno izmenjavali v vodstvu, šele v sredini drugega polčasa je Bor povedel za 10 točk. Kontovelci pa se niso vdali in v nekaj
minutah nadoknadili zaostanek. V končnici pa sta Canciani in Udovič zapečatila izid s hitrimi protinapadi. Za požrtvovalnost pod košema si zasluži pohvalo tudi Baitz. Pri Kontovelu moramo omeniti Emilija, ki je bil dobesedno neustavljiv v napadu.
(Luka Furlan)
_____________MLADINCI______________
BASKET TRIESTE -
JADRAN FARGO 63:99 (27:46)
JADRAN FARGO: Terčon 33 (3:3), Gomizelj 26 (2:4), Lippolis 19 (1:2), Gre-gori 3, Škerlavaj 8, Uršič 7 (1:2), Pahor
3.
3 TOČKE: Pahor 1, Gregori 1.
V predzadnji tekmi so Jadranovi mladinci z lahkoto premagali zadnjega na lestvici. Naši so že v 4. minuti vodili z 12:3, V 12. minuti pa celo 27:11. V drugem polčasu so vodstvo še povečali. Pohvala gre vsej ekipi, predvsem Terčonu, ki je dobro igral v obrambi in napadu. (Edi Gomizelj)
LESTVICA: Scoglietto 18, Adviser 16, Inter 1904 14, Jadran 12, Barcola-na 8, Basket TS 0.
__________KADETI____________
SANTOS -KONTOVEL
ELECTRONIC SHOP 72:86 (35:40)
KONTOVEL: Cingerla, Kocman 30 (0:1), Sterni 15 (7:11), Pahor 21 (3:7), Stanissa 2, Gruden 14 (2:3), Rupel 4, Bogateč, Panjek, Grilanc.
Zmaga Kontovelcev ni bila nikdar v dvomu, saj so bili stalno v vodstvu. Za odlično igro je treba pohvaliti Kocma-' na in Pahorja. Prvi je mojstrsko vodil ekipo in dosegel tudi šest »trojk«, drugi pa je gospodaril pod obema košema. (D. O.)
BOR ADRIAIMPEX - STELLA
AZZURRA	79:51 (39:15)
BOR ADRIAIMPEX: Vodopivec 6 (0:2), Simonič 2 (0:1), Krasna 11 (1:2), Škrk 20 (4:6), B. Pertot 2, Race 2, Cupin 9 (2:2), Baitz 16 (2:3), M. Pertot 4 (2:6), Smotlak 7 (3:4).
3 TOČKE: Čupin 1.
Borovi kadeti so zopet dosegli visoko zmago proti eni izmed naj slabših ekip prvenstva. Plavi so zelo dobro igrali v obrambi, predvsem v prvem pol-
času, v drugem delu tekme pa je padla koncentracija, tako da jim ni uspelo povišati prednosti. Od posameznikov bomo tokrat omenili, poleg običajnih Škrka in Baitza, tudi Maksija Pertota, kije zelo dobro igral pod košema.
(Luka Furlan)
RICREATORI - SOKOL 93:64 (47:28)
SOKOL: Stanissa 14, Lisizza 9 (0:1), Pizziga 5 (1:4), Škrk 8 (0:3), Pertot, Bogateč, Brumat 4, Sosič 2, Paulina 22 (3:6), Gerli.
3.TOČKE: Lisizza 1, Paulina 2
Sokol je v nedeljo nerodno izgubil proti povsem enakovredni ekipi. Do pet minut pred koncem prvega polčasa, je bila tekma povsem izenačena, nakar so se gostitelji razigrali in ob odmoru imeli 19 točk prednosti. V d. p. se je razvnel boj pod košema, izkazal pa se je visoki Paulina. Za drugi polčas, je treba v obrambi pohvaliti celotno ekipo, napad pa je šepal, tako da je bil poraz neizbežen. (I. Lisizza)
LESTVICA: Don Bosco 28, Bor Ad-riaimpex 34, Kontovel Electronic Shop 30, Servolana 20, Alabarda 18, Ferroviario in Autosandra 14, Ricre-atori 12, CGI, St. Azzurra in Sokol 10, Ferroviario 0.
