i avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5*— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne številke po 20 h. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat. . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. i 18). Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto. Priloge poleg poštnine 15 K. Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine. Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Točasno upravništvo „U. T." je svoječasno objavilo, da ni odgovorno za hibe, ki bi se vrinile v razposlanih izkazih o zaostali naročnini in prosilo, naj bi se morebitne nepravilnosti prijavile, da se popravijo. Prejelo je sicer že par gorkih, pa nič ne de! „Knjiga naročnikov" se mora urediti, zato so nam ljuba vsakršne „slike" pojasnila, toda še ljubša — zamašila v podobi svetlih kronic za prazna okenca v knjigi naročnikov. Cenjeni zaostali naročniki naj torej vsakega prvega dne v mesecu ne bodo faraonsko zakrknjenih src, marveč naj par „izraelcem" dajo prostost za izlet v belo Ljubljano. Pojasnila, na katera se ne odgovarja, so v redu. Vse cenj. naročnike vljudno prosimo, da nam blagovole naznanjati iz-premembo bivališča, da nam pošta ne bo vračala lista, ker se ga ne more dostaviti. Upravništvo. Še enkrat vprašalne pole. Dasi so vprašalne pole komiteja za reformo ljudske šole že urejene, vendar se še enkrat obračamo do vseh onih tovarišic in tovarišev, ki nam vprašalnih pol še niso vrnili. Hočemo, da bode statistika o stanju našega ljudskega šolstva kolikor mogoče najpopolnejša, zato se nam naj dopošljejo še zaostale pole do 30. t. m., da jih naknadno statistično izpopolnimo in uredimo. Prosimo! Odsek za reformo ljudske šoie. Ščuvanje zoper učiteljstvo s prižnic. Nedeljo in vsak božji dan se vrše taki pojavi pri nas. Zadnjič smo poročali o enem takem slučaju in zopet čitamo v čeških listih to-le: Impertinenca duhovnika napram učiteljem. V avgustu so bili učitelji-rezervisti poklicani na orožne vaje. V Litomericah so tvorili — kakor je običajno — svojo učiteljsko stotnijo. Dne 7. avgusta so bili komandirani k maši. Preden so odkorakali k maši, so se morali zbrati na dvorišču, kjer jih je častnik poučil, kako se naj vedejo v cerkvi. V cerkvi je imel propoved župnik Schmid. V tej svoji pridigi je župnik neusmiljeno udrihal po učiteljstvu. Rekel je med drugim, d a s o učitelji vse drugo kakor v z g o -jevalci mladine in osrečevalci ljudstva. Oni so navadni z a v o -dniki ljudstva, škodljivci, ki sokrivi tudi vseh odurnihna-rodnostnih bojev, ki divjajo sedajv državi in jo razjedajo. so pa prišli v vojašnico, so se proti župniku takoj pritožili. Toda ta njihova pritožba n i imela nobenega uspeha. Sedaj, ko so učitelje spustili z orožnih vaj domov, so stvar spravili v javnost, da jim javnost preskrbi zadoščenje za krute žalitve. Ta izjava duhovnika se nič ne razlikuje od izjave goriškega nadškofa v znanem pismu. Hujskanja se ponavljajo v vedno drznejši obliki in pri tem trpi učiteljstvo in šola. Da je to resnica, smo videli na vprašalnih polah, ki smo jih pregledali in smo med ovirami spo-razumljenja med šolo in domom in med vzroki, po katerih trpi pouk in šola, dobili izmed 1020 pol 953, pri katerih je navedeno kot ovira: hujskanje in zbujanje mr-žnje do šole med ljudstvom od strani duhovščine. Nasilje na učiteljstvo in šolo je postalo že toliko, da bo treba zbrati tozadevni stati-stiški material, ga izročiti kakemu državnemu poslancu, da se po parlamentu nadene tem škodljivcem šole in pouka — prisilni jopič. Naš denarni zavod Geslo: Kar plodonosno naložim, t pomoč le sebi podarim. Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v LJubljani, registrovana ladruga i omejenim jamstvom. Promet do konca avgusta K 229.009*10. Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja. Uradne ure|: Vsak četrtek odj1/, 2.-7,3. popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer. „Slovenec" — laže! Zoper „Slovenčeve" — nezrele dopise je odločno nastopila klerikalna „Gorica" |v znani aferi Bajt in aferi Štrekelj. „Gorica" pravi, da je pisanje „Novega Časa" proti naprednemu učiteljstvu gnusno in podlo. Prav ostro kritikuje neosnovane napade na napredno učiteljstvo. Na te odkrite besede je prav temeljito pokaral svojega kolego, klerikalno „Gorico" „Slovenec", ki pravi, da je vendar upal, da bodo vsi klerikalni listi solidarno nastopili zoper skupnega sovražnika. Na to odgovarja zopet „Gorica", da naj „Slovenec" ne sprejema tako nezrelih dopisov z Goriškega kakor je bil neosnovani napad na tov. Bajta in Štreklja, in da se ne spodobi lagati in laž uporabljati kot sredstvo zoper svojega politiškega nasprotnika. Zoper opravičilo „Slovenca", da ni bil točno poučen o razmerah, pravi, da naj potem ne priobčuje takih stvari, o