ŽE RES, DA IZGLEDAMO 'PRAVI DEDCI ", AMPAK VAROVANJE SVOJEGA PREMOŽENJA SMO VENDARLE ZAUPALI PRAVIM PROFESIONALCEM,
SAJ SE ZAVEDAMO, DA ZAUPAMO PRAVEMU !
^0601/54-021
VELIKA NAGRADNA AKCIJA ZA KUPCE NOUIH VOZIL IN ZALOGE V MESECU NOVEMBRU
ZALOGA ŽE OD OSNOVNIH MODELOV DEMIA, 323, 626 karavan dalje ITiaZDa
SERVISIRANJE DO 30.000 Km ZASTONJ A ° B °
323 sedan
ze od 2.108.841 sil dalje
že od 3.033.221 sil dalje
že od 1.718.816 sil dalje
POLEG ENKRATNE NAGRADE VAM PONUJAMO STARO ZA NOVO, TESTNE VOŽNJE IN UGODNA POSOJILA S FIKSNIMI OBROKI. VAŠA ODLOČITEV __
mazoa
AVTOHIŠA KRŽIŠNIK Roman Kržišnik s.p., 1410 Zagorje, Selo 65 telefon: prodaja 0601/64-729, servis 0601/63-399
ODPRTO: 8 -18 ure sobota 9 -13 ure tel.: 0601/64-729
5. L1ST0PADA 1998
Ir. n jo r? tsnj,
--------------CELJE
POlMBKElflEFOHE ŠTEVILKE:
IJOITiMiMPl
ZAGORJE: 61-002
TRBOVUE: 21-102
1 HiVI! « EiHKi
RADEČE:81-002
LITIJA: 061/883-142
PROMETNE IIIFORIUIACIJE: 64-420
TAKI: 0600/61-63-48
09/63-31-07
ZDRAVSTVENI DOMOVI (DEŽURNE S10ŽBE):
ZD RADEČE: 88-207

ZD TRBOVUE: 26-322
ZD ZAGORJE: 60-01
ZD LITIJA: 001/881-866
NASLEDNJA
ŠTEVILKA
IZIDE
19. NOVEMBRA
UVODNIK
Ljubi Zasavci, obračuna dan se bliža. Volilec, spet te poznajo, ti lepo besedijo, obljubljajo ti nebesa na Zemlji, kakšen gospod, da si!
V	tej številki nam še izjavljajo in se nam prikupujejo.
V	prihodnji pa vam bomo obe kandidatki za županjo in kandidate za župane predstavili v besedi in sliki, da jih boste bolje spoznali, saj so po trenutnih anketah precej anonimni.
Rezervirajte si torej svojega ZASAVCA pri najbližjem prodajalcu, še bolje, NAROČITE se nanj, da boste v daljnih prihodnjih štirih letih lahko prebrali, koliko so vas naplahtali! (ponovno...)
Mojmir Maček
Nekaj iz vsebine
Izjave za jaimosl
<Z>Mi
jo>lllešBvčeviseže|[ejejB!
NASLOVNICA:
PIHALNI
ORKESTER
SVEA
OBLIKOVAL: Jure Tori
ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. V.d. direktorja: Peter Ravnikar. Časopisni svet: Sandi Češko,
Robert Halzer, Franci Kadunc. Branko Klančar, Janez Knez, Darka Lipičnik, Jože Ranzinger m!.. Glavni in odgovorni urednik:
Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina (Reportaže), Peter Motnikar (Zdravo telo), Fanči Moljk (Miš maš), Primož Kostajnšek (Kronično), Igor Goste, Boštjan Grošelj, Katja Sladič, Petra Lipec, Špela Bolarič. Alma Mujič. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri. Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Tisk: Padežnik, Laško Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 5.850 SIT, naročnina za tujino 119 DEM ali druga valuta v protivrednosti. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju.
Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Ministrstva za informiranje (št. 23/283-92, z dne 5.5.1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki t.št. 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.___________________________________________________
J. I i , J J T- IrT^J.
IZJAVA ZA JAVNOST
SPOŠTOVANE DRŽAVLJANKE IN DRŽAVLJANI!
Nekateri smo pred dobrima dvema letoma rekli: "Dovolj nam je, ne bomo samo gledali in kritizirali, organizirali se bomo in gremo v bitko za gospodarski razvoj Slovenije, za blagostanje; gremo v bitko za vse nas, da si jutri ne bomo očitali, ko si danes tudi na naš račun nekateri zidajo gradove in nas vodijo na čudna pota; zbrali smo se, da bi se uprli zdajšnji politični praksi, igram in politiki, kije obrnjena vase in predvsem v svoj žep!"
Slovenija ime vse možnosti, daje bogata, da vsak njen občan dobro živi! Ne bomo dovolili, da bi nam kdo s svojo neodgovornostjo to preprečil!
Država, ki ne spodbuja tistega, ki dobro dela, kije pripravljen, ki zna, in mu raje meče polena pod noge, takšna država je obsojena na propad! Politika se bolj vmešava v gospodarstvo kot seje v socializmu!
Davčna in finančna politika države nista razvojno usmerjeni, večina gospodarstva občuti vlado kot omejitveni faktor, ne pa kot razvojni stimulator!
Oblast nas slepi z evropsko skupnostjo - in se ni kaj preveč pripravljena pogovarjati o zaščitnih ukrepih. Kdor misli, da nam bo Bruselj sam prinesel razvoj, se zelo moti!
Skratka, v bitko gremo za razvoj - z njim se nihče ne ukvarja - torej v bitko za projekte, ki bodo prinesli nova delovna mesta, ki nam bodo omogočili, da bomo v Evropi hodili s pokončno glavo! Tudi tuji kapital nam nič ne pomaga, če nimamo kaj ponuditi, če ne vemo, v kaj naj vlagajo - želijo seveda tja, kjer že zdaj dobro poslujejo - pivovarne, denimo, pogosto omenjajo. Tam tujcev ne rabimo!
Politični tok je treba preusmeriti v razvoj, da bo vsak, tudi tisti, ki ima
najmanj, živel človeka vredno življenje. To bo zmogla le strokovna in resna politika. To mi smo in bomo ostali.
Torej, zbrali smo se takšni, ki hočemo nekaj narediti - najbrž res nismo karizmatiki, populisti, a natančno vemo, kaj hočemo. In ne bomo dovolili, da nam kdorkoli zapravi državo!
Kandidati Slovenskega foruma za občinske svete in župane slovesno izjavljamo, da se zavezujemo pred vso slovensko javnostjo in pred svojimi družinami, da bomo delali v dobro državljank in državljanov ter države Slovenije.
Predsednik Slovenskega foruma, mag. Janez Jug
IZJAVA ZA JAVNOST
Volilcem in volilkam sporočamo, da smo tudi mi s skupnimi močmi, sorodnimi pogledi za lepšo sedanjost in boljšo prihodnost sklenili, da se skupno s skupnimi kandidati udeležimo lokalnih volitev v občinah Zasavja.
Volitve so se vršile dne 23.10.1998 v gostišču "Marton” v Trbovljah. Določeno je bilo, da se kandidira naše kandidate (skupna enotna lista) po občinah Zasavja.
1.	Občina Zagorje - v občinski svet
2.	Občina Trbovlje - za župana z enim kandidatom: Jože Ljubič in za občinski svet
3.	Občina Hrastnik - za občinski svet
Slovenski Forum, Območno Zasavski-Posavski Forum in Demokratska stranka Slovenije -Demokrati Slovenije
SPOROČILO ZA JAVNOST
KONVENCIJA ZLSD ZAGORJE
Včeraj je Občinska organizacija ZLSD v občini Zagorje izvedla volilno konvencijo. Določila je 25-člansko kandidatno listo in izvolila kandidate za svet občine Zagorje ob Savi, določila pa je tudi teme, ki jih bo v volilni kampanji izpostavljala kot probleme, ki jih je treba rešiti v občini. Problemi v občini za rešitev katerih se bo v volilni kampanji zavzemala OO ZLSD Zagorje, so:
-	podaljšanje zakon o zagotavljanju sredstev za zapiranje Rudnika Zagorje,
-	nadaljnji razvoj podjetništva z odpiranjem novih delovnih mest in zmanjševanjem brezposelnosti,
-	razrešitev problema nove deponije komunalnih odpadkov, saj je vse bližje čas, ko bo obstoječa deponija polna.
Volilne konvencije seje na koncu udeležil tudi sedanji župan Matjaž Švagan, ki je tudi za novi mandat od LDS predlagan za županskega kandidata. V svojem nastopu se je ZLSD zahvalil za podporo in plodno sodelovanje v preteklem 4-letnem mandatu in povedal, daje del uspehov, ki so bili v občini doseženi, vsekakor treba pripisati tudi občinski organizaciji ZLSD. Zagotovil je, da bo ob eventuelni ponovni izvolitvi ob podpori ZLSD, nadaljeval z dobrim sodelovanjem z ZLSD na vseh področjih dela v občini. ZLSD mu je podporo na volitvah zagotovila.
Občinska organizacija ZLSD Zagorje Predsednik: Tomo GARANTINI
KOMU ZAUPATI?
Drage Zagorjanke, Dragi Zagorjani!
Spet je napočil čas, ko se odločamo komu zaupati glas, da bo zastopal naše interese v občinskem svetu.
V preteklem štiriletnem obdobju, sta se dva svetnika SDS trudila uveljaviti predvsem solidarnost in racionalnost.
Vemo, da v našem času odloča večina, zato sta bila le malo upoštevana. Želimo si, da na volitvah, ki bodo 22.11.1998 pridobimo več vašega zaupanja, zato prosimo za vaš glas.
Z drugačnim pristopom za odpiranje novih delovnih mest smo prepričani, da bomo svetniki SDS uspešnejši, kajti delo prinaša dobrine na vseh področjih.
Zaupajte SDS!
. uTITL cVJ» ^ T H
5. LISTOPADA 1998
ZAUPANJE
Stranka SNS seje v zadnjih letih zelo okrepila, tako številčno, kot v znanju, kar dokazuje z delom v Državnem zboru, kjer predstavlja eno izmed alternativ slovenski vladi. Zelo podobno seje dogajali tudi v našem občinskem odboru. Naše članstvo se je od zadnjih lokalnih volitev več kot podvojilo in veseli smo, da se nam je v zadnjem času pridružilo kar nekaj priznanih strokovnjakov z različnih področij. Kljub temu, da smo imeli v štiriletnem obdobju v občinskem svetu le dva svetnika, smo lahko z njunim delom zadovoljni. Seveda vemo, da bi lahko z več svetniki v občinskem svetu marsikatero zadevo v Zagorju speljali drugače oziroma boljše. Prav v ta namen smo se odločili, da Zagorjanom in Zagorjankam ponudimo novega župana in seveda kvalitetno listo za volitve v občinski svet.
Na kandidacijski konferenci je bil kot kandidat za župana potrjen dipl.ing. rudarstva Anton Koban, ki je prepričan, da lahko s svonim znanjem in izkušnjami ponudi nekaj več. Potrjena je bila tudi lista za volitve v občinski svet. Nosilec liste bo ing. Anton Koban.
Prepričani smo, da prihaja čas, ko mora v politiki svoje mesto najti beseda ZAUPANJE. Mi našim kandidatom zaupamo.
Predsednik 00 SDS Zagorje Marjan Zidar
IZJAVA ZA JAVNOST
Občinski odbor Liberalne demokracije Slovenije Zagorje ob Savi se je v četrtek, 22.oktobra sestal na zboru članic in članov. Na svoji seji je zbor določil kandidaturo za župana občine Zagorje ob Savi. Kandidat stranke na letošnjih volitvah bo Matjaž Švagan, predsednik občinskega odbora in dosedanji župan občine.
Zbor članic je oblikoval tudi listo kandidatov za člane občinskega sveta. Lista kandidatov šteje 25 kandidatk in kandidatov - kolikor je tudi mest v občinskem svetu. Na kandidatni listi je 10 kandidatk in 15 kandidatov. Povprečna starost
liste je nekaj več kot 41 let, ugodna pa je tudi socialna in starostna struktura, saj je med kandidati 12 s srednjo, 5 z višjo in 8 z visoko izobrazbo. Kolikor je le mogoče, je zastopan tudi celoten teritorij občine.
Na izboru je bil sprejet tudi program, s katerim se bo stranka predstavila na volitvah in ga skušala v prihodnjem mandatu tudi realizirati. Izhaja pa iz dosedanjih izkušenj in potreb občank in občanov občine Zagorje in iz odgovomosti, ki jo ima naša stranka do njih kot stranka, ki je že doslej nosila največji del odgovornosti v občinskem svetu.
Sekretar 00 LDS, Janez GR0B0UŠEK
ZLSD HRASTNIK DOLOČILA VOLILNO LISTO
ZLSD Hrastnik je 21.oktobra na volilni konvenciji določila kandidata za župana in liste kandidatov za občinski svet. Soglasno je bila izražena podpora Leopoldu Grošlju, da kot kandidat ZLSD Hrastnik ponovno kandidira za župana na letošnjih lokalnih volitvah. Določene in potrjene pa so bile tudi liste kandidatov ZLSD za občinski svet in sicer tako v prvi, kot v drugi volilni enoti bo kandidiralo po 10 kandidatov.
PM.
JOŽE KAJBIČ -KANDIDAT SLS ZA ŽUPANA OBČINE
ZAGORJE OB SAVI
Volilna kampanja je tudi uradno pričela "svojo gonjo", katere rezultat bodo volitve 22. novembra in s tem novi župani in občinski sveti.
Na tiskovni konferenci 23. oktobra nam je svojega kandidata za župana občine Zagorje, program in listo kandidatov za občinski svet predstavila tudi SLS Zagorje. Županski kandidat SLS Zagorje
je Jože Kajbič, stanujoč v Ko-tredežu, zaposlen pa v Rudisu Trbovlje kot vodja komerciale. Povedal je, da se bo kot možni župan zavzemal predvsem za zmanjševanje blizu 1300 brezposelnih v Zagorju, za razvoj turizma, pomoč kmečkim družinam, izpolnjevanje nalog s področja šolstva, kulture in športa. Pozabil ne bo ne upokojencev, ne invalidov.
Za konec nam je še povedal, da bo njegovo delo in aktivnosti kot župana občine Zagorje ob Savi skupaj s sodelavci usmerjeno k cilju, da naj v vaseh, mestih in na obronkih hribov Zagorske doline prebivajo zadovoljni ljudje tudi po zaprtju rudnika!
Kot sem povedala v uvodu nam je SLS predstavila tudi svojo listo kandidatov za člane občinskega sveta. Lista ima zapolnjenih vseh 25 mest, njen nosilec pa je predsednik podružnice SLS Slavko Jel še var.
Pa se ustavimo še pri programu stranke. Zagorje ob Savi je po novi razdelitvi ena izmed največjih občin v Sloveniji in je zaznamovana kot "regija v industrijskem zatonu". Zato je tudi program stranke usmerjen k reševanju prevelike brezposelnosti, kmetovanju in drugim problemom, pred katerimi si vztrajno zatiskamo oči.
SLS ima izdelano jasno analizo stanja in na osnovi le-te začrtane jasne cilje. Vendar se v stranki zavedajo, da bomo pri saniranju teh problemov največ storili Zagorjeni sami, ker le tako lahko pričakujemo pomoč od države in po letu 2005, tudi od Evrope. Zato bo prva naloga, ki jo bo SLS stranka zahtevala v občinskem svetu izdelava strategije razvoja občine Zagorje ob Savi od leta 1999 do 2005, ko naj bi bila Slovenija sprejeta v EU. Dejali so še, da seje treba zavedati, da gradimo bodočnost za tiste, ki jih imamo najraje, to pa so naši otroci, vnuki in pravnuki,., in vsi tisti, ki se bodo jutri naselili v tej lepi zagorski dolini!
Petra Lipec
LDS V HRASTNIKU PODPIRA
DOSEDANJEGA ŽUPANA
Liberalna demokracija Slovenije - občinski odbor Hrastnik, ki mu predseduje Miran Jerič, poslanec v državnem zboru, je imela v ponedeljek, 2.novembra dopoldne tiskovno konferenco, na kateri so predstavili dve listi za svetnike v hrastniškem občinskem svetu, pojasnili, zakaj podpirajo kot kandidata za župana Leopolda Grošlja in predstavili svoj program.
Nosilec liste v Hrastniku je Miran Jerič, poslanec, na Dolu pa upokojeni pravnik Marko Orožen. Veliko pozornost za predstavitev svojih kandidatov v občinskem svetu so namenili temu, da so izbrali za svoje kandidate močne osebnosti. Lista vsebuje šest žensk, trinajst kanidatov opravlja vodstvene funkcije v svojem delovnem okolju, štirje so samostojni delavci, dva sta študenta in en upokojenec. Vsi so tudi izjemno aktivni v svojem delovnem okolju.
Za župana podpirajo Leopolda Grošlja, ker ocenjujejo, da lahko z njim izpeljejo nekatere projekte, ki sojih zastavili že v tem mandatnem obdobju. Zaupanje izvira seveda iz ocene o njegovem dosedanjem oziroma preteklem delu, ki temelji na konkretnih uspehih.
Fanči Moljk
OBNAVLJANJE STIKOV Z OBČINO SALLAUMINES
Že precej let je od tega, odkar sta se občini Trbovlje in Sallaumines v Franciji, pobratili. V tem francoskem mestecu je namreč bivalo (nekaj jih je še sedaj), večje število slovenskih izseljencev, predvsem rudarjev s svojimi družinami. Po osamosvojitvi Slovenije so se te vezi nekoliko zrahljale, sedaj pa se znova krepijo. V ta namen so predstavniki francoske občine povabili predstavnike občine Trbovlje, da jih obiščejo in znova okrepijo nekdanje medsebojne vezi. V ta namen sta se v času od 21. do 25.oktobra mudila v Sallauminesu župan občine Trbovlje, Janez Malovrh in tajnik, Vili Treven.
IL
5. LISTOPADA 1998
ŠTEVILO VOLILCEV V ZASAVJU
Republiška volilna komisija RS je pred kratkim objavila podatke o številu volilcev po posameznih občinah v Sloveniji, ki bodo imeli na lokalnih volitvah 22.novembra pravico voliti. Tako bo v Hrastniku volilo 8.377, v Litiji 14.531, v Radečah 3.790, V Trbovljah 14.793 in v Zagorju 13.462 volilcev. V celoti bo v Zasavju lahko volilo 54.953 volilcev, v vsej Sloveniji pa jih bo v 181 občinah in 11 mestnih občinah imelo pravico voliti 1.567.597.
IL
SMEŠNO V ŠKRIPCIH
Z gledališko predstavo Minister v škripcih, režiserja Dušana Mlakarja, v izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča Celje se je v četrtek, 22. oktobra v zagorskem delavskem domu pričela gledališka sezona 1998/99. Sledile bodo še štiri gledališke predstave, za katere direktor KC DD Zagorje, Nande Razboršek pravi, da so različnih žanrov, predvsem pa take, ki bodo zagorski publiki všeč in ki na lahkoten način pripovedujejo o večnih resnicah in drugih zgodah.
Z Ministrom v škripcih Raya Cooneya je SLG Celje začelo sklop zagorskih gledaliških predstav za abonma in izven. Po besedah izvajalcev gre za komedijo enega najodmevnejših komediografov in kije privabila zelo številčno publiko. Odločna glavna vloga v predstavi je bila tokrat pripisana Mariu Šelihu, ki je prepričljivo vabil v igrive spletke še preostale igralce: Bruna Baranoviča, Janeza Bermeža, Zvoneta Agreža, Evo Škofič-Maurer, Tino Gorenjak, Igoija Korošca, Draga Kastelica, Vanjo Slapar-Ljubutin in Majo Štromar, ki se, željni afer, "prelevijo" iz poštenjakov v odkrite lažnivce, iz nezainteresiranih v pohotneže ter iz zvestih mož in žena v varajoče soproge. Vsakdan si popestrijo s pretvarjanjem, toda bolj kot prikrivajo, več je situacij, ki jih razkri(nka)vajo. V komičnih vlogah so se igralci dobro znašli in kot so rekli, je vsega ravno prav - pretentavajo se ravno v pravih trenutkih in to tudi hitro pozabljajo. Skratka, noben "primež" jih ne preseneti in iz vsakih škripcev se izmažejo, kar je zasluga tako dobre igralske zasedbe kot dobro izbrane predstave.
RR.
PRAVUICE SE POTEPAJO
Po letu dni predaha so pravljice na potepu v Litiji ponovno oživele. S pravljičarko Zlato

