poStnina plačana v gotovini.
V Uubliani, 14. aprila 1927. itev.s«. Letnik lxvh. <*>i. 1.1926 27.,.
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. ¡e pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska «L 6/1. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312.
UČITELJSKI TOVARIŠ
Stanovsko politiško glasilo UJU. - Poverjeništvo Ljubljana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za inozem. 80 Din. Posamezna štev. 1'50 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2'50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
Partizanstvo in strankarsko premeščanje državnega uradništva.
Ko je bil leta 1924. dne 11. septembra Izvršni odbor UJU pri takratnem ministru prosvete dr. Antonu Korošcu ter je protestiral proti partizanskemu na« meščanju, premeščanju in odpuščanju uči» teljstva, je minister g. dr. Korošec izja» vil deputaciji, da bi bila intervencija poli» tičnih strank glede premeščanj skrčena na minimum, če bi je učitelji sami ne zahtevali.
S tem je minister dr. Anton Koro» š e c pokazal učiteljstvu jasno pot, po kateri mora hoditi, da omeji partizanstvo in zatre persekucije.
Pokazal je, da ima učiteljstvo samo ključ do boljših razmer v svojih rokah in da mora pričeti zdraviti najprej pri sebi ter v korenini samo onemogočiti partizanske vplive, če hoče ozdraviti tega zla svoj stan in prosveto.
Od tedaj je preživel učiteljski stan hu» de preizkušnje. Za klerikalnim režimom je prišel demokratski, ki je pometal na drugo stran med učiteljstvom v Sloveniji in na Hrvatskem, za tem je prišel radikalski re» žim, ki je zarezal brazde po Srbiji in za njim je prišel radičevski režim, ki je v naj» večjih dimenzijah pometal in preganjal v znamenju revanž in rehabilitacije med uči» teljstvom po Hrvatskem.
In kdo je plačal račun tega žongliranja političnih strank z učiteljstvom? Ves uči» teljski stan, ki je onemogel in zaradi med» sebojnih stanovskih bojev brez moči stal sredi velikih prosvetnih nalog, ki so ga ča« kale in ga še čakajo, katerim pa ni bil kos ravno zaradi medsebojnih stanovskih bojev, ki ga je bil le na ljubo političnim strankam. Partizanstvo in persekucije je plačal uči» teljski stan z izgubo selitvenih stroškov ob nastopu službe po razpisu ...
Račun medsebojne stanovske borbe so pa plačale tudi nedolžne učiteljske rodbine, žene in otroci...
Sredi potokov solza teh nedolžnih otrok in sredi krivic in bridkosti je prišlo iztreznenje tudi med učiteljstvo.
Učiteljstvo je spoznalo, da mora po» staviti, ako hoče vse to preprečiti, svoj stan in svojo stanovsko organizacijo na strogo stanovsko in strokovno stališče, ki naj čuva ugled in ponos učiteljskega stanu ter ne» moten razvoj šolstva.
Ogromna večina učiteljstva je spoznala in uvidela potrebo enotnosti učiteljskega stanu ne glede na politično pripadnost ter potrebo enotne organizacije, ki mora varo» vati napram vsemu stanu strogo objektiv» nost in skrbeti, da se nikomur ne godi kri» vica in da so vsi enako deležni dobrot, ki jih more kdo dosezati, upoštevajoč zmožnosti, delovanje in socialne prilike in to v okviru zakona in zakonitega postopanja.
Iskrena želja učiteljstva je, da ima na čelu prosvetne uprave strokovno neopo» rečne predstojnike, ki bodo znali varovati
objektivnost in zakonitost na vse strani; organizacija pa mora zahtevati tudi od svo» jega članstva, da iznašajo vsi učitelji in uči» teljice svoje želje in prošnje le potom pri» stojnih oblasti ter ne nadlegujejo gg. pošlo» davcev in ne angažirajo političnih strank po stranpotih za svoje osebne koristi, često na škodo objektivnega stališča napram svo» jemu tovarišu ali tovarišici.
Storiti moramo vse, da bo pronikla ta zavest med vsem članstvom. Poverjeništvo se je obrnilo tudi že do gg. narodnih po» slancev, da uvažujejo te interese učiteljstva. Saj imajo gg. narodni poslanci z ozirom na državno politiko važnejše naloge, kakor so intervencije za razne osebne koristi posa» meznikov. V tem oziru se je treba obračati na organizacijo, ki bo varovala strogo ob» jektivnost napram vsemu učiteljstvu in se bo obračalo do gg. poslancev v personalnih zadevah le v res nujnih slučajih.
Učiteljstvo mora priti do spoznanja, da osebna beneficijalna politika škoduje često» krat dotičnikom samim, vsemu stanu, pa tudi strankam, ker je ovira obči prosvetni politiki, ki jo hočejo voditi v dobro šolstva.