katerih ni poučen. Kar se pa tiče denuncia-cije pri tem in apela na kler. zastopnike, pravi „Gorica", da naj bo „Slovenec" uverjen, da ti vestno vrše svojo dolžnost, toda ne krivično. Te izjave „Gorice" so lahko tovarišema BajtuinŠtrekljuv zadoščenje na podlo obrekovanje in blatenje klerikalnega časo- pisja in podlo blatenje od strani goriškega nadškofa v znanem pismu, in so jasen dokaz, daje nadškofbil napačno informiran, ali paje namenoma lagal in obre-koval. — Obe zadevi je. pojasnila prav temeljito „Soča" in je že skrajni čas, da napredno časopisje še odločneje nastopa zoper to gonjo proti učiteljstvu, da s tem zdrami k o m -petentne faktorje indatipro-testujejo uradno zoper to gonjo na višjem mestu. — Čudno pa je, da v istem listu „Gorica" trdi, da mi nismo priobčili števila učiteljev, ki so se peljali s posebnim vlakom v Novo mesto. Mi smo že v prvem poročilu navedli povsod natančno število udeležencev in je poročilo „Gorice" o tem — laž. Na skupno delo! (Konee.) „Naloge slor. tehnika", poročal ab-iturient L a p a j n e. Globoko zamišljeno in zanimivo predavanje je očrtalo dosedanje stremljenje slov. tehnikov, ki se zbirajo v svojih klubih v Pragi in na Dunaju ter v klubu slovanskih tehnikov v Curihu. Poročal je o strokovnem glasilu „Slovenski tehnik", ki pa je prerano prenehal zaradi gmotnih zaprek, nastalih vsled brezbrižnosti občinstva. Omenil je, da 75 odstotkov slovenskih dijakov, ki študirajo na tehniki, ne dovrši svojih študij. Podal je obrise slov. inženirske organizacije, ki naj se ustanovi v do-glednem času, in očrtal naloge, ki jo čakajo. Omenil je tudi, da bi morali Slovenci v izrabljanju vseh svojih moči biti bolj samosvoji. Na shodu so se sprejele resolucije, ki so važne tudi za slovensko učiteljstvo, posebno za naraščaj in učiteljiščni naraščaj. Resolucije slo vej o: Narodno radikalno dijaštvo, zbrano na shodu v Trstu: 1. Umeva narodnost pozitivno. Torišče socialne prakse je narod. 2. Je prepričano, da je za smiselno življenje potrebna le nravnost, temelječa na po-znatkih vede. 3. Razumeva socialno vprašanje nravno. Zbuditi zavest in čut za socialno odgovornost med ljudstvom je njegovo glavno stremljenje. II. Dijakinje, zbrane na nar. rad. abit. sestanku v Trstu uvidevajo, da pride pri reševanju slov. ženskega vprašanja v prvi vrsti v poštev kulturna in socialna stran našega feminističnega gibanja. 2. Kot prvo sredstvo v dosego svojih stremljenj pa smatrajo izpopolnitev naših ženskih izobraževališč in razširjanje izobrazbe v vse ženske sloje. 3. Sposobnost reševanja vseh nalog domačega in javnega svojega delokroga pa se more doseči le potom koncentriranih moči. 4. Zaradi tega se uvideva potrebo izdajati ženski list in reformirati, oz. ustanoviti splošno vseslovensko žensko društvo v smislu naprednih, narodnih in demokraških načel. Shod III. poudarja, pomen slovenske inženirske organizacije, ki naj ne bo le interesna temveč tudi znanstvena, in slovenski tehnik preiskuj naše pokrajine. 2. Vidi v oživitvi in sistematičnem delu tehničnih klubov prvo stopnjo k realizaciji inženirske organizacije in opozarja obenem tehnike, da stopajo tudi v druga akademična društva. 3. Da ne stopi slovenski realec popolnoma neorientiran na visoko tehnično šolo, zahtevamo, naj se pri dijaških srednješolskih knjižnicah uvede poseben oddelek s poljudno in primerno tehniško literaturo. IV. „Prosveta" se preosnuj po zgledu „Gorotana" v akademično-učiteljsko društvo. 2. Pri vseh naših knjižnicah naj se osnujejo društva, ozir. se knjižnice dajo v oskrbo narodnim društvom na meji. 3. Dijaštvo naj se zavzema pri svojem javnem delovanju za javnost, zlasti obsojamo vse koketiranje s kako „katoliško" firmo v svrho reklame. 4. Naj se naroči „Prosveti", da poskrbi, da se vrše sistematična predavanja v okvirju že obstoječih društev „Sokol", C. M. podružnic in da se osnujejo ljudsko izobraževalni klubi v naših akad. društvih in da se posveča več pažnje slovenskim visokošolcem. * * Posebe opozarjamo na II. del resolucij naš ženski naraščaj. Kakor smo čuli bodo za prvi moment dali za razvoj genske organizacije na razpolago prostor v „Omladini". Ta ženski vestnik si bodo urejevale ženske same. Provziočiti močno kulturno gibanje ženstva [je potreba, ki se posebno uvideva pri našem stanu. O razmerju učiteljstva do „Prosvete" bomo še ob priliki izpregovorili. Podržavljenje okrajnih šolskih nadzornikov. Naučni minister grof Sturgkh namerava nastaviti okrajne šolske nadzornike kot državne uradnike. Vsem deželnim šolskim svetom so se doposlale okrožnice, v katerih se jih poziva, naj zbirajo akte in predlagajo ministrstvu, kako izvesti podržavljenje. Vsa izprememba se bo zvršila upravnim potom, ter bo prišel okrajni šolski nadzornik v IX. plačilni razred, nekateri tudi v