T7,n.£

Babič so obiskale 17 središč krajevnih skupnosti, tako da so imeli domala vsi otroci litijske občine možnost pravljicam prisluhniti bliže svojemu domu.
Pred dvemi leti je projekt pravljice na potepu podpirala občina v okviru javnih del, letos pa tečejo v okviru kreiranih javnih del v povezavi z litijskim Uradom za delo.
Pravljice na potepu so v Matični knjižnici dr.Slavko Grum ocenili izredno pozitivno, saj jim je prisluhnilo okoli 400 otrok. Programje oblikovan tako, da v njem otroci dejavno sodelujejo, saj po pripovedi rišejo, pojejo, rešujejo uganke in celo plešejo.
V	novembru in decembru se bo cikel pravljic na potepu ponovil, glede na priljubljenost in uspešnost projekta pa v knjižnici upajo, da bo Urad za delo tudi v prihodnjem letu nadaljeval z javnimi deli na tem področju.
Andreja Štuhec
FOTOGRAFSKA RAZSTAVA V HRASTNIKU
Foto klub Hrastnik je povabil v goste članice Fotografskega društva Jesenice. Devet Jeseničank - Jana Božič, Justi Fink, Mojca Graj, Marija Malenšek, Marija Perat, Klementina Čebulj, Urška Stojan, Helena Mušič in Cvetka Lindič, se predstavlja s 26-imi barvnimi fotografijami. Ba razstavi prevladujejo jesenski motivi, na ogled pa je od 5.novembra do
4.decembra v Zdravstvenem domu Hrastnik.
Simon Janšek
BLAGOSLOVITEV TEMEUNEGA KAMNA
Trboveljska župnija organizira v nedeljo, 8.novembra ob 15.30 uri blagoslovitev temeljnega kamna zgradbe - nadomestnega objekta za pastoralno dejavnost. Ta je že v gradnji na Ulici 1 junija, v soseščini Zasavskega muzeja. To zgodovinsko bogoslužno dejavnost bo vodil mariborski škof dr.Franc Kramberger. Projekt na Marijin dom je izdelal arhitekt Marinko, dela pa izvaja SGP Zasavje Trbovlje.
IL.
137-LETNICA PIHALNEGA ORKESTRA SVEA
V	torek, 27. oktobra je predsednik Kulturnega društva pihalnega orkestra SVEA, mag. Miroslav Štrajhar sklical občni zbor društva, na katerem so podebatirali o tekočih problemih in začrtali program vnaprej. Občnega zbora se je udeležil tudi zagorski župan, Matjaž Švagan, ki je povedal, daje občina kar za trikrat povečala
sredstva za delovanje kulturnih skupin in pihalnemu orkestru SVEA zaželel še obilo uspehov.
Po besedah mag. Miroslava Štrajharja je bil občni zbor namenjen temu, da se člani društva seznanijo o tem, kaj bodo počeli in kaj še predlagajo, da bi vključili v prihodnje načrte. V poročilu o delovanju orkestra v času od aprila 1997 do oktobra 1998 so povedali, daje imel orkester v letu 1997 prek štirideset nastopov, ki pričajo, da jih zavoljo kvalitetnega in prijetnega igranja vabijo v goste tudi izven slovenskih meja. Z veseljem govorijo o gostovanju v Moskvi, precej eminentnih nastopov imajo tudi po Sloveniji, med katerimi so gostovanje na festivalu Lent v Mariboru pa festival v Ljubljani, že tradicionalno nastopajo v Planici, igrali so na otvoritvi svetovnega prvenstva v hokeju, uspešno so nastopali v Avstriji, kar je le delček obetavnih koncertov, s katerimi navdušujejo publiko in propagirajo uspešno zagorsko godbeno tradicijo. Pred kratkim so izdali novo zgoščenko FILM-POP-ROCK, publika pa je dobro sprejela tudi nov videospot pihalnega orkestra SVEA Zagorje. Seveda pa imajo dosti stroškov tudi z obnavljanjem in nabavljanjem inštrumentov ter oblek, kar jim omogoča podpora sponzorjev in glavnega pokrovitelja: SVEE Lesne industrije d.d. Zagorje.
Letos jih čaka še novoletni koncert v Zagorju, ki bo posvečen 25-letnici prihoda dirigenta, Edvarda Eberla v orkester. Dirigent Eberl je ob priliki povedal, da dobro delajo, se udeležujejo tekmovanj, predvsem pa skušajo aktualizirati koncerte. Pomembno pa je, da lahko orkester deluje povsem brez zadržkov.
RR.
SPOZNAVANJE KNJIŽNICE
Matično knjižnico dr.Slavko Grum iz Litije so na posebnem kulturnem dnevu sredi oktobra obiskali učenci Podružnice s prilagojenim programom, saj knjižnica pogosto pripravlja oglede za šole in vrtce in tako skuša vzgajati bralce in spodbujati bralno kulturo v občini.
Učenci Podružnice s prilagojenim programom so spoznali izposojo knjig, si ogledali postore ter se na koncu tudi vpisali v knjižnico. Starejši učenci so se naučili iskanja knjig s pomočjo računalnika, mlajši pa so prisluhnili pravljici.
Ob vsej množici knjig so se gotovo mnogi med njimi vprašali, kako knjiga nastane. To sta jim z veseljem razodela ustvarjalca pesnica, Joža Ocepek in pesnik Jože Sevljak.
Andreja Štuhec
Iv šivi: Vi |
5. LISTOPADA 1998
MAZDINA REKORDNA PRODAJA V SEPTEMBRU
V letošnjem septembru je Mazda na slovenskem trgu potrojila svojo prodajo glede na september lanskega leta in s tem dosegla rekordno prodajo v enem mesecu. 86 na novo registriranih avtomobilov pomeni 1,64 odstotni tržni delež. Pri lahkih gospodarskih vozilih je Mazda dosegla celo 2,44 odstotni tržni delež.
Nova mazda 323 je šele v septembru prišla v prodajne salone Mazdinih trgovcev, sedaj pa je ta model sprotno dobavljiv. 36 na novo registriranih avtomobilov v prvem mesecu prodaje kaže na zelo dober sprejem pri kupcih. 140 doslej prejetih naročil dokazuje, da se bodo izpolnila uvoznikova pričakovanja o nadaljnem ugodnem povpraševanju po tem modelu.
RM.
V LITIJI ODPRLI TRGOVINO "TUŠ"
Znani štajerski grosist in lastnik verige trgovin TUŠ je z novo trgovsko enoto v Litiji na Jerebovi 4, ena je že lep čas v Trbovljah, segel globoko v osrednjo Slovenijo. Njihova poslovna filozofija je, da v vsaki enoti predstavijo določene izdelke kot akcijske, sicer pa je paleta različna in prepuščena posameznim poslovodjem.
Tekst in foto: MM
NOVA ZAVAROVALNIŠKA POSLOVALNICA V ZAGORJU
Firma Primit d.o.o. iz Dunajske 58 v Ljubljani, katere direktor je Alojz Klaneček, je na Cesti zmage 3 (bivša stavba SIC-a) odprla svojo poslovalnico. Vodja poslovalnice v Zagorju je Pero Brkovič, poleg tega pa so še štirje pogodbeno zaposleni. Po besedah Pera Brkoviča bodo sčasoma postali redno zaposleni.
Strankam nudijo življensko rentno zavarovanje, rentno varčevanje z zelo visokimi obrestnimi merami, premoženjsko, avtomobilsko in kolektivno nezgodno zavarovanje. Strankam vedno prisluhnejo in najdejo skupni jezik.
Odprto imajo ob ponedeljkih, sredah in četrtkih od 10. do 12.ure, ob torkih od 10. do 12. in od J 6. do 19.ure, ob petkih pa od 16. do 19.ure.
Peter Motnikar Foto: MM
CAFFE ART - PUB V LITIJI V PRENOVLJENI PODOBI
Obiskovalci bodo takoj opazili večjo zračnost in s tem več prostora v lokalu. Pozorno oko bo opazilo na stenah nekaj novih del Jevničana Ivana Kisovca, sicer pa je pomembna pridobitev čisto nova soba in nekaj stojišč.
Tekst in foto: MM
V ZASAVSKI REGIJI VEČJI IZVOZ IN UVOZ
Gospodarska zbornica Slovenije je posredovala podatke o izvozni in uvozni dejavnosti zasavske regije s tujino za obdobje januar - avgust 1998. V tem obdobju smo skupaj izvozili za 59.941.000 USD (Hrastnik 25.955.000, Zagorje 25.441.000 in Trbovlje 8.545.000 USD). V primerjavi z istim obdobjem lani seje izvoz nekoliko povečal, saj je lani znašal 54.850.000 USD.
Kar se uvoza tiče, seje slednji v primerjavi z lanskim obdobjem (31.725.00 USD) ravno tako povečal, saj znaša 34.885.000 USD. Pri uvozu je najbolj dejavno Zagorje (12.419.000 USD), sledijo Trbovlje (12.334.000 USD), najman pa so uvozili v Hrastniku (10.122.000).
Sicer pa je delež regije v obdobju januar - avgust v izvozu Slovenije 1%, v uvozu pa 0,5%.
RM.
5. LISTOPADA 1998
^	r>-*»
J , I J . J I l r J . (>
ZVEZA ČASTNIKOV ZAGORJA NA OGLEDU 74.0KMB
Člani zagorske organizacije zveze častnikov so organizirali ogled "Kleščmanov", 74.oklepno-mehaniziranega bataljona v vojašnici Rudolfa Maistra v Mariboru. Predstavnik Slovenske vojske je predstavil zgodovino oklepnih vozil, prostore, kjer se usposabljajo vojaki na služenju vojaškega roka in nekaj sredstev, ki je plod znanja in razvoja slovenskih strokovnjakov. Potem so nam prikazali tudi usposabljanje vojakov s tankom. Tank zapeljejo na gibljivo ploščo, ki imitira razgiban teren, posadka tanka pa cilja na nasprotnikove gibljive cilje na maketi. S pomočjo računalnika ocenjujejo točnost zadetkov. Nekaj članov OZČS Zagorje se je potem tudi peljalo s tankom.
Z ekskurzijo so nadaljevali v okolici Ljutomera. Na tem območju so potekali boji za osamosvojitev Slovenije prav proti oklepnim vozilom. Takratne dogodke je slikovito orisal član tamkajšnje organizacije zveze častnikov, udeleženec teh dogodkov. Ekskurzijo so zaključili z degustacijo vin v vinotoču v Kogu.
Marino Brvar
Ogled preurejenega tanka T-55
FILMSKO GLEDALIŠČE V ZAGORJU
Šest let bo preteklo decembra, odkar so v KC DD Zagorje pričeli s filmskim gledališčem. Sprva enkrat, potlej že dvakrat mesečno so se ob 21. uri - vsakič čisto po svoje - filmali torkovi večeri. In zgleda, da se je obrestovalo, kajti obeležili so že stoto filmsko predstavo oziroma natačneje: 3. novembra se je s Campbellovim "Zorro maščevalec" odvrtelo že 105. filmsko gledališče.
V KC DD Zagorje pravijo, da se počasi daleč pride in da ne želijo "farbati" ljudi, marveč uvrščajo na program kvalitetne filme raznih žanrov. S tem namenom so naredili tudi krajšo statistiko zanimanja za filmsko gledališče. Podatki kažejo, da so z največjim pričakovanjem in najbolj množično štartali v kinodvorane leta 1995 in 1996. Največ obiskovalcev so poželi
naslednji filmi: Titanik, Zlato oko, Prvinski nagon, najmanj pa Plitvi grob, Nabrita družabnica, Stik. Filmsko gledališče je namenjeno ljubiteljem filmov, predvsem tudi tistim, ki zgodnejše večerne ure ne morejo zahajati v kino. Dejstvo pa je, da toliko "špic-filmov", ki bi zagotavljali polne kinodvorane, le ni na razpolago. Tako tudi filmsko gledališče kdaj pritegne zavoljo družabnosti ali radovednosti o filmu, kdaj drugič pa zavoljo privlačne vsebine ali igralcev. Najbolj pa privabijo filmi, za katere je nasploh dosti reklame.
K.
Litijski vodovod
BO MOGOČE VEČLETNI PROBLEM KONČNO REŠEN....
Litijski vodovod, ki danes oskrbuje s pitno vodo mesto Litija, Šmartno ter del zaselka Breg in
Tenetiše je po svojih 15-ih letih obratovanja v izredno slabem stanju. Prebivalci krajev in naselij, ki so priključeni na to omrežje, so zaradi tega (posebno v višje ležečih predelih in v višjih nadstropjih stanovanjskih blokov) velikokrat brez vode, kar pa še posebej občutijo v zadnjih nekaj letih.
Okvar, ki se od leta 1990 pojavljajo na primarnem vodu od zajetja v Gozdu Reka do vodohrama na Sitarjevcu, je eno leto več, drugo manj (v zadnjih dveh letih jih je bilo kar osem, nekaj pa je k temu pripomogel tudi potres), so posledica vgrajenih nekvalitetnih cevi, slabega strokovnega nadzora in nestrokovne izvedbe del. Sanacija samo ene poškodbe ali okvare in popravilo škode, nastale na premičninah ter nepremičninah z izlitjem vode znaša preko milijon SIT.
Komunalno stanovanjsko podjetje Litija, ko upravljalec tim. litjskega vodovoda, je že pristopilo k aktivnostim, da se problematika (s katero se posredno sooča 9 do 10 tisoč prebivalcev občine Litija) v določenem obdobju razreši. Zamenjati je potrebno celotni primarni vod od Gozda Reke do Sitarjevca v dolžini 12 km. Skupni stroški investicije so ocenjeni na 216 milijonov SIT, razdeljeno na štiri faze (štiri leta). Tako naj bi bila prva faza zamenjava cevi v naselju Sitarjevec in dalje proti Zavrstniku (predelu, kjer je največ okvar) v skupni dolžini 950 m izvedena še v letošnjem letu. Sredstva za dela
zagotavlja upravljalec iz naslednjih virov: 20 milijonov iz amortizacije, 19 milijonov namenskih sredstev in 1 milijon SIT prispevkov novih uporabnikov, skupaj 40 milijonov SIT. V naslednjih letih pa naj bi se zbralo: leta 1999 - 59 milj., 2000 -46 milj. in 2001 - 71 milj. SIT. Od tega naj bi Občina Litija iz proračuna prispevala 61 milj SIT.
Marjan Šušteršič
0LIMPI0NIK LEON ŠTUKELJ IN TRBOVELJSKI TEL0VADCI-0LIMPIJCI
Že nekaj časa beremo in slišimo domala vsak dan o Leonu Štuklju, telovadcu svetovnih razsežnosti, razne vesti, zgodbe, uspehih, kijih je dosegel v času svojega aktivnega udejstvovanja na gimnastičnem področju in še čim. Vse to je povezano z bližnjim praznovanjem njegove lOO.letnice, ki jo bo slavil 12.novembra letos. Veliko proslavo v počastitev njegovega jubileja pripravljajo v Novem mestu, pod naslovom "Ave Triumphator!". Novo mesto je namreč rojstni kraj najstarejšega živečega olimpijskega zmagovalca. To bo uradna državna predstavitev jubileja tega olimpionika, poleg tega bodo izšle štiri knjige o jubilantu, ki so jih napisali razni avtorji, po vsej verjetnosti pa bo o njem veliko govora tudi v vseh slovenskih in tujih medijih. Ob tej priložnosti se lahko spomnimo njegovega sodelovanja pred dvema letoma na 26. poletnih olimpijskih igrah moderne dobe v Atlanti v ZDA. Takrat je ves svet občudoval našega
cvl; ^
najodličnejšega vzornika - gosta na olirnpiadi. Bilje gost predsednika mednarodnega olimpijskega komiteja Juana Antonia Samarancha. Posebej toplo pa gaje pozdravil tudi ameriški predsednik Bill Clinton z dvignjeno roko.
Z Leonom Štukljem pa so povezani tudi trboveljski telovadci pretekle dobe, dva od njih sta bila z njim tudi udeleženca olimpijskih iger. To sta bila Slavko Hlastan in Miro Forte. Hlastan leta 1924 v Parizu, Forte pa leta 1936 v Berlinu. Pred nedavnim sem se pozanimal pri jubilantu Leonu Štuklju, če se kaj spominja trboveljskih telovadcev - olimpijcev, ko so skupaj telovadili in tekmovali na raznih prvenstvih. V daljšem pismu mi je sporočil vrsto zelo zanimivih podatkov tudi o druženju s trboveljskimi telovadci. Z njimi je bil prav iskren prijatelj. Žal mi je še sedaj, da ni mogel nikoli zvedeti, kakšna usoda je doletela prijatelja Mira Forteja. Z njim sta se srečevala na skupnih vajah v Ljubljani za tekmovanja v letih 1931 in 1936, pa tudi pri Štukljevih doma v Mariboru. K njemu je Forte večkrat prihajal v goste na Štukljevo vabilo in pri njih je ostal v gosteh tudi po teden dni. Pravi, daje bil Miro zelo simpatičnega vedenja, zato sta ga imela z ženo res rada in še danes nista pozabila njegove navzočnosti pri njih doma. Bil pa je tudi priljubljen, tako kot Slavko Hlastan, pri vseh telovadcih, s katerimi so se pripravljali na razna tekmovanja. Mira Forteja je Leon Štukelj spoznal v času študija v Pragi na Visoki šoli za zavarovalništvo, kar je kasneje opustil in se za stalno preselil iz Trbovelj oziroma Prage v Ljubljano. Forteja je še med okupacijo v Ljubljani srečal na ulici. Prestrašeno je Štuklju pripovedoval, da ga iščejo Italijani in da se mora skrivati. Leon Štukelj je med vojno živel izven Ljubljane, Forte pa je živel v Ljubljani, zato sta se redkeje videvala.
Za Slavka Hlastana je vedel, da je poročen z Mirovo sestro, druga sestra pa je bila poročena z Mirkom Bizjakom, tudi uveljavjenim telovadcem in priznanim mednarodnim sodnikom na telovadnih prvenstvih doma in po svetu. Štukljeva žena Lidija je leta 1941 prenočila s 3-letno hčerko
Lidijo (ta je sedaj stara okoli 62 let) pri Bizjakovih. Iz Maribora se je namreč morala umakniti pred nemškimi okupatorji, ko so začeli zapirati križem kražem, kar je bilo pomembnih Slovencev. Po posredovanju Mira Forteja je žena Lidija s hčerko, z najetim vodnikom prebegnila čez nemško-italijansko mejo nekje na Dolenjskem. Srečno sta prispeli v Šentvid pri Stični. On ju je vodil preko hribov, nosil kovček, žena Lidija pa je imela na skrbi hčerko. Leon Štukelj se spominja po ženinem pripovedovanju, da so ju Bizjakovi vTrbovljah sprejeli z vso gostoljubnostjo in tega še danes ne moreta pozabiti. Leon Štukelj je bil namreč v začetku 11.svetovne vojne mobiliziran v jugoslovansko vojsko. Po razsulu te vojske se je preko Novega mesta, kjer je živela njegova mama, vrnil v Ljubljano. Tam je tudi izvedel, da Nemci v Mariboru zapirajo Slovence, zato ni potoval naprej v Maribor, temveč je pričel iskati zveze z ženo po svojih znancih in prijateljih. Tu mu je pomagal Miro Forte s svojimi zvezami v Trbovljah. Končno so se vsi trije - Leon, žena Lidija in hčerka Lidija v Šentvidu pri Stični našli skupaj in nato odšli skupaj v Novo mesto k Leonovi mami. S Slavkom Hlastanom sta se spoznala pri skupni vadbi leta 1922 v Ljubljani. Omeniti je treba, da so vsi trije (Štukelj, Forte in Hlastan) telovadili pri tedanjem Sokolu, deloma v Ljubljani, deloma pa v Mariboru in Trbovljah. Štukelj pravi, pa je Halstan vse svoje vrstnike-telovadce osvojil v celoti s svojim "milim podajanjem".
Osvojil je srca vseh telovadcev. Tako kot je bil Miro, tako je bil šegav tudi Slavko. Vedno tudi vljuden in domiselen. Tako je Leon Štukelj v obeh trboveljskih telovadcih spoznal tisto vrlino, ki jo ima sam rad v človeku, kajti bahavost in prevelika glasnost sta ga vedno odvračali. S Hlastanom sta se zadnjič srečala v Trbovljah, ko ga je tja pritegnil po zadnji vojni, zdaj že pokojni Božo Podkrajšek, znani humorist in organizator. Takrat je Podkrajšek v Trbovljah moderiral neko prireditev. Štukelj je zvedel, daje S.Hlastan v bolnišnici v Trbovljah in sta ga šla s Podkrajškom obiskat. Hlastanje bil kljub bolezni in ležanju še vedno živahen. Umrl je dosti kasneje.
Leon Štukelj se dorbo spominja tudi Mirka Bizjaka, vendar bolj mimogrede. Žal mu je, da so vsi ti dobri in simpatični trboveljski telovadci tako kmalu odšli iz vrst živih. Rad jih je imel in sejih pogosto spomonja.
Tudi ta del življenja je Leona Štuklja je bil nadvse pomemben, zato menim, da je prav, da ob njegovem jubileju to spominjanje tudi javno objavimo. Leonu Štuklju želimo tudi z naše strani ob njegovem visokem jubileju vse lepo in dobro!
Tine Lenarčič
ANSAMBLA ZASAVCI VESELA DRUŠČINA
Kadar vabi Ansambel ZASAVCI, potem to pomeni glasno in veselo družbo, za katero je noč prekratka in zabava neumorna. Toda deset gostov 9 humoristi, plesalcema iz Plesnega
centra Zasavje ter moderatorjem, Slavkom Podbojem, je bilo dovolj, da je v petek, 23. oktobra od 19.30 ure dalje v športni hali Zagorje vrvelo od vzdušja, ki ga je sestavljalo približno tisoč petsto ljudi in kot so zatrdili organizatorji, bi bilo publike vsaj še enkrat toliko, če se le ne bi preveč drenjali. Zato so pač najbolj profitirali tisti, ki so še pravi čas nabavili vstopnice.
Deset	gostov oziroma
ansamblov, ki so se pridružili nastopanju ob 30-letnici delovanja ansambla ZASAVCI pa so: Pihalni orkester	SVEA	Zagorje,
Ansambel Lojzeta Slaka, Igor in Zlati zvoki, Alpski kvintet, Natalija Verboten, Ansambel HENČEK, Ansambel INTERVAL, Vesele Štajerke, Orlek in Bluegrass Hopers. V vmesnih točkah je z lastnimi skladbami nastopil Ansambel ZASAVCI, ki je publiko razveseljeval pozno v noč, obenem pa bil deležen številnih čestitk, pohval, daril, spodbudnih besed, na trenutke celo ganljivih prijaznosti.
Na sporedu pa je bilo obilo narodno-zabavne in zabavne glasbe, ki je pritegnila in orazpoložila publiko. Humoristi so si pač sposodili razne prilike, da so nasmejali, poleg glasbenih gostov pa se je prireditve udeležila tudi Irma Rauh, glavna in odgovorna urednica narodno-zabavne glasbe na Radiu Ljubljana. Priložnostno pa je tudi Lojze Slak, čigar ansambel bo prihodnje leto praznoval 35-letnico delovanja, povedal, da so z Ansamblom ZASAVCI že precej časa prijatelji. Poudaril pa je, da je v slovenski narodno-zabavni glasbi vztrajal ne glede na splošno naklonjenost. "Če bi mi pred 35-leti dejali, da je slovenska narodno-zabavna glasba v zatonu, bi verjel, danes pa ne," je povedal Lojze Slak in še dodal, da so v vrhu slovenske narodnozabavne glasbe zato, ker imajo to glasbo radi in tudi zavoljo poslušalcev ter da zmeraj delajo spontano. Jubilejni koncert Ansambla ZASAVCI, katerih nova zgoščenka Teh trideset let že žanje zanimanje, je tako izzvenel tudi kot korak k družabnosti, za kar so pokazali izjemen interes ter skupno nazdravili glasbenim dosežkom.
RR.
5. LISTOPADA 1998
j. (I j j fj 4. ur? f?

AlJ r:.". ' : ;
Pri izgradnji centralne napeljave za družino Alešovec so pomagali:
Elektroprom (ves potrebni material); 1TPP Ribnica, Opekarna 45, Ribnica (peč Rok); Galkoplast Šraj, Pelechova 90, Radomlje (radiatorji Veha); Tapro, Celovška 280, Ljubljana (kombinirani bojler); CIP MTO, Cesta Otona Zupančiča 23b, Zagorje (podloga v garaži); KS Mlinše, Mlinše 12, Izlake (kurilno olje); Albin Kač, Matke 7, Prebold (dimnik -rostfrei); EVI (garažna vrata); Alojz Sotenšek - Splošno ključavničarstvo in kleparstvo, Zavine 19, Kisovec (strešni žlebovi, montaža + obrobe).
Posebna zahvala gre delavcem Elektroproma in sicer Alojzu Prvinšku, Borutu Zupančiču in Branku Jauševcu, ki so svoje delo pri Alešovčevih opravili brezplačno.
ETI Elektroelement oziroma njihova ekipa pod "dirigentsko palico" Iva Klančišarja bo svoje delo (fasada in druga obrobna dela) predvidoma končala ta teden. Poleg delavcev ETI-ja pri delih pomagajo še trije Antoni pod vodstvom Antona Lavrača.
Oglasila seje tudi Nova Ljubljanska banka. Banka Zasavje d.d. Trbovlje, ki je družini Alešovec nakazala denarno pomoč v višini 50.000,00 SIT. Pred zaključkom redakcije smo tudi izvedeli, da bodo imeli Alešovčevi
Potem, ko so Elektropromovci končali izgradnjo centralne kurjavem,- so jih zamenjali delavci ETI-ja.
Delali so, da se je železje krivilo...
pred iztekom novembra toplotno in hidro izolirano tudi garažo, Elektroprom oz. Janez Vidmar pa bo tudi poskrbel tudi za strešne žlebove.
Tekst in foto: Peter Motnikar
Ekipa delavcev Elektroproma
16.EX TEMPORE TRBOVLJE '98 JE MIMO
V petek, Ib.oktobraob IS.uri so v Likovni galeriji Trbovlje v Delavskem domu odprli skupinsko razstavo del, ki jih je ustvarilo 37 likovnikov - udeležencev 16.slikarskega oz. likovnega Ex temporaTrbovlje '98 v organizaciji Društva revirskih likovnikov Relik Trbovlje. Na ogled je bilo postavljenih skupno 57 del v raznih slikarskih tehnikah. Izbor del sta opravila dr.Cene Avguštin in prof. Aleš Gulič. Otvoritev je vodil Staš Butkovec, kije prebral uvodna razmišljanja prof.A.Guliča o likovni umetnosti. Njegova razmišljanja je dopolnil še predsednik Relika Drago Nučič z raznimi podatki. V programu je
sodelovala Vokalno instrumentalna skupina - VIS Društva upokojencev Trbovlje s krajšim koncertom del iz njihovega programa. Predstavnik območnega odbora Sklada ljubiteljskih kulturnih dejavnosti Trbovlje, Ladislav Žgajnar, je podelil tri denarne nagrade trem slikarjem za najbolje ocenjena dela. Prvo nagrado je prejel Jure Godec, drugo Nada Debelič in tretjo Franc Rant. Podeljenih je bilo tudi več pisnih priznanj. Relik je za to priložnost izdal zloženko. Udeležba na otvoritvi je bila zelo dobra. Razstavljena dela si je boli možno ogledati do 26.oktobra. Tematika letošnjega delovnega srečanja slikarjev na Ex tempore Trbovlje '98, je bila naravna in kulturna dediščina Zasavja. Vsi
udeleženci srečanja so prejeli spominsko darilo.
IL
IRENA ZURftNIČ V LITIJI
Do konca novembra si lahko v Matični knjižnici v Litiji ogledate razstavo grafik profesorice likovne pedagogike Irene Zupanič. Razstvo so odprli 28.oktobra v okviru prireditve Naše srečanje in tam likovnico tudi predstavili.
Umetnica prihaja iz Koroške, vendar jo tudi litijski ljubitelji umetnosti že dobro poznajo - ne le kot likovnico, ampak tudi kot pesnico, ki seje pridružila skupini litijske knjižnice pri ustvarjanju literarne revije Besedne sence.
Izbrane grafike v litijski knjižnici so prerez umetničinega ustvarjanja od leta 1993 do 1998.
Poznavalci menijo, da se umetnica rada igra in preizkuša različne možnosti, ki jih dajejo različne grafične tehnike. Irena Zupanič je za litijsko razstavo izbrala predvsem lesorez in sicer ji je najbolj pri srcu japonski, za katerega jo je navdušil profesor Golja iz Maribora, kjer je med drugim tudi študirala.
Irena Zupanič je izredno ustvarjalna in plodovita umetnica, kije doslej razstavljala samostojno in skupinsko, sodelovala pa je tudi pri postavitvah razstav svojih umetniških kolegov. Meni, da je svet lahko lep in preprost in takšnega včasih tudi izraža v svojih delih, včasih pa strašljiv in poln tesnobe in to tesnobo je včasih moč najti tudi v njenih delih.
Andreja Štuhec

V KEKČEVI DEŽELI
Otroci od 3-10 let lahko v organizirani skupini (brez staršev) že sedem let obiskujejo Kekčevo deželo. V začetku so prihajali le gorenjski in ljubljanski otroci, zadnja leta pa tudi iz drugih koncev Slovenije.
"Hrastniški malošolarji obiskujejo Kekčevo deželo že tretje leto in veseli smo, da je otrokom všeč. Sprašujejo, če
Vzgojiteljice Stanka, Maja, Hinka, Dragi, Mihela in Valtraut so imele polne roke dela z nadebudnimi Kekci... Hinka jim namreč vsako leto sešije Kekčev klobuk, ki ga nosijo že v avtobusu. Treba je bilo posušiti solzice deklici, ki se je prvič podala na pot brez mamice, treba je bilo ustaviti avtobus za lulanje. pa malico... No, s Kekčevo
Kekci s Kekcem
bodo lahko šli zraven tudi potem, ko bodo že hodili v šolo... Tako se vživijo v ta pravljični svet, da kar nekaj dni zaposluje njihovo domišljijo...", pravi Slavi Paulič, ravnateljica vrtcev.
Tudi letos so se odpravili v dveh zaporednih dneh. Priključili smo se jim v ponedeljek, ko so se odpeljali s Stojanovim avtobusom, ki že kar sam pozna to pot. Otroci so bili iz enot Sonček iz Hrastnika in Lučka z Dola. Dolinca in Čenča pa sta odpotovali naslednji dan.
pesmijo vse hitro mine in že nas na parkirišču v Kranjski Gori razdelijo v štiri terenska' vozila. Šoferji so po gorenjsko zgovorni in kar takoj povedo, da tršice ne smejo klepetati, ker se bodo pogovarjale le z otroki. Na cesti proti Vršiču jih opozori šofer Dušan v našem džipu na zeleno modro rečico PIŠNICO. Otroci izjavijo, da je zelo lepa in čista.
"Veste kdaj pa je umazana? Tisti dan v letu, ko si Bedanec umiva noge..." Otroci samoumevno pripomnijo, da se
umivajo najmanj trikrat dnevno.
Ko smo že blizu Kekčeve dežele, moramo vsi skloniti glave, da nas ne bi slučajno opazil Bedanec, ki se potika tod okoli. Šofer spretno krmari vozilo po makadamski cesti in otroci kmalu spet lahko dvignejo glave. Izstopimo, kajti do Kekčeve koče je še kakšen kilometer gozdne poti. Prepoznavajo mah, opazujejo listje jesenskih barv. Nenadoma se odpre livada s pastirsko kočo ob vznožju Prisanka.
Megle se dvigujejo nad Špikom in Škrlatico in naznanjajo lep dan. Kekca ni na obzorju. Že še v koči? In že ga kličemo: Keekec! Keeeekeeeec! Zaslišimo vrisk in nasmejan obraz stopi s pastirsko palico proti otrokom. Obkolijo ga in Kekec pove, da je vesel njihovega prihoda. Začne s
pridne in niso preveč govorile... Ravno se začnemo poslavljati, ko zunaj močno zaropota. Seveda, Bedanec lomasti okrog in misli, da se bomo prestrašili. Pa ga prestrašijo otroci, ker začno skovikati. Sove pa se Bedanec boji, kot vemo. Tako gremo brez bojazni pred kočo in s teto Pehto ter Kekcem napravimo še nekaj posnetkov. Lepe vtise bo ponesla s seboj tudi Majina kamera.
Tudi ko se vračamo iz Kekčeve dežele, za vsak slučaj sklonimo glave, ker se Bedanec najraje potika na meji. Vendar šofer Dušan zagotavlja: "Zapomnite si; Bedanec živi samo v Kekčevi deželi. In kadar vas doma strašijo z njim, jim nikar ne verjemite. Nič vam ne bo naredil, ker živi samo tukaj..."
Teta Pehta je zelo prijazna
pripovedjo o svojih dogodivščinah, tudi o tem, kako je Bedancu uteku, ko je pr njemu sužu. Tako je teku, daje krpo tleh zgmu. Pri šla j e tudi teta Pehta, ki je nosila v košari posušene rožce za čaj in Kekec svetuje, naj še njo kaj pobarajo. Teta Pehta se je pohvalila s svojimi zdravilnimi kapljicami, ki so pozdravile Mojčine oči. Pokaže pečino, kjer živi in od koder je vrgla Kekcu stekleničko... No, Mojce trenutno ni, je pa spekva domač kruh za naše otroke. Zato jih Kekec povabi v kočo in ponudi zraven tudi domače kislo mleko. Še žal je lahko tistim otrokom, ki ga niso hoteli poskusiti. Tršice dobijo v šilčku še nekaj domačega, ker so bile še kar
Ko sem naslednji dan poklicala na Julijano, turistično agencijo, ki sprejema naročila za srečanje s priljubljenimi osebami iz Vandotovih zgodb o Kekcu, se mi je oglasila gospa Darja. Med drugim sem jo "pobarala" tudi to, če so Kekec, Pehta... pri njih stalno zaposleni... "Ne," je rekla, "Pravi so... No vidite, zdaj veste, zakaj ne dovolimo spremstva staršev. Ker bi marsikaj pokvarili s svojimi (ni rekla neumnimi) vprašanji..."
Doživetja pravljičnega sveta in otroške igre v marsičem pripomorejo, da zrastejo otroci v ustvarjalne ljudi, duševno zdrave in dovzetne za lepoto, ki nas obdaja.
Fanči Moljk
5. LISTOPADA 1998
P. Tt l^PuP
ANKETA
po^Rrimo karbid ote m žapriRE ?
Predstavitve kandidatk za županje in kandidatov za župane so v polnem teku. Seveda pa nas vse zanima, koliko potencialnih volilcev pozna kandidatke in kandidate.
Stopili smo na ulico in vprašali, druga ekipa pa je vneto sukala telefon in naključno izbrane naročnike anketirala.
Tekst in foto: Almo Mujič
Lidija Šuštar, brezposelna konfekcionarka iz Hrastnika: "Ne poznam kandidate za župana, niti ne vem, koliko jih je. Menim pa, da bi bilo dobro, če bi naš sedanji župan tudi ostal, ker je veliko naredil za našo občino."
Andrej Vrbnik, upokojenec iz Hrastnika: "Vem samo, da bo Grošelj kandidiral naprej - do zdaj je bil v redu, za ostalo pa še ne vem."
Vinko Podlogar, grafični teh-nik-obrtnik iz Radeč: "Slišal sem za kandidata iz govoric, drugače pa še ni nobene propagande, da bi bili zdaj o tem že obveščeni, razen uradne kampanje. Drugače pa nisem strankarsko opredeljen."
Silvo Zupan, vodja strojev v Steklarni Hrastnik, iz Trbovelj: "Nisem seznanjen kandidati, ki bodo kandidirali, vem pa, da nisem bil zadovoljen z županom, kije bil do sedaj. Če samo pogledamo zagorskega župana..."
Telefonska anketa z dne Sl.oktobra 1998, št.anketirancev: 100, področje: Litija, Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Radeče, vir: ZASAVC
1.	Ali poznate kandidate za župana oz. županjo v vaši občini?
RADEČE
HRASTNIK
TRBOVLJE
2.	Naštejtejih!
RADEČE
Največkrat omenjen kandidat: Janez Zahrastnik (60% tistih, ki so na vprašanje št. 1 odgovorili z DA).
HRASTNIK
Največkrat omenjen kandidat: Leopold Grošelj (100% tistih, ki so na vprašanje št.l odgovorili z DA).
Kot zanimivost naj dodamo, da so Hrastničani poznali le enega kandidata, saj nihče ni vedel, daje drugi kandidat Igor Pavelšek.
TRBOVLJE
Največkrat omenjen kandidat: Ladislav Žgajnar (64.7% tistih, ki so na vprašanje št.l odgovorili z DA).
ZAGORJE
Največkrat omenjen kandidat: Matjaž Švagan (94.1% tistih, ki so na vprašanje št.l odgovorili z DA).
LITIJA
Največkrat omenjen kandidat: Mirko Kaplja (100% tistih, ki so na vprašanje št.l odgovorili z DA).
Anketirala: Tina Škarja in Igor Zibelnik
Marta Hrušovar
tisoč ix bs sačis vaim:i;vax.ia
Beseda varčevanja je skoraj za vse nas tesno povezana z besedo denar. Če razmišljam malo dlje, se spomnim tudi varčevanja drugih dobrin, predvsem materialnih. Ampak, varčuje se lahko še vse kaj drugega kot so luč in voda.
Kako zelo lepo bi bilo, ko bi ljudje bolj varčevali s slabo voljo in je ne bi trosili povsod, kamor se prikažejo. Ko ne bi stresali svoje nezadovoljstvo okrog sebe in z mrkimi pogledi prestrašili vsakogar, ki bi se jim drznil stopiti pred oči. Povešeni kotički ustnic že od daleč opozarjajo na nevarnost in gorje mu, kdor bi hotel s prijaznim nasmehom in lepo besedo obrniti te kotičke navzgor. Grobo zavrnjen bi lahko le nemo strmel za odhajajočo nevihtno burjo (beri: furijo). Le zakaj tako zelo varčujemo s prijaznostjo?
Že zjutraj, ko še vsa krmežljava stopim v dvigalo, me prijazen "dobro jutro" spravi v dobro razpoloženje in ne morem si kaj, da se ne bi nasmehnila v nov dan. Ta prvi jutranji nasmeh je vodilo v prihajajoči dan. Sklenem, da ne bom varčevala s prijaznimi besedami in nasmehi in še nikoli se nisem zaradi tega slabo počutila. Odzivi ljudi, kijih srečujem, so različni. Nekateri sploh ne znajo varčevati s svojo slabo voljo in bi jo radi tudi dobro mero stresli okoli sebe. Takim radodarnežem se raje na daleč izognem, če je le mogoče.
Tudi ko smo žalostni in zaskrbljeni, je naš odnos do okolice, do ljudi
okrog sebe, s katerimi preživljamo dan, še vedno lahko prijazen in prepričana sem, da bomo lahko našli poslušalca, ki nas bo pripravljen poslušati. Saj v takih trenutkih je najbolj važno, da nam nekdo prisluhne, da lahko "izlijemo dušo" in že nam je lažje.
Nasprotno pa namrščen in neprijazen obraz in jeze, odrezav glas že na daleč odganja vse okrog sebe in na tak način bodo vsi morebitni "poslušalci" naredili velik ovinek okrog nas in pobegnili.
Kadar pa neizogibno pademo v oblak slabe volje, ki ji jaz lepo rečem negativna energija, potem se potrudimo in ji ne dovolimo, da bi prodrla v nas in nam pokvarila naše razpoloženje. Ne bo ji uspelo, če ji mi sami tega ne bomo dopustili. Kako? S svojo pozitivno naravnanostjo do vsega kar se nam dogaja in nas obdaja. Ni lahko in ni vedno uspešno, ampak -vaja dela mojstra.
Prišlo mi je na misel, kako bi bilo lepo, ko bi se na dan varčevanja spomnili tudi na varčevanje z besedami, ki žalostijo, užalijo, prizadenejo, razočarajo, in s katerimi delimo "nizko udarce". Trdno sem prepričana, da se ta vrsta varčevanja mnogo bolje obrestuje kot vsaka druga.
Nenazadnje bi prihranili pri izdatkih za kozmetiko, kajti gube in gubice na obrazu, kijih pustijo pustijo prijazni nasmehi, ne kvarijo lepote in jih ni potrebno skrivati.
Na obrazu se odraža naša notranja lepota, zato ne varčujmo z njo! Občutijo in vidijo naj jo vsi okrog nas - naši dragi in tudi malo manj dragi sopotniki našega vsakdana.
OBISK "RDEČEGA11 MINISTRA V TRBOVLJAH
V ponedeljek, 2.11.1998, je bil gost trboveljskega LDS minister za delo in socialo Tone Rop.
Sam pravi, da nima nič proti vzdevku, daje rdeč minister in glede na to, daje minister za delo in socialo, mora biti rdeč minister. Iz zgodovinskih tradicij izhaja, da je tudi barva Trbovelj rdeča, kalila pa se je v starih rudarskih naseljih, ki jih je minister na svojo željo popoldan obiskal in se pogovarjal s stanovalci. Tam so problemi ljudi najhujši, vendar pravi, da bi se dalo še marsikaj urediti z javnimi deli.
Obisk se je nadaljeval v Delavskem domu, kjer je bil zbranim Trboveljčanom pripravljen odgovarjati na vprašanja. Pred tem je kratko orisal vladni program za zmanjševanje brezposelnosti z iskanjem in zagotavljanjem možnosti za odpiranje novih delovnih mest. To so programi za izobraževanje za mlade, javna dela za vključevanje starejših brezposelnih, spodbujanje in stimuliranje delodajalcev za odpiranje novih delovnih mest, program prestrukturiranja podjetij in program za zaposlovanje starejših brezposelnih delavcev (40 - 50 let), po katerih ni povpraševanja iz. kreiranje novih delovnih mest na področju socialnega varstva. Po njegovem je treba spremeniti miselnost ljudi, lokalnih skupnosti in državnih institucij, kajti s problemi seje treba spoprijeti in jih reševati.
Vprašanja razpravljalcev so se nanašala na socialne probleme, ki jih prinaša brezposelnost in pa ne premajhne pristojnosti občinskega urada za delo in občinske obrtne zbornice, oziroma prevelika odvisnost od Ljubljane, glede na specifičnost Zasavja.
Mimo izgradnje TE-TO 3 ni šlo. Minister verjame v gradnjo. V ta projekt se mora vključiti čim več podjetij, da se zagotovi več dela za ljudi. V "črn scenarij" ne verjame, če pa do tega pride, bo potrebno pripraviti alternativni program. Ta pa je bistveno težji in ne bo stal nič
manj, potrebno bo verjetno več sredstev, kot za izgradnjo, rezultat pa bo bistveno bolj negotov.
Marta Hrušovar
5. LISTOPADA 1998
jr J	r — j- „
j.j j, u	j. \* r| ij.
SVETILO DOLOČA OKOLJE