_________PROPAGANDA_____________
BOR INDULES - SAN MARCO
58:49 (35:21)
BOR: Korošic, Possega 17 (1:2), Bajc 9 (1:2), Bajc 2, Tomšič 5 (1:2), Vodopivec 8, Filipčič 7 (1:3), Turk (0:1), Žiberna 6, Križmančič 4.
V soboto so plavi z lahkoto premagali fizično slabše nasprotnike. Borovci so igrali prvo četrtino tekme z nenavadno peterko, ki pa si je hitro zagotovila prednost 18:13, ki jo je obdržala do konca. Nato so borovci svojo prednost povečali tudi na 15 točk. Naši so imeli nekaj težav le v obrambi, kjer so s težavo zaustavljali nasprotnikova beka, ki sta skupno dosegla kar 30 točk. V končnici so nasprotniki z delnim 8:0 le ublažili poraz. (U. A.)
LESTVICA: Servolana B 8, Don Bosco 6, Ricreatori, SGT in Bor Indules 4, Libertas 2, Robur in San Marco 0.
1. MOŠKA DIVIZIJA
PREVENIRE - BOR	3:2
(14:16, 5:15, 15:13, 15:4, 15:7)
BOR: Jablanšček, Marega, Sedmak, Klemente, Jercog, Starc, Baldi, Biber, Blasi.
V povratnem srečanju so imeli borovci priložnost, da se Prevenireju oddolžijo. Osvojili so prva dva seta, v tretjem pa vodili 13:9, in vse je kazalo, da bodo vendar prišli do zmaga na začaranih domačih tleh, kjer praviloma zgubljajo. Pri odločilnih napadih pa so bili premalo učinkoviti, kar je nasprotnik takoj izkoristil. V nadaljevanju so borovci naredili preveč napak, ,da bi lahko nadoknadili izgubljeno.
(Tul)
1. ŽENSKA DIVIZIJA
SLOGA KOIMPEX - MONTASIO 3:0 (15:3, 15:2, 15:4)
, SLOGA KOIMPEX: Ciocchi, Citer, Čufar, Fabrizi, Foschini, Gregorij Kos-can, Lupine, Marucelli, Rebula, Škerk.
Sloga Koimpex je tudi v povratnem kolu brez težav odpravila skromni Montasio. Tekma sama je bila v bistvu le gola formalnost, ki ni slogašicam koristila niti kot trening. (INKA)
BOR FRIULEXPORT - NPT	3:2
(8:15, 10:15, 15:5, 15:3, 15:11)
BOR FRIULEXPORT: Vitez, Vidali, Superina, Rojc, Del Piero, Pernarčič, Mauri, Žerjal, Viler.
V zelo pomembni tekmi za obstanek v ligi, so borovke premagale neposrednega tekmeca, četrtouvrščenega NPT. Borovke so končno le nastopile v skoraj popolni postavi in dokazale, da so boljše od nedeljskih nasprotnic, čeprav so bile tudi tokrat zelo blizu poraza. Po prvih dveh izgubljenih nizih pa so le zaigrale kot znajo in zasluženo dosegle peti par točk.
UNDER 14 ŽENSKE Skupina A
DMA ARMES - BOR FRIULEXPORT 0:3
(4:15, 12:15, 5:15)
BOR FRIULEXPORT: Sancin, Vidali, Brazzani, Pahor, Fučka, Grbec, Milanič, Inamo, Visentin, Kodrič.