VIII. Podržavljenje se ima izvršiti polagoma in korakoma. — Tozadevno resolucijo je sprejel tudi občni zbor Zveze slovanskega učiteljstva v Luhačovicih na Moravskem. Iz naše organizacije. Skupne zadeve. „Jnbilejska samopomoč". Dne 21. julija 1910 je umrla v Mariboru članica Marija Rajšp. Dedičem sem izplačal določeno vsoto. Vsem članom sem razposlal položnice in prosim, da tiste izpolnjene oddajo pošti; pa tudi naj ne pozabijo na dolg, ki sem ga označil na posebnem listku. Predsednik. Kranjsko. Udom „Društva r pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam na Kranjskem". Ker nekoliko društvenikov še sedaj ni plačalo za leto 1910 — 20 K 10 h — letnine in več pa ne — 8 K 10 h — zviška za leto 1910, se s tem spominjajo vsi dolžniki in opozarjamo na § 10. društvenih pravil. Kdor ne bode v najkrajšem času ugodil določbi tega §, se bode ž njim ravnalo, kakor bi bil izstopil iz društva. — To je zadnji opomin. Književnost in umetnost. Niirodne pesmi za mladino. I. stopnja. Zbral in priredil Janko Žirovnik. Ta priljubljena zbirka, katera je pred dobrim letom že popolnoma pošla, je zopet izšla v novi pomnoženi izdaji in sicer v treh zvezkih. V vsakem zvezku je 20 pesmic. Mislili smo, da jo bode c. kr. naučno ministrstvo odobrilo kot šolsko knjigo. A ono pravi, da mora šolska knjiga biti zbirka narodnih, po narodnih motivih zloženih, patrijotičnih in cerkvenih pesmi. Same „Narodne pesmi" se bodo torej mogle rabiti le kot pomožna knjiga, ki bo pa seveda jako dobro došla, ker narodne pesmi so in bodo peli otroci in _ odraščeni vedno radi. Zvezek stane samo h. Cisti dohodek je namenjen „Uči-telskemu konviktu". Ker je I. zvezek dostikan, vabimo prijatelje lepe narodne pesmi, da sežejo po njem. Vsak otrok naj jo ima. Naroča se v „Učiteljski tiskarni" v Ljubljani. Obrambni vestnik. * Urednikom „Slovenca" v albnm. Klerikalna „Gorica" z dne 30. avgusta piše proti „SIovenčevemu" članku z dne 29. avg. pod imenom „Zagonetne razmere na Goriškem" to le: „Clankar besni, prismoda in lažnik, pa tudi ne pozna in noče poznati državnega šol. zakona, iz katerega navaja nekaj iztrganih besed, ki dajejo ves drug pomen, nego ves do-tični paragraf v zvezi z deželno šolsko postavo. Taki lažniki in obreko-vavci se postavljajo na čelo t boju zoper liberalno učiteijstvo! Proč s takimi blazniki, ki k o m p r o m i t u j e j o stvar, predno jo vzamejo v roke. Laž, obrekovanje, natolcevanje niso sredstva, s katerimi naj se pobija liberalizem. V t o je treba čiste vesti in — pameti!" Skoro bi bilo nepotrebno komentirati stvar, če pomislimo, da tako obsaja klerikalni list pisanje drugega klerikalnega lista. Sirov ton Slovonca" je obče znan, in težko da bi imel Pleteršnik še kako psovko v besednjaku, ki bi je „Slovenec" ne porobil za blatenje učiteljstva. Mi "smo si zgoraj citirani članek iz „Slovenca" sprivili v originalu, odgovorili nanj pa nismo, ker se nam je zdel odgovor na tako podla obrekovanja nemogoč in nečasten. No, sedaj so klerikalci sami obsodili to gnusno pisanje, kar jemljemo na znanje, da se nam ne bo vsaj očitalo, da smo le zaradi strankarskega fanatizma tako lažnivo pisanje in hulskanje obsojali. „Taki lažniki in obrekovavci se postavljajo na čelo v boju zoper liberalno učiteijstvo! . .. Laž, obrekovanje, natolcevanje..." Menimo, da imajo Goriški novostrujarji dovolj obsodbe ob lastnih pristašev, da je s tem dovolj obsojeno gnusno pisanje „Slovenca" iz lastnega tabora, da je s tem obsojeno tudi pismo in očitanja nadškofa Sedeja, da so s tem osojena Jakličeva obrekovanja na Sv. Gori, da so s tem obsojeni Trseglavovi nauki v Mirnu, da je s tem obsojena vsa lažnjiva, obrekovalna in na-tolcevalna gonja V. L. S. proti naprednemu uči-teljstvu. * Denuncianti. V „Slovenbu" (št. 200) čitamo* — Na naslov c. kr. deželnega, šolskega sveta v Ljubljani — iz Litije Znana in razposlana je naredba c. kr. dež šol. sveta glede udeleževanja šolarjev pri telovadnih društvih in je znan je tudi § 78 (V), dohončnega šolsk. reda. Ali je znano istemu c kr. deželnemu šolskemu svetu, da se v Litiji to v Šmartnem vse to nič ne upošteva ter da v obeh krajih naraščaj še vedno obiskuje telovadnico Sokolov ter da namerava isti ljudsko-šolski naraščaj nastopiti pri javni telovadbi in ljudski veselici dne 8. septembra tudi v kroju. Ali ie istemu znano, da se to kršenje zakonov vrši pred očmi s potrditvijo c. kr. okrajnega glavarja kot predsednika c. kr. okr. šolskega sveta ter pod patronanco šmartinskega ter litijskega nadučitelja, ki je obenem član c. kr. okr. šol sveta? Pojavi od smelih individuov po „Slovencu" na dež. šolski svet se od dne do dne množe. Gnus odseva od te podle žurnalistike. Toda če upoštevamo, da se terorizem, ki ga proizvajajo kler. člani v dež. šol. svetu, vedno spaja z denunciantskimi