Sedanji SIJAJ d.d. Hrastnik je bil leta 1952 elektrotehnična delavnica in ob koncu petdesetih let pričel z najbolj enostavno galvanizacijo, katere produkt so bile lučke, tako da proizvodnja svetil obstoji nekako štiri desetletja. Marjan Pergar, ki je petnajsto leto generalni direktor, je najprej delal kot projektant v TKI Hrastnik, potem pa gaje zamikala razsvetljavna dejavnost. Predno je nastopil službo generalnega direktorja, je štiri leta v SIJAJ-u Hrastnik opravljal delo tehničnega direktorja. O svojem odnosu do dela pravi, da je pazljiv in do poslovnih partnerjev korekten. Ker so na slovenskem trgu dovolj znani, se trudijo postati poznani tudi v tujini, zato se udeležujejo raznih sejmov. Kot gospodarstvenika ga odlikuje, da se znajde tudi v nepričakovanih tržnih razmerah. Je tudi svetnik v hrastniškem občinskem svetu in ljubitelj kulture, športa, planin. Njemu zelo ljub pregovor pa je, da cagav fant še nikol' ni pri fejst punci spal.
So devetdeseta leta izziv za gospodarstvenike?
Za gospodarstvenike je sleherno obdobje izziv. Gospodarstvenika ponavadi primerjam z alpinistom, kajti bolj kot je stena strma in nevarna, večji je izziv, da jo preplezaš. Rak rana tega trenutka je, da so razmere v gospodarstvu zelo nedefinirane, in se je težko lotevati načrtovanja. Gospodarstvenik pa rabi vizijo za naprej in to vsaj za dve ali tri leta.
Kaj je za hrastniški SIJAJ pomenil razpad jugoslovanskega trga in uveljavljanje na evropskem tržišču?
Hrastniški SIJAJ je bil tipično jugoslovansko grajena firma, ki je imel v najboljših letih, to je v osemdesetih letih, prek štiristo zaposlenih. Z razpadom Jugoslavije smo ostali s 30% trgom. Za povrh pa smo še pretežno izvažali v Rusijo, a je šla tudi Sovjetska zveza v franže. Preostalo nam je torej 15% izvoza v Nemčijo, tako da smo zatem reducirali tudi število zaposlenih in večinoma z upokojevanjem dosegli število sedanjih zaposlenih, ki je 125. In za boljše rezultate moramo dosegati boljšo produktivnost in s tem tudi večjo prodajo v tujino. Pri tem pa nas dostikrat v nesigurnosti drži nedefinirana politika države do tolarja. Povsem za lastno zadoščenje vodim evidenco vsakomesečne razlike v rasti tolarja do marke in rast inflacije. In recimo leta 1997 je bila ta razlika 9%, kakor bo tudi letos. Toda ne glede na konstantno rast stroškov pa za izvoz ne dobimo več kot prej. Z izvažanjem surovin sicer skušamo ustvariti dobiček, ampak, kaj ko smo naprimer v letošnjem letu v tujini prodali za 60%, na domačem trgu pa 40% izdelkov. Boljše bi bilo,
ko bi izvozili vsaj za 80%. Za primer naj povem, da dosti poslujemo z neko hrvaško firmo, vendarle je hrvaško gospodarstvo trenutno v krizi in naša reakcija na izgubo trga je pač takšna, da smo vendarle še naprej optimisti in kljub težavam na trgih upamo, da se bodo stvari uredile. Zato je izziv za gospodarstvenike sedaj še večji.
Ali je v vsakem poslu malce tveganja?
Vsekakor, čeprav odločitev ni zmeraj lahka. Z nemškimi in italijanskimi trgi recimo imenitno sodelujemo. Poleg trženja so pomembni tudi medsebojni odnosi. Hrvaški trg je recimo značilen po veliki ponudbi in majhni kupni moči, toda dobri medčloveški odnosi marsikaj odtehtajo.
Kako se soočate s konkurenco?
Spremljamo evropske trende vrhunske mode, SIJAJ pa vesčas nastopa z lastno kvaliteto. Pridobili smo ISO 2001 in za kakovostjo vedno stremimo. Imamo dve vrsti programa in sicer svetila ter kovinsko galanterijo. V vsem pa ne zanemarjamo odnosa do kupcev, katerim dajemo šestmesečno garancijo naših izdelkov. Trudimo se biti kvalitetni, prijazni in uslužni proizvajalci.
Že nekaj časa se govori o novem načinu vodenja - kako se tega lotevate?
Svojčas sem dobil vzdevek, da sem žametni direktor, da torej palica ali bič zagotovo ne spodbudi človeka k boljšemu delu. S prepirom dosežeš zelo malo. Zato je vprašanje motivacije, spodbude zmeraj zanimivo. Za SIJAJ je značilno, da smo med seboj solidarni. Kljub zmeraj nizkemu osebnemu dohodku,
so zaposleni zelo vzajemni pri ustvarjanu za dobrobit tovarne. Pravijo pa, saj je plača majhna, ampak da vendarle je in tega se skušamo držati. Zaposleni pa dobro poznajo proces dela in po najboljših možnostih poskrbim tudi za motiviranost.
Ali spodbujate inovativno delo?
Tako je, inovativnosti sem zmeraj vesel. Svetilo je zanimivo zaradi tega, ker ga lahko z razmeroma nizkimi stroški izoblikuješ. Orodja in stroji niso pretirano zahtevni, pa vendar svetilo videvaš na vsakem koraku. Svetloba je del življenja in svetilo je v prostoru zelo pomembno, kajti še tako lepo pohištvo ali še tako lepo okolje ob slabi osvetljavi ne pomeni nič. Tako da ravno zaradi te nujnosti svetila iščemo neke nove inovativne ideje in nove pristope bodisi k delu bodisi k oblikovanju.
Direktorji ste verjetno mnogo po raznih sestankih, poslovnih srečanjih; potemtakem ste težko dosegljivi v pisarni ali po telefonu?
Ja, mnogokrat. Včasih v tednu dni prevozim 3000 km za nekaj poslovnih razgovorov v tujini. Ampak brez tega ne gre.
Se vam je že kdaj zgodilo, da ste pozabili na sestanek?
Haha, tudi seje že zgodilo. Kljub temu, da imam notes, kamor si beležim sestanke.
O poslovni uspešnosti pa je verjetno lažje govoriti kot pa jo udejanjati?
Poslovni uspeh je mozaik malih uspehov, kar pomeni tudi mozaik sodelovanja s sodelavci. Druga stvar pa je imeti srečo dobiti dobrega in kvalitetnega kupca. In tretjič - imeti srečo, da bo ta kupec tudi plačal. Nato pa še imeti vizijo, kam se bomo
usmerili, kar je v dani situaciji dvakrat težko. Nazadnje pa je poslovni uspeh tudi imeti v razvojni politiki ljudi, oblikovno skupino z arhitektom, ki mora imeti občutek, kaj se bo prodajalo prihodnje leto. Kajti svetilo je podvrženo modi. Ne verjamem pa, če kdo pravi, daje že po značaju uspešen direktor.
Ste vsako leto doslej poslovali pozitivno?
Upam, da nam bo letos uspelo poslovati s pozitivno ničlo, sicer pa je za nami finančna kriza.
Koliko časa vam ostane za družinsko življenje?
Glede na to, da imam dobre sodelavce, se najdejo popoldnevi pa tudi prosti vikendi za družino, vnuke.
Radi potujete?
Zelo, privatno še dosti raje, da se lahko posvetim turizmu.
Se zanimate za politiko?
Po horoskopu sem kozorog in ne pravijo zaman, da smo zvesti. Ampak zvesti smo tudi v politiki. Gospodarstvo in politika pa gresta vštric. Sicer je poštenost v politiki redka, treba pa je spremljati aktualna vprašanja in kljub polemikam stremeti k enotnosti.
V	Zasavju se počasi zaključuje z rudarsko tradicijo; kaj je, po vašem mnenju, priložnost za Zasavje?
V	Zasavju smo znani po tem tarnanju, da se nam slabo godi. Toda ko te nekdo vrže v vodo, začneš plavati. Saj nam manjka le idej.
Kakšni ljudje se vam zlahka prikupijo?
Pošteni ljudje, ti so zame največ.
Petra Radovič Foto: Branko Klančar
.iTL f; c? T17,1h
5. LISTOPADA 1998
Mx^z Sešlar :
"Utajpomembnejša je bakovost! "
Podjetje Grafex d.o.o. iz Podlipovice pri Izlakah v prvem tednu novembra praznuje svojo obletnico. Začetki segajo 15 let nazaj, ko je žena današnjega direktorja Alojza Sešlarja pričela s fotokopiranjem in razmnoževanjem. Alojz in vodja marketinga Dejan Sešlar sta za bralce Zasavca predstavila dejavnost podjetja z 10 zaposlenimi in načrte za prihodnost.
Kaj je bilo glavno vodilo za ustanovitev podjetja?
Žena je želela zapustiti prosveto in se podati na samostojno pot. Med mnogimi možnostmi za samozaposlitev se je kot najbolj ustrezno pokazalo fotokopiranje in razmnoževanje. S to dejavnostjo je bilo možno uspeti na trgu in tako je leta 1983 začela.
Kako se je podjetje razvijalo od nastanka do danes?
Leta 1983 seje začelo trdo delo. Pridobiti je bilo treba znanje, izdelek in naročnike. Za mojo ženo je bil to velik izziv, ki se gaje lotila z velikim veseljem in vnemo. Iz prosvetne delavke se je zelo hitro prelevila v uspešnega poslovneža. Obiskovala je stranke in se naučila vseh veščin, potrebnih za samostojno dejavnost. Razvoj je bil nato zelo hiter. Že po dveh letih smo kupili prvi tiskarski stroj, ki je izdeloval kakovostne, tudi večbarvne tiskovine. To je bil pomemben korak na poti k današnji dejavnosti, grafičnemu inženiringu in izdelavi najzahtevnejših tiskovin v propagandne namene. Nato je prišlo leto 1989. Takrat smo s klasične priprave za tisk prešli na računalniško pripravo za tisk. Tega leta sem se tudi sam pridružil ženi, zato sem zapustil delovno mesto razvojnega direktorja v Elektroelementu, saj mi je novo delo pomenilo velik izziv. Naslednji pomemben mejnik je leto 1990, ko smo vpeljali izdelavo štampiljk in pečatov ter izdelavo reklamnih napisov. V začetku tega leta smo bili tudi uradno registrirani kot Grafex d.o.o., grafično podjetje in trgovina. Leta
1995 smo se opremili z vsem potrebnim za obvladovanje najzahtevnejšega štiribarvnega tiska. Takrat smo postali ponudnik najzahtevnejših propagandnih tiskovin.
Kaj vse obsega ponudba vaših storitev?
Izdelujemo tiskovine za potrebe trženja in reklamiranja. Poleg najzahtevnejših propagandnih tiskovin, kot so prospekti, katalogi, letaki, lepaki in ostalo, izdelujemo tudi manj zahtevne stvari, ki so potrebne podjetjem in podjetnikom. To so štampiljke, pečati, vizitke, reklamni napisi na avtomobilih, poslovne tiskovine, dopisi itn. Naša ponudba je izjemno široka, ker želimo podjetja oskrbovati z vsem, kar je potrebno za njihovo promocijo.
Kako ocenjujete trenutne tržne razmere v vaši dejavnosti?
Konkurenca je precejšnja, vendar se v njej dobro znajdemo. Imamo številne prednosti, s pomočjo katerih uspešno krmarimo v tržnih razmerah, ki trenutno vladajo.
S kakšnimi ovirami se srečujete pri vašem prodiranju na trg?
Ovire so. Ponudba je denimo večja od povpraševanja. Poleg tega se pojavljajo določeni elementi nelojalne konkurence, proti katerim se borimo s tem, da delamo korektno, solidno in kakovostno. V zvezi s kakovostjo smo se pred meseci odločili za uvedbo sistema kakovosti po standardu ISO 9000. Poleg tega poteka kup projektov za izpopolnitev tehnologije. Iz
meseca v mesec postajamo tehnološko boljši, močnejši, kakovost nam stalno narašča. To pa je tisto, kar nam zagotavlja uspeh na tržišču.
Kakšni so vaši načrti za prihodnost?
Delamo na področju izpopolnjevanja tehnologije, in sicer predvsem na področju kakovosti in notranje organizacije. Kar se tiče ponudbe, sprejemamo vedno bolj zahtevne projekte, kijih želimo čim hitreje realizirati. Začeli smo tudi z laserskim graviranjem in označevanjem. Z novo tehnologijo želimo nadomestiti in izboljšati ponudbo klasičnih graverjev. Gre predvsem za najzahtevnejša označevanja elektronskih naprav in strojev, za oznake, ki jih ni možno izbrisati. Gre torej za področje identifikacije proizvodov s pomočjo nalepk, izdelanih z lasersko tehnologijo. Naša marketinška vizija presega zasavske okvirje, saj je Zasavje za nas premajhno tržišče. Zato 'napadamo' Ljubljansko kotlino. Že danes 50 odstotkov poslov pridobimo v Ljubljani in okolici, zato se kaže potreba po odprtju ljubljanskega predstavništva, s katerim se bomo še bolj približali tamkajšnjemu tržišču. Nekateri komercialisti pogodbeno že delajo za nas, intenzivno pa iščemo komercialiste na terenu. Kdor je zainteresiran za tovrstno sode-
lovanje, nas lahko pokliče.
Kakšno je vaše mesto med slovenskimi	ponudniki
tiskarskih in grafičnih storitev?
Glede na ponudbo spadamo med visoko kakovostna podjetja, medtem ko smo po velikosti med manjšimi, a fleksibilnimi ponudniki propagandnih tiskovin. Obstajajo še manjše tiskarne od naše, so pa seveda tudi tiskarne z 200 zaposlenimi.
Kdo so naročniki vaših storitev?
To so predvsem podjetja, ki ugotavljajo, da lažje prodajajo, če jim pripravijo kakovostne propagandne tiskovine, s pomočjo katerih svoje storitve in proizvode predstavijo na trgu. To so v bistvu vsi poslovni subjekti, skratka, vsi, ki se ukvarjajo s kakšno dejavnostjo, ki jo želijo predstaviti na trgu. Naročnikom poleg že omenjenega ponujamo tudi elektronske izdaje katalogov, saj so mnogi med njimi že tako osveščeni, da se na kupce obračaj o tudi v elektronski obliki in preko strani na internetu. Vpeljali smo tudi novo celostno grafično podobo podjetja, ki je po odzivu s tržišča izjemno kakovostna. Je vzorec za podjetja, kako je potrebno urediti grafično podobo, da uspešno nastopaš na trgu.
Boštjan Grošelj
KŠEFTI
INFORMACIJE 64 250,64166
Vinoteka KLOPOTEC Zagorje, Tržnica pod uro
tel.: OSO'! 64 195
Bliža se konec leta in takrat napoči čas, ko se z darili spomnimo na naše najbližje, sodelavce in poslovne partnerje. V vinoteki vam ponujamo pester izbor vrhunskih vin in darilih programov znanih slovenskih vinogradnikov.
Izbirate lahko tudi peneča vina, močne alkoholne pijače, izdelke iz Rogaške Slatine ter različne darilne dodatke. Ponujamo posebni darilni program gospoda Leona Štuklja ob njegovi 100-letnici.
Obiščite nas in se prepričajte o naši bogati ponudbi!
CERTIUS	- gotovinski odkup delnic
borznoposredniška hiša d.o.o.	'n P|P'0V
premoženjem strank
ugodno: ŽITO, TELEKOM
delovni čas: 9.00 -12.00 in 16.00 - 18.00; tel.: 0601/61-115; GSM 041-681-879
IZPOSOJEVALNICA POROČNIH ŽENSKIH OBLEK
NEVESTA
Hermina Tratnik
1411 Izlake, Mlinše 35c; tel.,fax:0601/75-143
NOVO!! Obleke za obhajila NOVO!!
odpiralni čas ob delavnikih: 9.00 do 12.00 in 16.00 do 19.00
1. naslov za zlate zadeve
Rudarska cesta 8 1412 Kisovec del. čas:
9h-12h in 16h-19h sob.: 9h-12h tel.: 0601 71 675
ZALOKAR
ZLATO.
URE.
TEKSTIL.
ZLATO PRAVILO, ZLATO DARILO.
CESTA OKTOBRSKE REV. 15a, TRBOVLJE
SERVISNO PRODAJNI CENTER
TELEVIZORJI, VIDEOREKORDERJI, KAMERE, GLASBENI STOLPI, KOMPONENTE, RADIOKASETOFONI, WALKMANI, AVTORADIJI, TELEFONI, GSM, MGA PHILIPS...
TEL.:30 600, 30 601; odprto 9.00-12.00, 16.00-19.00, sobota 9.00-13.00
NA KONCU VSAK PRIDE K NAM, ZAKAJ TEGA NE STORITE TAKOJ?
PNEUMATIC TRA0E Jurij Plevčak s.p.
Trg revolucije 8b, Trbovlje, GSM 041 704 663
na zalogi 2000 kom. letnih gum različnih proizvajalcev za osebna vozila Vokohama, Sava, Goodyear, Hankook,
Nokia, Semperit. Na zalogi tudi alumnijasta platišča vseh dimenzij. Ugodne cene, plačilo tudi na tri čeke.
Odprto: 8-12h, 13-17h, sobota 7-13h.
_______V primeru lepega vremena peremo tudi ob nedeljah od 8-12h.
ZOO market KANI
Ulica 1. junija 7 1420 Trbovlje delo. čas: 8.00-12.00 16.00-19.00 sobota: 8.00-12.00
POPOLNA PONUDBA ZA VSE MALE ŽIVALI. ROVAL, CANNIN, MILLS, SERRA....
Trgovsko podjetje
otrošnja
kol suma' ti^avina/...
V BLAGOVNICI ŽIVA IN MODNEM SALONU
Velika izbira modne konfekcije LABOD, MURA, KROJ ŠkoQa Loka... za JESEN in ZIMO 98/99
plašči od 33.264,00 sit dalje jakne od 24.486,00 sit dalje bunde od 20.790,00 sit dalje
Vljudno vabljeni vsak dan od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure.
Tel.: 0601 61 172
Možnost nakupa tudi na čeke brez obresti!
1TEGRAL	^ INTEGRAL	^INTEGRAL	^ INTEGRAL
TURISTIČNA AGENCIJA INTEGRAL
Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o., Cesta zmage 4
1410 Zagorje, telefon: 0601 64 032, 64 443,64 420, fax: 68 010 E-mail: integral.zagorje@siol.net Internet: http://www.integral-zagorje.si
nova telefonska številka: 55 100
V soboto, U.11.1998 organiziramo pretJoz na tradicionalen Lei/stikoi/ pohod 00 LITIJE 00 ČATEŽA
UWUMMM ŽZ
ŽM\WW®EMM)
ZLATA JESEN ZA UPOKOJENCE IN VNUČKE
Mali Lošinj - ugodno od 22.960,00 SIT
Nakupovalni izleti:
Lenti (vsako soboto)
Pliberk (27.11.98)
Miinchen (5.12.98)
TVtlOaJUil^	-|VU03JLN!^
-IVH03JLN1-V'
IVUGHANI^
KCt.TF.-r G Tj JI
SKORAJ PRED STO LETI
SPOMIN NA POKOJNEGA GOSPODA OSREDKARJA
Nekega zimskega dne so knapovske žene iz Žabje vasi v vrsti stale pri vodnjaku, da si natočijo vode v svoje lesene škafe. Voda je tekla počasi, kar jih ni motilo. Niti zeblo jih ni, ogrevale so jih vroče debate. Danes bi človek lahko dejal, da je bil tisti vodnjak skupščina, ženske pa parlamentarne stranke.
Ob strani je stala osemnajstletna Micka, čakala je na vrsto, da si tudi ona natoči vode v svoje vedro. Zaposlena je bila na dnevnem kopu Doberna, kjer je zelo malo zaslužila, pa še tisto majhno plačo je morala izročiti mačehi. Tako je pripomogla očetu preživljati svoje polbrate in polsestre.
Tej skupini žensk seje priključila še Milka, starejša ženička. V rokah je držala pismo. "Veste, moj sin je pisal, saj ga poznate, moj Miha, ki dela v Nemčiji v jami. Piše, da mu je umrla žena. Kaj bo sedaj revež, štiri otroke ima, dvoje je priženil, vzel je vdovo. Otroci so ostali brez matere, mala Anica ima komaj devet mesecev," je ihte povedala Milka: "Tu v pismu sprašuje, če bi ga katera iz Trbovelj vzela za moža in postala mati štirih otrok."
Komaj osemnajstletna Micka, ki je poslušala pogovor žensk, je dejala: "Jaz ga bom vzela". Ženske so se osupljene ozrle na njo. "Pa bi si res upala prevzeti tako veliko odgovornost?" je ostrmela Milka, v njenih očeh pa se je posvetila iskrica upanja, ker je vedela, daje dekle pridno in pošteno. "Še danes mu pišem," je dejala Milka in olajšano odhitela domov.
Minil je komaj teden dni po tem dogodku, ko je Miha že prispel v Žabjo vas. Po hitrem postopku je priskrbel vso potrebno dokumentacijo, tudi dve poročni priči je hitro našel.
H poroki so šli peš proti cerkvi svetega Martina. Miha in njegovi dve priči so šli spredaj, nevesta Micka pa je šla nekaj metrov za njimi. Srečal jih je neki znanec in posmehljivo vprašal: "Miha, kam pa greš?" "H Kukenberju šuhe merit", mu je hudomušno odvrnil Miha. Tam blizu cerkve je bilo takrat zelo priznano čevljarstvo, last Kukenbergefjevih, kjer so izdelovali obutev po meri.
Po skromnem poročnem obredu v cerkvi, je mlada žena svojega že
priletnega moža povabila na svoj dom. Njena mačeha ju je pogostila z govejem golažem. Po skromnem kosilu se je nevesta poslovila od svojih domačih in tašče Milke. Zvečer je že zakonski par odpotoval z vlakom v Nemčijo.
Tam v tujini je Micka vzgajala štiri tuje otroke. Največ ljubezni je nudila mali Anici, ne samo njej, tudi starejše, že odraščajoče je imela zelo rada. Svojih otrok ni nikoli imela. Z nemškim jezikom ni imela težav, se je hitro navadila, nekaj nemščine ji je ostalo v glavi še od osnovne šole v Trbovljah, kjer so takrat poučevali nemško.
Miha je delal v rudniku in dobro zaslužil, a ne dolgo, zaškripalo je, nastala je splošna svetovna kriza. Odpuščali so delavce. Na pragu je že stala prva svetovna vojna.
Miha je izgubil delo. "Kaj storiti," je premišljeval? "Nazaj v Trbovlje se vrnemo," je zaključil.
Starejša Alenka seje medtem že poročila z Nemcem. Preselila seje k možu v Koeln, tako je bila preskrbljena.
Vrnili so se v Trbovlje. V Bukovi gori so dobili stanovanje. Miha se
je zaposlil v jami. Zaslužil je malo, so pa bili v svoji domovini.
Sinova Jože in Lojze sta že dobila delo. Ustvarila sta si vsak svojo družino.Osredkarjev Lojze je bil dober fant. Imel je samo končano osnovno šolo, a je bil velik talent. Po drugi svetovni vojni seje zaposlil v Strojni tovarni. Nekaj let pred upokojitvijo je postal inovator. Iznašel je železne stojke (jamske upornike). Njegova iznajdba je pomenila za STT nov program, v rudnikih širom po državi, boljšo varnost in manjše stroške. Za svoj patent je po mnenju poštenih ljudi dobil nezavidljivo denarno nagrado.
Po upokojitvi seje preselil z ženo v Ljubljano. Še predno so ga odpeljali k zadnjemu počitku na Plečnikove Žale, so veljaki iz STT njegov patent prodali za mastne denarje Madžarom, Poljakom in Romunom. Tako so takratni tovariši ekonomisti in inženirji izkoristili njegov izum. Njegova dobra mačeha je umrla v 99.1etu starosti v domu Franca Salamona na Tereziji.
Justa
f, ......... ^
Vlado Garantini
TRAVE
Iz zelenega gnezda se izvalijo, vsako pomlad,
potem se z vetrom potepejo po svetu, srečo iskat.
Na dobrih kamnih počivajo, zroč v nebo, vse dni, usmiljenemu dežju pobožno nastavljajo koprneče dlani.
Včasih se stisnejo k meni, cucki zavrženi, zapuščeni, kadar jim je hudo, potočijo solzo, bisernico, se ponosno zravnajo in spet dalje gredo.
Vč	........
JOŽETOVI AFORIZMI
Žejni moči se opijajo na račun naroda...
V temelje pravne države so ponavadi vkopani nedolžni ljudje...
V blagostanju smo do grla...
Vsi mi grešimo. Eni bolj, drugi stalno...
Slovenski narod so najbolj zadolžili njegovi največji sinovi...
Demokracija je, ko svobodno vsem poveš, da ne smeš vsega svobodno povedati...
Za pokazat zobe - moraš imeti jajca...
Vse lažje nam je reči, da nam je vse težje...
Vse vem...samo nič mi ni jasno...
^	■	V
5. LISTOPADA 1998
jr.77 j ir.n.č r j.rijT g
SVET MARTIN PIJE VIN'
Tudi letos bo Sv.Martin prišel, da spremeni mošt v vino in kot vedno, bo tudi tokrat tekel v potokih. Zraven pa "paše" martinova gos. Načini priprave so različni, vsekakor so najboljši, tisti z malo kuharskega znanja in veliko domišljije.
Kaj si moramo zapomniti?
*	Za pečenje je primerna le mlada perutnina. Med peko jo oblivamo s sokom, ki se nabere v pekaču. V začetku jo pri močni vročim opečemo, nato jo pri znižani temperaturi pečemo tako dolgo, da se meso zmehča.
*	Mastno perutnino (gos, raco) denemo v pekač in prilijemo malo vrele vode, da se izcedi več maščobe. Del maščobe iz pekača poberemo pred koncem peke, da se zaradi dolgega segrevanja ne zažge.
*	Bolj pusto, nemastno perutnino pred peko oblijemo z vročo maščobo ali jo v njej opečemo. Ko začne sok z dodatki rahlo rjaveti, prilijemo malo vroče vode ali juhe.
*	Kožica perutnine bo bolj hrustljava, če jo zadnje pol ure pečemo na žaru in medtem mažemo pusto perutnino z maščobo, mastno pa škropimo z mrzlo vodo.
*	Nadevano perutnino moramo peči dlje kot nenadevano.
*	Omaka, ki nastane pri peki nemastne perutnine, vežemo z masleno kroglico.
PEČENA GOS
Potrebujemo: 1 mlado gos, sol, poper, po želji malo pelina, 1/2-3/4 litra tekočine (vode ali juhe).
Očiščeno gos operemo, večjo žival dan pred uporabo zunaj in znotraj
posolimo, znotraj tudi popopramo (po želji še malo začinimo s pelinom). Položimo jo v pekač s prsmi navzdol. Ob strani prilijemo malo vrele vode in denemo v pečico. Gos po vseh straneh rjavkasto opečemo. Med pečenjem po malem prilivamo od strani vročo vodo. Mast z vrha pobiramo. Pol ure pred koncem pečenja položimo v pekač mrežico in damo gos nanjo. Pečenko poškropimo z mrzlo vodo. Pečemo še 15 minut pri povišani temperaturi, nato gos obrnemo in jo pečemo ponovno še 15 minut. Kožica postane lepo hrustljava. Gos pečemo navadno 2 in pol do 3 ure, zadnje pol ure lahko pečemo z gosjo vred olupljeno in razpolovljeno čebulo. Sok v pekaču razmastimo. Gos razkosamo takole; odrežemo stegna, trup gosi nato razpolovimo. Polovici (glede na velikost) razrežemo na več kosov.
Priloge: Cmoki iz surovega krompirja
Potrebujemo: 1 in pol kg surovega krompirja, 375 - 500g kuhanega krompirja, 1/4 1 vrelega mleka ali vode, sol, prepražene žemeljne kocke, slan krop.
Surov krompir operemo, olupimo in denemo v mrzlo vodo. Nato ga naribamo v skledo, kjer je nekoliko okisana voda, da krompir ne porjavi. Maso dobro stisnemo in ji dodamo na dnu posode seseden škrob. Takoj prelijemo z vrelim mlekom ali vodo. Primešamo kuhan in pretlačen krompir, solimo in pognetemo testo. Iz njega oblikujemo cmoke, ki jih nadenemo s prepraženimi žemeljnimi kočami. Cmoke kuhamo počasi v vrelem kropu 20 do 25 minut. Testu lahko pridenemo nekaj žlic zdroba. Z manjšim naporom naribamo in pretlačimo surov krompir z električno prešico (za sokove).
Zraven lahko ponudimo še: rdeče zelje, surovo solato iz zelene, kostanjev pire in jabolčne rezine, pečene na žaru.
Dober tek!
ŽANA
ZDRAVILNE RASTLINE
BOROVNICA
Izvira iz Severne Amerike. Plodovi so precej drobni, okrogli, z modro ali temno modro kožico. Nabiramo jih od junija do septembra. So prijetnega okusa, zlasti če jih jemo surove. Iz njih lahko izdelujemo sokove, kompote, vino, želeje idr.. Borovnica vsebuje veliko celuloze, invertnega sladkorja, organskih kislin (jabolčne, citronske, vinske), veliko vitamina C ter nekaj vitamina B1, B2, PR Pri borovnici so zdravilni tudi listi in celo koreninice. Liste nabiramo dokler borovnice cvetijo.
Maurice Messegue je zapisal, da za njegove oči in dušo ni lepšega kot videti otroke, ki prihajajo iz gozda popackani, vijoličastih rok in jezikov. Takrat ve, da se otroci niso le posladkali z izvrstnimi jagodami gozdnega grmička, marveč so se tudi založili z energijo za več tednov vnaprej. Le čemu tudi odrasli nismo včasih bolj otročji? Borovnica je sorodnica resja. Ima veliko zdravilnih učinkovin. Pa jih nekaj naštejmo. Sok se, kot je zapisal pater Ašič, najbolj obnese za grgranje, zdravi katar želodca in črevesja, pomaga pri prebavnih motnjah, učinkuje zoper afte, vnetju dlesni, pomaga pri angini, marmelada hladi pekočino vnetih ust in žrela. Najbolj učinkovit je presni sok. Suhe jagode predvsem ustavljajo drisko, zlasti pri majhnih otro-cih, medtem ko sveže jagode delujejo odvajalno. Poparek listov blaži vnetje mehurja in sečevoda (lahko mu dodamo še regrat, koprive, rman..). Borovničev sok zaradi obilice karotina vpliva na izboljšanje vida in varujejo očesno mrežnico, zato jih priporočajo pilotom, voznikom terkratko-in daljnovidnim. Posušene borovnice ustavljajo krvavitev iz zlate žile. Za zdravljenje sladkorne moramo
liste nabrati preden zorijo jagode. Vsebujejo mirtilin, kije tako učinkovit, da ga imenujejo rastlinski insulin. Vendar tega čaja nikakor ne smemo piti nenadzorovano. Poleg tega delujejo listi diuretično, okrepčilno in antiseptično. Na vse organe vplivajo blagodejno, še posebej pa učinkujejo zoper kašelj, bruhanje, želodčne bolečine, zunanje pa učinkujejo proti očesnim vnetjem, kožnim boleznim, čirom in opeklinam. S koreninami pa predvsem razkužujemo rane in pospešujemo celjenje.
Nasveti »naših mam«
Pri infekciji prebavil lahko spijemo do šest skodelic čaja. V liter vode damo 4 prgišča svežih jagod.
Proti otroškim aftam s sokom iz mladih in svežih borovnic izpiramo ustno votlino.
Proti glistam tri dni zapored jemo sveže borovnice in pijemo borovničev sok.
Proti vlažnim, močno srbečim lišajem borovnice kuhamo, dokler se ne zgostijo v sirup, potem jih nanesemo na gazo ali čisto platno in položimo oblogo na obolelo mesto (10-13 dni).
Proti angini pred jedjo in po njej grgramo mešanico iz 100 g borovničevega soka in2 žličk limoninega soka.
Proti alergiji jemo zrele borovnice in pijemo čaj iz borovničevih listov (15g listov na pol litra vode).
Za izboljšanje vida pijemo borovničev sok ali vino. Priporočljiv je tudi kompot iz sušenih borovnic.
Za zdravljenje vseh bolezni želodca, črevesja, katarja, neješčnost
po čajnih žličkah pogosto jemljemo borovničevo vino, ki ga dobimo tako, da jagode deset dni namakamo v rdečem vinu.
Zoper driske in zaprtje pripravimo borovničevo žganje iz 4 prgišč jagod, ki jih 4 tedne namakamo v litru domačega žganja. Jemljemo le po kapljicah.
SLOVARČEK: invertni sladkor- trsni sladkor
karotin- rumeno rastlinsko barvilo
Pripravil Igor Goste

m ]f vflpnosi 1 ppvm i\m
/avtopralnica
Ugodna ponudba zimskih avtoplaščcv, gotovinski popusti, obročno odplačevanje
na zalogi gume DUNLOP, FULDA, MATADOR, $AUA...
lipi*
vsak delavnik
Majhen, pa vendar tako eleganten
I DARILO
ob nakupu KOMPLET zimskih gum
Najbolj varen v svojem razredu
Odločite se za prihodnost
Malgaj
TRBOVLJE	d.o.o. ■
Trbovlje: 0601 26 525 Litija: 061 884 450
				