Zgodovinski razvoj polpreteklih dob nam kaže, da si še nobena stranka ni kori» stila s personalnimi izpremembami bodisi nadzornikov ali učiteljstva, če ni bilo zanje stvarne utemeljitve in stvarnih pogojev, ampak nasprotno, da je imelo to močno re« akcijo med učiteljstvom in pri šolstvu ter tudi za politične stranke same.
Sreska društva so dolžna usmerjati članstvo vselej na pristojna mesta in k or» ganizaciji, ki se bo zavzela v merah zakona enako za vsakega.
Dolžnost vseh naših članov je, da za» htevajo od svojih strank, naj se izpremem» be nadzornikov in stalnega učiteljstva vrše le na izpraznjena razpisana mesta, začas» nega pa po res utemeljeni službeni potrebi, v vseh drugih slučajih (§ 71.) pa le na osnovi predhodnega disciplinskega postop» ka in pravoreka o kršitvi službenih dolž» nosti.
Enako je dolžnost vseh naših članov, da takoj odklonijo vsako ponudbo od politič« nih strank, ki je na škodo tovarišu in naših principov.
Morebitne rehabilitacije naj bi se sku» šale popraviti ob posameznih razpisih služb rednim potem s tem, da bi se dotičnikom dala prednost pri nameščanju. Vsaka druga rešitev vodi neizogibno do novih persekucij.
Le s tem se vrnejo med učiteljstvo zo» pet zdrave razmere in zadovoljstvo ter red v šolsko upravo.
Ključ proti partizanstvu in strankar» skemu premeščanju ima učiteljski stan v svojih rokah.
Sigurno je, da bo ta ideja prodrla med učiteljstvom in bo morala prodreti tudi v javnosti — ker je zdrava.
Naš boj je bil pravičen in tudi umesten, kajti Moderndorferja se je premestilo pre» den mu je bila kaka krivda dokazana; njega se je premestilo na podlagi navadnega sum» ničenja.
Njega se je sumničilo na podlagi nje» gove brošure komunizma. In ko smo v mi» nistrstvu prosvete na podlagi najkompe» tentnejših dokazilnih listin dokazali neres» ničnost te trditve, je g. pomočnik ministra prosvete sam priznal, da se mu dela krivica.
Moderndorfer je bil premeščen kot stalni učitelj na čudne načine, ki po našem mnenju niso odgovarjali zakonitim predpi» som, zato smo se zavzeli odločno za ta slu» čaj. Kakor se je namreč postopalo z Mo» derndorferjem, bi se lahko postopalo z vsa» kim drugim. En protipostaven slučaj nam» reč lahko rodi sto drugih.
Za svojo dolžnost smo smatrali, da smo z vso odločnostjo nastopili proti takemu načinu in postopanju z učiteljstvom.
Slovo in
Ko se poslavljam od učiteljstva, izre» kam svojo zahvalo vsem, ki so me podpi» rali v pravilnem umevanju mojega prizade« vanja. Ne stranka, ampak oseba in stan sta mi bila pred očmi. Zakaj, kaj je za vas prav: ali stranke ali vaš življenski poklic? Toda že čujem ugovor: »A mi imamo svoje nazore, svoj svetovni nazor!« Odgovarjam: »Res je, da ga imate, drugi ga imajo tudi, a v stanovski organizaciji ne moremo uve» ljavljati svojih konfesijonalnih ali filozof» skih ali političnih nazorov, ako hočemo skupnost, ker tu bi moralo veljati »in ne» cessariis unitas, in dubiis libertas« (enot» nost v potrebnih, svoboda v dvomljivih re» čeh). Kot učitelji ste pripadniki določenega stanu, ki ima svoj» duševne in gospodar»
Mednarodni krožek za obnovo vzgoje (The New Education Fellowship), ki je pri» redil leta 1925. svojo III. konferenco v Hei» delbergu, jo priredi letos v dneh 3.—15. av» gusta v Locarnu. Vodilni tema: Smisel svobode v vzgoji. Prijavljene so kot govorniki številne osebnosti svetovnega slo» vesa, kakor: A. Adler, P. Bovet, O. Decroly, B. Ensor, A. Ferriere, M. Johnson, G. Lom» bardo»Radice, W. Paulsen, G. Pizzigoni, E. Rotten, C. Washburne, K. Wilker, L. W. Wilson. Konferenca bo torej nedvomno plodovita, osobito za one, ki so se količkaj podrobneje bavili s pedagoškimi vprašanji. Princip svobode postaja centralna točka v vzgoji, le da si v Evropi vsled vpliva tradi» cije ali vsled površnega razumevanja težko krči pot. V ameriškem šolstvu je že od vse» ga začetka nesporen predpogoj. Posebno vrednost bodo imela torej poročila ameri» ških pedagogov, ki bodo številno zastopani.