Pri tej zmagi je najbolj spodbudno to, da se je razlika v kakovosti med ekipama letos še povečala, saj je bila OMA lani v isti kategoriji za borovke nevarnejša. Junakinja prvega niza je bila Nadja Fučka, ki je s servisi dosegla več direktnih točk ali pa onemogočila nasprotnicam, da so napadale. Najboljše so borovke igrale v začetku drugega niza, ko so s presenetljivo dobro igro povedle 10:0 in 11:4. Nato so se zmedle in izkazalo se je, da so še dokaj neizkušene. Vseeno pa so izborile menjavo in niz dobile, v tretjem pa zopet uveljavile svojo fizično in tehnično premoč. Vse igralke so v enaki meri zaslužne za zmago.
Skupina B
RICREATORI - KONTOVEL
ELECTRONIC SHOP	3:0
(15:6, 15:8, 15:11)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Košuta, N. in N. Sedmak, Gruden, Rebula, Bogateč, Regent, Sossi.
Po zadovoljivem nastopu v prvem kolu, so Kontovelke stopile na igrišče zelo samozavestno, nasprotnice pa so se izkazale kot zelo solidna ekipa, ki je z dobrimi napadi in dobro obrambo presenetila Kontovelove vrste in brez težav osvojila tekmo. (J. B.)
SLOGA B - BREG B	3:0
(15:11, 15:2, 15:5)
SLOGA B: Doljak, Crissani, Operti, Križmančič, Canziani, Žerjal, Gojča, Sosič, Kuzma, Taučer, Carli.
BREG B: Zahar, Ota, Parovel, Mase, Gobbo, Cadenaro, Parovel, Kosmač.
Derbi med najmlajšimi odbojkaricami naših dveh društev se je končal z gladko zmago slogašic. Zaradi velike mere požrtvovalnosti, pa nedvomno zaslužijo pohvalo igralke obeh ekip, ki so prav s svojo dobro voljo marsikdaj nadoknadile še velike tehnične vrzeli. Za igralke obeh ekip gre namreč komaj za prve odbojkarske korake.
(INKA)
___________ UNDER 18______________
Skupina H
KRAS - FIUMICELLO	0:0
KRAS: Purič, Grgič, Umek, Černe, Švab, Leone, Kalc (Sedmak), F.erluga, Šuc, Kavalič (Lucijan Škabar), Alan Škabar, 15 Leban.
Za krasovce pomeni tudi neodločen rezultat lep uspeh, saj so nasprotniki prvi na lestvici. Gostje so izgubili samo eno tekmo. Rdeče-beli so igrali dobro. Priložnosti za gol je bilo na obeh straneh malo, ker se je igra odvijala pretežno na sredini igrišča. Obe ekipi sta igrali zelo previdno. Pri Krasu je manjkal Žagar, ki je eden stebrov ekipe. (R. B.)
Skupina I
S. LUIGI - BREG	2:0 (1:0)
BREG: Cottar, P. Tamaro, Paiano, Paoli, Koren, Sancin, M. Tamaro, Kerstich, I. Sancin, Giuressi, Pitacco.
Igrišče pri Sv. Alojziju je bilo bolj podobno riževemu polju, sodnik pa je vseeno dal začetni žvižg. Zdesetkana postava Brega (bilo jih je točno_ enajst) se je požrtvovalno podala v boj. Že po 20 minutah je moral steber ekipe I. Sancin zapustiti igrišče zaradi poškodbe. Položaj se je še poslabšal pet minut kasneje, ko je sodnik izključil Paiana zaradi grobega prekrška. V devetih Brežani niso mogli zaustaviti gostiteljev. (Diego)
LESTVICA: Edile 36, S. Sergio 35, Chiarbola 31, Costalunga in Roianese 26, S. Luigi 24, S. Andrea in Opicina 21, Olimpia 18, Ponziana 17, Montebello 16, S. Vito 15, Campanelle 9, Breg 3.