. ^ . A-S aaMZALE			1	
			k	
Servis in trgovina d.o.o., 1230 Domžale. Ljubljanska cestal tel.: 061/719-450. fax: 061/716-183				
TOURING	cena brez P.D.	MFC		
GL 1500 SE Gold Wing	2.626.250	3.151.500	NOVO |	
ST 1100 Pan European	1.821.660	2.185.992		
SPORI-touring CBR 1100 XX Super Blackbird	1.670.450	2.004.540		
VFR 800 F1	1.590.870	1.909.044		
CB 750 F2 Seven-Fifty	1.137.240	1.364.688		
CBR 600 F Flornet	1.033.780	1.240.536	NOVO K	
SPORI CBR 900 RR Fire Blade	1.511.200	1.813.440		
VIR 1000 F Fire Storm	1.431.700	1.718.040		
CBR 600 F	1.312.300	1.574.760		
NSR125R	683.600	820.320		
CHOOPER				
GL 1500 C Valkvne	1.981.600	2.377.920	NOVO I	
VF 1100 C3 Shadovv	1.511.280	1.813.536	NOVO |	
VI750 C Magna	1.272.500	1.527.000		
VI750 C2 Shadow	1.145.200	1.374.240		
VI 750 C Shadow	1.113.300	1.335.960		
VI600 C Shadow	954.200	1.145.040		
V1125 C Shadovv	708.200	849.840	NOVO 1	
ENDURO				
XL 1000 V Varadero	1.495.300	1.794.360	NOVO |	
XRV 750 V Africa Twin	1.272.500	1.527.000		
XL 600 V Translap	1.001.900	1.202.280		
NX 650 Dominator	834.800	1.001.760		
NX 250 Dominator	787.800	945.360	NOVO j	
XLR 125 R	635.800	762.960	NOVO I	
SCOOTER				
X8R-S (cestni) X8R-X (cross)	370.000	444.000		
	366.000	439.200		
CROSS CR 250 R*	853.395	896.064		
CR 125 R*	834.285	876.000		
CR 80 RD* (velika kolesa) CR 8R* (mala kolesa, model 98)	555.885 525.000	583.680 551.250		
Cene so v SIT; v MFC je vračunan 20% prometni davek. *. v MFC je vračunan 5% prometni davek Pridržujemo si pravico do spremembe cen.				
prn.rč
fj 77 Ji
ulobsl^o 7
LENART,
OPAT
RAJKA LEBAR
Mnogo umetnosti je v pretanjenih ročnih spretnostih,	s katerimi
oblikuje pričeske. Pa tudi mnogo	estetike in
navsezadnje tudi čistoče, kije sestavni del njenega posla. Kot je povedala, se je za frizerko odločila povsem naključno, saj je bila njena prvotna želja postati prodajalka. Ampak kot pravi sedaj, ko je med drugim že petnajst let tudi uspešna podjetnica, je delo z ljudmi posrečeno združila z ustvarjalnostjo. In tovrstna uslužnost je nemalokrat - vsaj kar zadeva zadovoljstvo strank - dokaj zahtevna.
Zananji videz dostikrat posluži kot sredstvo komuniciranja in s tem v zvezi je frizura marsikdaj prvi vtis posameznika. Toda odkar se posveča oblikovanju pričesk, se venomer prilagaja modnim smernicam, vendarle zmeraj upošteva pravilo, da se vsakemu ne prilega vsakršna frizura oziroma da je le-ta odvisna od kvalitete las, stila oblačenja in tipa človeka. Možnosti individualnega sloga so v zdajšnjih časih precej pestre, mnenja pa je, da se vsakdo lahko potrudi, daje urejen. Povečini so kar pozorni za lepši videz. Pravi, da tudi moški čedalje bolj skrbijo za izgled, čeravno soji še najbolj privlačni takšni moški, ki so negovani in nikakor ne pretirano izumetničeni. Eksperimentiranje mladih s frizurami jo prav tako pritegne, dejala pa je, da se za barvanje las splača oditi k frizerju, sploh zaradi kvalitetnejšega barvanja. Barve za lase imajo lahko stranske učinke, zato zlasti nosečnicam, ki se odločajo za barvanje las, svetuje vestnega frizerja.
Zdaj je menda modno kratko striženje in čimveč barvnih odtenkov. Večinoma si vsakdo na mesec ali dva lahko privošči friziranje v frizerskem salonu. Teh je sicer v Zagorju kar nekaj, vendar frizerji dobro sodelujejo med seboj. Pomembna se ji zdi enotnost v kolektivu, treba pa seje prilagajati tudi strankam. Saj najrajši dela, kadar so stranke zadovoljne. Pravi, da so kakšen dan stranke v frizerskem salonu napete, nezgovorne, kakšenkrat pa razpoložene ter soustvarjajo prijetno vzdušje. Nasplošno so menda ljudje .občutljivejši na to, kaj kdo reče, pripomnila pa je, da vsem itak ne moreš ugajati. "In če si všeč sebi, si pogosto tudi drugim," je rekla. Osebno pa ji ugaja, da so ljudje komunikativni in niso zamerljivi.
Zelo je prilagodljiva in z zanimanjem spremlja frizerske časopise ter se udeležuje frizerskih tečajev, kjer predstavljajo modne frizure, novejše preparate za oblikovanje pričesk pa blažje šampone za pogostejše umivanje las in podobno. Omenila je še, da je po horoskopu tehtnica in kot pravijo, je zanje značilen smisel za lepoto in oblikovanje. Če ima čas, prelista tudi horoskop. Sicer pa ji je pri človeku najpomembnejši pristop, če je iskren in pošten, ne mara pa zavisti. V prostem času gre rada v hribe, popestri pa ji ga tudi vnuk Gašper. Zaupanje pa ji veliko pomeni ne glede, kako popularne so družabne navade.
Petra Radovič
(6. november)
Sveti Lenart je živel v 6. stoletju. Bilje rojen v frankovski plemiški družini. V mladosti so mu nudili stanu primerno izobrazbo ter viteško vzgojo. Na dvoru kralja Klodvika se je kmalu povzpel do uglednega kraljevega svetovalca.
Reimski nadškof Remigij, ki je bil pogost obiskovalec dvora, je kmalu opazil nadarjenega Lenarta, ter ga poučil v krščanstvu. Lenarta je krščanska vera prevzela in se je kmalu dal krstiti in se odrekel življenju na dvoru. Pridno je študiral in bil posvečen v duhovnika. S svojim zgledom in besedo je kmalu pridobil mnoge plemiče za krščansko vero. Njegove pridige so bile vse bolj obiskane in poslušane, ob tem pa so se dogajala tudi čudežna ozdravljenja. Po tem se je glas o njem razširil daleč naokoli. Nadškof Remigij ga je zaradi zglednega življenja in prizadevnosti v duhovniški službi posvetil v škofa.
Kralj Klodvik je Lenarta zelo cenil in gaje po posvetitvi v škofa želel postaviti na enega izmed izpraznjenih škofovskih sedežev, s tem pa bi ga navezal na dvor. Ko je Lenart to izvedel, je zapustil Reims in vstopil v samostan pri Orleansu, kjer pa ni ostal dolgo. Odšel je v samoto in živel spokorniško kot puščavnik blizu Limogesa, kjer seje posvečal osebnemu premišljevanju. Toda glas o njegovem bivanju v samoti je pritegnil mnoge, ki so iskali pri njem nasvet ali duhovno pomoč. Zaradi vsestranske izobrazbe in razgledanosti so se pri njem oglašali tudi bližnji kmetje, katerim je pomagal z nasveti pri živinskih in kužnih boleznih.
Okoli samotne kolibe (celice), v kateri je živel Lenart, so se kmalu pridružile še nove in nastalo je pravo samostansko naselje.
Nekoč je pomagal tudi ženi kralja Teodeberta. V zahvalo mu je kralj podaril kos zemljišča in gozd. Lenart je na podarjenem zemljišču (imenovanem Nobiliacum, Noblac) dal zgraditi cerkev ter nov samostan, v katerem je bil potem predstojnik (opat). Samostan je postal priljubljena romarska pot za mnoge, ki so pri slovečem opatu iskali nasvet in tolažbo. Lenart seje posebel zavzemal za jetnike. Mnogi med njimi se Lenartu lahko zahvalijo, daje zanje posredoval pri kralju. Seveda pa Lenart ni le prosil za njihovo izpustitev ali omilitev kazni, ampak je zanje poskrbel pri iskanju dela. Tega ni manjkalo, saj so se mnogi lahko zaposlili pri krčenju gozdov, pridobivanju obdelovalne zemlje za kmetije, in drugih podobnih delih. Na tak način jih je obvaroval, da ne bi zopet zapadli v kriminalna dejanja.
Sveti Lenart je zato zavetnik jetnikov, upodabljajo ga z razbitimi verigami, saj je mnogim izprosil osvoboditev. Časte ga tudi kot zavetnika živine, zlasti konj.
Sveti Lenart je umrl leta 559 kot opat v Noblacu (današnja Francija). Od tod se je njegovo češčenje razširilo na južne dežele današnje Nemčije, nato pa v 15. stoletju tudi na slovenska tla. Posvečenih mu je veliko cerkva, predvsem podružničnih. Tudi v našem okolju. Nekatere med njimi so bile zgrajene po 15. stoletju kot posledica zaobljube za srečno vrnitev iz turškega ujetništva, kjer so se svetemu Lenartu priporočili za rešitev.
Branko Nimac
VABILO!
8.b. generacija 1983/84!
Mišo, Tadej, Andrej, Lojze, Tadej, Peter, Jani, Marko, Darko, Slavi, Nataša, Ani, Jasmina, Petra, Valči,
Marjeta, Zdenka, Mili.
Vabljeni na obletnico valete in sicer v petek, IS.novembra ob 20.uri v Gostilnici Zupanc v Kostrevnici. Dodatne informacije dobite po telefonu 74-147, 75-338 ali 73-615! Udeležba obvezna!
Dragi Mariji Lebarjevi iz
Rov za živi jenski praznik iskreno voščimo in želimo še mnogo srečnih let.
V nedeljo, S.novemhra, praznuje mamca Ivi Svagan JO.rojstni dan.
Lepo praznovanje in veliko zdravja ji želita vnuka Barbara in Simon. Lepim željam se pridružujemo še Stanko, flflatjaž, Jelka, Vladimira in (Dejan.

Na sliki je roža pijanka (datura, kristavec,...) in je v najbolj vročih poletnih dneh popila do 40 litrov vode na dan. Ker jo je Vozljev Slavko, po domače Vrtačnikov iz Golč, skrbno negoval, se mu je konec oktobra poklonila v več kot tisočih cvetovih. V višino je zrasla 270 centimetrov, debela (obseg) paje bila 1010 centimetrov. Pod mogočno rožo se smehljajo domači otroci.
5. LISTOPADA 1998
(j j. r? "\~ fj.TT.J?.
VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA-MI VAS NAGRADIMO
Vsi, ki ste v kuponček napisali Ivan Tavčar in ga seveda poslali na naše uredništvo, ste bili v »igri« za dve nagradi. Žreb je določil, da bo prvo nagrado, knjigi Na potepu Francija Lakoviča ter Borštnik Dušana Moravca, prejela Angela Uršič, Cesta zmage 14, Zagorje, drugo nagrado, vrednostni bon v gostilnici Zupanc v Kostrevnici pri Mlinšah pa bo prejela Rosanda Rataj, trg Franca Fakina 2b, Trbovlje.
Tako, pa smo podelili nagradi. Pred vami pa je že nova uganka, deseta po vrsti. Upamo, da vam tudi ta ne bo delala prevelikih preglavic. Sprašujemo vas po imenu pisatelja, ki ga prištevamo med naše najvidnejše predstavnike slovenskega razsvetljenstva, ki se je rodil 1756. leta v Radovljici, v družini obrtnika češkega rodu. Stopil je v cistercijanski red v Stični, ki pa ga je kmalu zapustil. Na Dunaju je obiskoval uredniške tečaje, kasneje je v Ljubljani postal tajnik škofa Herbersteina, nato uradnik pri kresijskem uradi, okrožni šolski komisar in nazadnje gubernijski tajnik. Umrl je v Ljubljani 1795.
Pisal je v nemščini in slovenščini. Preizkusil seje tudi v pesništvu. Gojil je izvirno, prevodno in prirejevalsko dramatiko. Uspel je tudi kot zgodovinar. Nam najbolj poznana njegova dela so: Županova Micka, Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Ne bo pretežko, kajne?!
AVTOR JE.
MOJE IME.
NASLOV....
v
Uroš Sotina - Uri
Pretekli teden se je na prvo mesto zavihtela komedija P/eosenfviV/e, novost vikenda, s komaj slabimi devetimi milijoni dolarjev. Temu bi lahko rekli zatišje pred nevihto, saj smo v času pred božičnimi in novoletnimi prazniki, kar pomeni, da veliki studii hranijo svoje adute za nekoliko kasnejši čas. Tesno za petami ji sledi čarovniška komedija Practical Magic, ki je v dveh tednih prinesla 25 milijonov dolarjev. Po treh tednih in 61 milijoni, gre odlično računalniško ustvarjeni risanki iz studia DreamWorks z naslovom Antz. Sledita še grozljivka Bride of Chucky (21 mil. v dveh tednih) in znanstvenofantastična akcija Soldier s slabimi sedmimi milijoni v prvem vikendu.
Uganko sestavil Igor Goste
Pleasantville - Tobey Maguire igra najstnika devetdesetih, ki je odvisen od svoje najljubše črno bele utopične serije Pleasentville. Maguire in njegova priljubljena sestra dvojčica (igrajo Reese Witherspoon) sta nekako posrkana v brezbarven paradiž, kjer je vse skupaj ves čas prijetno (pleasent = prijetno). Maguire kmalu spozna, da stvari niso tako bleščeče, kot se zdijo na prvi pogled in da njegov začaran svet ni tako sanjski. V tej komediji nastopajo še: Jeff Daniels, Joan Allen, Paul Walker in William H. Macy. Scenarij in režija Gary Ross.
Practical Magic - Sandra Bullock and Nicole Kidman čarata v tej začarani romantični komediji. Igralki sta sestri čarovnici, ki imata kopico težav pri spopadanju z devetdesetimi. Pred 300 leti je njun prednik s prekletstvom obsodil vsakega, ki se bo drznil zaljubiti vanju.
Težave se prično, ko eden umre in drugi začne stvar raziskovati, saj je slučajno detektiv. Igrajo še: Aidan Quinn, Stockard Channing in Dianne Wiest. Režiserski stolček je grel Griffin Dunne. Film bomo zelo verjetno videli tudi pri nas.
Apt Pupil - Zadnji podvig režiserja Bryana Singera po cenjenem filmu skrivnosti Osumljenih pet. Grozljivka je posneta po knjigi Stephena Kinga. Brad Renfro (spomnili se ga boste iz filma Klient) igra naslovnega junaka, zvedavega in radovednega najstnika, ki prepozna lana McKellena za pobeglega nacističnega vojnega kriminalca. Namesto da bi ga prijavil, se odloči za izsiljevanje, tako da mu bo stari gospod pripovedoval o krutih dejanjih, ki jih je zagrešil. Med drugimi igrajo še: David Schwimmer, Ann Dowdinuce Davison. Film pričakujemo v naših kinematografih še pred koncem leta.
MIKRONA
RAČUNALNIKI
M060183 033
INTEL CELERON 300
MONITOR BELINE A 15", 1024 X 768, .28 TIPKOVNICA MITSUMI WIN 95 SLO MIŠKA GENIUS EASV S POVLOGO OHIŠJE MINITOWER AT
OSNOVNA PLOŠČA PENTIUM II BX100 MHZ AT/ATX AGP + SOUNDBLASTER SOUNDPRO 16 PROCESOR INTEL CELERON 300 MMX BOX 32 MBYT POMNILNIKA SVRAM 10 NS GRAFIČNA KARTICA AT! 3D CHARL TRD! DISK OUANTUM 2.5 GBYT UDŠ^}
DISKETNA ENOTA 1.44 MBTT
td.GP

+5%pv
MIKRONA D.O.O., POVJUJiTA RAČUNALNIŠKI INŽiNIRING, tki? ZIVAN! MOST VA {-MAN : MIKRONA (a)SI O L NET URL: HTTP:/WWW.MmONA.SI
Af BoŠ°
$ h	OSTROZNIK, s.P.
fu	Eberlova 8 1410 Zagorje
Trideset let TET 2,
objekta, ki je Trboveljčanom in Zasavcem dajal kruh in luč
Podatki o poslovanju povedo vse
Ob obletnici pa smo izbrskali še nekaj zanimivih podatkov, katere nam je posredoval direktor elektrarne Janez Perger. Sam blok je do tega jubileja obratovanja oddal v omrežje 14 milijard kilovatnih ur električne energije v skoraj 166 tisočih urah obratovanja ter za to porabil dobrih 17 milijonov ton premoga zasavskih premogovnikov. Najpomembnejši dogodki v času obratovanja so se pričeli že leta 1976, ko je bil zaradi ekoloških težav zgrajen dimnik. Pri obratovanju z 80 metrskim dimnikom žvepleni dioksid ni prebijal inverzne plasti in je v megli ostal in polzel po pobočju zasavske doline. S tem je požigal vso floro in favno in pojavljali so se tudi erozijski procesi na železniško progo. To pa je bil tudi signal za takojšnje ukrepanje. Izgradnja čistilne naprave ni bila možna, saj za tak blok v svetu še niso bile poznane. Sicer so takšen objekt zgradili za 70 do 75 MW blok in sicer na Japonskem, vendar brez kakršnihkoli izkušenj in pa videnja, kako se takšna oprema obnese. Zato so se odločili za postopno reševanje ekologije, da se ukine obratovanje stare elektrarne, zgradi dimnik in čistilne naprave in sicer takrat, ko bodo naprave tehnološko že dozorele in bodo ekonomsko upravičene. Takrat je bil podan tudi temu primeren program, vendar je mednarodna banka odgovorila, da se za takšen blok ne splača prigraditi čistilnih naprav. Danes, ko je trend stroškov vrednosti takšne naprave v padanju, bi morda prišla v poštev prigradnja takih naprav. Naslednji večji poseg je bila rekonstrukcija grelnika vode in s tem sprememba drugega vleka. Projektant je namreč predvidel, da takšen grelnik zdrži okrog osem let, v Trbovljah pa je zdržal kar 13 let, ko so ga leta 1981 zamenjali. Vendar pa že v sedanjem obdobju po 17-ih letih pretijo izpadi bloka zaradi obrabe grelnika. Seveda ga bo treba do izteka življenske dobe bloka zamenjati, kar nameravajo izvesti v prihodnjem letu. Leta 1983 smo zabeležili eksplozijo glavnega parovoda sveže pare. Vzrok tega je bila merilna zaslonka, ki ni bila tehnološko primerna za visokotlačni opremi, vendar je bila pravilno dimenzionirana. Leta 1985 je potekala večja rekonstrukcija upaijalnika samega kotla, kjer so bile ekranske cevi zamenjane z membranskimi. To je pomenilo boljšo stihometrijo izgorevanja, boljše rezultate obratovanja, boljši izkoristek in manjšo porabo goriva ter povečanje moči za 13 MW. Leta 1987 so izvedli zamenjavo vzbujevalnega sistema na generatorju, naslednjega leta pa so opravili revitalizacijo turbine TK 120 (zamenjavo srednjetlačne turbine z uvedbo dvokrovnega ohišja), kar je omogočilo boljšo dinamično stabilnost. Razširitev in rekonstrukcijo na 110
... Le kaj sem, kura, to izvalila??... Kukavičje jajce??
... A.U pa je to, o Bog ne, klopotec???...	,
Kv stikališču so izvedli leta 1990. Leta 1992 in 93 so izvedli (vgradili) sistem čiščenja proge kondenzatorskih cevi med obratovanjem. Že leta 1983, 84 in 85 so izvajali diagnostične raziskave na bloku, na osnovi katere je bila napravljena tim. check lista stanja in ugotavljanja življenske dobe samega bloka. Leta 1996 je bila zgrajena deponija premoga Lakonca, namenjena tudi za novonastajajoči objekt TE-TO 3. Istega leta so opravili ekološko sanacijo z zamenjavo pregrevalnikov pare z uvedbo redukcije NOX-ov in rekonstrukcija elektrofiltra ter zamenjano 6 Kv stikališče. Dejstvo je takšno, da ja bil ta blok v času projektiranja in tipske izvedbe namenjen v pasu. Naš energetski sistem pa je tako dinamičen, da fleksibilnost takšnega bloka ne more biti vklopljena v ta sistem. Zato so bili primorani blok prilagoditi našim razmeram in potrebam. Ob čakanju na odločitev na državnem nivoju okrog iskanja sredstev za izgradnjo nadomestnega objekta pa je bila izvedena študija morebitnega podaljšanja življenske dobe obstoječega bloka. Ta študija izkazuje negativno stališče do takšnih prijemov, saj bi bilo potrebno vložiti preveč finančnih sredstev, pa bi bil to še vedno stari blok, ki bi lahko presenetil z raznimi defekti. Dejansko se da mogoče v neki agoniji podaljšati dobo delovanja nekje do leta 2010 s takšno kondicijo delovanja, za kar pa je potrebno izvesti precej obnov in zamenjav. Cena tega je izražena v investicijskem programu v višini 300 milijonov tolarjev. To je pogojeno s tem, da imajo kritično točko na obratovanju kotla (na bobnu), saj so uvedli sistem opazovanja tega bobna. Seveda je to opravljeno računalniško in ga s
takim načinom ohranjajo pri življenski dobi, da bi zdržal do konca delovanja tega bloka. Znanje namreč podatek, da so trije takšni bobni na Poljskem že eksplodirali. Seveda je do tega pri njih prišlo, ker niso dosegli takšne tehnološke stopnje nadzora, kot je to primer v Trbovljah, ko je bil ta nadzor zgrajen v konceptu tega bloka. Z drugačno preventivno obliko so namreč potrebna prevelika sredstva, kar dokazuje nujnost izgradnje nadomestnega objekta. Takšna izgradnja traja tudi do pet let in vemo tudi to, da poraba električne energije v Sloveniji narašča letno 3,3%. V petih letih možne izgradnje takega objekta je to okrog 16% narast porabe energije. Ob tej energetiki odvisnosti, ki jo ima naša država (čez 70% vseh energentov) nastopa še moment večje energetske odvisnosti. Po mnenju direktorja Janeza Pergerja bomo v Sloveniji še kar krepko plačevali električno energijo iz uvoza in sicer po ceni, katero bodo odrejali oni, ter da doma ne bomo mogli proizvesti toliko energije, da bomo lahko rekli - ne bomo kupovali drage uvožene energije, ampak doma proizvedli nekoliko cenejšo energijo.
Vprašljivo vzdrževanje havarijskih energetskih objektov
Usoda dveh agragatov na plinski pogon v Trbovljah je zaenkrat še nejasna, saj se dejansko o njih govori zelo malo, predvsem iz tega stališča, daje to pač proizvodna enota električne energije, ki je v rezervi. To je predvsem za najnujnejše primere pred razpadom električnega sistema ali pa zaradi pomanjkanja električne energije. V letošnjem letu se pokazujejo nekoliko večje potrebe po obratovanju tega objekta. Okoliščine so takšne, da je zaradi določenih prenosnih sfer elktrarna Trbovlje nekakšna podporna točka, ki oskrbuje z električno energijo in hkrati drži napetostni nivo na tem področju. Iz tehnološkega vidika sta dva 32 MW bloka nekako iztrošena. Rezervne dele zanju je vse težje dobiti, saj se tipi teh turbin ne proizvajajo več in se izdelujejo modernejše koncepcije plinskih blokov, predvsem v enem delu. S tem pa bo sila težko predvsem na področju regulacije teh blokov, ki naj bi imeli visoko stopnjo in bili celo sposobni vklopiti se iz republiškega centra na daljinski zagon. Seveda bi morali posodobiti regulacijo na računalniško in pa priskrbeti tiste rezervne dele, ki bi ohranjali morebitno vzdrževanje za takšne življenske dobe, kot si jo želimo. Bloka sta tako zelo neizkoriščena, da če bi bila postavljena v kakšni drugi družbi, bi bila verjetno bolj izkoriščena in bi s tem imela večje ekonomske efekte pri proizvodnji električne energije.
Rudi Špan
Podietje za založništvo, marketing in trgovino Cesta 20. julija 2 c 1410 Zagorje ob Savi
Zasavc d.o.o. bo v času od 02. - 06. decembra 1998
pripravil razstavno - prodajni sejem podjetništva, obrti in trgovine.
Sejem bo v Delavskem domu Zagorje in na prostoru ob njem.
Če vas zanima sodelovanje na sejmu, izpolnite prijavnico in jo najkasneje do 15. novembra 1998 pošljite na naslov
Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje O/S.
Podrobnejše informacije dobite po telefonu 0601/64-250 ali 0601/64-166, fax.: 0601/64-494.

Prijavnica
Zanima me sodelovanje na Zasavčevem sejmu. Prosim, da mi pošljete pogodbo o najemu razstavno - prodajnega prostora na Zasavčevem sejmu (od 02. - 06. decembra ) na naslov:	_________jggP___________________________________S------------------1---------------------
II
Razstavljal bi rad:
a) v Delavskem domu	b) na prostoru ob njem (ustrezno obkroži)
Potreboval bi______m2 razstavne površine.
Za podrobnejši dogovor prilagam svojo telefonsko številko:_____________________________Podpis:


5. LISTOPADA 1998
F. Jf. C j.j F
AKCIJA ZA NAJ-POŠTARJA ZASAVJA ’98
Poznate poštarja, ki poskrbi za presenečenja, ko pokukate v poštni nabiralnik? Takega, v katerega zaupate, da ne zmeče v nabiralnik le računov in letakov, kakšno prijetno pisemce pa spravi v žep za navezavo novih poznanstev, hihi. Vsakdo se razveseli prisrčnih pisem, lastnoročno spisanih, počečkanih z izbranimi liki, ki znajo popihati na dušo in razvedriti še takšno otožnost, pa teh, ki znajo in upajo napisati ljubezensko pisemce ter deliti doživetja in razmišljanja. Ali bi pohvalili poštarja, ker, kljub snegu ali pripeki, vestno dostavlja pošto ter zna povsem pristno pokramljati o vsakdanjih stvareh? No, pa dajte, vaše glasovnice bomo beležili tja do novega leta in še malo čez. Hej, a je poštar slučajno tipično moški poklic? Izberite torej najbolj prijaznega, dostopnega, luštnega, vedrega, točnega,... poštarja!
\	GLASUJEM ZA NAJ-POŠTARJA ZASAVJA '98	|
|	I
Ime in priimek poštarja ter kje raznaša pošto:
Ime, priimek in naslov glasovalca:
|	I
V___________________________________________________________________y
linija« (v prostem prevodu dead line, to je zadnji rok za oddajo članka) visi nad nami, novinarji, kot bič božji. Ko (ali če) udari, ni luknje, kamor bi se lahko skril.
6.	Srčno si želiš, da bi ti uspelo. In to je?
Priti do spoznanja statistikov Evropske zveze, ki so ugotovili, da imajo zaposlene ženske menda več od življenja.
7.	Bill Clinton bo verjetno »odšel« zaradi spolnih igric. Našim politikom pa nič ne pride do živega. Kako to?
Morda pa se še ni našla »slovenska« Monica Lewinsky, ki bi vzela stvari v svoje roke?
8.	Tvoj najljubši pregovor se glasi...
Na steni omare pred mojo delovno mizo mi v večen opomin bode v oči preblisk nemškega pisca Karla Gleichena-Russtvurma, ki pravi: Kaj ti bodo ljubezen, sreča, izobrazba, bogastvo, če si ne vzameš časa, da bi jih v miru užival?
9.	Največji dosežek tega stoletja je viagra, računalnik ali nič od tega oziroma kaj drugega?
Kaj računalniki, mobilni telefoni, viagra in drugi čudodelni pripomočki! Največji in najbolj neverjetni dogodek je (seveda le zame), da sem nekje v drugi polovici tega stoletja svojih pet minut v večnosti dobila tudi jaz.
10.	Ne boš verjela. Soseda sva, pa te danes vidim prvič. Očitno živim površno in predvsem prehitro. Se tudi tebi dogaja kaj podobnega?
Seveda hitim, se jezim, živim v stresu, mi zase in za bližnje zmanjkuje časa,... A hkrati se zavedam, da lahko to vsak trenutek spremenim. In potem se vprašam, če si spremembe res želim. Dokler je moj odgovor NE, pač uživam v vsem, kar mi življenje lepega ponuja.
Igor Goste
POD KOŽO SMO VSI..
MARJANA OGOREVC-ŽGALIN: »MOJIH PET MINUT«
Prav dobro vemo, daje v Zasavju mnogo bralk in tudi bralcev (jaz sem dokaz), ki berejo Jano, Eady, Modno Jano in predpostavljam tudi Lord, kajti hišnih ljublječkov (psov in mačk npr.) je v
V novinarstvu marsikaj marsikdaj preizkusiš na lastni koži. Ali na lastnih laseh, kot se mi je zgodilo, ko sem pisala o novih trendih v oblikovanju pričesk.
tem delu Slovenije veliko. Ob tem zagotovo naletite tudi na članke moje današnje nadvse uspešne novinarke omenjenih revij. In jo občudujete. Mene je zanimalo (radoveden kot sem), kakšnaje npr. malce »pokukana« pod kožo. Še bolj mi je.... Tudi vam, kajne?
1.	Glede na to, da pišeš za enega najbolj branih tednikov (Jana), ali lahko pričakujemo, da bodo tvoje besede lahko prebirali tudi bralci našega časopisa?
Če je bilo vprašanje mišljeno kot povabilo k sodelovanju, bom rekla: »Nikoli ne reci nikoli.«
2.	Sam s svojim šefom (urednikom) dobro shajam. Kako pa ti s svojo šefico Bernardo Jeklin, glede na to, da so ženske; (tako se govori;) dosti bolj »hude«?
Bernarda Jeklin je moja prva in doslej edina šefica. O kakšni krizi sedmih let (kolikor časa že pišem za Jano) v najinih odnosih še ni sledu.
3.	Poleg Janc, ki jo soustvarjaš, si redna bralka še....?
Ker sem pomočnica odgovorne urednice Lorda, poleg Jane pa pišem tudi za Lady in Modno Jano, vse te revije tudi preberem. Delo, Dnevnik, Slovenske novice so obvezno jutranje čtivo, v roke pa vzamem tudi druge naše in tuje tednike ter mesečnike. Branje knjig pride na vrsto šele ob večerih in na počitnicah.
4.	Kaj se kot novinarka najbolj bojiš? Mogoče sodišča, saj je poznano, da vse več novinarjev tam preživlja svoje dragocene urice?
Zares se bojim le virusa na mojem računalniku in pokvarjenega faks modema, ki mi navadno zataji takrat, ko v uredništvu že čakajo na članek.
5.	Kot vsi novinarji, svoječlankc v uredništvo vedno oddaš pravočasno, kajne?!!
Pri našem delu pač ne gre drugače. »Mrtva
TUDI V PREJŠNJI ŠTEVILKI STE SE SPOZNALI, KAJNE? ŽE, ŽE, SAMO OBKROŽILI VAS NISMO! DANES PA STE V KROGU. KAR BRŽ NA ZASAVCA S SVOJIM ZASAVCEM, PA VAM BOMO PODARILI POGOSTITEV NA MARELI, KJER VAS BO PRIČAKAL OSKRBNIK STANE HRIBERŠEK.
NOVA ASTRA
avtotehna ¥1S in Mahkovic
Spodnji Log 27 pri Litiji, tel.: (061) 874-112
OPEL^
TRGOVINA
Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158
PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV. GOTOVINSKI POPUSTI.
VABI VAS trgovina	Kisovcu in Litiji.
Vsak dan od 700 do 1900, ob sobotah 700 do 1300
-	itisoni širine 2,4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev -topli podi širine 2,3 in 4m
-	karnise vseh vrst
-	zavese domačih in tujih proizvajalcev
-	šivanje zaves po naročilu
-	barve akril, jupol, barve za les in kovino
-	robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI
-	polaganje, brušenje in lakiranje parketa,plule in
ostalih lesenih podov
-	preproge, zavese, prti, brisače
-	posteljnina
5. LISTOPADA 1998
77. £? ti T" j < fj
KOSTANJEV PIKNIK
Dijaki SŠ Zagorje smo se tudi to šolsko leto odločili, da nadaljujemo našo dejavnost v planinski skupini. Že na samem začetku pa se nam je zalomilo. Na razpisan dvodnevni izlet na Krn se ni prijavil nihče. Čeprav je bilo v začetku veliko navdušenja, je izlet odpadel. Kaj sedaj? Pripravili smo anketo in po analizi ugotovili, da dijaki želijo v gore, vendarje bil v septembru splet okoliščin tak, da prijav ni bilo. Odločili smo se, da kljub težavam gremo tudi to šolsko leto skupaj v gore. Da bi se bolje spoznali, smo za začetek pripravili kostanjev piknik. Vsak od udeležencev je prispeval svoj delež (hrenovke, sok, kruh, piškote...) in tako smo se 17.oktobra podali na izlet. Zopet je precej prijavljenih manjkalo, toda tudi številke 6 se nismo ustrašile in smo se na izlet vseeno podale. Pot nas je vodila čez Potoško vas proti Domu pod Javorjem oz. 1.juniju.
Bile smo dobre volje in že kar hitro smo pričele prepevati. Med potjo smo nabrale kostanj, tako da je bil piknik res kostanjev. Oskrbnik koče je bil zelo prijazen, saj nam je posodil peč za peko kostanja, pa tudi nekaj drv smo izprosile, saj je bilo v gozdu vse vejevje popolnoma mokro. K sreči se nam je pridružil še predstavnik moškega spola, ki nam je pripravil ogenj in igral vlogo kuharja. Me pa smo medtem izpeljale pripravljene igre. Priredile smo tekmovanje v skakanju v vrečah, metanju gojzarja in teku dvojic. Pri slednji igri je bilo največ zabave. Saj poznate igro, kjer imata udeleženca zvezane noge. Eden levo, drugi pa desno. V začetku gre dobro, kakor pa eden izgubi ritem, se zadeva podre, natančneje povedano, pride do filmskih padcev. In ti so seveda bogato nagrajeni z našim smehom. Vsi zmagovalci so dobili za nagrado čokolade, ostali pa tolažilne nagrade v obliki lizik.
Ker v vrtcih ne znajo pisati, smo veseli, da je dogodek napisala vzgojiteljica Tatjana. Otroci so vse lepo narisali, seveda pa lahko objavimo le eno umetnijo.
Sestavek o športnem dnevu je mogoče malo predolg, vendar so ga dobro organizirali in bo lahko za vzgled še kakšni šoli. Zato ga nismo krajšali.
Omenimo še misli o osmošolcih. Lahko bi jih poslali iz katerekoli šole. Če ste se v kakšni vragoliji spoznali, razmislite, kako bi se počutili, če bi jo kdo ušpičil vam...
OBISK POLICIJSKE POSTAJE V HRASTNIKU
Ob srečanju s policistoma v našem vrtcu Dolinca pred nekaj dnevi smo se z otroki male šole odpravili tudi na obisk na policijsko postajo našega mesta.
V velikem pričakovanju, kaj bomo videli, smo nestrpno čakali, da so se odprla glavna vrata. Pozdravil nas je prijazen policist in nas povabil v njihove službene prostore.
Pridružili so se nam še ostali
policisti, ki so bili na postaji, med njimi tudi očka - policist enega izmed naših otrok.
Ob prvem vprašanju, kaj si želijo ogledati, so vsi hkrati odgovorili: "Zapor!"
Res so nas peljali do njihovega "zapora" in nas za kratek čas tudi zaprli. Vrisk in smeh seje slišal od navdušenja, čeprav so nam za sekundo ugasnili luči.
Od tu smo odšli na njihove parkirne prostore, kjer so nam pokazali vse policijske avtomobile
Vse kar smo spekli, smo tudi veselo zmazali, le hrenovke so bile malo čokoladne. Ampak vseeno so bile takoooo dobre. Za konec smo si prihranile najboljšo igro oz. tekmovanje. To je bilo tekmovanje za GLUPO ČUPO. Idejo smo dobile na planinskem taboru. Za kaj gre? Vsaka ekipa je sestavljena iz treh članov. Eden je model, dva pa frizirata. Uporabita lahko vso svojo ustvarjalno domišljijo in ustvarita res GLUPO čupo. No, pri nas so bile frizure kar simpatično glupe. Za zmagovalno ekipo smo imeli pripravljeno fantastično nagrado: TRI PIZZE V PIZZER1JI TIK-TAK. Ker dve udeleženki izleta pizz sploh ne jesta, smo se skupaj odločile, da gredo na pizzo kar ostale štiri. No, še od teh si je ena premislila, tako, da so potem ostale tri pizze za tri dekleta. Mmmmmm, kako so bile dobre. Žal vam je lahko, da niste šli z nami.
Spekli smo ves kostanj, pojesti pa ga nismo mogli, saj smo bili siti kot bobni. Izlet in piknik sta lepo uspela, vsi smo se zabavali, ogromno prepevali in sklenili, da se 5.decembra skupaj podamo na nočni pohod na Mrzlico. Greste tudi vi?
Najlepše se zahvaljujemo našima sponzorjema, ki sta tudi to šolsko leto ostala z nami: Pizzeriji Tik-Tak in Pekami Klasje iz Zagorja. Hvala za pomoč!
Milena Horvat, SŠ Zagorje
SKOZI MEGLO NA VELIKO PLANINO
Dne 17.10. je Mladinski odsek Planinskega društva Zagorje organiziral 2.planinski izlet v šolskem letu 1998/99 za učence OŠ Ivana Kavčiča Izlake, na Veliko planino. Zaradi slabega vremena se nas je zbralo nekoliko manj, vendar poguma in dobre volje ni manjkalo. Izlet je bil namenjen učencem in njihovim staršem. Udeležilo se ga
in spremljajoče naprave - luči, sireno, merilec hitrosti in drugo. Preizkusili smo tudi, kako se sedi v njihovem zaprtem kombiju.
Ob zanimivem ogledu in prisrčnem pogovoru so otroci spoznali, da so policisti naši varuhi, ki skrbijo za našo varnost in pravi prijatelji otrok.
Zahvalili smo se s pesmico in darilom za prisrčen sprejem z željo, da nas še kdaj obiščejo v vrtcu. Predvsem si otroci želijo, da pridejo tudi policisti-konjeniki.
Vzgojiteljica Tatjana Denovnik
ŽIVIMO ZDRAVO ZA ZABAVO
Z dobro voljo, navdušenjem in tekmovalnim duhom smo z neba pregnali deževne oblake. V Radečah se je namreč odvijal športni dan za vsakogar s posebnim geslom:	"Živimo zdravo za
zabavo".
Podanih je bilo več disciplin, kamor se je lahko rpijavil vsakdo, ki ima v sebi vsaj malo tekmovalnega duha.
Nekateri so odšli na Kozje s Planinskim društvom Radeče, nekateri so lahko sončno jutro preživeli ob atletskem troboju, spet
a.TTiri »-T7 3 710
5. LISTOPADA 1998
je 7 učencev, 4 starši, šofer avtobusa in 2 spremljevalca. S planine Kisovec smo se povzpeli do Domžalskega doma na Veliki planini in naprej do kapelice, kjer smo izlet zaradi goste megle in močnega vetra končali.
Malo prezebli, vendar zado: voljni, smo se srečno vrnili do avtobusa in domov.
Tomaž Kralj
50 LET GASILCEV TERMOELEKTRARNE TRBOVLJE
V petek, 23 .oktobra ob IS.uri je v gledališki dvorani Delavskega doma Trbovlje potekala slavnostna prireditev v počastitev 50-letnice Prostovoljnega industrijskega gasilskega društva Termoelektrarne Trbovlje. Obeležitve te visoke obletnice so se poleg domačih gasilcev udeležili še številni gasilci ostalih gasilskih društev iz Zasavja ter Kobilja, poleg tega pa še številni člani kolektiva TET in drugi občani ter gostje in predstavniki oblastnih organov. Slavnostni govor je imel dosedanji direktor TET, Janez Perger, ki je orisal pomen ga-
silskega društva znotraj TET in na kratko orisal opravljeno delo. Čestitke pa sta izrekla še poslanec DZ Miran Potrč in predsednik Gasilske zveze Slovenije. Razvili so nov prapor, katerega je zasnoval Ivan Žgalin, razvil pa ga je Janez Perger. Podelili so številna priznanja zaslužnim gasilcem TET. V kulturnem delu programa je sodeloval MoPZ Svoboda iz Hrastnika, pevovodje prof. Tomca, s petjem prirejenih narodnih pesmi in gasilske himne. Društvo je ob tem svojem visokem jubileju pripravilo in izdalo brošuro z opisom 50-letnega delovanja društva v nakladi 500 izvodov. Sicer je PIGD TET eno najštevilčnejših gasilkih društev, saj šteje 81 članov, od tega je 30 žensk. Za uspešno obeležitev jubileja so si še posebno prizadevali Metod Mravljak, ing., Ivan Restar, Pavle Nemet, Jože Lapajne, ing. in še vrsta drugih. Vrsta predstavnikov sosednjih gasilskih društev, občine Trbovlje in še nekaterih drugih organizacij, je jubilantu čestitala k
visokemu jubileju, pri tem pa so izročili predstavnikom društva razna spominska darila. Celotna prireditev je lepo povezovala moderatorka. Vsi udeleženci so nadaljevali s prostim razgovorom v avli doma.
tl.
VIVAVTISCHNU
25.oktobra so se člani mladinskega pihalnega orkestra Viva GŠ Zagorje odpravili na enodnevno gostovanje v mesto
Tischen v Avstriji. S tem so se odzvali povabilu tamkajšnjega pihalnega orkestra in pripravili koncert, s katerim so počastili stoletnico kulturnega društva in petindvajsetletnico pihalnega orkestra. Poslušalce so navdušili s svojim tekmovalnim programom in filmskimi skladbami, za konec pa so odigrali še nekaj venčkov. Godbeniki so soglasno sklenili, da v Tischen še pridejo.
drugi so si popestrili dan z rolanjem na rolarski stezi, drugi so jutro "pretekli" po radeških ulicah, ostali pa so prekolesarili razdaljo Radeče-Hrastnik.
Pohoda na Kozje se je udeležilo veliko ljudi (morali so seveda biti primerno opremljeni) in pod skrbnim vodstvom izkušenih planincev so se že zgodaj odpravili na pot. Po mnenju večine je pot potekala brez večjih naporov in v zelo prijetnem vzdušju. Takšen pohod te lahko tudi marsičesa nauči, kar bo tudi pozneje uporabno. Mladi planinarji so srečno prišli na cilj.
Na štadionu pa so v tem času potekale štafetne igre oz.atletski troboj. Udeleženci so se preizkusili v metu žogice, teku na 60 metrov in v skoku v daljino. Vsi so se zelo dobro odrezali, še posebej pa Tanja Rupar in Jan Martinšek iz petih in šestih razredov, ki sta zbrala največ točk tako pri dekletih tako tudi pri fantih in zmagala pred Mašo Cvar (2.) in Aleksandro Učakar (3.) ter pred Juretom Kranjcem in Florjanom Skorjo, ki sta bila pri dečkih na drugem in tretjem mestu.
Iz sedmega in osmega razreda pa sta se še posebej izkazala Marko Korbar in Veronika Majhenič. Od dečkov je bil drugi Milorad Marjanovič, tretji pa Toni Šuligoj, od deklet pa druga Urška Renko, tretja pa Anja Simončič. Zmagovalci so dobili priznanja in nagrade.
Tudi na rolarski stezi je bilo zelo pestro. Medtem, ko sso se rolarski "mojstri" rolali, so se vsi pripravljali na veliko rolarsko tekmovanje. Ob rolarski stezi seje zbralo tudi veliko gledalcev, ki so spodbujali nastopajoče. Vsi tekmovalci so se izvrstno izkazali, vendar so nekateri še posebej izstopali: Mateja Semec je zbrala največ točk med dekleti razredne stopnje inzmagala pred Nino Pavelšek, od fantov iste stopnje pa je zmagal Nejc Gorenjak pred Žigom Žveplanem in Davidom Moharjem. Bili smo priča tudi zelo vratolomnemu nastopu Nina Pečarja (pri katerem nam je več sekund zastal dih), kije zmagal v konkurenci višje stopnje z 190-imi točkami. Drugi Dejan Pranjič in tretji Gašper Martinšek nista bila
nič slabša. Najboljša deklica predmetne stopnje pa je bila drzna Mojca Lazar (100 točk), druga je bila Tjaša Anderlič, tretja pa Anja Gospodarič. Zmagovalci so dobili in nagrade.
Ulični tek je bil ena izmed naj zanimivejših disciplin, saj seje tu zbralo dosti gledalcev, ki so spodbujali naše tekače. Nastopilo je 66 atletov dobre volje in tistih, ki živijo zdravo za zabavo. Tokrat pa so bili v večini v tej disciplini boljši tekmovalci iz Sevnice, čeprav tudi Radečani nismo ostali brez medalj
in nasmejanih obrazov.
Kolesarji so, primemo oblečeni, zaščiteni s kolesarskimi čeladami, v hitrem tempu prekolesarili dano razdaljo. Med vožnjo je vladalo prijetno razpoloženje in tako se pot niti ni zdela tako zelo dolga, kot je na začetku kazalo.
Uspeh športnega dne seje kazal na nasmejanih obrazih tekmovalcev in mimoidočih, zato lahko upamo, da bo takšnih dnevov še več kot do zdaj.
Korana Leljak, OŠ Marjana Nemca Radeče
5. LISTOPADA 1998
čm.r jr.nli.n.člr.s
2lVJ<?!
Ja, tako hitro, kot so prišle so tudi odšle. Aja, kdo. Počitnice, seveda. No, lahko bi jih imenovali kar poučne počitnice ali počitnice za učenje. V sceno, kakor umi je ljubše. Večina dijakov sije verjetno med krompirjevimi počitnicami vzela za branje knjig in učenje, saj med šolo preprosto ni časa. S tem pa seveda nismo pozabili na zabavo, saj je poleg dolgega poležavanja in gledanja televizije obvezna.Vse to lahko počnemo med počitnicami, no, smo počeli, saj so že mimo. In vsako uro, minuto, sekundo smo bližje koncu šole in poletnim počitnicam,ki se bližajo z nadzvočno hitrostjo. Če samo pomislimo, da nas čaka še kar nekaj takratkih počitnic pa naravoslovnih dni, kulturnih in športnih dni smo že skoraj na morju.Potrudite se, kar je v vaših močeh, verjemite, se splača. In ne pozabit uživat!
iao, Lucija
NLi.E.LČt
Drugi letniki trboveljske gimnazije smo se pri slovenskem jeziku ta mesec spravili nad vedno romantično razpoloženega strica Prešerna. Ubogi revež, kije bil obupan nad spoznanjem, da za svoj narod ne more storiti prav veliko. Svoje ugotovitve je prelival v čudovito(zamorjene) pesmi, ki se jim med drugim reče soneti. Vsako leto večina slovenskih dijakov drugih letnikov trpi ob razčlenjevanju in pojasnjevanju njegovih pesmi. Sošolec je med današnjo uro izjavil: "Kako se nam mora France smejati od zgoraj in še prav ima." Vsaj zdaj se mogoče lahko smeji. Prešeren je bil velik mož. (Pravijo, daje dosegel celih 1.70 metra.) Meni osebno pa so nekatere njegove pesmi všeč. Sem pač romantično razpoložena osebica.
Prešernov Krst pri Savici sem prebrala že kot otrok in to je bila zame zmerom le pravljica. Ko pa se sedaj poglobim v pesnitev se zamislim nad usodo ljudi, ki so globoko vdani svojemu bogu in veri.Ne razumem, kako se lahko ljudje pobijajo med seboj le zato, ker ne verjamejo v istega boga. Saj smisel vsake vere je sprostiti vernike na duhoven način in jih
oddaljiti od materialnega sveta.
Razlike so le v imenih bogov , njihovem številu, podobi in miti o njih.
Zdajle se vsi smilite sami sebi, ko morate brati tole moje grozno nakladanje. Pa si predstavljajte osnovnošolce in srednješolsko mladino, ki ji grozijo z uvedbo verouka v šole. Pa kakorkoli že, mi se že ne bomo kregali med seboj, ker smo različno razpoloženi in usmerjeni v karkoli. Kajne?
Katra
5l4l_- hlA tjlMUlčt?hl
Že četrtič povrsti se je naša šola prijavila na ŠKL. Fantje in dekleta bodo letos igrali v nekoliko spremenjeni postavi saj so obe ekipi zapustili lanski četrtošolci, ki so jih zamenjali letošnji prvošolčki. Pa naj še kdo reče, da na mladih svet stoji. Verjetno pa vas že zelo zanima kdo lepotci in lepotice, ki bodo našo šolo(gimekon)predstavljali na tekmah ŠKL-ja.
Ja. Za fante bodo letos igrali MIHA KNAUS(ESŠ), UROŠ MAROLT(GIM), PIŠEK MATJAŽ, SAŠO ŠRIBAR, JAKA POTERPIN BOŠTJAN MILAR, MATIC ŠKRINJAR, GAŠPER OVNIK, URBAN ČOP, GREGOR KOŠALIN, ALEŠ POJE, MIHA KOVAČ, MATJAŽ GROŠELJ, ROK SLANŠEK, BOŠTJAN BERČON. Fantje letos trenirajo pod vodstvom zelo mladega trenerja Damirja GrgičaTn še naše punce: RIČKO ANDREJA, MANJA BURJES; METKA LOGAR, ROSVITA SLANŠEK, TINA FORTE, VESNA PERŠIČ, NAŽA PERGER, LINA DEČMAN, NEŽA DOLANC, TANJA BOŽIČEK, IZGORŠEK MATEJA, POLONA VAJDIČ, JANA SLAKAN.Punce pa so trenerja obdržale in bodo trenirale z njihovim lanskim trenerjem Tomše Denisom. To so tisti za katere bomo letos dijaki GIMEKON -a navijali in držali pesti.POtekali sta že dve tekmi ŠKl-ja. Ena v gosteh in ena v domačih tleh. Na prvi so se fantje in dekleta pomerili s šolskim centrom Celje. Dekleta so so prepričljivo zmagala, fantje pa so bili manj uspešni in so zmago pustili kar v Celju(ja, se naredi). Da so naši košarkaši in košarkašice res uspešni so nam dokazali v četrtek, 22.10 ko so se v telovadnici GIMEKON-a pomerili s šolskim centrom Slovenj Gradec. Fantje kot tudi dekleta so zmagali in še enkrat dokazali kako dobri so. Trenerji so tokrat za najboljšega igralca predlagali Saša Šlibarja, kije dosegel skoraj enbo tretjino točk pri dekletah pa je bila zelo uspešna Mateja Izgoršek. Komaj čakamo naslednjo tekmo in že zdaj stiskamo pesti. DAJMO NAŠI!
Lucija
P. S. :Na eni od naslednjih tekem se jim bodo pridružile še navijačice, kijih bodo letos za spremembo spremljale tudi na tekmah v gosteh.
PEJJATEJ_J5TV<?
Med jesenskimi počitnicami me je dober prijatelj zbližal z nekdaj dobro prijateljico. V osnovni šoli sva bili veliko skupaj in tudi ven sva hodili skupaj. Zahajali sva v iste lokale, isto družbo. Potem sva šli v srednjo šolo in najino prijateljstvo šva razdelili še med druge osebice. Pa sva vseeno še ostajali dskupaj in si izmenjavali skrivnosti, čenče in: se režali napakam drugih. Med poletnimi počitnicami pa sva si našli vsaka zase novo družbo in sva stike vzdrževali le še po telefonu. Kmalu pa še tega ni bilo več in vse, kar je ostalo od najinega prijateljstva, so bili kratki pozdravčki, če sva se slučajno kje srečali. Sedaj pa naju je tretja osebica zopet zbližala in danes greva po dolgem času zopet skupaj ven...
Prijateljstvo...tesna duševna navezanost med osebami.ki imajo veliko skupnih interesov. Lahko pa so si med seboj tako zelo ra/lični, da jih te razlike privlačijo. Saj veste,da ti prijatelj vedno stoji ob strani in prijateljstva so večna. Vsaj tista prava,ki trajajo od otroštva pa do pozne starosti. Pravijo, da oddaljenost in kratke prekinitve prijateljstvo le še povečujejo. Ko po dolgem času zopet vidiš prijatelja, ti je lepo. Besedje ogromno, časa za izmenjavo vseh novic pa preprosto ni dovolj.Ob pomoči prijatelja so vsi problemi manjši in ob njegovi tolažbi je Svet takoj: lepši.
Včasih pa prijateljstvo ^-7 preraste v ljubezen. Prijateljstvo je del našega vsakdana. Brez tega čustva naklonjenosti in
I	'	I povezanosti bi bili osamljeni.
\	^	J Prijateljstva moramo ohranjati,saj
/ nam zvesti prijatelji velikokrat koristijo.
/ Najlepše pa je z njimi v starosti obujati / spomine na mladostne norosti.
V PRIJATELJSTVO SE IZPLAČA!
Katra
NOV, ČISTO SVEŽ IZDELEK PIHALNEGA ORKESTRA SVEA ZAGORJE
Plod 25-letnega sodelovanja orkestra z dirigentom in umetniškim vodjem gospodom Edvardom Eberlom je lasersko odtisnjen na okrogli plošči, skrit pod ovitkom, kjer so slike z vseh pomembnejših gostovanj orkestra. Ves trud in obenem tudi zadovoljstvo 74 članskega orkestra je torej za vas serviran na CD plošči in kaseti in čaka, da vam pričara, pa čeprav v dnevni sobi, pravi orkestrski nastop...
Pihalni orkester je izdal 5 kaset in 3 CD plošče. Zadnji, ki je pravkar izšel (že ga lahko dobite v Fraj-tonu), z naslovom Film, Blues, Pop, Rock, ponuja
filmsko glasbo (Don't cry for me Argentina, Lepotica in Zver, Pleše z volkovi) in uspešnice znanih glasbenikov (Elvis Presley, The Blues Brothers, Frank Sinatra). Ploščo so posneli kar v prostorih KD Pihalnega orkestra S vea Zagorje, kjer so uredili snemalni studio pod vodstvom studia Zlati zvoki, producent pa je bil Sergej Dolenc. Kako pa takšna velika zasedba sploh snema ploščo? Enostavno zaigrajo skladbo od začetka do konca, uigranost in pravilnost igranja sta plod vaj, ki jih imajo kar dvakrat na teden po dve uri. Potem pa po potrebi nasnemavajo razne popravke in solaže.
Za pesem A tribute to Elvis so posneli tudi videospot, tudi tokrat ga je režiral Izidor Farič, posneli pa so ga kar doma, v Delavskem domu Zagorje.
Orkester S vea je prvi orkester v Sloveniji, kije začel z izvajanjem pop, rock uspešnic. S tem so v svet glasbe vpeljali nekaj novega in tako njihovi koncerti niso tako resnobni in izolirani le v eno zvrst glasbe. Čeprav so nekatere skladbe res zelo dolge, so splošni vtisi s koncertov zelo dobri. Njihova zunanja podoba, sploh v novih oblekah s klobuki, deluje precej profesionalno in uradno,a veljajo za zelo sproščene glasbenike, ki koncerte velikokrat končajo na stolih ali pa se ob igranju venčka narodnih sprehodijo kar med občinstvom. Priljubljenost in kvaliteta orkestra se kažeta tudi na vseh gostovanjih: leta 1981 so osvojili zlato medaljo na svetovnem prvenstvu v Kerkradeju na Nizozemskem, uspehe so želi po republikah nekdanje SFRJ, na Češkem, v Nemčiji, na Norveškem, v Italiji, Avstriji, leta 1991 so prvič zastopali samostojno in neodvisno Slovenijo v Kataloniji, 1996 leta so bili gostje Papeža Janeza Pavla II. v njegovi palači v Vatikanu, leto kasneje pa so Slovenijo predstavljali na 850-letnici Moskve. Letos so trikrat igrali v Avstriji in pa na Hrvaškem. Seveda pa ne zabavajo le tujega občinstva, letos so imeli v Sloveniji okrog 30 koncertov ter gostovanja v raznih oddajah.
V seznam glasbil so dodali fagot, oboo, picolo, ki so nekoliko zahtevnejša glasbila. Vabijo vse, ki bi želeli igrati v orkestru, naj se oglasijo. Pridobivanje novega kadra je za orkester Svea še vedno problem. Ta problem tiči v Glasbeni šoli Zagorje, ki zaradi svojih koristi izvaja razne pritiske nad svojimi glasbeniki in jim onemogoča vstop v Pihalni orkester Svea. Mnogi mladi glasbeniki napredujejo iz mladinskega pihalnega orkestra v orkester Svea zgolj po svoji zaslugi, in ne po zaslugi Glasbene šole.
Že sedaj pa vas vsi godbeniki vabijo na novoletni koncert, ki bo v
Delavskem domu v Zagorju, 26.12.1998, gostje bodo Zagorski oktet in Andrej Šifrer, z njim bo orkester zaigral pesem Za prijatelje. Vabljeni!
Katja S.
HIŠA V HIŠI PRIMOŽA TRUBARJA
V soboto, 24.oktobra je v Kulturnem domu Loka pri Zidanem Mostu v organizaciji KUD Primož Trubar koncertirala skupina Hiša iz Trbovelj. Hiša je predstavnik "mehkega rocka" polovice šestdesetih let in osupljive vokalne harmonije. Skupina je nastala v letih med 82 in 83 v akustični postavi Andrej Guček (kitara), Vili Guček (kitara), Blaž Kovačič (kitara) in Martin Koncilja (kitara). Krajše obdobje pa je z njimi igral basist Tine Jelen. Na sobotnem koncertu so nas fantje v sedanji zasedbi Andrej Guček (kitara/vokal), Vili Guček (bas kitara/vokal), Martin Koncilja (kitara/vokal) in Iztok Pepelnak (bobni/vokal), popeljali v svet svoje glasbe. Skupina je igrala predvsem lastne skladbe s svojih dveh do sedaj objavljenih CD-jev. Prva stvar, kije presenetila poslušalce skupine, so osupljive vokalne harmonije vseh štirih članov. Njih glasovi so tako popolno uglašeni, da jih avtomatično umeščajo v najboljšo produkcijo "soft" rocka druge polovice 60-ih, kije nato še cela sedemdeseta označeval zvočno podobo avtorske glasbe predvsem z ameriškega West coasta. Kljub preporodu pop kulture šestdesetih v svetu, pa pri Hiši ne gre za zvočno oživitev skupin iz teh časov, saj Andrej Guček piše skladbe z odsevom današnjega časa. Na tem koncertu so poleg standardnih predstavili tudi nekaj skladb ("V parku kamnitih besed", "Pesem za na pot", "Na vzhodu mrak" in "Kompas srca") iz plošče Kompas srca. Slišali pa smo tudi skladbo, za katero je Andrej dejal, daje nastala po tekstu iz ljudskega izročila in nosi naslov "Mesto prihodnosti". Sicer pa se zdi, da prihodnost te skupine leži prav v še ne dovolj izkoriščenih pevskih zmožnostih vseh članov. Znano je namreč, da bi vsak izmed njih lahko nekoliko bolj suverenoprevzemal pevske dele. To velja predvse zato, ker so kot skupina prepoznavni le po glasu Andreja Gučka in s tem ostajajo trije glasovi le delno izkoriščeni. To velja predvsem za bobnarja, kije do sedaj le barval melodije in bi s svojim glasom razbremenil Andreja. V prihodnosti pa bi morda tudi kaj več vključili ostale instrumente, od Vilijeve flavte, do Andrejevega klavirja in violine. To bi seveda uspešno razširilo prepoznavni zvok skupine. Zgodovina te skupine seje v javnosti pričela leta 1992 s posnetkom skladbe "Proces v Ljubljani", ki je nastala v studiu Činč v Ljubljani. Prva istoimenska plošča iz leta 1994 vsebuje poleg vseh tudi skladbe, kot so "Nočna vožnja", "Mostovi so padli" in "Novo jutro". Poleg tega je na njej tudi pesem, s katero so sodelovali na Pop delavnici - "Srečna mesta", čeprav so takrat hoteli nastopiti z drugo skladbo "Melodija". Vse te skladbe so presenetljivo iskrene in neposredne in zdi se, da Andrejeva besedila nosijo v sebi neko otožno liriko. Že takrat so se v skladbah izkazovali z večglasnim petjem. V skladbi "Trbovlje" so za besedilo uporabili nespevni tekst pesnika Uroša Zupana in napravili izredno skladbo. Druga plošča, ki je nastala leta 1996, ima poleg skladbe "Oče", ki je nekakšna notranja izkušnja, še "Jesen" in naslovna "Ko čas odšteje dni". Poleg teh so tu še izredna pesem "Sprehod" in "Neskončna pot" ter zadnja skladba "Lotta love", ki je nakazala konceptualni album v letu 1997. To je bil album "Hlusion anyway" s skladbami NeilaYounga, za katero so dobili Zlatega petelina. Petnajst skladb NeilaVoungaje bilo posnetih v živo v studiu 14 Radia Slovenija na predvečer Neilovega 50.rojstnega dne. Poleg mnogih nastopov so se pojavili tudi kot predskupina znani skupini Cowboy Junk-ies na koncertu v Ljubljani. Kot je po koncertu povedal Andrej, je koncert v Loki odprl serijo pripravljalnih koncertov skupine za promocijsko turnejo, kjer bodo predstavljali ploščo Kompas srca. CD z 12-imi pesmimi naj bi izšel pri ZKP Slovenija in na njem bo 12 povsem avtorskih pesmi. Izdelava projekta je zahtevala od skupine to, da se niso toliko pojavljali na raznih koncertih in prireditvah. Vsi ljubitelji njihove glasbe že komaj čakajo na njihov nov izdelek - glasbo Hiše, ki odmeva kvaliteto v slovenski prostor.
Rudi Špan
5. LISTOPADA 1998
77 j:<7jr.G;i rij7,£Jr.£
ZLATA POROKA
V	soboto, dne 17.10.1998 sta praznovala zlato poroko Dominik in Marija Pavlič iz Hrastnika, Novi Log 17.
Polna dobre volje in veselja do življenja sta pred petdesetimi leti začeto skupno življenski pot slovesno potrdila pred matičarjem. Čestitkam sina Dominika z družino in hčere Katarine z družino, prijateljev, sorodnikov, se je pridružil tudi župan občine Hrastnik, Leopold Grošelj, ki je jubilantoma zaželel še veliko mirnih in srečnih let, predvsem pa zdravih trenutkov in skupnih let.
Andreja Kovač
ZLATA POROKA
V	soboto, dne 24.10.1998 sta praznovala zlato poroko Anton in Frančiška Velše iz Hrastnika, Novi Log št. 13.
Polna dobre volje in veselja do življenja sta pred petdesetimi leti začeto skupno življensko pot slovesno potrdila pred matičarjem. Čestitkam hčere Sonje z družino in hčere Marjete z družino, prijateljev, sorodnikov seje pridružil tudi župan občine Hrastnik, Leopold Grošelj, ki je jubilantoma zaželel še veliko mirnih in srečnih, predvsem pa zdravih trenutkov in skupnih let.
Andreja Kovač
UPOKOJENCI USTANAVLJAJO PLESNI KLUB SENIOR
Društvo upokojencev Trbovlje ustanavlja nov klub z imenom Plesni klub Senior. Prvo srečanje upokojencev oz.ljubiteljev plesa bo v petek,
6.novembra v večernih urah. Družabno srečanje s plesom bo v klubskih prostorih doma Društva upokojencev Trbovlje na Ulici 1.junija 16. Glasbeni del teh večerov bo imel na skrbi ansambel Matko-Kreže.
IL.
A/CC/JA A/cerJA A/CC/JA A/CCfJA A/CC/JA
OBKROŽILI SMO VAS!
V KROGU STE!
Pomeni, da vas bomo nagradili. Pridite čim preje na uredništvo Zasavca, seveda s svojim Zasavcem, kjer vam bomo podarili potrdilo, na podlagi katerega vas bo na Mareli pogostil oskrbnik Stane Hriberšek.
SPOMINSKI TURNIR V BALINANJU
Dne 24.oktobra je balinarska sekcija Društva upokojencev Trbovlje pod vodstvom Franca Kostanjevca-Macija organizirala spominski balinarski turnir v spomin na pokojnega vodjo upokojencev-športnikov, Ivana Novaka, kije umrl pred leti. Turnirja so se udeležile ekipe iz DU Radeče, DU Dol pri Hrastniku, DU Zidani Most in dve ekipi DU Trbovlje. Zmagala je I.ekipa DU Trbovlje, ki sojo tvorili Bruno Jazbec, Ivo Jekoš, Franc Mrežar, Franc Kostanjevec in Karlo Murn.
IL.
SREČANJE PLANINSKIH VETERANOV V GORAH
Planinsko društvo Dol pri Hrastniku je 22.oktobra organiziralo srečanje planinskih veteranov v svojem planinskem domu v Gorah nad Hrastnikom. Srečanje je bilo namenjeno počastitvi 70 letnice dolgoletnega odbornika in vsestranskega planinskega delavca Franca Klemena. Le-tega je namreč pred osmimi leti bolezen priklenila za vrsto let na posteljo, sedaj pa se po tolikih letih znova vrača v planinsko druščino. France Klemen je znan predvsem še po tem, daje znan kot izvrsten oblikovalec raznih planinskih simbolov, značk, priznanj, praporov planinskih in drugih društev, bilje tudi avtor prejšnjega grba občine Hrastnik in še bi lahko naštevali, kaj vse je tudi na tem področju jubilant ustvaril. Z vztrajno voljo se znova loteva izdelave raznih likovnih stvaritev in to z levo roko, ker mu je desna odpovedala pokorščino. Seveda pa je jubilant vsa leta sodeloval pri delu svojega matičnega planinskega društva na Dolu pri Hrastniku, predvsem pa še pri gradnji in opremljanju ter vzdrževanju planinskega doma v Gorah.
S srečanja veteranov na Gorah
Organizatorji so jubilanta želeli počastiti predvsem s tem, da je v njegovo čast povabilo na obeležitev jubilejne obletnice starejše sodelavce planinskih društev od Brežic do Laškega in Litije, tj. vseh društev, ki sodijo v Meddruštveni odbor zasavskih planinskih društev. Šlo je za srečanje jubilanta z ljudmi, s katerimi je dolga leta sodeloval in ustvarjal. Srečanja so se udeležili domala vsi vabljeni, zato je bilo toliko bolj prijateljsko, vedro in veselo. Vsi navzoči so se ga spomnili z izbranimi besedami, mi poklonili manjša spominska darila, sam pa je tudi dokazal, da se čedalje uspešneje znova vrača tudi na likovnem področju med planinske sodelavce starejše generacije. Izrečene želje in pesem navzočih bo jubilantu zagotovo osrečila življenje sedaj in še dolga leta vnaprej. Svojo žilavost je dokazal že doslej in prepričani smo, da jo bo tudi v bodoče.
IL