Razven omenjene glavne teme se bo v ožjih krožkih razpravljalo tudi o drugih aktualnih vprašanjih, kakor: koedukacija v praksi, uporni otroci, individualiziranje pri pouku, zgodovinski pouk iz mednarodnega stališča, dojenček, šoli odrasla mladina, in» teligenčne preizkušnje, nasvetovanje pokli» ca, nova pota umetnostne vzgoje. — Raz» prave se seveda ne omejujejo zgolj na osnovno šolo, temveč na celotno šolstvo. Razpravni jeziki so angleščina, francoščina in nemščina; razpravo, podano v enem teh jezikov, prevedejo tudi na druga dva. Kon» ferenci bo priključena razstava.
Divna okolica in tovariški duh, ki vla» da na konferencah tega krožka, bodo na» pravili udeležbo na konferenci tudi prijetno.
■ Ii	--
disciplina! Učitelj mora to doseči brez pa» lice kot pedagog, ne policaj in z vztrajnost» jo in doslednostjo že v nižjih razredih.
Posvetiti večjo pažnjo telesnemu raz» voju mladine, vzbuditi moralne vrline in nu» diti splošno izobrazbo izven »vaškega zvo» nika«, to je ostali program P. R. K.
Mladino se uvaja v samostojno organi» zacijsko delo, sami naj sprožijo iniciativo za prireditve, ki se naj pod vodstvom uči» telja realizira. Osnovni principi zdravja se osredotočijo v vsakodnevni pravilni zdrav» stveni vežbi, boju proti alkoholu in tuber» kulozi!
Obdelovanje vrta, poživitev rokotvor» nih delavnic je samo ob sebi umevno!
Važna je tudi socialna vzgoja! Obiski in pomoč bolnim součencem, postrežljivost, pomoč manjnadarjenim itd. Učenci naj goje čut estetike, priučijo naj se olike!
Mladino je treba zainteresirati za zu« nanje dogodke potom dopisovanja, fotogra» fij in almanahov!
Na meščanskih in višje organiziranih šolah naj se posveti več pažnje prosveti! Ustanovimo pevske, godbene in literarne krožke. Pri literarnih krožkih naj nastopajo otroci sami! Ne zaposlimo otrok povsod,
Stalnih učiteljev se ne sme premeščati brez dokazane krivde in brez disciplinarne» ga postopanja — to je naša parola.
Zato smo se zavzeli, kakor hitro smo prejeli potrebne informacije in dokazilne dokumente, na podlagi katerih smo lahko uvideli nepravilni postopek, za ta slučaj. S tem smo hoteli preprečiti nadaljnje enake take slučaje.
Uspeh naše stanovske borbe za zako» nito postopanje je bil ta, da je ministrstvo razveljavilo oba odloka o premestitvi, ki sta bila že izdana ter je premestilo Modern» dorferja po »službeni potrebi«, na podlagi čl. 71. uradniškega zakona.
V politični del zadeve se nismo nikdar spuščali in se tudi ne spuščamo, dasi tudi v tem oziru ni še dokazana nobena krivda.
Branili smo v Moderndorferjevem slu» čaju le stanovske pravice in zakonito po» stopanje, kar bomo branili v vsakem dru» gem slučaju.
zahvala.
ske potrebe, vsem skupne; kot državljani ste svobodni, da se družite s somišljeniki, ne glede na svoj stan, kjer uveljavljate svoje nazore o vzgoji in pouku, ki postanejo potem lahko obvezni za šolo, da jih ne sme» te samovoljno izpreminjati ne na desno, ne na levo. Šola in politika, poklic in držav» ljanstvo — to sta dve kategoriji, ki ju treba ločiti, v zvezi med seboj, a vendar ne isto.«
Želim učiteljstvu, da bi s kritično iz» obrazbo in smotrno organizacijo usposobilo in uveljavilo sebe za enakopravni faktor, ki mu gre poleg politikov kot zastopnikov staršev beseda pri vzgojstvu in šolstvu.
V Ljubljani, dne 11. aprila 1927.
Dr. Drag. Lončar.
Stroški.
Pripravljalni odbor je dosegel za udele» žence znižane cene v hotelih. V hotelih I. razreda stane celotna oskrba za ves čas konference 7—13—3 funtov (ca. 2100 Din), v hotelih 2. razreda 6—9—9 funtov (ca. 1800 Din). Za »nepetične« pa bodo na učiteljišču priredili skupna prenočišča za ceno 2 fran» kov (ca. 22 Din) za noč, za hrano pa je pre» skrbljeno drugje, tudi znižano (ca. 60 Din dnevno, pač po apetitu!). Radi velikih stroš» kov, ki jih povzroča konferenca, je nastav» Ijena vpisnina za udeležence; ločili so pa pri tem države po valutah in so nastavili za dr» žave z nizko valuto — kamor spadamo tudi mi — 5 shillingov (ca. 70 Din). Vožnja III. razreda brzovlaka Rakek»Locarno in nazaj ca. 600 Din, italijanski prehodni vizum 15 Din, švicarski vizum 65 Din. Skupni stroški se lahko računajo torej najmanj na okroglo 2000 Din.