vrsticami — se širjenju te gnusobe na našem narodnem telesu ne čudimo, saj sta si teror in denuncianstvo pobratima. * Z ozirom na to, da se „Slovenec" (št. 200 „Pokret") hvali, da so člani S. L. S. napravili v Ljubljani samoslovenske ulične napise in vse uradovanje radikalno poslovenili, čutimo dolžnost povedati, da mi od dež. šol. sveta dobivamo še vedno samonemške dopise vkljub radikalnemu nastopu kler. večine v dež. šol. svetu 1 Kranjske vesti. —r— Naslov ravnatelja je podelilo naučno ministrstvo nadučitelju Andreju Grčarju v v Eadovljici povodom upokojenja, potem nadučitelju Teodoru Valenti na mestni nemški šoli v Ljubljani ia nadučitelju Adolfu Weinlichu na šulferajnski šoli v Ljubljani. —r— Vlada jemlje učiteljstvu denar. Zadnjič smo poročali, da vlada ne nakaže su-plentom plače kar po dva meseca nazaj, sedaj smo zopet zvedeli, da istotako za dva meseca nazaj po zaključku šol. leta še ni izplačala plače učiteljem za kmetijski pouk. Kakšen red je pa to? Mar menite, da ima učiteijstvo denar v zalogi ? Med tem časom si morajo suplenti in drugi učitelji denar izposojati, da sploh morejo še živeti do prihodnjega šolskega leta, pri tem morajo pa plačevati obresti po 6 — 7% le zaradi lahkomiselnosti deželnih in vladnih organov! To se pravi ubogemu učitelju krasti denar iz žepa. če mi le eno minuto stopimo prepozno v razred ali pa prekmalu iz razreda — že smo disciplinirani — tu se pa trpi tako uradno kršenje na škodo ubogega učiteljstva. —r— Krajnim šolskim svetom je oblast te dni doposlala odlok c. kr. deželnega šolskega sveta, v katerem se strogo prepoveduje učencem in učenkam pohajati telovadne prostore raznih društev in tu telovaditi. Šolska vodstva morajo strogo paziti na to in vsakor-šne prekoračbe tega odloka primerno kaznovati. 5 tem odlokom, ki ga pozdravljamo, bo vzeta raznim liberalnim učiteljem in agitatorjem možnost mladino pokvarjati in jo zastrupljati po sokolskih telovadnicah. — Tako piše „Domoljub." — „Domoljuba" poživljamo, naj utemelji z dokazi, če so ti napadi, po učiteljstvu, ki imajo denunciantski značaj — upravičeni 1 —r— Čudna so pota vladne pravičnosti ! Ni dolgo temu, kar so klerikalci hoteli disciplinarno prestaviti tov. Petriča iz Eudnika. Hoteli so ga poslati v hribe, a vitez Kaltenegger jih je opozoril, da bi bila to velika krivica. Zahteval je, da se ga prestavi v Sp. Šiško" z vsemi sedanjimi dokladami; temu odločnemu nastopu so se morali klerikalci vdati. Zgražali so se pa nad tem Slomškarji, da pride napreden učitelj v Šiško, in kaj so napravili Jaklič 6 comp. ? Naročili so vladi, da naj se reče Petriču, da je bil le pogojno prestavljen, ker se mu pa ničesar ne more dokazati in ničesar ni kriv — zato se disciplinarna preiskava ustavi in on ostane v Eudniku. — Eadovedni pa smo, če bodo krivico, ki so mu jo napravili, priznali tudi pri imenovanju voditelja v Eudniku. Vederemo! Štajerske vesti. —š— Zopet nova šulferajnska šola na Slovenskem. V Ciršaku v šentiljski župniji ustanavljajo nemškutarji novo šulferajnsko šolo, v katero bodo vabili slovenske otroke. — Te ponemčevalnice rastejo kakor gobe po dežju. Kje so obrambna društva? —š — Razpisano je mesto nadučitelja na štirirazredni ljudski šolu v Ormožu (mesto). Šola je v prvem krajevnem razr. Dokazati se mora tudi sposobnost za poučevanje veronauka. Prošnje do dne 25. septembra 1910 na krajni šolski svet v Ormožu. —š— Tov. Martin Breznik nadučitelj v Jarenini je odlikovan s častno kolajno za 401etno zvesto službovanje. —š— Na dvorazrednici r Zagorju je razpisano mesto definitivnega učitelja. Prošnje do 28. septembra na krajni šolski svet v Zagorju. Šola je v drugem krajevnem razredu. Na nemški šoli v Konjicah se razpisuje mesto nadučitelja, na nemški šoli v Ljutomeru pa mesto provi-zoričnega učitelja. —š— Štajerski deželni šolski svet je izdal odlok, v katerem se določa, da se štajerskih domačinov, ki so dovršili svoje študije v Ljubljani ali v Gorici, pri nastavljanju ne sme zapostavljati. Upamo, da je s tem ugodno rešeno pereče vprašanje, ki je pomenilo za marsikoga biti ali ne biti. —š— „Narodni dnevnik" piše: Od nekod se nam piše, da ne baš merodajni krogi silno zamerijo krčmarju, ako se kak učitelj oglasi v njegovi krčmi. Takoj dobi krčmar ime „privesek liber. učiteljev", kakor piše zadnji Slov. Gospodar. — Da ne bodo vsled tega krčmarji občutne škode trpeli, svetovali bi njim, da razobesijo na hiše napis: „Učiteljem vstop prepovedan!" Ali še bolje bi bilo, ako bi krajni šolski sveti napravili okolo šole kitajski zid ali visoko leseno ograjo, s kakršno so obdali Francozi hišico DreiluBovo na Hudičevem otoku — z vhodom, odprtim samo za časa šolskega pouka, da se ne bo svet nad pogledom na učitelja pohujševal, — ako se ne bodo ustrašili novih stroškov pri šoli." — Jako