ŠPORTNI RADAR
1.ŽENSKA NOGOMETNA LIGA
Zagorje - Radio Krka 1:1 (0:1)
2.SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Zagorje - Slovan Slavija 2:3 (0:0)
Factor - Rudar (T)	1:0(1:0)
3.SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - CENTER
Litija - Belinka 0:1
l.LIGA MNZ LJUBLJANA
Svoboda Kisovec - Tabor Grosuplje 1:8
POKAL NZS V MALEM NOGOMETU - OSMINA FINALA
Divert - Assaloni Cosmos 1:7
Amaco - Poetovio Mila 8:4
LB SLOVENSKA KOŠARKARSKA LIGA
Krško - Zagorje 59:62 (26:39)
GD Hrastnik - Radenska 92:77 (54:36)
SLOVENSKI POKAL V ROKOMETU
Dol TKI - Grosuplje 38:23 (17:8)
DRŽAVNO ROKOMETNO PRVENSTVO - MLAJŠE DEKLICE
ŽRK Linne Zagorje - ŠŠ Celje 8:23 (4:11)
DRŽAVNO ROKOMETNO PRVENSTVO - STAREJŠE DEKLICE
ŽRK Linne Zagorje - ŽRK TIME OUT CELJE 25:20 (14:11)
STRELCI SPODBUDNO ZAČELI NOVO SEZONO
V soboto, 24.oktobra, je bilo na mestnem strelišču v Ljubljani Il.kolo v streljanju s serijsko zračno puško za pionirje in pionirke, 25.oktobra pa so se prav tako v Ljubljani pomerili še mlajši mladinci s standard zračno puško.
Manca Vovk je med pionirkami dosegla odlično četrto mesto, kar ji daje lepe obete za prihodnost. Ekipno naši mladi strelci niso zasdli vidnejše uvrstitve.
Tudi mlajši mladinci so se potrudili in ekipno dosegli odlično 4.mesto in le za 7 krogov zaostali za tretjim mestom. Omenimo le še to, daje bila med posameznicami Mojca Lebeničnik peta, Matej Fele pa šesti.
Sredi oktobra seje začelo tudi tekmovanje za člane. SD Kisovec so se v prvem krogu pomerili s SD Kopačevina v Škofji Loki. Proti novincem v ligi so bili uspešnejši, čeprav začetni rezultat ni vzpodbuden, kajti člani so sposobni ustreliti precej več kot 1632 krogov. Najboljši posameznik je bil Zvone Pograjc, ki je nastreljal 550 krogov.
Po zmagi v prvem krogu pa so se v drugem pomerili s SD Kočevje in po dobrem streljanju na žalost izgubili. Najboljši med vsemi je bil spet Zvone Pograjc, ki je nastreljal 561 krogov, a kljub temu so Kočevci zmagali za vsega tri kroge (1651:1648).
IgorZibelnik
PREDSTAVLJAMO VAM
Strelsko društvo Kisovec
Strelsko društvo Kisovec deluje že več kot 30 let. Svoje prostore ima v Športnem domu v Kisovcu. Predsednik društva, hkrati pa tudi trenerje Rudi Zibelnik. V zadnjih nekaj letih se ukvarja predvsem z mladimi. To pa se mu je obrestovalo, saj njegovi varovanci dosegajo pravzaprav odlične rezultate na državni ravni.
Mladi strelci začnejo tekmovati v kategoriji pionirjev in tekmujejo v tem rangu do 15.leta. Streljajo s serijsko zračno puško. Po 15.letu pa morajo puško zamenjati za boljšo in bolj precizno standard zračno puško. Pionirji imajo svojo ligo, imenovano Pokal prijateljstva. Tekmovanje je organizirano v sklopu osmih turnirjev po celi Sloveniji, na koncu pa dobijo skupne zmagovalce med posamezniki ter posameznicami, prav tako pa tudi med ekipami. Vrstni red se določi na podlagi osvojenega in točk na vsakem od osmih turnirjev.
Prav tako imajo svoja tekmovanja mlajši mladinci (15-17 let), udeležijo pa se lahko dveh kontrolnih tekmovanj za mladince (do 20 let), na katerem skušajo doseči normo za državno prvenstvo.
V sezoni 1998/99 imajo v SD Kisovec ekipo pionirjev (Uroš Radakovič, Rok Ravnjak in Luka Škrinjar), ki šele začenjajo s tekmovanji v državni ligi. Pionirka Manca Vovk tekmuje že drugo sezono in že dosega odlične rezultate, pred sabo pa ima še dve sezoni tekmovanj med pionirkami.
Mlajši mladinci tekmujejo ekipno v enotni konkurenci (v ekipi so lahko ml.mladinci in ml.mladinke). Ekipo Kisovca tako v sezoni 98/99 med mlajšimi mladinci zastopajo Matej Fele, v minuli sezoni viceprvak na državnem prvenstvu, Sašo Piskar ter Mojca Lebeničnik. prva v
državni ligi v minuli sezoni. Poudariti moramo, da čeprav so šele pred nekaj meseci presedlali na povsem drugačno puško, že sedaj dosegajo odlične rezultate v državni ligi za mlajše mladince in mladinke.
Z novo sezono so začeli tudi člani SD Kisovec, ki tekmujejo v
3.slovenski ligi-jug. V ligi je 12 ekip. Strelja se 11 kol, za zmago se dobijo 3 točke, za poraz 1 točko. Zadnji dve ekipi po končanem prvenstvu imajo možnost, da se v kvalifikacijah spet uvrstijo v tretjo ligo (v Sloveniji so samo tri lige, zato se v kvalifikacije za 3.ligo lahko prijavi katerokoli strelsko društvo v Sloveniji). Lansko sezono je SD Kisovec končal sezono na solidnem petem mestu.
vsak, še posebej pa vabijo fante in dekleta, stare od 10 let naprej, da se vpišejo k strelskemu krožku. Krožek je vsak ponedeljek ob 16.uri v športnem domu v Kisovcu.
Tekst in foto: Igor Zibelnik
TRBOVELJSKI STRELCI ZAČELI S 3.MESTOM
Strelci strelskega društva Alojz Hohkraut iz Trbovelj so se konec prejšnjega tedna udeležili l.kola 1.slovenske lige v streljanju z zračno puško. Presenetljivo so v prvem kolu slavili strelci iz Ljutomerja z rezultatom 1744 krogov. Drugo mesto so zasedli strelci Olimpije (1740), tretji pa so bili strelci iz Trbovelj, ki so pokazali, da letošnje leto spet merijo v sam vrh. Med posamezniki je bil najbolj uspešen Izidor Hreščak (Olimpija) s 590 krogi. Četrto mesto je zasedel član SD Alojz Hohkkraut Oto Strakušek s 586 krogi, Sašo Korbar je osvojil 8.mesto (582 krogov), Martin Strakušek pa dvajseto (573).
Oto Strakušek
V SD Kisovec sc lahko včlani
5. LISTOPADA 1998
1
j
j.
u
STATISTIKA MALONOGOMETNIH LIG ZASAVJA
PRVE TOČKE EKIPI ZASAVCA!
Rezultati 1 .lige
S.kolo: PGB Tiskarstvo - Planinski dom sv.Gora 8:3, ŠD Čolnišče -Malo po malo 3:7, Juventus - Amaco/Pajnkiher 4:7, KZ Izlake -Kovinostrugarstvo Gobove 2:5,Trgovina Wit boy - ŠD Mlinše 1:3, Atletiko Linne prost.
9.kolo: Amaco Pajnkiher-Atletiko Linne 4:4, Malo po malo - Planinski dom sv.Gora 4:2, PGB Tiskarstvo - Trgovina Wit boy 3:0, Juventus - ŠD Čolnišče 3:3, ŠD Mlinše - KZ Izlake 4:3, Kovinostrugarstvo Gobove prosto.
Trenutni vrstni red: l.PGB TISKARSTVO TRBOVLJE	8	6	2	0	39:12	20
2.KOVINOSTRUGARSTVO GOBOVC	8	5	2	1	27:19	17
3.KMN MALO PO MALO	8	5	0	3	29:24	15
4.ŠD MLINŠE	9	5	0	4	18:26	15
5.AMACO PAJNKIHER	8	3	4	1	34:24	13
6.JUVENTUS	8	3	1	4	21:25	10
7.PLANINSKI DOM SV.GORA	8	3	r	4	32:37	10
8.KZ IZLAKE	9	3	0	6	21:27	9
9. ATLETIKO LINNE	8	2	2	4 j	24:27	8
10.TRGOVINA WIT BOY	8	2	1	5	16:28	7
11. ŠD ČOLNIŠČE	8	1	1	6	16:28	4
Rezultati 2.lige
S.kolo: Trgovina Čop - ŠD Čolnišče II 4:2, E.S.Potočnik/Ašič - Mlinše III 3:7, Šport plus - Ni da ni 5:1, Šentlambert - ŠD Prapreče 4:1, Pekarna Leniči - Fejst pub 4:2, Steklarstvo Cestnik - Dom oprema 10:3.
9.kolo: Mlinše III - ŠD Čolnišče II4:1, Dom oprema/Trgovina Rcpovž - 4:2, Ni da ni - Trgovina Čop 2:4, Pekarna Leniči - E.S.Potočnik 5:3, Fejst pub - Šentlambert 1:3, Prapreče - Steklarstvo Cestnik 1:3.
Trenutni vrstni red: l.PEKARNA LENIČI	9	7	2	0	31:16	23
2.ŠENTLAMBERT	9	7	1	1	26:12	22
3.FEJST PUB	9	7	0	2	26:13	21
4.STEKLARSTVO CESTNIK	9	6	1	2	33:22	19
5.ŠPORT PLUS	9	6	0	3	40:22	18
6.ŠD MLINŠE III	9	4	1	4	28:24	13
7.TRGOVINA ČOP	/ 9	3	1	5	18:28	10
8.NI DA NI	9	2	1	6	16:23	7
9.E.S.POTOČNIK	9	2	1	6	22:29	7
10.DOM OPREMA/TRG.REPOVŽ	9	2	1	6	17:32	7
11.ŠD ČOLNIŠČE II	9	2	0	7	15:36	6
12.ŠD PRAPREČE	9	1	1	7	10:25	4
Rezultati 3.lige
S.kolo: Udarnik TSG - Trgovina Jagoda 2:2, Gostilna Kovač - Magros NLP 1:6, IAK SCT - ETI 2:1, ŠD Sava - KommaTommobil 1:3, Antimon
-	ŠD Mlinše II 2:4, Varnost - Tirna 0:5.
9.kolo: Tirna - Gostilna Kovač 4:2, Mlinše II - ETI 7:2, Udranik TSG
-	IAK SCT 0:1, Trgovina Jagoda - Komma Tommobil 7:2, Magros NLP
-	ŠD Sava 1:1, Varnost - Antimon Bistro 91 prestavljeno.
Trenutni vrstni red:
1. TRGOVINA JAGODA	9	8	1	0	72:21	25
2. ŠD MLINŠE II	9	7	0	2	50:20	21
3. TIRNA	9	7	0	2	32:14	21
4. MAGROS NLP	9	6	1	2	27:15	19
5. KOMMA TOMMOBIL	9	5	1	3	30:24	16
6. IAK SCT	9	5	0	4	18:15	15
7. ANTIMON BISTRO 91	8	4'	0	4	25:29	12
8. ŠD SAVA	9	2	3	4	20:34	9
9. UDARNIK TSG LUNAR	9	1	2	6	21:36	5
10. ETI	9	1	1	7	15:33	5
11. GOSTILNA KOVAČ	9	1	1	7	18:46	4
12. VARNOST	8	1	0	7	9:51	3
Rezultati 4.lige
8.	krog: Bistro Maln - Merli 4:3, Panterji/Trgotrans - Frizerstvo Ivi 5:1, Bistro Slavi - ŠD Podkum 3:0 (bb), Pizzerija Pepita - Gamsi 1:2, Zasavc - ŠD Čemšenik 2:2, Branko bar - Železničar/Avto taxi 1:3, Potepuhi -Medija 7:0, Okrepčevalnica Gasilček - Avto Šver 1:4.
9.	krog: Medija - Pizzerija Pepita 2:3, Panterji - Branko bar 1:1, Frizerstvo Ivi - Bistro Maln 3:2, ŠD Podkum - Avto Šver 0:2, Okrepčevalnica Gasilček - Čemšenik 4:2, Merli - Potepuhi 0:5, Gamsi -Zasavc 1:2, Železničar/Avto taxi - Bistro Slavi prestavljeno.
Prva tekma lO.kroga: Medija - Zasavc 2:3. Trenutni vrstni red: 1. DMN PANTERJI/TRGOTRANS	9	8	1	0	50:13	25
2. AVTO ŠVER	9	8	1	0	33:9	25
3. BISTRO SLAVI	8	8	0	0	47:8	24
4. ŽELEZNIČAR/AVTO TAXI	8	7	0	1	36:11	21
5. BRANKO BAR	9	6	1	2	36:15	19
6. POTEPUHI	9	5	1	3	30:20	16
7. GAMSI	9	5	0	4	15:15	15
8. OKREPČEVALNICA GASILČEK	9	4	0	5	19:22	12
9. ŠD ČEMŠENIK	9	2	3	4	16:28	9
10. FRIZERSTVO IVI	9	2	1	6	25:39	7
11. MERLI	9	2	1	6	22:36	7
12. ŠD PODKUM (-2)	9	3	0	6	14:33	7
13. ZASAVC	10	2	1	7	17:37	7
14. MEDIJA	10	1	3	6	25:50	6
15. BISTRO MALN	9	1	1	7	15:37	4
16. PIZZERIJA PEPITA Najboljši strelci za Zasavčev zlati prstan:	7	1	0	8	11:38	3
25 Smajlovič (Šport plus), 20 Vodišek (Trgovina Jagoda), 18 Ravnjak						
(Bistro Slavi), 17 Dermota (Trgovina Jagoda), 16 Deželak (Trgovina Jagoda), 15 Jogar (Medija), 14 Dolinšek (Mlinše II) in Gracar (Bistro Slavi), 13 B.Povše (Frizerstvo Ivi), J.Kranjc (Planinski dom sv.Gora).
Peter Motnikar
OBČINSKA LIGA MALEGA NOGOMETA HRASTNIK
V prejšnji številki smo objavili tudi rezultate 5. k rog a OLMN Hrastnik in s tem krogom se je končal prvi del štirikrožnega prvenstva. Med tem šo s prvenstvo::) nadaljevali, še naprej pa se nadaljuje tudi dvoboj dveh ekip za vrh prvenstvene lestvice; Rezultati:
6.krog: Rudnik - KMN Juventus 3:3, DMN Ljiljani - Mir 3:2, TKI -Steklarna 6:3.7.krog: KMN Juventus - Mir 5:0, TKI - DMN Ljiljani 3:6. Steklarna - Rudnik 1:4. Lestvica: Rudnik 17 točk, KMN Juventus 17, DMN Ljiljani 11, Steklarna 7, TKI 6 in Mir L Najboljši strelci: l.Ristunovič (Rudnik) 10 zadetkov, Bajramovič (Ljiljani) 7, Žagar 6 (Steklarna).
Igor Gošte
BADMINTON
Zagorje
mobitel 0609-626-781
rlWm( -5
RADIA GECSS vrt 39’ 1420 Trbovlje. Š - pičko IN ZASAVGA poslušajte na frekvenci radia GEOSS, v nedeljo ob 14. uri.
1.	NA KUM-ORLEK
2.	BRIGA ME - VILI RESNIK
3.	CELA ULICA NORI - KINGSTON
4.	NIKA - ROK'N BAND
5.	UGASN ME - BOTRI
6.	ZMAJI LETIJO VISOKO - TINKARA KOVAČ
7.	MESEČINA - DEMOLITION GROUP
8.	SILVIA - MAGNIFICO
9.	ZAPRI OČI - VICTORV
10.	(predlog) KALIFORNIJA - ZASAVCI
Š°PIČHA
RADIA GEC88 IN ZASAVCA
Glasujem za: Glasoval sem:
EUR§>
AUDIO & VIDEO TRGOVINA Prešernova 37, ZAGORJE Tel.: 0601/61 575
Kljub temu, da ima restavracija Matevž iz Trbovelj svojo zgodovino, njen novi lastnik Predrag Dvorančič nima nič z njo. Nekaj časa je bila zaprta, nato pa sojo 19. oktobra letos spet odprli.
Predvsem so na jedilnik dodali še dodatno izbiro hrane, ki vsebuje jedi z ražnja. Njihova posebna ponudba je plošča s pikantnimi klobasami, pleskavicami, belim sirom in ražnjiči. Poleg tega nudijo še malice, ki stanejo od 400 do 750 SIT, kosila stanejo od 800 SIT naprej, nudijo pa tudi dve vrsti pizz. Pizza Matevž vsebuje domačo prekajeno šunko in stane 650 SIT. V načrtih imajo še odojka, ki pa ga bodo pekli, če bo zanj dovolj zanimanja. Poleg hrane dobite v Matevžu še vsa odprta vina, buteljke in ostalo klasično pijačo.
Sprejemajo naročila za večje skupine, katere imajo tudi 10% popust. Odprto imajo vsak dan od 7. do 22.ure, ob nedeljah od 7. do 15.ure. Njihov telefon je 24-182.
Alma Mujič
ZLATI Z\/(ACi IZPALI IČAitTt?
Glasbena produkcija Zlati zvoki je izdala novo kaseto in zgoščenko Naj angeli te čuvajo, pevke Natalije Verboten.
m.
RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVALNI CENTER
Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale, tel./faks 713-660
E-pošta: clip@c!ip-domzale.si
STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU (60 ur)
-	12 ur računalništva z urejevalnikom besedil VVORD
-	48 ur vaj iz strojepisja
TEČAJ ZA ZAČETNIKE (25 ur): VVINDOVVS 95, VVORD
EXCEL (20 ur)
INTERNET (8 ur)
AUTOCAD, CORELDRAVV, ACCESS...
oslušaufe

za<
glasujte
sss ••• jpiclco
N/" N*' N/
5. LISTOPADA 1998
m
K-pn:
j.
ir
IGOR KALŠEK TRETJI
Pod vodstvom Alojza Miklavčiča so se v Kijevu štirje slovenski reprezentantje udeležili evropskega prvenstva v Kickboxingu. Prvenstvo je potekalo v organizaciji WAKO. Septembra v Istanbulu, ko je bil Igor Kalšek drugi, je bilo prvenstvo v verziji IAKSA.
Na EP v Kijevu so naši reprezentanje nastopili v disciplini semi-con-tact. Igor Kalšek je že v petek, 23.10. osvojil tretje mesto v kategoriji do 84 kg z zmago v četrtfinalu z Jamesom Gabbom iz Anglije. V borbi za vstop v finale je nesrečno izgubil z rezultatom 3:4 proti Nemcu Schoonroku. Poleg tretjega mesta Kalška se Alojz Miklavčič lahko pohvali še z naslovom EP, ki gaje osvojil Kristjan Tomšič iz Izole ter drugim mestom Davorina Gabrovca iz Ptuja. Naša edina ženska udeleženka EP Ptujčanka, Maja Ozmec je edina od naših ostala brez odličja, medtem ko je v četrtfinalu izgubila s Poljakinjo tesno s 5:7.
Tako vodji reprezentance Alojzu Miklavčiču kot tudi edinemu zasavskemu predstavniku - Igorju Kalšku (oba iz kluba Pon-do-Kwan Zagorje) iskreno čestitamo, vas pa vabimo, da se udeležite 15. mednarodnega prvenstva v kickboksingu v semi-contactu v Zagorju, ki ga organizira Pon-do-Kwan klub Zagorje pod pokroviteljstvom Kickboxing zveze Slovenije, ki se ga bo udeležilo veliko nosilcev medalj iz EP v Istanbulu in iz Kijeva.
Igor Goste
KEGLJAŠKI KOTIČEK
V	4. krogu prve moške kegljaške lige je Rudar iz Trbovelj dosegel pomembno zmago. Na kegljišču na Ravnah so ugnali ekipo Elektrarne Dravograd za več kot 100 kegljev. Skupno so "rudarji" podrli kar 5820 kegljev, kar je naj višji rezultat v tem kolu. Dvoboj razpoloženih ekip se je po prvih dneh končal z vodstvom domače ekipe za 100 kegljev in rezultatom 2:0. Naslednja dvojica, Hribar in Izgoršek, je z dobrim metanjem izenačila in bili v vodstvu pred trboveljsko ekipo le še za 12 kegljev. Oba sta podrla več kot 900 kegljev, Hribar 936, Izgoršek pa 928. Stoklas in Blahta sta kot zadnji par metala odlično. Prvi je podrl 998 kegljev, drugi pa 966 kegljev. Iz 100 minusa zaostanka po prvi dvojici, je Rudar premagal domačo ekipo z veliko razliko. Rudar je trenutno na drugem mestu s 6 točkami. Naslednje kolo je zaradi svetovnega pokala v igri posameznikov prestavljeno za en teden. Ekipa Saše Burje, Prosol -Stiking je premagala Ekipo Gorica - Tekstina z rezultatom 8:0 (2639 : 2450). Saša Burja je podrla kar 470 kegljev, kar je naječ v tem krogu na domačem terenu. Sašina ekipa je trenutno na vrhu prvenstvene lestvice z 8 točkami.
V	4. krogu DP v 2. slovenski ligi za moške je Rudar na domačem kegljišču s 7:1 premagal Rudar Črnomelj. Pri Rudarju sta dobro metala Jerič (959) ter Blahta (914). Sinet Hrastnik je na gostovanju v Konjicah izgubil s 7:1, kljub dobri igri Brečka (914) in Drameta (911). Litija je v gosteh premagala ekipo Žalca s 6:2. Tudi v 5. kolu je Rudar zmagal, tokrat s Fužinarjem s 6:2. Dobro so metali Jerič (917), Blaha (914) in
za naj športnika novembra
GLASUJEM ZA _ OBRAZLOŽITEV
IME IN PRIIMEK
NASLOV______
OBČINA______
Gantar (901). Litija je doma le za dva keglja izgubila z ekipo iz Konjic (5309 : 5311). Novak je podrl 920 kegljev. Sinet Hrastnik je doma ugnal Kovinotehno z rezultatom 7:1. Brečko je z 951 postal celo najboljši v tem kolu na domačem igrišču, Jazbinšekje podrl 915. Po petem odigranem kolu je Litija na drugem mestu, Sinet Hrastnik je tretji, Rudar pa šesti.
Igor Goste
KROS NA DOBOVCU
V petek, 23. oktobra, so v lepem sončnem vremenu člani Smučarskega društva KUM iz Dobovca in pedagogi šole na Dobovcu organizirali kros šolske in predšolske mladine. Krosa so se udeležili vsi, razen dveh. Po tekmovanju so bili vsi zelo zadovoljni, še najbolj pa vodja tekmovanja, mednarodni atletski sodnik Gusti Laznik, predvsem zato, ker ni bilo slišati, da bi kje v Zasavju organizirali jesenski kros.
Vsi so dosegli cilj, zato so bili nagrajeni s priznanji Smučarskega društva. Prva mesta iz vseh sedmih skupin pa so med dečki dosegli: Jure Laznik, Matej Martinčič, Kristjan Trotovšek, Gregor Lavrin in med deklicami: Lucija Dolinšek, Renata Starina, Maruša Bajda.
Gal
ŠPORTNIK MESECA OKTOBRA JE BOGDAN HRIBAR
Spet je mesec naokoli in ponovno razglašamo športnika meseca, tokrat za oktober. Tokrat sb vas njbolj navdušili kegljači, saj je naziv športnika oktobra pripadel Borisu Hribaiju, ki vam ga bomo podrobneje predstavili v naslednji Številki. Srečni izžrebanec, ki bo dobil nagrado Badminton Spina (5 ur igranja badmintona) pa je postal Primož Božjak, Keršičeva 38, Trbovlje.
fr	\\
VIC
Čas dopustuje v letu, vsaj tu se bo marsikdo med čitatelji strinjal, najbolj pričakovan med vsemi prazniki v letu. Dokazano bolj kot novo leto, koline, božič, rojstni dnevi, birma, krst, dan borca, obhajilo, dan vstaje, Martinovo... noja, tukaj bi se pa že vprašal... in cikcak tako dalje...
Tako se je Cepelin domislil, da bi jo užgal, sedaj, ko je že posezona in so udarili že popuste, malo na plavi Jadran. Potrka na vrata pisarne. Na njih piše:
"Nori Kumkovič, direktor regionalne televizije TV Cepter" "Ako nimaš kaj početi, tega ne počni tukaj!!" !ITrkaj!!
Z njim ni bilo šaliti se. To je prekleto dobro vedel tudi Cepelin, zato je, ves obrit in u poštnih klamotah, s tresočo rokico narahlo potrkal. Tok, tok... Nič. Pa spet. Tok, tok... Pa se zasliši: "Jaaaa!!"
Cepelin vstopi, mal ga je pa tudi v gatah stiskalo in proseče vprašujoče pogleda svojega Boga oca na ledrastem stolu: "Šef, khm... veste, sem mislil..."
"A da ti tudi kdaj misliš? Hja, to pa je nekaj novega!! Skrajšaj, Cepelin, skraj šaj!! ” pravi strogo Kumkovič in se čoha po že narahlo razredčenem temenu.
"No, saj veste, dopusti s popusti so, pa sem mislil, da bi jo mahnil malo doli na Debeli rtič, mogoče v Fieso... Ali bi lahko, prosim!?? šef, dobil kakšen dan dopusta!!??" seje slinil Cepelin.
"KAAAJ!!?? Dpoust bi rad... NIKAKOR!!" je zbilo Kumkoviču. "Poglej, Cepelin!! Leto ima 365 dni. Vsak dan mi prespite tukaj v studiu 8 ur, kar skupaj nanese 122 dni. Ostane vam še 243 dni. In potem, ko ste se revčki tako zelo utrudili od spanja, počivate 8 ur, kar pomeni naslednjih 122 dni. Tako vam ostane še 121 dni. 52 dni v letu so nedelje, ko itak ne delate, kar pomeni, da vam za delo ostane le še 17.dni. Vsak dan imate vsaj pol ure pavze, kar letno nanese za celih 7 dni zabušavanja. In tako ostane le še 10 dni. In nenazadnje, najmanj 9 dni v letuje praznikov in tako ti, Cepelin, ostane le še en (1) samcat delovni dan. Ta pa je prvi maj, praznik dela, ko pa tako spet ne delate. In ti me prideš, Cepelin, prositi za dopust...
.....
fotokopii ne upoštevamo