Prijava.
Kdor se želi udeležiti konference, ^se mora prijaviti najpozneje do konca maja, toda čim prej, tem bolje. Navesti mora svoj naslov, kakšno stanovanje želi ter obenem vposlati vpisnino. Vse to na naslov: Miss Clare Soper, New Education Fellowship, 11 Tavistock Square, London W. C. 1, En» gland. (Prijava lahko tudi v nemščini ali francoščini).
Če kdo želi še podrobnejših informacij, naj se blagovoli obrniti na Pedagoško»did. krožek v Mariboru.	A. Osterc.
Prispevajte kot podporniki „Pevskemu zboru UJU učiteljstva"!
ampak vsak učenec naj se zainteresira za gotovo panogo, vse pa naj delajo otroci z veseljem! Ako je delo na vse razdeljeno, odpade vsaka kritika, češ, da pri tem trpi pouk.
Obširen in idealen je program P. R. K. in ravno zato, ker imamo široko polje in ga izpolnjujemo po lokajlnih prilikah. Pri tem naj sodeluje vse učiteljstvo in uspeh je siguren in životarenje bode preprečeno. De« lujmo na to, da bo »Glasnik P. R. K.« iz» popolnjen tudi s slovenskimi članki.
Gotovo pa je, ako pride deset odlokov za ustanavljanje P. R. K. po naših šolah in če ni prostovoljnega veselja pri učiteljstvu in mladini, bo P. R. K. samo na papirju in v tem slučaju je bolje, da P. R. K. na šoli sploh ne ustanovimo!
Mladini naj bo častno biti član P. R. K. in naj z vsestranskim delovanjem dokaže, da se zaveda, da je v resnici steber naroda. Vse drugo, kar se tiče »humbuga« itd. sem povedal na drugem mestu svoje mnenje. Kar je dobrega ohranimo, slabo ovržemo in nadomestimo z boljšim in to le edino z de» lom. — P. R. K. pa želimo, da bi se na naših šolah razširil in procvital v neobhodno do» brobit naše mladine!
Möderndorferjev slučaj.
Nasprotniki naše stanovske osamosvo» jitve in našega stanovskega pokreta kaj ra« di izrabljajo Moderndorferjev slučaj proti nam, zato moramo naši javnosti dati nekaj pojasnil, da ne bo napačno poučena na pod» lagi dnevnih listov.
Izjavljamo, da smo se v Moderndorfer» jevem slučaju borili za ono, za kar bi se bo» rili pri vsakem drugem. Zahtevali smo, da naj se mu najprej na podlagi disciplinarne
preiskave in razsodbe dokaže, da je kriv in če je kriv, naj se ga kaznuje ter premesti.
Vse vesti dnevnih listov ne ovržejo pravičnosti našega stanovskega boja v Mo--derndorferjevem slučaju.
V tem boju smo hoteli izvojevati, da se učitelju (pa najsi bo to Moderndorfer ali katerikoli drugi) dokaže najpreje krivda, potem naj se ga šele kaznuje in kazensko premesti.
LISTEK.
SLAVKO MROVLJE:
P. R. K. na naših šolah.
Ker sem uvidel, da P. R. K. na naših šolah ne uspeva tako, kakor bi po svojem programu moral uspevati, in ker je marši« kdo proti uvedbi P. R. K. na šolah, sem na« pisal te vrstice, ki naj izzovejo stvarno po» lemiko.
Pokret P. R. K. se popolnoma prilagodi sedanjim šolskim razmeram v smislu vse» stranske vzgoje, samo delovanje je treba osredotočiti na izvajanje programa. Vedno se čujejo kritike, da je P. R. K. tujega iz» vora ter da so mnogi proti vsakemu pobi» ranju članarine pri šolski mladini. Ali je izvor tuj ali naš, to je za nas postranskega pomena in si s tem vprašanjem nihče ne bo belil glave. Resnica je, da je P. R. K. po zaključku prve glavne skupščine meseca maja leta 1920. v Genovi razširjen po vseh državah in to nam zadostuje. Članarina je tako malenkostna, da lahko sploh odpade vsaka tozadevna kritika, posebej pa še, ker
je v poslovniku P. R. K. povdarjeno, da se siromašnih otrok ne sme odklanjati. Deluje naj se pa na to, da zaslužijo otroci sami ta malenkostni znesek s temi ali onimi prire» ditvami, kar je na vsaki šoli mogoče!