umesten predlog, ker ti ljudje res g svojim fanatizmom proti učiteljstvu postajajo že smešni! Zahajajte samo v lokale, kjer imajo na razpolago naš list! Goriške vesti. —g— Navtični kurz zaabituriente. Naučno ministrstvo je dovolilo, da se osnuje na c. kr. navtični akademiji enoletni navtični kurz za abituriente gimnazij in realk. Učni jezik je italijanski. Po dovršenem kurzu bo moral vsakdo položiti izpit, nakar bo imel enake pravice za nastop v pomorski karijeri kakor absolvent navtične akademije. —g— Itazpisano je mesto poljedelskega potovalnega učitelja s slov. učnim jezikom za politični okraj sežanski, sodni okraj Podgrad in tržaško okolico; sedež v Sežani. Prošnje do 29. septembra na namestništvo v Trstu. —g— Kako sluša Slomškar Jaklič svojega nadškofa. Goriški nadškof in knez Franc Borgia je poslal „krščanskomislečemu" učiteljstvu, ki je romalo na Sveto goro, posebno pismo, v katerem na koncu Slomškarjem priporoča „tudi ljubezen do svojih zaslepljenih nasprotnikov". Ali Jaklič je umel to ljubezen do svojih nasprotnikov tako, da je takoj po prečitanem nadško-fovem pismu začel udrihati po naprednem učiteljstvu. In kako je udrihal! Jaklič je udrihal, poslušajoče „uboge reve" so se pa smejale in ploskale so. „Slovenec" prinaša cel govor Jakličev in navaja, na katerih mestih Jakličevega govora so se smejali. Kdor čita tisti govor, bo videl, da so se smejali takrat, ko ni bilo prav nič umestno; tako pač, kakor se smeje neolikanec v gledališču na najbolj tragičnih mestih. — Jaklič si je bil privoščil po sveti maši na Sveti gori učiteijstvo, zabavljal je, kar je mogel, dasi je slišal metropolitovo priporočilo o ljubezni do nasprotnikov! Toda, ali je morda vendar prav umel priporočilo ?! — Prejšnji večer je pa pri „Treh kronah" tolkel po učiteljstvu in rekel, „da tako trapastih liberalnih učiteljev vendar na Kranjskem ni bilo, kakor so sedaj nekateri na Goriškem". Zakaj je torej prišel Jaklič na Goriško ? Samo zato, da je zabavljal in udrihal po svojem bližnjem. Poprej se je seveda še priporočil Materi božji. Take ljudi naj ščiti Mati božja na Sveti gori?! — Pravijo, da se nekaterih ljudi značaj spozna po tem — čemer se posmehujejo. Splošni vestnik. t Paolo Mantegazza. Dne 28. avgusta je umrl v svoji vili v Santa Terenzo svetovno znani italijanski filozof psiholog Paolo Mante-gazza. V letih 1870. do 1890. so vzbujala njegova dela, ki jih je napisal, v vsem kulturnem svetu veliko pozornost, on je prvi psihološko obrazložil razne duševne pojme, sploh so bila njegova dela, ki jih je pisal v lahkem in rezum ljivem feljtonističnem slogu prva poljudna dela na polju psihologije in antropologije. Najznamenitejša njegova dela so: Psihologije ljubezni, sovraštvo veselja in žalosti. Njegov filozofski princip je bil: „Najprej fizika, potem metafizika, najprej zemlja potem nebo". V „Psihologiji ljubezni" ostro biča sedanje razmere v človeški družbi, ki so dosti krivi propadanja človeštva. Sicer so njegove ideje včasi malo pretirane, a Montegazza je sam izjavil, da on piše in čuti kot Italijan. — Eodil se je leta 1831. v Monzi, študiral je v Paviji, Milanu in Pizi, prepotoval vso Evropo. Leta 1860. je bil imenovan profesorjem za patologijo v Paviji, odkoder je dospel po desetih letih kot profesor antropologije v Florenco, kjer je astanovil antropološko-etnografski muzej. Izdajal je tudi antropologično revijo, ki je v nji priobčeval svoje znanstvene razprave kot n. pr. „Nervozno stoletje", „Tri Gracije", „Življenska modrost mladine", „Študije o spolnih vprašanjih", „Uganke ljubezni" in utopistični roman L. 3000 san iz bodočnosti". V svoji oporoki priporoča svojim sinovom dve stvari kot temelj „koristnega, silnega in srečnega življenja", namreč vedno delati in nikogar ne pustiti trpeti. Svoje dnevnike je zapustil soprogi z naročilom, naj iz njih objavi, kar je splošno koristnega; potem pa naj jih sežge. Sežansko učiteljsko društvo priredi izlet dne 15 t. m. v Seljsan pri Devinu, kjer zboruje v šolskem poslopju po običajnem vzpo-redu. Med drugim nam tovarišica Zivčeva Fani nadaljuje svoj referat: „Žena v razvoju kulture". Po zborovanju ogledovanje Starega gradu. Glede na romantiko kraja in zanimivo predavanje pričakuje najobilnejše udeležbe od strani udov, sosednih tovarišev in učiteljskih prijateljev odbor. Ljudsko štetje. Notranje ministrstvo je z odlokom z dne 23. avgusta določilo, da se začne z ljudskim štetjem dne 31. decembra 1910. Zagrebški občinski svet pospeše-vatelj književnosti. Zagrebški občinski svet je dovolil dramauragu hrvaškega narodnega gledališča Ivu knezu Vojnovicu 500 K podpore v svrho, da lahko nabere nadaljni zgodovinski mateiial za svojo novo dramo „Imperatrix". To dramo je Vojnovid že skoro dovršil, treba jo je samo še nekoliko izpopolniti, špecialno