Piše: Primož Kostajnšek
Z rallyjem Celje 98 seje končalo Turistično rally prvenstvo treh dolin za leto 1998. Tekmovanje je organiziralo Združenje šoferjev in avtomehanikov Celja, središče dogajanja pa je bilo na avtopoligonu v Ljubečni. Rally je bil dolg 78.3 km in je imel standardnih 5 spretnostnih voženj.
Rally je potekal v deževnem vremenu, ki pa je precej bolj motil same organizatorje. Tekmovalci so bili v večini primerov namreč veseli mokre proge, saj v takšnih razmerah le redko tekmujejo in je bila to zanje dobrodošla sprememba. Zlasti zanimiva je bila zelo hitra spretnostna vožnja okrog poligona, ob kateri so tekmovalci občutili že skoraj prave dirkaške užitke.
Pri rezultatih velikih presenečenj ni bilo. Na vrhu seje tudi tokrat znašel rumeni avtomobil, le da to ni bil Žnidarjev yugo, temveč fiat cinquecento lanskega prvaka Milana Zormana. Kljub osvojenemu drugemu mestu pa je Borut z veliko prednostjo osvojil naslov letošnjega prvaka. Sledita mu že omenjeni Zorman iz Slovenj Gradca in Celjan Deželak, ki vozi autobianchi Al 12.
V	razredu do 1000 ccm je tako v Celju kot tudi v končni razvrstitvi zmagal Marjan Marotek iz Raven na Koroškem, ki vozi daihatsu charade, pred dvema našima predstavnikoma v yugih 45, Andrejem Dolinškom in Tomažem Razborškom. Zlasti Andrej je bil letos najprijetnejše presenečenje sezone, saj je kot debitant dosegal visoke uvrstitve tudi v generalcu.
V	razredu do 1500 ccm je bila razvrstitev praktično identična generalni razvrstitvi, saj ravno tekmovalci iz tega razreda ponavadi dosegajo mesta na vrhu. V razredu nad 1500 ccm so prevladovali Korošci. Naslov prvaka je odnesel Alojz Zorman, ki vozi renault 5 GTX, sledi pa mu Brane Žunko z renaultom clio 16V. Na tretjem mestu najdemo našega predstavnika Danila Daniloviča za volanom opel astre GT.
Med ženskami so Zasavke letos deklasirale konkurenco. Naslov je
osvojila Natata Žnidar, sledi pa ji Nataša Krautberger. Na tretjem mestu najdemo Marjeto Knauss iz Mozirja.
Zasavci bi z lahkoto slavili tudi med ekipami, saj so člani Balantinesa dominirali skozi vso sezono, vendar rezultati enega izmed rallyjev za ekipe niso šteli, saj je organizator rezultate izgubil!? Če bi Balantinesom štela tudi ta zmaga, bi bilo prvenstvo z lahkoto njihovo, tako pa je največji pokal odšel na Koroško k Modrim dirkačem.
Že to soboto pa se bodo tekmovalci spet zbrali, tokrat na 2. nočnem avtoslalomu MAX šport v Kisovcu pred trgovino Makro. Začetek bo ob 16. uri, prijaviti pa se bo možno od 14. ure dalje.
Tekmovalci in gledalci vabljeni!
Podvine 30, 1410 ZAGORJE, tel.: 0601/61-601, mobitel: 0609-942-010
ZIMA 98/99
Zimske gume ROTAL verige
akumulatorji hladilna tekočina olja ELF, VALVOLINE
avtodeH novi in rabljeni	M02N0ST puČILA NA VEČ OBROKOV
•irmn
On,
ZASAVSKI FRKER
NI SE PRAVOČASNO ZAUSTAVILA
Hrastnik, 19.10. ob 14.35 so policisti obravnavali prometno nesrečo na Cesti VDV brigade. I.K. iz Dola je s tovornim vozilom pri obračanju vzvratno zapeljal z dovoza na regionalno cesto. V tem času je po regionalni cesti pripeljala D.T.Z. z renaultom 19 in še pravočasno ustavila, vanjo pa je zaradi prekratke varnostne razdalje trčila J.N. iz Hrastnika s seat ibizo. Policisti so slednji napisali poačilni nalog, zoper voznika tovornega vozila pa napisali predlog sodniku za prekrške. Na vozilih je nastalo za cca. 300.000 SIT škode.
POŠKODOVAL OSEBNI AVTO IN POBEGNIL
Hrastnik, 23.10. ob 06.00 uri je Z.Ž. iz Hrastnika obvestil policiste, da mu je neznani voznik preko noči naparkimem prostoru pri Sijaju poškodoval osebni avtomobil opel kadet. Policisti so z ogledom vozila ugotovili, daje neznani povzročitelj s kraja pobegnil in za njim zbirajo obvestila. Na vozilu je nastalo za cca. 100.000 SIT škode.
Istega dne ob 15.55 uri je A.Z. iz Hrastnika naznanil neznanega povzročitelja, ki mu je na parkirnem prostoru poškodoval fiat uno. Policisti so povzročitelju že na sledi.
TRČIL V SKALE
Trbovlje, 20.10. ob 19.45 seje zgodila prometna nesreča na cesti v Slačnik. B.R. je zaradi neprilagojene hitrosti trčil v skale ob cesti. Sopotnica je pri tem dobila lažje poškodbe.
ZAJELI SO MU VOZILO
Trbovlje, 22.10. ob 16.40 so po cestnem lovu zajeli K.J. Omenjeni je kršil prometne predpise, ogrožal varnost udeležencev v prometu. Takoj so ga izročili sodniku za prekrške in mu zasegli vozilo, na katerem so bile le nemške carinske tablice.
POZABILA "ZATEGNITI" ROČNO
Trbovlje, 23.10. ob 18.00 je voznica Š.M. parkirala avto na Savinjski cesti. Pri tem je bila nepazljiva, saj ji je avto ušel in trčil v sosednji avto. Škoda je bila majhna.
IZSILIL PREDNOST
Trbovlje, 24.10. ob 14.12 je voznik B.D. pri bazenu vozil z Leninovega trga in zavijal proti Gimnazijski cesti. Pri tem je izsilil prednost motoristu, kije padel po tleh. Motorista so napotili k zdravniku, B.D.-ja pa k sodniku.
PREVRNIL SE JE NA BOK
Dobovec, 30.10. ob 17.15 seje zgodila nesreča na Dobovcu, kjer je R.E. zapeljal s ceste in se prevrnil na bok.
ZASEGLI MOPED
Trbovlje, 28.10. ob 15.00 so R.T.-ju policisti zaradi kršenja prometnih predpisov zasegli moped in ga po postopku izročili staršem (ne mopeda, pač pa R.T.-ja).
OPLAZIL KOMBI
Trbovlje, 28.10. ob 18.35 je v Špančevem ovinku prišlo do prometne nesreče, kjerje O.S. z osebnim avtomobilom oplazil kombi in odpeljal naprej.
ZBIL KOLESARKO
Zagorje, 23.10. ob 18.05 je voznik B.R vozil z neprimerno hitrostjo na regionalni cesti Mlinše - Kandrše, pri tem dohitel kolesarko A.K. in jo z desnim delom oplazil, zaradi česar je padla po vozišču. Kolesarka se je lažje poškodovala, zoper voznika pa sledi predlog SP-ju.
NAPIHAL KAR 3.14 PROMILA
Zagorje, 24.10 ob 23.15 je patrulja naletela na prometno nesrečo, ki jo je povzročil A.Č. in sicer je z neprilagojeno hitrostjo pripeljal po Cesti zmage, nato zavijal desno na C.9.avgusta, vendar zaradi hitrosti ovinka ni zvozil in seje zaletel v kovinsko ograjo. Policisti, ki so bili na kraju le nekaj sekund po nesreči, so skušali izvesti postopek, vendar je možakar naglo odpeljal. Pri ribniku je izvajal akrobacije z ročno zavoro, kjerje uničil zadnji kolesi
in obstal. Pri kontroli so ugotovili, daje pod vplivom alkohola (3.14 g/kg krvi).
PREMAJHNA VARNOSTNA RAZDALJA
Hotič, 22.10. ob 11.00 je zaradi premajhne varnostne razdalje H.F. trčil v stoječi avto in le-tega porinil v drug stoječi avto. Povzročitelja so mandatno kaznovali.
ZAPELJAL V HIŠO
Sitarjevec, 23.10. ob 15.00 je v ostrem desnem ovinku H.D. zaradi neprimerne hitrosti zapeljal v hišo. Po laični oceni je za 1.000.000 škode.
PODRSAL OB BETONSKO ŠKARP0
Cerkovnik, 24.10. je Š.K. vozil kolo z motorjem APN 4, podrsal ob betonsko škarpo in dobil sledi poškodb. Nagradili so ga s plačilnim nalogom.
POŠKODOVAL VOZILO IN POBEGNIL
Litija, 24.10. je na parkirišču neznani voznik poškodoval osebni avto in odpeljal naprej. Našli ga bodo.
PREVRNIL SE JE
Jablanica, 25.10. ob 03.00 seje na cesti Jablanica - Litija zgodila prometna nesreča. J.D. je prehitro vozil in se prevrnil, pri nesreči seje sopotnica hudo telesno poškodovala, za kar sledi ovadba.
PREHITEVAL V ŠKARJE I.
Vemek, 25.10. je zaradi prehitevanja v škarje H.D. trčil v voznika S.A. Nastala je materialna škoda, povzročitelja pa so mandatno kaznovali.
TRČIL V CERKVENA VRATA
Velika Štanga, 26.10. je neznani voznik ponoči trčil v cerkvena vrata in odpeljal. Izsledili ga bodo.
PREHITEVAL V ŠKARJE II.
Vemek, 26.10. seje zgodila prometna nesreča zaradi prehitevanja v škarje. Na istem mestu kot dan preje je Š.M. prehiteval v škarje in pri tem trčil v osebno vozilo, pri čemer so tri osebe dobile sled poškodbe. Predlagali so ga SZP-ju.
TRČILA V SRNO
Ponoviče, 27.10. je voznica avtomobila v Ponovičah trčila v smo. Nastala je manjša materialna škoda.
DREVESA NI PODRLA
Litija, 27.10. je voznica avtomobila pri obračanju na parkirišču pred Delavsko univerzo trčila v drevo.
PREMAJHNA VARNOSTNA RAZDALJA
Litija, 28.10. je na glavni cesti Litija - Zagorje D.B. vozil s premajhno varnostno razdaljo in povzročil prometno nesrečo. Izdali so mu plačilni nalog.
IZSLEDILI SO GA
Litija, 29.10. pozno zvečer je pred športno dvorano neznani voznik poškodoval parkiran avto. Voznik je postal znan, saj so ga kmalu izsledili.
TRČIL IN POBEGNIL
Litija, 30.10. je na CZB neznani voznik povzročil prometno nesrečo, trčil v parkirano vozilo in odpeljal. Kasneje so ga izsledili.
NEPRAVILNO PREHITEVAL
Litija, 31.10. pri odcepu za Mamolj je prometno nesrečo povzročil M.l. Le-taje namreč prehiteval vozilo, kije zavijalo levo. Policisti so mu izdali plačilni nalog.
MANDATNO SO GA KAZNOVALI
Bogenšperk, 31.10. je B.A. vozil z neprimerno hitrostjo in preblizu roba cestišča ter se prevrnil. Policisti so mu izrekli mandatno kazen.
Aufbiks
20.10.	ob 18.00 so se v Trbovljah pretepali. I.S. je pretepel Č.D.-ja in zato so ga prijavili sodniku.
^ Naslednjega dne so bili policisti klicani pred TET zaradi pretepanja. K.J. je namreč udaril .B.-jain tudi K J. bo delal družbo I.S.-ju pri sodniku.
^ 22.10. ob 05.15 so policisti intervenirali v Čemšeniku. Tam je D.M. grozil, da bo s plinsko bombo vrgel v zrak hišo. Njegovo dekle S.M. ga je ponoči začela pretepati, zato je grozil, vendar je kasneje povedal, da ni imel pravega namena. Žensko bodo prijavili sodniku.
£ 23.10. v Ribčah je J.M. omagal in obležal na magistralki. Vzrok onemoglosti je bil alkohol. Imel je srečo, da so ga zbudili in spravili domov, predno bi ga kdo povozil.
24.10.	so se v športni dvorani na rokometni tekmi v Litiji zravsali štirje navijači, dva domača in dva gostujoča. Svoje navijaške strasti bodo pomirili pri sodniku.
£ Ob 13.25 so policisti intervenirali na prireditvi na štadionu v Trbovljah. B.E. je naskočil B.I.-ja, kateri se mu je umaknil v prostore štadiona. B.E gaje ujel in ga celo davil. Ločili so ju in B.E. napotili k sodniku.
^ Ob 20.20 uri so "modri angeli" odšli na intervencijo (in ne na pijačo) v lokal Čebelica v Hrastniku. Ugotovili so, daje tam med (beri:
pri sodniku.
Še vedno smo 24.10., ko so se nekateri počutili tako dobro, da so si malce bolj na glas navili glasbo. Ob 03.00 uri je S.E. tako poslušal glasbo, policisti pa so ga za brezplačen koncert nagradili s plačilnim nalogom. Nekaj časa kasneje so na Hohkrautovi cesti morali opozoriti šeJ.Š.
^ 25.10. ob 19.20 uri so policisti intervenirali v lokalu Point 21 v Hrastniku, kjer je svoj "point" (beri: prav) razlagal pijani A.G. in pri tem razgrajal, ker mu natakrica ni postregla s pijačo. Policisti so ga napotili s kraja prekrška in zoper njega napisali predlog SP-ju.
^Trg revolucije očitno ni srečen kraj za ženske. Če ste pozorno brali aufbiks, potem ste opazili, daje T.D. pretepel žensko. Šest dni kasneje so morali policisti namreč intervenirati na Trgu revolucije, kjer je S.M. v svojem stanovanju pretepal I.F.
^ 27.10. v Litiji sta se pred trgovino na Frtici stepla M.M. in B.M. Komaj so ju ločili. Spor bosta dokončala pri sodniku.
£ 30.10. so se morale skorajda vse policijske enote odpraviti v El Capo (pa ne na divji zahod) v Hrastnik, kjer so se gostje stepli med sabo. Enega so morali celo zadržati do iztreznitve.
£ Da pa so kavbojci res med nami, dokazuje N.N. Ta je v lokalu Saloon v Zagorju večkrat po obrazu udaril D.M.-ja, ki je dobil manjše poškodbe. Policisti za N.N. še poizvedujejo.
30.10.	v Šmartnem je patrulja morala intervenirati, ker so se v družini sprli in stepli. Pri tem so našli in zaplenili devet pištolskih nabojev. Epilog sledi pri soniku za prekrške.
31.10.	v Litiji sta se v lokalu Pošta dva gosta stepla. Pri intervenciji je patrulja ugotovila, da lokal obratuje brez dovoljenj. Obvestili s pristojno inšpekcijsko službo.
pijačo) "nabiral" A.P. iz Hrastnika. Ko mu natakarica S.K. iz Trbovelj ni več postregla s pijačo, je naša čebelica A.P. v steno vrgel pepelnik, ki pa je nato padel še na kavni avtomat. Zoper natakarico S.K. so policisti napisali predlog zaradi točenja alkohola pijani osebi, zoper
A.	P. pa predlog zaradi razgrajanja in kazensko ovadbo zaradi povzročitve materialne škode.
Ob 23.23 uri je na Trgu revolucije T.D. pretepal žensko
B.	R. Pri tem jo je prijel za vrat in jo oklofutal. Sledi pogovor
RAVBAJO KOT SRAKE
21.10.	ob 22.15 uri je B.S. iz Hrastnika obvestil policiste, da mu je neznani storilec preko dneva odtujil gorivo iz Tička, ki ga je imel parkiranega na železniški postajo Hrastnik. Policisti za storilcem še poizvedujejo.
26.10.	so iz Merkurja v Litiji odnesli videokamero znamke Sony, vredno okrog 150.000 SIT.
27.10.	je B.B. iz Trbovelj prijavil, da so mu iz yuga ukradli 30 litrov goriva. Storilca še iščejo.
29.10.	ob 08.30 so policiste klicali z bencinskega servisa 1 v Trbovljah, kjer je K.G. natočil bencin in nato odpeljal. Po pogovoru s policisti ni pri plačilu bencina nič okleval.
30.10.	ob 13.45 so policisti zabeležili poskus tatvine v trgovini Valandova v Trbovljah. Pri tem so prijeli D.E., ki je izkoristil odsotnost blagajničarke in zgrabil šop bankovcev. V blagajni je bilo cca. 350.000 SIT. Blagajničarka je tatiča opazila in ga prijela. Ker je še mladoleten, so ga po razgovoru izročili staršem.
1.11.	ob 01.31 so varnostniki Fortune zasačili vlomilca v Kovinarski šoli na Novem domu. Prijeli so Š.D.-ja. Ker je stari znanec policistov oz. povratnik, so ga vzeli v postopek kriminalisti. Z ovadbo ga bodo izročili preiskovalnemu sodniku.
2.11.	v Šmartnem so neznanci občanki iz kurnika ukradli petelina. Za očitno dobrim petelinom poizvedujejo.
POLICISTI NE BODO IGRALI NOGOMETA
24.10.	so policisti našli nogometno žogo pred poslopjem Policijskega
oddelka Hrastnik. Lastnik jo lahko prevzame na PO Hrastnik in je lahko prepričan, da z žogo policisti ne bodo igrali nogometa.
'‘PRISLUŽILI" SO Sl VEČ KOT 300.000 SIT
V mesecu juniju so B.V., D.Š. in R.Š. na območju celotne Slovenije s ponarejenimi dokumenti oziroma dopisom (v katerem so se predstavljali kot dijaki Srednje kovinarske šole iz Maribora) zbirali prostovoljne prispevke. Pri tem so na goljufiv način v roku desetih dni zbrali preko 300.000 SIT, katere so jim darovali naivni darovalci. Po sedaj zbranih podatkih gre za najmanj 20 kaznivih dejanj goljufije in uporabe ponarejenih listin. OBČANE OPOZARJAJO, NAJ NE NASEDAJO OSEBAM, KI NE DAJEJO VTISA DIJAKOV!
ODVRGEL ZAVITEK
20.10.	ob 20.05 je imela patrulja v postopku 3 fante v okolici osnovne šole v Trbovljah. Eden (S.M.) je odvrgel zavitek, za katerega sumijo, da gre za mamilo. Zavitek so poslali v analizo.
RDEČI PETELIN
22.10.	ob 04.45 je izbruhnil požar v Čečah. V stanovanjski hiši so kuhali žganje, dimnik pa je bil speljan skozi leseno verando. Les seje pregrel in vžgal. Požar so hitro pogasili štirje gasilci iz Čeč in šest gasilcev izTrbovelj. Zgorela je le lesena veranda.
V HIŠNI PREISKAVI ZAJELI BRZOSTRELKO
23.10.	v dopoldanskem času so policisti opravili hišno preiskavo pri F.J. Našli so brzostrelko ruske izdelave (kije še delovala) in preko 200 nabojev. Ob tem so našli še 100 sadik konoplje. Zaradi ilegalne posesti orožja ga bodo prijavili sodniku, zoper njega pa uvedli postopek zaradi mamil.
5. LISTOPADA 1998
m f. J j. Gčj.zr-i.