___________NAJMLAJŠI________________
BREG - OPICINA	1:1 (0:0)
STRELEC ZA BREG: Buzzi ' BREG: Gilifano, Strain, Ota, M. Gombač, Švab, K. Dazzara, Mauri, R. Gombač, Grilanc (v d.p. Impelizzari), P. Dazzara, Buzzi.
Brežani so remizirali proti šibkemu nasprotniku zaradi netočnosti napadalcev ter tudi delno zaradi neposrečenega sojenja. Dolinčani so kar dvakrat zadeli prečnico in prisilili nasprotnikovega vratarja do odličnih posegov. V drugem polčasu pa je Opicina, kakor se čestokrat dogaja v nogometu, povedla z edinim posrečenim strelom v vrata. Po odlični reakciji so Brežani remizirali z Buzzijem.
(R. G.)
PRIMORJE - DON BOSCO	0:0
PRIMORJE: Franza, De Carli, Pahor, Škabar, Trampuž, Ligozzi, Riolino, Štoka, Batigelli, Vodopivec, Husu (Osi).
Tekma ni bila privlačna. Ekipi sta si bili enakovredni, igra je potekala na sredini igrišča. Od prvega polčasa je omembe vreden le prostistrel Škabarja. V drugem polčasu so bili Tržačani nekajkrat zelo nevarni, a netočni. Franza je tudi ubranil prosti strel. Tudi rdeče-rumeni so bili dvakrat nevarni. Najprej Riolino ni izkoristil odbitka, Ligozziju pa ni uspel strel iz ugodnega položaja. (M. S.)
LESTVICA: Olimpia 44, S. Sergio in Breg 38, S. Giovanni 37, CGS in Giariz-zole 35, Montebello 34, Portuale in Tri-estina 30, Čampi Elisi 27, Fortitudo 23, S. Luigi 20, Zaule 18, Don Bosco 16, S. Vito 9, Primorje 7, S. Andrea 5, Opicina 3.
__________ZAČETNIKI____________
PRIMORJE - CAMPANELLE 1:0 (1:0)
STRELEC ZA PRIMORJE: Vodopivec
PRIMORJE: Ciacchi, Gerbassi, Doljak, Štolfa, M. Trampuž, Zacigna, Vodopivec, Manuel Trampuž, Digovič, Sardoč, Kante.
Prvenstvo je Primorje sklenilo z zmago. Že po nekaj minutah so naši prešli v vodstvo. Po kotu je Vodopivec iz desetih metrov poslal žogo nad vratarjem prav pod prečko. Po zadetku sta si bili ekipi enakovredni, a vratarja nista bila zaposlena. V drugem polčasu so gostje igrali bolj odločno in spravili v težave sredino igrišča Prosečanov. Igrali pa so precej raztreseno in priložnosti za gol niso bile sad izdelanih akcij. (M. Š.)
MLADOST - VERMEGLIANO 1:0 (0:0)
STRELEC ZA MLADOST: Devetak.
MLADOST: Ferfolja, Petean, Zampar, Marušič, Peršolja, Marino Petean, Nar-
duzzi (P. Gergolet), Dario, Devetak, Kobal, A. Ferfolja (D. Gergolet). Lakovič.
S prepričljivo igro je Mladost dosegla ponoven uspeh. Solidni gostje iz Romja-na so trdno hoteli iztržiti točko. Po prvem polčasu, ki se je zaključil ob neodločenem izidu, so v nadaljevanju Kraševci zaigrali ostreje in prišli do zadetka.
(M. P.)
____________CICIBANI_____________
Skupina A
PRIMORJE - ZAULE	0:1 (0:0)
PRIMORJE: Sandri, Purič, Guštin, Sardoč, Nadlišek, Širca, Kuk (Emili).
Poraz je zaslužen, saj je napad povsem odpovedal. Zaradi netočnosti in negotovosti so naši zgrešili, neverjetno veliko število priložnosti. Naši so igrali zmedeno in raztrgano, poleg tega so v drugem polčasu gostom podarili še gol. Pohvalo zasluži le vratar Sandri. (Maxi)
LESTVICA: Soncini 42, Ponziana 35, Fani 31, Chiarbola 27, Opicina 21, S. Luigi 20, Primorje in Costalunga 15, Servola in Zaule 14, Montebello 12, Fortitudo 2.