kar se tiče zgodovinskega ozadja. Ruski jezik na Japonskem. Japonci so se pričeli učiti tako pridno ruskega jezika, da se je zdelo to Eusom nekoliko preveč. Mislili so, da se uče Japonci rusko zato, ker nameravajo kmalu navaliti na Eusko. Po sklenjenem dogovoru med Eusijo in Japonsko pa Eusi ne vidijo več v tem razloga. Japonci se uče rusko, ker jim je treba, da znajo jezik tako mogočnega soseda, ker to zahtevajo njihove trgovske koristi. Doslej so uvedli ruski jezik kot obligaten na Japonskem v 16 primorskih srednjih šolah. V vojnih šolah se uče na Japonskem ruskega jezika že dalj časa, kakor tudi na visokih šolah. Število japonskih naročnikov na ruske časopise tudi raste neprestano. Koliko se na Japonskem čita rusko, je dokaz to, da imajo v nekem klubu v Simonosekiju, mestu, ki ni posebno veliko, 40 ruskih časopisov Zanimivo volilo. V nemških krogih v Trstu se govori, da je neka Italijanka volila mestu Trst 200.000 kron v svrho, da se zgradi tržnica ali kaj podobnega. In sicer mora biti zagotovljeno, da se izvrši tekom enega leta. Ker je pa ta volilka prepričana, da se je že mnogo stotisočakov, voljenih v razne dobrodelno svrhe porabljalo v politične namene, je volila to veliko vsoto s pristavkom, da, ako mestni magistrat ne izvrši svoje naloge tekom določenega časa, zapade ta vsota 200.000 K nemškemu „Schulvereinu". Kolera se širi Nevarnost kolere postaja od dne do dne večja, ker iz prvotno okuženih držav Eusije in Italije je prestopila že avstrijska tla. Do danes je znano, da so se pojavili slučaji kolere na Dunaju in v Pragi. V Budimpešti je baje več slučajev. Vesti o koleri v Trstu, Ljubljani, Lvovu, Požunu, Pardubicah in Krakovu — *e dementujejo. Varnostne odredbe proti koleri so izdali dosedaj le magistrati večjih mest. Splošne odredbe je izdala avstrijska železniška uprava glede vlakov, da se ima strogo paziti na snago. Na mejah se vrši stroga kontrola, da se omeji nevarnost okuževanja. Na Spodnjem Štajerskem so dobile sledeče obrtno-nadaljevalne šole podporo: Celj« 800 K, Maribor 2600 K, Ptuj 300 K, Bad-gona 500 K, Slov. Bistrica 150 K, Slov. Gradec ,200 K, ter tri slovenske šole v Žalcu 200 K, Šoštanju 250 K in v Št. Jurju ob juž. ž. 100 K. — Štajerskemu učiteljstvu bi priporočali, da se prične intenzivneje baviti z ustanavljanjem obrtno-nadaljevalnih šol, ker je slovensko obrtno šolstvo na Štajerskem v primeri z nemškim še zelo malo razvito. Na delo, ker v tem oziru smo uverjeni, da dobite pomoč in nasvete tudi pri ravnateljstvu c. kr. strokovne obrtne šole v Ljubljani. Pozor pri nakupu blaga! Cenj. učiteijstvo opozarjamo pri nakupu raznega moškega in ženskega blaga za obleke, platna, robcev, brisač, barhenta, flanel itd., da se obrne do stare, slavne slovanske tvrdke V. J. Havliček a bratr v Podebradu na Češkem po vzorce. Več glej oglas! Uradni razpisi učiteljskih služb. St. 972. Kranjsko. 1—1 Na mestnih ljudskih šolah ljubljanskih je v stalno popolnitev izpraznjeno službeno mesto kateheta, združeno s prejemki, ki so sistemizovani za II. plačilno vrsto kranjskega učiteljstva. Prosilci za omenjeno službo naj svojo pravilno opremljene prošnje po predpisani poti vlagajo naj- do 17. septembra 1910 pri podpisanem predsedstvu c. kr. mestnega šolskega sveta. Zakasnele ali pa pomanjkljive prošnje se pri oddaji službe ne bodo vpoštevale. C. kr. mestni šolski svet ljubljanski, dne 3. septembra 1910. Št. 2540. 214 1-1 Na trirazredni ljudski šoli v Horjulu se razpisuje nadučiteljska služba z zakonitimi prejemki v stalno nameščenje. Pravilno opremljene prošnje je predpisanim službenim potom semkaj vlagati do 5. oktobra 1910. V kranjski javni ljudskošolski službi še ne stalno nameščeni prosilci morajo z državno-zdravniškim iz-pričevalom dokazati, da so fizično popolnoma sposobni za šolsko službo. C. kr. okrajni šolski svet v Ljubljani, dne 30. avgusta 1910. St. 2509. 213 1—1 Na štirirazredni ljudski šoli na Dobrovi se razpisuje učiteljska služba z zakonitimi prejemki v stalno nameščenje. Pravilno opremljene prošnje je predpisanim službenim potom semkaj vlagati^ do 5. oktobra 1910. V kranjski javni ljudskošolski službi še ne stalno nameščeni prosilci morajo z državno-zdravniškim iz-pričevalom dokazati, da so fizično popolnoma sposobni za šolsko službo. C. kr. okrajni šolski svet v Ljubljani, dne 29. avgusta 1910. Št. 1696. 