r
I
I
I
u
— - --------— — — — — — n
Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico ■ in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta ZO.julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. * Objavili bomo le male oglase (največ 20 besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. | Brezplačno objavljamo le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno ■ skupino pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601. _________________— J
STANOVANJA, PARCELE
KUPIM zazidljivo parcelo od 500 do 1000 m2 v Zasavju, tel.: 21-617 PRODAM zazidljivo parcelo 500 m2 v Knezdolu nad Trbovljami,
tel.: 22-721
PRODAM dve večstanovanjski hiši v izmeri 218 in 358 m2, parcela 861 m2, tel.: 061/13-18-157 ali 041/716-894
CICd.o.o.
NEPREMIČNINE
1420 Trbovlje Ul. 1. junija 7 tel./fax:0601/26-242
PRODAJA, NAKUP, MENJAVA, ODDAJA, NAJEM STANOVANJ,
HIŠ, VIKENDOV, PARCEL, POSLOVNIH PROSTOROV IN OBJEKTOV.
VELIKA IZBIRA, DOBER NASVET, BREZPLAČNA EVIDENCA IN OGLEDI.
AVTOMOBILI, DELI
PRODAM škodo pick up. letnik 1993, reg. do 5/99, bele barve, radio, lepo ohranjen, cena 380.000 SIT, tel.:
63-	315
UGODNO PRODAM R5 1.4, letnik 1986, registriran do 25.5.1999, odlično ohranjen, vreden ogleda, za
3.000	DEM, tel.: 0609/638-375 PRODAM lancio prisma 1.6, letnik
1987, tel.: 64-722
PRODAM zastavo 850, letnik 1988, neregistriran, zelo dobro ohranjen, cena po dogovoru, tel.: 76-162
PRODAM mazdo 323P, 1,3i, letnik 1997, prevoženih 23.000 km, dodatni spojler, daljinsko zaklepanje, registriran do junija 99, možen kredit, cena
1.795.000	SIT, tel.: 64-7,29 ali 63-399 (od 8. do IS.ure)
PRODAM mazdo 323F, 1.6 Fi, letnik 1990, prevoženih 97.000 km, zelo lepo ohranjen, registriran do maja 1999, redno servisiran, možen kredit, cena 950.000 SIT, tel.: 64-729 ali 63-399 (od 8. do IS.ure)
PRODAM opel astro 1.6i, letnik 1992, lepo ohranjen, redno servisiran, možen kredit, cena 1.140.000 SIT, tel.:
64-	729 ali 63-399 (od 8. do IS.ure) PRODAM volvo 340 GL, letnik
1996, prevoženih 210.000 km, dobro ohranjen, cena 360.000 SIT, tel.: 64-729 ali 63-399 (od 8. do IS.ure) PRODAM ford escort 1.6 16V, karavan, letnik 1993, prevoženih
95.000	km, dobro vzdrževan, reg. do avgusta 99, možen kredit, cena 1.000.000 SIT, tel.: 64-729 ali 63-399 (od 8. do IS.ure)
PRODAM jugo 45 koral, letnik 1989, prevoženih 71.000 km, lepo ohranjen, reg. do jinija 1999, cena
170.000	SIT, tel.: 64-729 ali 63-399 (od 8. do IS.ure)
PRODAM osebni avto rover 416 GSi z vso opremo, letnik 1993, prva registracija '94 + 4 zimske gume
dunlop, od tega sta dve na platiščih, informacije na tel.: 66-099 (zvečer)
RAZNO
PRODAM trajnožarečo peč po ugodni ceni in vzamem tudi rabljen kavč, če ga kdo podari, tel.: 27-561 PRODAM bundo Colmar, št.48, modre barve in lepo ohranjena, cena 200 DEM.
PRODAM sinthesyzer goldstar 420S, ugodno, tel.: 041/733-087 PRODAM daljinsko vodeno letalo Delta Hawk z vso opremo in navodili, za polovično ceno
30.000	SIT, tel: 041/679-176
^ IZVAJAMO kvalitetno ' vzdrževanje: pleskanje, obnavljanje in popravila ostrešij in stavbenga pohištva (oken in vrat). Cenjene ponudbe na tel.: 061/877-28 (Robert Švigej) PRODAM video izobraževalni program SOKRAT - OSNOVNOŠOLSKA MATEMATIKA (6 video kaset). Program primeren za ponavljanje in utrjevanje znanja matematike za višje razrede osnovne šole in prvi letnik srednje šole, tel.: 66-099 (zvečer) PRODAM oljni gorilec CTC za centralno ogrevanje, prikolico za osebni avto nosilnosti 500 kg in zračni kompresor 220 V, 1801/min, 6 atmosfer, tel.: 063/736-045
POKLONIM rabljen dvosed, za minimalno odškodnino prodam rabljen kavč, tel.: 41-875
PRODAM neškropljena jabolka za predelavo ter suha metrska drva, tel.: 73-637
MENJAM sličice živalski svet, tel.: 21-031
PRODAM štajersko harmoniko Mrvar, staro 74 let, 4 vrste, dvoglasno za 250.000 SIT, tel.: 62-083
PRODAM vojaško bundo št. 48, zeleno, tel.: 27-002
PRODAM peč za centralno kurjavo
na premog, tip Emocentral, tel.: 44-280 UGODNO prodam trajnožarečo peč, cena po dogovoru, tel.: 61-598
ŽIVALI
PRODAM sivo teličko, staro 3 mesece, tel.: 65-105
PRODAM kravo s tretjim teličkom (bikec star 7 dni), tel.: 24-591
PRODAM mlado kravo (težko) za zakol ali menjam za telico ali kravo, lahko malo brejo, tel.: 25-443
ODDAM dva psička labradorca ljubitelju živali, tel.: 061/883-817
INŠTRUKCIJE
INŠTRUIRAM angleški jezik za OŠ in SŠ, tel.: 64-610 INŠTRUIRAM slovenščino in angleščino, prevajam iz angleščine v slovenščino in obratno, tel.: 25-717 ŽELITE BOLJŠO OCENO -Poiščite pomoč - inštruiram MA in FI, po želji tudi druge predmete, tel.: 29-390
USPEŠNO inštruiram matematiko, pridem tudi na dom, tel.: 35-361 INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, tel.: 73-719
LEKTORIRAM seminarske in diplomske naloge, tel. ali fax: 44-332 DIPLOMIRANI INŽENIR inštruira matematiko in predmete elektrotehnike, tel.: 27-657
INŠTRUIRAM slovenščino in angleščino, sem študentka, tel.: 26-171 ŠESTOŠOLCI, SEDMOŠOLCI IN OSMOŠOLCI! Ponujam vam možnost, da si iz nemščine in francoščine pridobite osnove znanja za srednje šole. Nudim pomoč v srednjih šolah, tel.: 73-719
INŠTRUIRAM matematiko in predmete elektrotehnike, sem diplomirani inženir elektrotehnike, tel.: 27-657 USPEŠNO INŠTRUIRAM matematiko za vse stopnje (OŠ, SŠ), po dogovoru tudi druge predmete za OŠ, tel.: 25-810
INŠTRUIRAM fiziko, matematiko in angleščino za SŠ in OŠ, tel.: 35-101
PRIZNANA BIO-ENERGO terapevtka vam čudežno povrne zdravje po naravni poti, prepričajte se, tel.: 35-379 ali 041/669-297 IMATE BOLEČINE v hrbtenici, kolkih, ramah? Mogoče včasih ne čutite rok? Takoj pokličite Bio-energo center in se naročite, pomagali vam bomo, tel.: 35-379 ali 041/669-297
DELO
IŠČEM zidarja in tesarja za polaganja ladijskega poda, tel.: 61-416 ŽELIŠ DOBRO ZASLUŽITI z dobro prodajanim artiklom? Pokliči za informacije na tel.: 62-167
ZASLUŽITE DO 80 SIT mesečno s polnjenjem kuvert na vašem domu. Pošljite naslovljeno kuverto z znamko na naslov: Janez Faltič, Livek 8b, 5222 Kobarid
REDNO zaposlim avtomehanika s 3 leti delovni izkušenj, tel.: 29-658 IŠČEM dekle za strežbo v baru, tel.: 61-761
TAKOJ ZAPOSLIM dekle za delo v dnevnem baru, tel.: 73-652 (popoldan) in 66-252 (dopoldan)
KNAUF montaža stropov in predelnih sten, bandažiranje in sliko-pleskarstvo, kompletna in kvalitetna storitev, tel.: 0609/648-942 ali 041/648-
942	_____________________
' VEDEŽEVANJE iz kart RUN in ' JI-YINGA, srečne številke, razlaga sanj, tel.: 090/41-68, non-stop,
	strošek 156 SIT/minuto	
,r	HONORARNO DELO,	N
	tel.: 64-250	-J
ZAPOSLIMO redno ali
pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na tel.: Vafra Commerce, d.o.o., Griže . 125, 3302 Griže, tel.: 063/715/735 , SMREKOV OPAŽ l .kvalitete-cena: 630,00 SIT m2, ladijski pod -1200 SIT m2, brune po 1390,00 SIT m2. Na zalogi tudi drugi gradbeni les, možnost dostave, na zalogi kamen Pohorski lomljenec za polaganje škarp - 950 SIT. Tel.:
,_________063/762-986_____________,
----------------------------------\
KAMEN - pohorski lomljenec (škriljevec), naraven, različnih barv in debelin, za vse vrste oblaganja in urejevanja okolice. Nudimo tudi polaganje kamna in prevoz, tel./ fax.: 063/754-003 ali GSM 041/ 621-478
v	y
NIZKOGRADN JA, ASFALTI -RANJE IN TLAKOVANJE dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter praznih plošč, tel.: 061/813-642, 061/817-
624 in 041/680-751_______,
'	ZAPOSLIM cvetličarja ali	'
cvetličarko, tel.: 0609/631-509
FJ^lI_B.CD<^Ln_LFJQCD^\
nlvT7?5 3 Jrlln 1
5. LISTOPADA 1998
Knjižnica Zagorje
VABI
na ustvarjalno delavnico, na katero vabi otroke od 5. do lO.leta starosti. Delavnica bo v četrtek, 5.novembra 1998 ob 17.uri na mladinskem oddelku knjižnice.
Vabljeni!
Zavod za izobraževanje in kulturo Kulturni center Litija
VABI
vse, ki so zainteresirani za nakup abonmajske vstopnice (vse predstave bodo v dvorani na Stavbah predvidoma ob torkih ob 19.30) se oglasite osebno na upravi Kulturnega centra, Trg na Stavbah 8a, vsak dan od 7. do 14.ure ali v Matični knjižnici "dr.Slavko Grum", lahko pa pokličite tudi po telefonu 061/881-718 ali 061/883-102.
Vabljeni!
Delavska godba Trbovlje
VABI
na koncert, ki bo v Slovenski harmoniji v Ljubljani in sicer v sredo, 11 .novembra 1998 ob 20.00. Cena vstopnice je 800 SIT, za dijake in študente pa 500 SIT. Izvajali bodo dela G.Rossinija, R.Sheldona, H.Wooda, L.Bernsteina in Rl.Čajkovskega.
RAZPIS
12.POPOTOVANJA PO LEVSTIKOVI POTI
12.popotovanje se bo začelo v soboto, 14.novembra med 6. in 9. uro v Litiji na Valvasorjevem trgu. Prireditev bo ob vsakem vremenu. Obvezne prijave sprejemajo na startu med 6. in 9.uro, prijavnina pa znaša 500 SIT. Letošnje popotovanje je za nekaj kilometrov krajše, saj organizator do zadnjega trenutka ni uspeli dobil dovoljenja Krajevne skupnosti Čatež, da lahko tudi letos cilj pripravi na Čatežu. Zato so prisiljeni pot skrajšati za približno štiri kilometre, saj so jim upravni organilahko izdali dovoljenje le do Moravč.
Informacije dobite izključno med 16. in 20,uro pa telefonu 041/ 649-351 ali telefaksa 061/883-908 ali na naslov Projekt Levstikova pot, Grbinska cesta 24, p.p.34, 1270 Litija.
Karate zveza Slovenije in Karate klub Tika Trbovlje
VABITA
v soboto, 7.novembra ob 10.uri v telovadnico OŠ Trbovlje na 2.pokalno državno tekmovanje za mlajše in starejše mladince v karateju. Tekmovanje bo potekalo v športnih borbah in izvajanju kat.
Vabljeni!
Dom upokojencev Franc Salamon TrboVje
VABI
svojce stanovalcev, kakor tudi ostale občane Trbovelj, da si v avli Doma upokojencev Franc Salamon Trbovlje ogledajo razstavo slik iz "tolčenega bakra", ki jo je pripravil Silvo Lipičnik, član Relika Trbovlje. Razstava bo na ogled do 20.novembra.
Vljudno vabljeni!
Glasbena šola Trbovlje
VABI
v petek, 6.11.1998 ob 19.30 uri v gledališko dvorano Delavskega doma Trbovlje na koncert Richarda Steaurta (trobenta) in Urške Meglič Sadiki (klavir).
Vabljeni!
Mladinski odsek Planinskega društva Litija vabi na
1. PLANINSKO ORIENTACIJSKO TEKMOVANJE v Zasavski ligi,
ki bo v nedeljo, 15.11.1998, z začetkom ob 8. uri pred OŠ JEVNICA (vlak iz smeri Zidani most pripelje ob 7.30). Zaključek tekmovanja bo pred planinskim domom na Jančah predvidoma ob 15. uri.
Ekipe (3 do 5 članov, ne glede na spol) se bodo pomerile v osmih kategorijah:
Kategorija A Kategorija B Kategorija C
Kategorija D
Kategorija E Kategorija F
Kategorija G
Kategorija H
učenci do 6. razreda OŠ
učenci 7. in 8. razreda OŠ
mladina od L letnika SŠ do vključno 25.
leta starosti
mlajši člani od 26. leta do vključno 39. leta starosti
starejši člani nad 40. letom starosti družine, vsaj eden od staršev in otroci do 18. leta starosti
lažja odprta kategorija (ni starostne omejitve)
težja odprta kategorija (ni starostne omejitve)
Tekmovanje bo potekalo po novih pravilih MK PZS (pravilnik tekmovanja in lige je objavljen v OBVESTILIH PZS, oktober 1998, številka 10, letnik 24). Vsi člani ekipe morajo pred startom predložiti članske izkaznice PZS.
Vse ekipe morajo obvezno prinesti s seboj kompas ali busolo.
Ekipe bodo:
reševale naloge iz orientacije (vir: Orientacija, ZTS, zadnja izdaja) vrisovale KT na različne možne načine (v kategorijah C,D,E,H) reševale teoretične in praktične naloge iz orientacije izpolnjevale pisne naloge iz snovi PLANINSKE ŠOLE (vir: Planinska šola PZS, zadnja izdaja )
Vsako planinsko društvo lahko prijavi neomejeno število ekip. Na tekmovanju lahko v odprti kategoriji (lažji ali težji) tekmujejo tudi ekipe tabornikov, skavtov, športnih društev, študentskih klubov...
ŠTARTNINA znaša LOGO SIT na ekipo (ne glede na število članov v ekipi) in se plača pred Startom.
Prijave sprejema Matjaž Mandelj, Loška 5, 1270 Litija.
Dodatne informacije dobite pri Matjažu Mandlju (tel: 061 884-512) in Alešu Preglu
(tel: 061 884-426) iz PD Litija.
ZADNJI ROK ZA PRIJAVE JE 10.11.1998 (zadnji, ki se prijavi ne dobi nagrade).
MO PD Litija
Člani PD Zagorje se lahko na tekmovanje prijavijo pri Ferdinandu Drnovšku (tel: 0601 65 134) in Valentini Uran (061 142 98 53).
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
OBMOČNA ZBORNICA ZASAVJE TRBOVLJE
GZS - Območna zbornica Zasavje, Trbovlje, Cesta oktobrske revolucije 14, Trbovlje,
objavlja RAZPIS
ZA ZBIRANJE PRIJAV ZA PODELITEV PRIZNANJ IN DIPLOM INOVACIJAM V ZASAVJU ZA LETO 1998
1.
Z namenom nadaljnega uveljavljanja in krepitve inovacijske dejavnosti v Zasavju, ki predstavlja trajni proces vključevanja najboljših kadrov - inovatorjev v proizvodne in poslovne procese gospodarskih družb, podjetij, organizacij in podjetnikov posameznikov, ter s tem pospeševanja podjetništva in razvoja gospodarstva, je odločitev Območne gospodarske zbornice Zasavje, Trbovlje, da tudi za leto 1998 predstavi novosti v regiji, ki so plod domačega znanja. Zato objavlja razpis za prijavo za podelitev priznanj in diplom najboljšim inovacijskim dosežkom v letu 1998.
2.
Razpis objavlja Območna zbornica Zasavje, Trbovlje, na podlagi sklepa njenega upravnega odbora z dne 20.10.1998.
Pravico do prijave na razpis imajo vse gospodarske družbe, podjetja, samostojni podjetniki posamezniki, samostojni inovatorji ali druge organizacijske oblike z območja Območne gospodarske zbornice Zasavje (Hrastnik, Trbovlje, Zagorje ob Savi).
3.
Prijava na razpis mora vsebovati:
■ime in priimek in popolni naslov inovatorja oz.gospodarske družbe ali podjetja, v katerem je zaposlen;
■naziv in popolni opis realizirane inovacije v letu 1998 z navedb značilnosti po naslednjih kriterihij:
-	inovativnost (izvirnost in stopnja možne avtorske zaščite; visok nivo tehnične rešitve; novost doma in/ali v svetu; izboljšava dosedanjih proizvodov, postopkov, tehnologije itd.)
-	tržna zanimivost (za področje splošne in široke porabe; za proizvodna in podobna podjetja/organizacije; za posebne namene in področja).
-	primernost okolju (izboljšano delovno okolje in/ali varstvo pri delu; uporaba neškodljivih materialov in/ali okolju neškodljiva uporaba; možnost recikliranja).
-	racionalnost (poenostavljeno oziroma izboljšano delovanje; cenenost izdelave in/ali vzdrževanja; manjše število potrebnih surovin ali dobaviteljev.
■slike, načrte in opis prijavljene inovacije;
■stopnja realizacije inovacije.
4.
O predlogih bo odločala petčlanska komisija, ki jo je imenoval Upravni odbor Območne zbornice Zasavje, Trbovlje. Komisija bo na podlagi sprejetega pravilnika in kriterijev za ocenjevanje predlogov inovacij, kjer bo kriterij inovativnosti upoštevan z dvojno težo, podelila zlata, srebrna in bronasta priznanja (medalje z listino) ter diplome.
5.
Javna razglasitev in podelitev priznanj ter diplom bo v mesecu januarju 1999.
6.
Prijave inovacij zbira Območna gospodarska zbornica Zasavje, Trbovlje, Cesta oktobrske revolucije 14, 1420 Trbovlje in to
NAJKASNEJE DO PETKA. 27.NOVEMBRA 1998.
Na območni gospodarski zbornici je možno dobiti tudi vse dodatne informacije v zvezi z razpisom, tel.: 0601/21-780, faks: 0601/26-653, vsak dan med 7. in 15.uro.
IRHMMIMr MALGAJ . «
Trbovlje
Trgovsko - servisno podjetje d.o.o., Trbovlje, Gabrsko 30, SLO Tel. prodaja: 0601/27 666,27 525, servis: 0601/27 600, fax: 0601/27 070
pooblaščeni prodajalec in serviser
AKCIJA
do 180.000 SIT
popusta pri menjavi staro za novo.
AKCIJA:	©ELE®
Iri®'\ri] ©©Mri®®
»v®*”0
DARILO OB NAKUPU!
RENAULT
f h %
Podjetje io loložništvo, marketing in trgovino
Cesta 20.juliia 2/c; 1410 ZAGORJE OB SAVI
tel.:(0601) 64.250, 64-166; fax.:(0601) 64-494
Iščemo
pogodbene sodelavce za delo v komerciali.
Pisne vloge pošljite na naslov: Zasavc d.o.o.
Cesta 20. julija 2c 1410 Zagorje ob Savi
do 20. novembra 1998.
22.3.-20.4.
mo?
Okrog jasno začrtanih ciljev imate vedno nekoliko težav, vendar lahko tisti prostor, ki ga sicer namenjate sprotnemu načrtovanju, tokrat prepustite intuiciji. Št.: 5.
Nekatere možnosti, stvari in ljudje vam bodo kar sami prihajali naproti, le videti jih morate. V zraku kar mrgoli idej in možnosti, kako se stvari lotiti. Št.: 17.
21.4.-21.5.
Šali
22.5.-21.6.
V kolikor ne izzivate vi sami, vas izzivajo okoliščine in tako ste neprestano v gibanju. Potrudite se, da bi bili vaši odnosi z ljudmi čimbolj liberalni, a ne razpuščeni. Št.: 2.
Spoznati in sprevideti situacijo, pa čeprav ne gre neposredno za vas, je lahko vaša velika prednost, ki jo lahko spridom uporabite pri spoznavanju razmer. Št.: 23.
22.6.-23.7.
J ■«
jaS hči
24.7.-23.8.
Nekaj je gotovo: represivne, zakulisne ali celo nasilne metode se dolgoročno ne bodo obnesle. Uporabite svojo psihološko, diplomatsko spretnost v odnosu s partnerjem. Št.: 14.
Sentimentalnost, ki vas bo po vsej verjetnosti obhajala, naj vas nikar ne zavede o pravilnosti vaše odločitve. Načrte boste zastavili na kvalitetnejši ravni. Št.: 1.
24.8.-23.9.
(Hugo)
V času od 19.10. do 1.11. jih je bilo trinajst - šest punčk in sedem fantkov.
19.10.1998
Natalija Odlazek, Kal pri Dolah 12, Sevnica - sin Aljaž Brlogar
20.10.1998
Adrijana Bregar, Selo 1, Zagorje - sin Aleš Čauševič
21.10.1998
Darja Pečnik, Trg F.Fakina 17, Trbovlje - hči Tajda Marija Dolinšek, Gladež 27, Izlake - sin Matic
22.10.1998
Tanja Božič, Sallaumines 4b, Trbovlje - sin Domen
23.10.1998
Barbara Drnovšek, Kidričeva 2b, Zagorje - hči Anja Nada Rupnik, Slatno 17, Dol pri Hrastniku - sin David
24.10.1998
Tatjana Strah, Tihaboj 10, Gabrovka, Litija - hči Janja
25.10.1998
Natalija Knez, Ojstro 12a, Trbovlje - hči Tamara Novak
26.10.1998
Mojca Selič, Log 28e, Hrastnik - hči Zala
27.10.1998
Darja Murn, C.3.juiija, Hrastnik - hči Urša Lokošek Marjeta Jesih, Cesta 9. avgusta 8e, Zagorje - sin Jaka
1.11.1998
Fatima Mujčinovič, Kolonija l.maja 32, Trbovlje - sin
trgovina
Saša Pegan s.p.
Kisovec, Rudarska c.3 Tel.: 0601/71-303
Cvetje, darila...
odpiralni čas: od pon. do petka 16 -18 sobota 9-12 nedelja 10-12
■ H K ■ M
tl
Pomembno je, da ljudem Of	okrog sebe
^	popolnoma
(vL—Avj	zaupate in ste
njih poziti-
24 9 -23 10	vno naravnan*-
Stvari se bodo
same uredile tako kot je potrebno, samo sledite toku dogajanja. Št: 20.
■
■
s
■
Veliko je namigov od kod in zakaj prihajajo razni problemi. Kako in kdaj jih reševati pa je povsem jasno: takoj in sproti, ko se težave pojavijo. Št.: 28.
24.10.-22.11.
Strelci imate v zadnjem času precej visokoleteče, nekateri pa kar visokolebdeče cilje. Kako urediti vse načrte, vizije in holtenja, to je zdaj vprašanje. Št.: 5.
23.11.-22.12.
Odprtost, preprostost ter smisel za humor vas ■ji^Jrodo rešili iz marsikatere neprijetne ali na videz nerešljive situacije. Ljudje bodo v vas začutili toplino. Št: 16.
23.12.-20,1.
21.1.-19.2.
Naj vas občutek praznine ne zmede, prepustite toku časa, naj odnese vse, česar več ne potrebujete. Kako in kam naprej boste kmalu za tem samodejno začutili. Št.: 27.
Nekako raztelešeni med hotenji in pričakovanju drugih, ne opazite svojih potreb, pa čeprav je pri nekaterih opazno, da ste zanemarili svoje življenje na račun drugih. Št: 19.
20.2.-21.3.
NAGRADNA KRIŽANKA + NAGRADNA KRIŽANKA
SESTAVIL: MIRAN PUCKA	URADNI JEZIK V PAKISTANU	IME SLOV. GLASBENICE. MUSIČ	SEVERNO- AFRIŠKA KAČA, PUŠČAVSKA PURSA	SLOVENSKI POLITIK, NEKDANJI POSLANEC (SASO)	IME SLOV. POLITIKA ŠEŠERKA	VODNE SMUČI	VRSTA KOŽNE BOLEZNI. LUSKAVICA					
BL. ZGODOVINAR IN PUBLICIST (LOJZE)												
				LOJZE KRAKAR								
NEHOTEN ODGOVOR TELESA NA DRAŽLJAJ												
POKRA- JINSKO SREDISCE V VZHODNI SLAVONIJI												
5. INI. VOKAL			MESTO, KJER Sl: STEKATA DVE REKI	SLOVENSKI SKLADA- TELJ (BLAŽ,“PLES ČAROVNIC)	ANJA RUPEL							
					OMEJENO TRAJANJE, TERMIN							
NEKDANJA PRIPRAVA ZA MERJENJE KOTNIH RAZDALJ NA NEBU	STROKOVNJAKINJA ZA AGRO-NOMIJO	IT. ZGODOVINAR (PAOLOl										
		ZADRZAN ČLOVEK										
									LINO VENTURA	DOGOVORJEN GIB, ZVOK Z DOLOČENIM POMENOM, SIGNAL		POSODA ZA PEPEL UMRLEGA, URNA
MAGNEZIJEV SULFAT Z VODO, EPSOMlt										ZADNJI DVE ČRKI ABECEDE		
										PRVI RIM. ZALOŽNIK		
RAZRED CLENO- NOZCEVS ŠKRGAMI					BLAŽENOST MIR V BUDIZMU							
					. PREB. SKOTSKE							
ZNAMKA ITALI- JANSKIH KAMIONOV			ČRKJS STREŠICO			KEMIJSKA OZNAKA ZA SILICIJ			KRAJ P.RI POREČU			
								Ilttllll				
									POMLADNA CVETICA			
			VRSTA SILIKATA									
						ADAM . BOHORIČ						
ŠVICARSKA SMUČARKA (SONJA)				NAUKO JEDKANJU				tm jrnmmm				
				BLAGO ZA OVIJANJE STOPALA							MLADA, ZLASTI POMLA- DANSKA KOKOS	RUSKI DRAMATIK (NIKOLAJ, 'SAMOMO- RILEC)
												
				GR. BOG LJUBEZNI								
JUŽNODAL- MATINSKI OTOK						PASTIR IZ OPERE SNEGULJČICA				JANEZ FR7EN		
										PARNA KOPEL NA FINSKEM		
OSMI MESEC JUDOV- SKEGA <0LEDARJA					VRSTA PLESA NA JAZZOVSKO GLASBO	SEZNAM MANJ ZNANIH BESED V TEKSTU						
												
STOLP ZA BRANJENJE SILIRANE KRME						NEMŠKI KEMIK (FRANZ, 1753-1821)						
								iiiiišiš				
												
												
												
ŽIVAHEN AMERIŠKI PLES (TVVIST)						RAFKO. IRGOLIČ		iiillii	VRSTA ČISTILA			
									ERICH HONECKER			
						MARKO ELSNER						
DESNI PRITOK OBA V SIBIRIJI				ZELO CENJEN, SPOŠ- TOVAN ČLOVEK								
ANTON CEBEJ		i	KEMIJSKA OZNAKA ZA KALCIJ	ZVESTA DOMAČA ŽIVAL				NOGOMET.				
nvARrPK-SARPI: italijanski zgodovinar FAJALIT: vrsta silikata ACHARD: nemški kemik HAAN: nekdanji nizozemski nogometaš URDU: uradni jezik v Pakistanu
NA VLAKU
"Poslušajte, ne smete se nagibati skozi okno!" opozarja sprevodnik potnika.
"Nagibal se bom in gledal skozi okno, kolikor bom hotel, ker mi je to všeč!"
"V redu, ampak če boste poškodovali kakšen drog za električno napeljavo, most ali tunel, boste plačali škodo..."
VAJENEC
Mojster se jezi nad vajencem: "Fant, fant, le kaj bo iz tebe. Misliš počasi, delaš počasi, ali je sploh kaj, kar ti gre hitro?" "Seveda, mojster, strašno hitro se utrudim!"
ŠOLSKA
"No, Peterček, ste se danes v šoli naučili kaj novega?"
"Ogromno novih besed, očka. Učitelju smo namreč položili na stol risalne žebljičke."
NASMEH VSE POVE
"Kadar se mi takole nasmehnete, bi vam najraje rekel, da pridite k meni..."
"Oh, vi ste pa navihan!"
"Ne, sploh ne. Jaz sem zobozdravnik."
...da je Graham Henry Salmon iz Velike Britanije prav gotovo najhitrejši slepi človek na svetu. 2. septembra 1978 je namreč 100 metrov pretekel v 11,4 sekunde.
...da je Andoni Baster-rechea Dominguez 27. aprila 1986 pojedel v 1 minuti in 5,6 sekunde 1,1 kg polžev.
...daje največja rečna ladja na svetu 115,2 metra dolg Admiral. Ladjo so pre-
delali v plavajoči zabavni center.
...da je natakarica Rosie Schedelbauer na tekmovanju v Nemčiji 29. junija 1981 prehodila v 4 sekundah 15 metrov s petimi polnimi vrčki piva v vsaki roki.
...da je v nekem prizoru filma "Južna morja", v katerem sta prvič skupaj igrala Lauren Bacall in Humphrey Bogart, slednji dejal: "Če boš kdaj karkoli potrebovala, ti ni potrebno storiti ničesar drugega kot zažvižgati." To je bil razlog, da je igralka leta 1957 ob smrti svojega moža želela zažvižgati.
NAGRADNA KRIŽANKA
REŠITEV OZIROMA GESLO nagradne križanke pošljite do 19. 11. 1998 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.21/ 98". Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (ki je ista, kot številka časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank, ki jih na naš naslov prihaja ogromno. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, kijih boste napisali na dopisnico, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla iz Zasavca!
Naarade. ki vas čakajo:
1.	Praktična nagrada Cvetličarne Ciklama Litija
2.	Praktična nagrada Cvetličarne Ciklama Litija
3. Praktična nagrada Cvetličarne Ciklama Litija
Izžrebanci nagradne križanke 20/'98
tnagrade. prispeva Vrtnarstvo in pridelava zelenjave Maseli Vidrga);
L: Praktična nagrada v vrednosti 3.500 SIT
Renata Knez, Pot na brod 5, Radeče
2.	: Praktična nagrada v vrednosti 3.500 SIT
Tadej Zakonšek, Kotredež 24a, Zagorje
3.	: Praktična nagrada v vrednosti 3.000 SIT
Krista Štrumelj, Sallaumines 3/b Vsem izžrebancem čestitamo!
Nagrade oz.potrdila lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje od 9.11.1998 do 17.11.1998 od 10.00 do 13.00 ure.
CVETLIČARNA CIKLAMA
VaIvazorjev Tnq 17, 1270LirijA, teL:061 884 620
odprto od:	delavniki od 7. do 19. ure
sobota od 7. do 13. ure nedelja od 10. do 12. ure
NAGRADNA KRIŽANIČA
RADIO TRBOVLJE
Četrtek, 22.10. in 29.10.1998
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček
13.00	Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 16.15 Prodaja po telefonu 17.00 Poročila 17.10 Ob Savi navzdol 18.00 Ob Savi navzgor 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila
19.00	Živ večer ob živem radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Petek, 23.10. in 30.10.1998
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 9.15 Prodaja po telefonu 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne
15.00	Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Mladinski val 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Sobota, 24.10. in 31.10.1998
7.00	Dobro jutro 7.15 Jutro z... 7.45 Časopisje 8.00 Letni časi na Radiu Trbovlje 9.00 Poročila, popevka tedna 10.00 Kramljanja 11.00 Teden bil je živ 12.00 Kuhajmo z dušo 12.30-13.00 Poročila 13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.30 Glasbeni koktail 16.00 Moda, servis 17.00 Poročila 17.10 Sobotno popoldne 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 8.00)
Nedelja, 25.10. in 1.11.1998
8.00	Dobro jutro 8.15 Duhovna misel 8.30 Servis, dežurstva, cicivrtiljak 11.00 Tedenski barometer 11.10 Viža tedna 12.00 Večno zelene 13.00 Čestitke poslušalcev, radijsko popoldne 14.00 Horoskop, kramljanje, zanimivosti 15.00 Prodaja po telefonu 15.20 Pregled dogodkov doma in po svetu 16.00 Prodaja po telefonu 17.00 Gost, kramljanje 18.00 Zasavskih 5+5 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Ponedeljek, 26.10. in 2.11.1998
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 11.00 Poročila
12.00	Gostje - glasbeniki 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne
15.00	Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Želeli ste... 17.00 Poročila 17.10 Radio na obisku
18.00	Polonina kramljanja 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Torek, 27.10. in 3.11.1998
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Servis 12.55-13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Šport na Radiu Trbovlje 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Sreda, 27.10. in 4.11.1998
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Društvo prijateljev malih živali, servis 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis
17.00	Poročila 17.10 Upokojenci med nami 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
* Obvestila - načeloma vsako uro pet minut pred polno uro med 8.00 in 19.00
TEBOVLJE
a w ©
KINO HRASTNIK
5.11.	- 8.11. MAŠČEVALCI (komedija), čet. ob 19.00, pet. in ned. ob 17.00: 6.11. - 8.11. MIMIK (grozljivka), pet. in ned. ob 19.00, sob. ob 17.00 in 19.00; 9.11. - 10.11. NI KINO PREDSTAVE; 11.11. - 15.11. DEŽ ZA UBIJANJE (akcija), sre. in čet. ob 19.00, pet. in ned ob 17.00; 13.11.-15.11. KRIK 2 (grozljivka), pet. in ned. ob 19.00, sob. ob 17.00 in 19.00; 16.11.
-17.11. NI KINO PREDSTAV; 18.11. UPANJE OSTAJA (romantična komedija) ob 19.00;
KINO DOL PRI HRASTNIKU
7.11.	MAŠČEVALCI (komedija) ob 18.00;
14.11.	- DEŽ ZA UBIJANJE (akcija) ob 18.00;
KINO TRBOVLJE
5.11.	- ČAROBNI MEČ (risanka) ob 17.00;
6.11.	- 9.11. VSI PRAVIJO LJUBIM TE (romantična komedija), pet. in pon. ob 19.00, sob. in ned. ob 17.00 in 19.00; 10.11. -16.11. MALA MORSKA DEKLICA (risanka), tor., sre., čet., pet., sob., ned. in pon. ob 17.00; 10.11. - 16.11. DOSJE X - BOJ ZA PRIHODNOST (akcijski thriller), tor., sre., čet., pet., sob. in ned. ob 19.00;
17.11.	- 18.11. UPANJE OSTAJA (drama), tor. ob 17.00 in 19.00, sre. ob 19.00;
KINO ZAGORJE
5.11.	- 8.11. MALA MORSKA DEKLICA (risanka), čet., sob. in ned. ob 17.00; 5.11. -10.11. UPANJE OSTAJA (drama), čet., sob., ned., pon. in tor. ob 19.00; 11.11. - NI KINO PREDSTAV;
12.11.	GLEDALIŠKI ABONMA IN IZVEN; MGL Ljubljana; Curth Flatovv: MOŽ, KI SI NE UPA ob 19.30; 13.11. - 17.11. ZORRO MAŠČEVALEC (pustolovski), pet. in pon. ob 19.00, sob. in ned. ob 17.00; 14.11. - 15.11. PREDMESTJE (drama), sob. in ned. ob 19.00;
18.11.	- NI KINO PREDSTAV;
KINO IZLAKE
8.11.	ŠEST DNI, SEDEM NOČI (komedija) ob 19.15, 15.11. ZORRO MAŠČEVALEC (pustolovski) ob 19.15;
5. LISTOPADA 1998
j j. j m 3
V ALMANAHU ZAGORJA CENIJO REKLAMNE OGLASE IN TRDIJO, DA SO REALNO NA NIVOJU IZ PRETEKLEGA LETA. LANI 50.000 SIT, LETOS 36.000 SIT.
PO DlID., JE INFLACIJA 8%.
( Nekaterim je matematika španska vas.... HOOORUK!)
SNS nam dne 31.vinotoka očita, da smo grobo kršili novinarsko etiko v dveh točkah: (dve neresnici) adl)
22. 10.98 smo pisali o dogodku, ki se bo storil 13. listopada 98 ( za to nam nihče ne more očitati, daje neresnica, predvsem pa ne že 31. vinotoka 98, kajti to se lahko zgodi; le preroki vidijo naprej - preroki so med nami - horuuuk!) ad2)
najhujše pa je, da nismo trdili o avtorstvu pogovora, temveč o komentarju, ki pa ga je bral Bogdan Barovič.
SEVEDA PA VSEKAKOR OBJAVLJAMO DEMANTI, KI GA PODPISUJETA SNS IN BOGDAN BAROVIČ, DA AVTOR OMENJENEGA PRISPEVKA NA RADIU TRBOVLJE, KI JE BIL 13.VIN0T0KA, NI BOGDAN BAROVIČ, TEMVEČ AGENCIJE IN STA.
Ni vedno lahko s peroni nasproti topemu kistu stati, in zraven vedno in zmerom obraza čistega ostati...
VSAK DAN TREPETAM IN SE BOJIM, DA SE JANEZ SAM SEBE NE BO INTERPELIRAL...
( namreč, prvak druge najbolj poštene stranke ... HORUK!)
Peterletov kosmatinček je kar nekako prehitro pozabil na dejstvo, da so po silni deželi Krajnski njegove farne cerkve danonočno obšajnane tudi z zasavskim štromom...
(Zasavje mu zida novo farno, a on ga, v zahvalo, pošlje u božjo mater...)
POLICIJA JE 2.11. LETOS ZASLIŠALA NOVINARJA BEŠTERJA.
( do kdaj še policijska država, bandeljčki? Kot v starih časih - horuk!)
ISKRICE NA ZADNJI STRANI
VSI UMAZANI
Vsi, ki so kdajkoli sodelovali v vladi, ki jo že nekaj let vodi naša največja stranka LDS z dr. Drnovškom na čelu, so iz nje, če so, izstopili bolj ali manj kot poraženci. SDS , kije pred leti kot prva zapustila Drnovškovo vlado, je kot izgleda izjema, saj se je po izstopu ta stranka okrepila in danes v parlamentu predstavlja močno opozicijo, ZLSD, ki je v drugem mandatu vladavine LDS izstopila tik pred zadnjimi volitvami, jo kasneje na volitvah ni najbolje odnesla in kot kažejo zadnje javnomnenjske raziskave, nič ne kaže, da se lahko nadeja dobrih rezultatov, ki jih je ta stranka dosegala pred vstopom v vlado. Še nekoliko slabše je z SKD, ki pa so vztrajali v Drnovškovi vladi do konca in jim očitno to ni prineslo uspeha na zadnjih volitvah, poleg tega je prišlo v SKD še do notranje razklanosti. Zelo podobno se dogaja z SLS, ki naj bi bila enakovredna partnerica LDS v tretji Drnovškovi vladi. Še pred zadnjimi volitvami je veljala SLS za najbolj pošteno stranko, sedaj po vseh aferah (nastavljenih ??) je zelo malo anketirancev, ki tako mislijo. Očitno je, da sodelovanje z LDS strankam ne koristi, vedno so one »umazane« in grešni kozli, LDS pa ostaja »čista« in »zmagovalka«. Kakor za koga in koliko časa še?!!
POZOR, POZOR
Če boste pozorno pogledali na kandidacijske liste za lokalne volitve, boste lahko opazili, da nekateri menjajo stranke, kot manekenke oblačila. Samo, da se prebijejo v občinske svete.
MENE SO DOBILI. BARABE!
Z neko žensko sem sklenil tajni sporazum (za koriščenje obojestranskih koristi), pa tega nisem ratificiral v družini (pri otrocih in ženi). Pa so me dobili (kdo neki meje izdal, baraba). In sem obstal s kovčki pred negotovo prihodnostjo. Kriv sem bil. Ali vas ta zgodba, kije izmišljena, spominja na neki izraelsko- slovenski sporazum o meddržavnem sporazumu, ki je bil podpisan (ne pa ratificiran v parlamentu) in dokler ni nekdo (ti, ti, ti lump) to tajnost (pri nas po ustavi ne smejo obstajati tajni sporazumi) obelodanil. Mene zelo, le nekaj še manjka. Krivec s kovčkom. Sicer pa je proti predsedniku vlade zaradi tega sporazuma vložena interpelacija.
POLICIJSKA DRŽAVA?
Vladna večina v parlamentu je izglasovala oz. je uzakonila, kljub glasnemu neodobravanju opozicijskih poslancev, ki menijo, daje to v nasprotju s 37. členom Ustave, tajni vstop v stanovanje, nadzor nad bančnimi računi, nadzor telekomunikacij s prisluškovanjem in snemanjem.
NEKAJ BISEROV O FIZIČNEM NASILJU V PARLAMENTU,
ali kaj mislijo o tem dogodku nekatere znane slovenske osebnosti.
Bernarda Jeklin: »Jezikovno nasilje lahko vrneš le s kvalitemim jezikovnim. Npr. z govejim.«
Gregor Golobič pravi, da se njemu kaj takega, kot se je zgodilo Kacinu, ne more zgoditi, ker Hvalico spregleda.
Bernard Nežmah: »Logika Kacina je poslednja stopnja narcisizma. Če ni
sposoben prenašati zbadljivk na svoj račun, naj odstopi kot poslanec.in
se zaposli kot šef podjetja, kjer se mu bodo tajnice klanjale do tal...«
Vinko Vasle: »Kacinovi udarci po Hvalici so politični terorizem, ker je to napad na demokracijo.«
Dejan Pušenjak: »..dejanje kljub vsemu ni mogoče tolerirati, ne v parlamentu ne drugod.«
Dodajam:«Če nič drugega, ni prijetno gledati, kako mlajši (Kacin) pretepa starejšega (Hvalico).
NA SLOVESNOSTI OB TRIDESETI OBLETNICI ANSAMBLA ZASAVCI JE BILO VSE O.K. OD ODLIČNE GLASBE, HUMORJA, SCENE, POLNE ŠPORTNE DVORANE, VZDUŠJA, POSTREŽBE, LE ZA POLITIČNO PROMOCIJOZDAJŠNEGA ŽUPANA ZAGORJA BI MORALI POISKATI PROSTOR IN ČAS DRUGJE. KAJNE,
ŽUPAN?
KDO BI SI MISLIL
Čeprav mnogi menijo (in so celo prepričani v to), da je bilo v državnem zboru 28 izrednih sej opravljenih na pobudo opozicije, ni tako. Le tri so bile take. Vse ostale so bile sklicane na zahtevo vlade ali vladajoče koalicije.
Kot da bi živeli v izrednih razmerah!?
Iskrice zbral in dodal Igor Goste
zavarovalnica triglav, d.d.
Celje - skladišče
banka zase
Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljansk
D-Per
6/1998
5000005694,22
COBISS
J\ow w £ k/ 9
ENOMESEČNI
AVTOMATSKIM
PODALJŠANJEM
do preklica vezave.