Edini pa smo v tem, da je naša šola v največji meri »šolska« in ne »življensko» praktična«! Spominjajmo se samo na naša dijaška leta! Kaj vse smo se morali učiti in kaj potrebujemo sedaj. O tem je poglavje zase!
Oglejmo si na kratko program P. R. K. in kako bi ga izpolnjevali na osnovni šoli!
Po pravilih postanejo člani P. R. K. otroci pričenši s 3 šolskim letom. Delova» nje bi osredotočili na »Tekmo za zdravje«, ki je na podeželskih šoJah tako krvavo po« trebna. Za uspešno izvedbo »Tekme« na osnovni šoli je brezpogojno potrebna po« moč staršev (roditeljski sestanki!)
Zdravstvene nadzornike je treba vzgo« •iiti, ne samo izvoliti.
Navidezno lahka stvar je tudi samo« stojno vzdrževanje discipline med otroci. Toliko časa pa, dokler bodo otroci videli v učitelju in reditelju policaja in dokler bodo otroci radi zakonov, ne iz lastnega nagiba disciplinirani, je to hinavska in prisiljena
Svetovna pedagoška konferenca v Locarnu.

Meščanskošolski vestnik.
OBČNI ZBOR DRUŠTVA UČITELJSTVA MEŠČANSKIH ŠOL V SLOVENIJI.
Dne 4. t. m. se je vršil v starodavnem Celju ob bistri Savinji VII. redni občni zbor tega društva. Vodil ga je s spretno roko njegov marljivi predsednik tovariš ravnatelj Drag. Humek, ki živi le v prospeh naše meščanske šole, ki se mora boriti naravnost za svoj obstoj na dveh frontah.
Težkoče meščanske šole.
Ena je v Sloveniji, ker ji najbolj pri« manjkuje strokovnih sil. Omalovaževanje itd. uničuje številno krepko razrastlo šol« stvo.
Druga je v Srbiji — kjer ne vedo zanjo. Prav ima tov. Rubeša, ki pravi, da me« ščanska šola v naši državi ne eksistira, do« kler je ni tudi v Bitolju, Nišu in drugod. Našo meščansko šolo smatrajo za avstrij« sko dedščino in »z a t o je ni potreba«.
Udeležba slušateljev višje pedagoške šole.
Zborovanja, ki je bilo velike važnosti za naš nadaljnji boj, se je udeležilo tudi nad 70 slušateljev višje p e d a« goške šole v Zagrebu.
Iz tajniškega poročila je bil jasno razviden naš boj za šolo, za meščan« skošolski zakon, za naš gmotni položaj itd.
Najbolj pereče je vprašanje izplačila honorarjev za nadure. Hudo kri povzroča dosedanji neuspeh — neizplačani ho« norarji od 1. aprila 1.1.
Izplačilo nadur.
Kdo je kriv? Organizacija sigurno ne. Toda v borbi za našo pravo se je pokazalo, da nas je premalo. Pokazalo se je, da potrebujemo večje zaslombc. Ali nam ni to memento, ki nas sili k razmišljanju v usta« novitvi enotne organizacije z ostalim uči« teljstvom. Res, da smo pristopili zdaj k Savezu državnih nameščen« cev, kjer se bomo skupno borili za izbolj« šanje svojega socialnega položaja.
Potreba enotne fronte z UJU.
Toda to je premalo! Med nami in UJU mora priti do zbližanja in enotnosti — ka« ko, o tem imamo zdaj čas razmišljati.
Šli smo pred leti narazen, ker so na« stale med nami velike diference v stanov« skem in šolskem oziru. Zdaj je čas, da skle« nemo učiteljske vrste v borbi za stan in šolo.
V	preteklem poslovnem letu beležimo kljub temu nekaj uspehov, ki kažejo, da si pridobiva meščanska šola tudi v naši državi pravico do obstoja, toda dejstvo je, da niso ti uspehi v nikakem razmerju z delom, ki ga imamo braneč šolo v vsakdanji borbi z njenimi nasprotniki kakor tudi z njenimi zaščitniki, ki jo duše s svojo s paragrafi prenasičeno ljubeznijo.
Odbor je za svoje požrtvovalno delo v preteklem letu prejel absolutorij, tov. pred« sednik pa iskreno zahvalo.
Nato je bil izvoljen novi odbor s tov. predsednikom Drag. Humekom, so« glasno. V odboru imajo zdaj enega zastop« nika tudi slušatelji zagrebške višje pedago« ške šole.
Voljeni so bili tudi načelniki odsekov in delegati ter namestniki za kongres, ki se vrši letos v Osijeku.
Pristop k Zvezi državnih nameščencev.
Nato so prišli na dnevni red predlogi in nasveti.
Soglasno smo sklenili pristopiti k Sa« vesu državnih nameščencev.