212 1-1 Na trirazredni ljudski šoli v Krki se razpisuje s tem učiteljska služba v stalno nameščenje. Pravilno opremljene prošnje naj se predlagajo semkaj predpisanim potom do 1. novembra 1910. Prosilci za stalno nameščenje, ki v kranjski javni službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolno telesno sposobnost za šolsko službo. C. kr. okrajni šolski svet v Litiji, dne 31. avgusta 1910. Zagrebški oooooooooooo o oooo oo o oo kot tovarniško znamko priporocujemo kot priznano r ms, 1:101 prijatelj moj, Gre na vsako pot z menoj! Ker se večkrat z njim krepčam, Vedno zdrav želod'c imam! Najboljše krepcilo želodca! Sladki in grenki. Pazite na pristnost! Posebno na kolodvorih! Postavno varovano. Našim rodbinam priporočamo 52—15 Kolinsko cikorijo so zopet odprte. Slav. občinstvu se vljudno priporoča Kavarna „Prešeren". v :; Šolske :: njige :: za vse šole :: v najnovejših odobrenih izdajah ter vse šolske potrebščine v najboljši kakovosti priporoča po zmerni ceni L. Schvventner v Ljubljani, Prešernova ul. št. B. Poslopje Mestne hranilnice. Pišite po vzorce! V. J. Havliček a bratr v Podebradech na Češkem izvozni dom moduega in platnenega blaga priporoča v najboljših kakovostih. 26—18 Modno blago, sukno za jesen 1910/11 in zimo. Barhenti in flanele. Opreme za neveste. Vzorci franko. Izberite najboljše. 1 zavoj 40 m raznih ostankov okusno zbranih za 18 K franko dostavljeno. Od teh ne pošiljam vzorcev. Le pri nas 1 vse dobro. SI. krajnim šolskim svetom ■ in šolskim vodstvom ■ se priporoča za knjižnice Kraljevič in berač spisal Mark Twain. Za ljudsko-šolsko mladino prirejena povest. Cena broš. izv. 40 vin., trdo vez. pa 60 vin. Naroča se v založni tiskarni Iv. Pr. Lampret v Kranju in v vseh knjigarnah. 1-3 Trgovina s knjigami in muzikalijami Kleinmayr & Bamberg Ljubljana, Kongresni trg št. 2 priporoča popolno zalogo vseh na tukajšnjih in zunanjih učnih zavodih uvedenih ŠOLSKIH KNJIG :: v predpisanih izdajah po najnižjih cenah :: ■ ■ ■ Zaznamki učnih knjig se oddajo gratis. Mal položi dar, domu na oltar! Eabite sami, priporočajte slovenskemu občinstvu in zahtevajte vedno in povsod edino le družbeno 10-3 toaletno milo, stearinove in parafinove sveče v korist Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani ki jih izdeluje in razpečava J. Pilnaček, c. kr. dvorni tovarnar, Kralj. Gradee-češko. Anton Krušič ? krojaški mojster in trgovec T7" Gr-orlcl 26-5 Tržaška mlica, štev. 1© = v lastni hiši. = Moja delavnica se nahaja v bližini slov. kmetiške šole. Opozarja se gg. odjemalce, da je došla ravnokar velika množina raznovrstnega blaga najrazličnejših kakovosti iz avstrijskih in angležkih tovaren za vsak stan. Posebno se priporočam cenjenim gg. učiteljem v mestu in na deželi. Prva avstro-ogr. c. in kr. priv. amerikanska tovarna Cottage-Organs in orgelj-harmonijev. 52—18 Najboljše orgey-harmony e obeh sistemov izdeluje in pošilja najceneje RUDOLF PAJKR mmsm *Komp- Kraljevi gradeč št. 133 (Češko). Zaloge: Dunaj, Praga, Budimpešta. Harmonije na pendel obeh sistemov in vseh velikosti, z natančno orgeljsko mensuro za cerkve, semenišča in kot orgije za vajo. Pošilja se poštnine prosto do zadnje železniške postaje. Gospodom učiteljem visok rabat. Delna odplačila od 8 K dalje. Cenovniki gratis in franko. Grricar & lejac v Ljubljani, Prešernove ulice 9 priporočata v veliki izberi po najnižji ceni obleke za gospode in dečke, površnike za gospode in deške, ebieke za otroke, žakete za dame, paleto za dame, plašče za dekiiee itd. itd. Nepremočljive pelerine iz lodna ali vel-blodje dlake (Kamelhaar) v vseh velikostih. Gg. učiteljem in učiteljicam popust za »Učiteljski konvikt«. 12—6 GÖ p S— os > o CÖ >w ¥ u os 4J Ul Ö fl •l-N OS >u Q) > ? ■MSB O p o< (D Ö V ® o< O p o< (D P » Qj CD E O <1 A. Drelse Ljubljana Priporoča se slavnemu občinstvu in cenjenemu učiteljstvu v naročilo na štedilna ognjišča in peči preprosto in najfineje izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih kar najbolj strokovnjaški, zanesljivo in trpežno po najnižjih cenah. Zupniščem, samostanom in šolam znaten popust. — Mnogokrat odlikovan. — Ilustrovani ceniki so na razpolago. 46—28 Kri! Moč! Zdravje! dobe, ohranijo dotični, ki namesto kave, čaja, kakao, sladne kave, Puro, Somatose, Sanatogena, redilnih soli, mesnih izvlečkov, juhinih začimb, otroških mok itd. — pijejo Sladin. Pri tem si prihranijo mnogo denarja pri gospodinjstvu, kakor tudi na sladkorju in mleku. Ta vesela in gospodarsko velevažna vest oznanja še sledeče: Vsem, ki se čutijo slabe in bolehne in hočejo okrepiti svoje telo, doječim materam, dojkam in dojenčkom, ki se ne hranijo z materinim a mlekom, priporočamo Sladin, to je dr. pl. Trnk(5czi-ja sladni čaj. En zavoj, '/4 kg vsebine, velja 50 v, se dobi povsod. Po pošti najmanj 5 zavojev iz glavne zaloge lekarnarja pl. Trnk6czy-ja v Ljubljani, Kranjsko. Sladin je najbolj prirodno redilno živilo. Prekaša na dobroti in ceni vsa druga tovarniško izdelana redilna živila. 12—7 Na tisoče zahvalnih pisem potrjajo to. FRANC SCHÜLLER, Amstetten, N.-A. pošilja za šole in večje urade tekoči tintni ekstrakt. 