Skupina B
CAMPANELLE - ZARJA B
Tekmo so odložili zaradi neuporabnega igrišča. Ponovili jo bodo 27. 4.
ESPERIA - BREG	3:1 (3:0)
STRELEC ZA BREG: Č. Rapotec BREG: K. Argenti, P. Pavletič, Sancin, Corbatti, Č. Rapotec, A. Pavletič, Ker-mac.
Bregovi cicibani res nimajo sreče. Kljub neugodnemu razpletu, ki mu je botroval tudi avtogol, so v drugem delu srečanja igrali res napadalno in zaradi velike smole dosegli le en gol. (R. G.)
LESTVICA: Giarizzole 42, S. Luigi 38, Chiarbola 31, Fortitudo 26, Soncini in Zarja 20, Altura in Esperia 19, Ponziana 13, Breg 9, Zaule 7, Campanelle 1.
Skupina C
MUGGESANA - ZARJA A	2:1
STRELEC: Metlika.
ZARJA: Dellafontana, Possega, Grgič Devan in Danjel, Kočevar, Križmančič, Metlika, Granzotto, Družina.
Zarja je v Miljah igrala precej dobro. Pripravila je vrsto lepih priložnosti, a prišla le enkrat do gola. (M. Ž.)
NA GORIŠKEM
MLADOST - SAN CANZIAN 2:2 (1:0)
STRELEC za Mladost: Peter Gergolet
(2).
MLADOST: Zanier, A. Gergolet, Pahor, Lavrenčič, P. Gergolet, Scarpa, Lo-renzut. P. Pahor; Peric, Farra, Ferletič.
Mladi Doberdobci so v tekmi z vodilnim pokazali res dobro igro in veliko borbenost.
Prvi polčas so naši kronali z zadetkom Petra Gergoleta, ki je gotovo eden najboljših igralcev prvenstva. V nadaljevanju so gostje najprej remizirali, nato še povedli, a Mladost je odločno reagirala in zasluženo izenačila. (M. P.)
________PRVENSTVO CSI___________
GRETTA - ZARJA	2:5
STRELCI: Ferluga (3 gole), Renčelj in Poropat.
ZARJA: Pavatič, Berzi, Jurinčič, Pipan, Renčelj, Ferluga, Poropat, Plehan, Malalan.
To je bila tretja zaporedna zmaga Zarje. Ferluga in tovariši so kar petkrat zatresli nasprotnikovo mrežo in igrali zelo sproščeno in dinamično skozi vso tekmo. (M. Ž.)
POPRVENSTVO - ZAČETNIKI
BREG - DOMIO	0:2 (0:1)
BREG: I. Rapotec, Calzi, Bajec, Mondo, Lavrica, Poretti, Bandi, Punis, Kermac (v d. p.. Vrše), Švara, D. Grilanc (v d. p. Čuk).
V prvi tekmi dopolnilnega prvenstva je pripadel derbi igralcem Domia, ki so z zvrhano mero sreče premagali Brežane, kljub terenski enakovrednosti. Prosti strel in nesrečno odbita žoga, so prispevali k nezasluženemu porazu. (R. G.)
stran	□
sod^vostno ...-:::;|||||^i||||||i|||!;
NI sA

ca®'

M
y\ iVStt
pob®

...
ose^*; ."jSiBSiSišl


iifiiiiiii|fciiiilili|^
§lill!:!:i!§il
-V VSEH NAŠIH TRGOVINAH NlŠo'.NA RAZPOLAGO VSE ZNAMKE. KER PROIŽVAJALČI JMAJO EKSKLUZIVNA PRODAJNA MESTA.•	...........