Rešeno je vprašanje nadur za prihodnje leto. Varovali bomo v tem svoj ugled in pokazali, da se ne pustimo varati še nadalje s praznimi obljubami.
Uspešno posredovanje UJU v prid Višje pedagoške šole.
Tudi vprašanje Višje pedagoške šole in njenega nadaljnjega obstoja je povzročilo stvarno debato, iz katere je bilo jasno raz« vidno, da smo in bomo storili vse potreb« ne korake v njeno ohranitev.
V	debati je tov. Rubeša, ravnatelj meščanske šole v Kastvu, zdaj na pedagoški šoli v Zagrebu, povdarjal potrebo tesne zveze med osnovno, meščansko šolo in učiteljiščem.
Višja pedagoška šola naj daje naraščaj osnovnim, meščanskim šolam in učitelji« ščem.
Ohranimo meščansko šolo, ohranimo pedagoško šolo, ker je to narodna po« treba, s tem je zaključil svoja vseskozi stvarna razmišljanja.
Pohvalno je pri tem omenil energični in uspešni nastop predsednika UJU Vlade Pe« troviča za pedagoško šolo.
Ker je bil dnevni red izčrpan, je tovariš predsednik zaključil lepo uspelo zborovanje.
A. M.
Splošne vesti.
—	Nov šef prosvete v Ljubljani. Pro« svetni inšpektor dr. Karel Capuder je nastopil pretečeni teden novo službeno me« sto. Po praznikih je prijavljeno poverjeni» štvo, da se zglasi po svojih zastopnikih. Ob tej priliki hočejo zastopniki poverjeništva obrazložiti gospodu šefu stališče, ki ga za« vzema učiteljstvo glede nameščanj in pre» meščanj, glede projekta novega šolskega zakona in glede drugih zadev, v katerih se je obrnilo učiteljstvo potom svojih društev do poverjeništva.
—	Izpremembe prosvetnih inšpektorjev v ljubljanski in mariborski oblasti. Izme« njana sta bila, kakor smo že poročali, pro« svetna inšpektorja g. dr. K. Poljanec in g. dr. Dr. Lončar. Vkljub sadističnemu veselju, ki ga imajo nasprotniki našega po« kreta s to izpremembo moramo povdariti, da imajo te izpremembe popolnoma stran« karsko politični značaj in jih moramo s tega ozira — ne glede na osebe — iz načel« nega stališča javno obžalovati in obsojati. Pa ne zaradi oseb, kar ponovno povdarja« mo, temveč iz načela, ker so vsi strankar« sko politični pretresljaji nad prosvetnim uradništvom in šolo na veliko škodo pro« sveti in šolstvu, ki na tem stalno trpi. Je pa vkljub zadnjim dogodkom za nas stališče popolnoma jasno, ker priznavamo avtori« teto vsake oblasti in jo vsikdar spoštujemo ter jo bomo podpirali, dokler se giblje v mejah zakonov in utemeljenega zakonitega postopka ter so ukrepi podprti z nepobit« nimi argumenti stvarnih potreb. Zavedamo se, da se nobene razmere ne morejo čez noč popolnoma izboljšati in odpraviti takoj vse bibe, ki so rana dolgega časa, ter da se bodo še ponavljali slučaji in bo treba še bojev in časa, ki bo polagoma zdravil raz« mere in dovedel do popolne stabilizacije v zmislu našega idejnega in načelnega pokre«
ta. In ravno to moramo povdarjati ob od« hodu prosvetnega inšpektorja dr. L. Po« 1 j a n c a in dr. Lončarja, da so se v zadnjem času razmere izprenienile mnogo na bolje in moramo priznati, da sta se oba prosvetna inšpektorja resno trudila obdr« žati vse ukrepe in postopanje na strogo za« koniti in objektivni podlagi. Bila sta oba pravična in objektivna predstojnika, ki sta stremela za tem, da uvedeta red v prosvet« no upravo in objektivni postopek. Če se ji« ma ni popolnoma posrečilo njuno stremljc« nje, so krivi drugi tfplivi. Dasi so se poli« tična preganjanja učiteljstva skoro povsem omejila, nimamo povoda tajiti par nepra« vilnih slučajev, ki so se izvršili. Tako še da« nes ne moremo odobravati načina izpre« membe pri novomeškem nadzorništvu, dasi ta slučaj nima izvora v Ljubljani, ampak je plod zakulisnih intrig iz Beograda. Odobra« vati ne moremo premestitve stalnega učite« lja Webra po čl. 71., četudi je bila dana za to službena potreba, ker ni bilo njegovega pristanka. Strinjati se nismo mogli z izpre« membo upraviteljstva v Toplicah, ker je težko podati stvarno utemeljitev za to. Dru« gi slučaji so imeli stvarno utemeljitev v po« pravi prejšnjih nepravilnosti, deloma so bili izvršeni s pristankom prizadetih ali so za« devali slučaje začasnega učiteljstva, ki ima zakonito podlago. V mariborski oblasti je že itak znan postopek v Moderndorferje» vem slučaju. Lahko rečemo, da so omejitev teh slučajev velik korak na boljše in vsak objektiven presojevalec razmer, če je po« šten, mora to priznati. Iz tega vidika zna« čijo zadnje izpremembe pretresljaj. Vendar je naša pot od sedaj, kar je dobila organi« zacija značaj enotnosti in legitimacijo za« stopati ves učiteljski stan, jasna: Priznava« mo vsako avtoriteto oblasti in jo podpira« mo, oglašamo se pa proti vsakemu slučaju,
ki nima zakonite podlage in ni utemeljen v stvarni potrebi. To bomo storili tudi po novi izpremembi pri prosvetnih oddelkih.