1 liter tintnega ektrakta št. 2 (4 K) da 20 lit. črr^_e šolske tirate a, 20 tt. 4—4 1 liter železno šiškastega ekstrakta št. 3 (6 K) da 10 litrov prave ä, GO tt-Ijcx. Brezplačno priložim: 1 steklenico ekstrakta za litra rdeče kovinaste tinte 40 vin. Ti ekstrakti so tekoči, brez gošče in se dobi, z mrzlo vodo pomešani, Z takoj rabljivo tinto. - PreizkuSeno in priporočeno od mnogih deželnih in okrajnih Šolskih druStev. — Od 3 litrov dalje poštnine prosto. Brez povzetja. Nič ni treba poSiljati danarja vnaprej. Naročila sprejema Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Gratis-vzoree se naroča direktno pri tovarni. Lak za šolske table črn in medel : Olje proti prahu : priznano najboljše prodaja v Ljubljani. Prva kranjska tovarna oljnatih barv, tirnežev, lakov in steklarskega kleja. Zahtevajte cenike! 52—26 Modistinja Minka Horvat priporoča ravno došlo veliko izbiro športnih kap, klobukov, praznik oblik in vse potrebščine za modi-stinje po najnižji ceni. Sv. Jakoba trg. Bahovčeva liiša. Lj ubij ai] a, Dunaj ska cesta 13 priporoča svojo bogato zalogo 52—32 stekla, porcelana, svetilk, okvirov, šip itd. Tintnike za šolske klopi, kakor tudi aparate za fizikalične poizkušnje. Prevzema vsa v to stroko spadajoča dela. bmsemmmmmmm Nizke cene elegantna oblika velika trpežnost so lastnosti, ki jih ima ! obuvalo ! češke tvrdke V. Havel v Blatni (jnžno Češko). 52—17 Cenik, v katerem je navedeno podrobno navodilo za jemanje mere, pošljem takoj franko. Definitivnim učiteljem dovoljujem na . •. željo male mesečne obroke. . • . Ifepriležno blago rad zamenim! Poprave črevljev se izvršujejo kar naj-:::::::::::;::',::::::::;::: skrbneje. ••■■••(■•■■■«i \ \ V WW V Odlikovana 40—20 Prva kra«yska tvornica klavirjev Ljubljana, Hilšerjeva ulica št. 5 blizu Gradišča Rudolf A. Warbinek priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene plauiue, klavirje in harmonije tudi samoigralne za gotov denar, na delna odplačila ali naposodo. Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in najceneje. Kaj večja tvorniea na jugu Avstrije. Jamstvo 6 let. Eksport v vse dežele. J. Jsx Ljubljana Dunajska cesta Šivalni stroji, kolesa in pisalni stroji. :•: 46—28 Lil Fr. Burger v Spodnja Šiška pri Ljubljani parotovarna lesnih izdelkov in vseh v mizarsko stroko spad^joeih del. Specialnost: 26—10 Šolske klopi najnovejših modelov in vse druge šolske oprave. Izvršitev solidna, vestna iu natančna. Cene nizke. 52—30 7q caIcI/a trtlarlifin žeprispelemoderneobleke' i)0TriI,iki' šp°rtne snkn*einp«- Angleško skladišče oblek LiC%> Ovrl^I^vf lllldlllllU lerine za dečke, kakor tndi za deklice, najnovejša konfekcija. q BERNATOVlč Pošilja se tudi na izbiro na deželo. Cene jako nizke. I-ij-a."tolja.3a.a, I^Cestali trg- štc-v. S. D 35-26 Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in pohištvene oprave spominki iz marmorja, granita ali sije-nita, apno živo in ugašeno se dobi pri ALOJZIJU VODNIKU = kamenarskem mojstru == = LJubljana = Kolodvorska = ulica = cö c ■> o b/) u CÖ c O o« > l l I 1 Učiteljska tiskarna priporoča sledeče knjige: Učne načrte za Kranjsko za eno- in K dyorazrednice po........—"50 od tri- do osemrazrednice po . . . —'60 Načela za obči načrt ponavljalne šole —'25 Cesarska pesem, čveteroglasna . . . —"14 Brunet, Telovadba, najnovejša izdaja 4— Adamič, Slava cesarju Francu Jožefu I. 4*— Besedilo k Adamičevi spevoigri ... —-10 Štupar, O prvinah in spojinah . . . 1'50 Dr. E. Bretl, Kako si ohranimo zdrave in trdne zobe.........—'20 Izvršilni predpis k dok. šol. in uč. redu 1'20 Učit. pokojninski zakon za Kranjsko —'20 Mladinski spisi: A. Bapè: Mladini 1..................1'— J. Slapšak: Spisi Mišjakovega Julčka I. 1'— E. Gangl: Zbrani spisi za mladino I. . 1'— A. Bapè: Dane..............1'— Telefon št. 118. Poštna hranilnica št. 76.307. Učiteljska tiskarna registrovana zadruga z omejenim jamstvom Gradišče št. 4 Ljubljana Gradišče št. 4 priporoča si. krajnim šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu uradne tiskovine iz svoje zaloge Ceniki se pošiljajo zastonj in franko. Tudi vse tiskovine za županstva ima tiskarna v zalogi. Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko in lito-grafsko stroko spadajoča dela ter jih izvrši točno, okusno in po solidnih eenah. Tiskanje muzikalij in časopisov. Učiteljska tiskarna priporoča si. šol. vodstvom in gg. učiteljem razun vseh najnovejših tiskovin za ljudske in meščanske šole posebno: Razne napise na lepenki. Vse vrste poštne tiskovine za šolsko uporaoo. Vse uradne in vse knjigovodstvene tiskovine za obrtno-nadaljevalne šole, prirejene po strok. učit. g. H. Podkrajšku. Vse tiskovine za otroške vrtce. Razne mape za uradne spise, za šol. matico iz posameznih listov, za zbirko normalij itd. Spominske liste za dečke in deklice, izdane od Slovenske šolske matice. Podkladke, ovojni papir, pivnik, pisemski papir za šolsko uporabo.