—	Proti personalnim izpremembam v prosveti. Poverjeništvo UJU je izročilo po» sebno spomenico Izvršnemu odboru UJU, g. ministru prosvete in merodajnim poslan« cem proti personalnim izpremembam v pro« svetni upravi. V spomenici posebno po« udarja, da so te izpremembe na veliko ško« do šolstva, ker vplivajo ti pretresljaji med šolskim letom tudi na šolo ter vznemirjajo učiteljstvo. V pogledu upokojitev je treba čuvati zakon, da se ne bodo upokojili pro« svetni nastavniki pred dovršetkom polne službene dobe. Izrazilo je tudi želje učitelj« stva glede redukcij sreskih šolskih nadzor« nikov.
—	Pomisleki glede spojitve nadzorni« ških okolišev. Prejeli smo: Glede priklju« čitve vzhodnega dela ljubljanske okolice mestu Ljubljana v pojasnilo nastopno: Ta priključitev odnosno porazdelitev je iz ad« ministrativnih kakor tudi iz upravno gospo« darskih razlogov neizvedljiva. Mesto Ljub« ljana je avtonomno, Ljubljana«okolica pa upravna celota sama zase, ki jo upravlja sreski poglavar, podrejen neposredno veli« kemu županu. V zadevi proračunov, raču« nov ter obravnave šolskih kazni in komisij« skih ogledov ob zidavi novih šolskih pošlo« pij nastane vprašanje, kdo bo izdajal od« loke županstvom v omenjenih zadevah. Mestni magistrat po dosedanjih zakonih nima pravice vmešavati se v delokrog sre« skega poglavarja, ker le ta ima pravico raz« pisovati komisijske oglede v svojem delo« krogu, kaznovati uporne starše radi neopra« vičenih šolskih zamud ter naročati župan« stvom, da na podlagi pravomočnih odlokov stavijo v občinske proračune postavke za stvarne šolske potrebščine in morebitne zi« dave novih šolskih poslopij.
—	Tudi hrvatsko učiteljstvo je za enot« no stanovsko organizacijo. Listi poročajo: Osiješki učitelji za UJU. Osiješko učitelj« stvo, ki še ni udruženo v UJU, je imelo te dni zborovanje, na katerem so sklenili pri« stopiti k stanovski organizaciji UJU.
—	Zagrebške učiteljske kandidatinje v Ljubljani. Poučno ekskurzijo so napravile gojenke IV. letnika ženskega učiteljišča v Zagrebu pod vodstvom prof. A. T u n k 1 a in prof. Čop«Hoffmanove in Hene« bergove. V Ljubljano so dospele v nede« ljo dopoldne. Na kolodvoru so sprejeli iz« letnice zastopnika poverjeništva, direktor dr. Orel in nekaj ljubljanskih učiteljiščnic. Popoldne so poslušale opero »Tajdo«. Po predstavi so si ogledale tivolski park. V po« nedeljek 11. aprila so obiskale gluhonemni«„ co, Sokolski dom na Taboru, pomožno šolo za manjnadarjeno deco, tebniško srednjo šolo, ostanke rimskega zidu in Učiteljsko tiskarno. Popoldne so pohitele na Grad. Med potjo so si ogledale cerkev sv. Jožefa in Gruberjev prekop. S stolpa so občudo« vale mesto, Ljubljansko barje in okolico sploh. Voditelj jim je pokazal Krimsko hri« bovje, Hrušico, Polhograjske Dolomite, Ju« lijske Alpe, Karavanke in Kamniške plani« ne. Nad lepim razgledom so bile gojenke prav iznenadene. Pri čuvaju so se vpisale v spominsko knjigo. Nato so si ogledale pod vodstvom direktorja dr. Orla bogate zbir« ke v muzeju. Zvečer so se odpeljale na Bled. Pred odhodom so se zahvaljevale za spremljanje, ljubeznivost in naklonjenost. Odnesle bodo iz Slovenije gotovo najlepše spomine. Prenočevale so v invalidskem domu, nekatere v Lichtenturnovem zavodu. G. Banko pa jim je postregel opoldne in zvečer s ceneno a dobro hrano.
—	Denar krajnih šolskih svetov. Pro« svetni inšpektor ljubljanske oblasti naroča sreskim poglavarjem, da strogo pozovejo krajne šolske svete, da nalože šolski denar v pupilarno varne hranilnice in vložne knji« žice vinkulirajo na ta način, da določijo tri člane krajnega šolskega sveta (najbolje predsednika, blagajnika in tajnika), ki so skupno upravičeni dvigniti vloženi denar.
—	Knjižnica Učiteljskega doma. Uči« teljstvo mariborske oblasti gradi za svojo deco dom, marljivo zbirajoč kamen za kam« nom in ako vnema za stvar ne opeša, bode čez malo let imelo ponosno palačo. Čerav« no še nimamo poslopja, moramo, ako ho« čemo biti dobri gospodarji, vendar že sedaj misliti na opravo, koje najvažneji del je go« tovo dobra knjižnica. In ravno knjižnico moremo ustvariti v kratkem času in brez posebnih stroškov. Učitelji in šolski prija« telji imajo nebroj knjig, katerih ne bodo
JOSIP CHRISTOF:
Profesorju Edvarda Samhaberju v spomin!
Bil je eden izmed najboljših naših pro« fesorjev, katerega smrt obžalujemo njego« vi učenci IV. letnika šolskega leta 1882./83. Takrat je poučeval dne 27. marca t. 1. v Lincu umrli pokojnik na ljubljanskem uči« teljišču nemščino. Živo se spominjam nje« govih velikih modrih oči, ki so milo in pri« jazno gledale v svet izpod visokega čela nad vse blagega, suhljatega obraza pokoj« nikovega. Poleg izvrstnih lastnosti značaja, poleg znane srčne dobrote ter obsežnega in vsestranskega znanja in neumornega dela, pa je bila čudovita ljubezen do proste narave, kar sem na njem naravnost obču« doval. Našo slovensko zemljo je ljubil iz vsega srca.
Z užitkom in radostjo še vedno rad či« tam njegovo v letu 1883. izdano razpravo: »Die Alpen im Lichte deutscher Dichtung«. — »Vem za biser čudovite vrste«, — piše pokojnik v uvodu svojega dela — »in če
luna svojo svetlomodro luč razliva na dre« majočo zemljo ali če solnca zlato počiva na gozdovih in travnikih, se ta biser svetlika v svojevrstni krasoti, deželi v diko in me« stu v kras! — Oprostite mi, če govorim v podobi, saj ta dragocenost ni nikdo drugi kakor takozvani hrib z ljubljanskim gra« dom.« —■ Koncem tega svojega dela pa iz« lije pokojnik vso svojo srčno ljubezen do drage slovenske zemlje v pesnitvi:
»Ihr Krain Ist gar ein räthselhaftes Land, Nicht so wie andre Länder liegt es da, Ein aufgeschlagnes Buch, von dessen Blät«
tern
Das Aug' im Flug den klaren Inhalt hascht; Nein, hinter unscheinbaren Zeichen birgt Es hohen Wert und kaum geahnten Sinn; Begreifen muss man es, um es zu lieben.«
S pokojnikom je legel v grob zadnji profesor našega letnika 1883. — Čeravno Nemec, je bil pravičen napram nam slo« venskim kandidatom ter čeprav strog in natančen, je bil vedno prizanesljiv izpraše« valeč pri izpitih ter je na ta način marši« kateremu kandidatu rešil njegov obstanek.
Pri tej priliki se mi vrača spomin k modrim goram mladosti, nazaj v nepovrač« ljive čase zlate mladosti, ko smo si pred« stavljali svet kot vzor, ko so naša srca vro« če prekipevala nasproti našemu poklicu, h kateremu nas je med drugimi tako lepo spodbujal tudi dragi nam pokojnik. Večna hvala mu za njegove nauke ter blag mu spomin!
Tudi mi njegovi nekdanji učenci smo dosegli mejo človeškega življenja. Marši« kateri naših tovarišev počiva že v hladni zemlji, nam še živečim kolegom pa se svet« likajo srebrne niti med črnimi ali rujavimi kodri. Te srebrne niti nas pa naj nikar he plašijo; kakor je pokojni profesor Samha« ber delal skoro do smrti, tako hočemo vztrajati in delati po svojih močeh tudi še mi, kajti:
»Mlad ali star! Kaj brigajo nas časi! Duh svež je še, izdajniki so lasi, Kako pač hitro glava osivi! Pa le hitite, kodri, se srebriti! Saj sramno ni, srebro si pridobiti. Mlad ali star, v grobu ,tam, se še le spi!«
nikdar več čitali, nepopolna dela, ki itak nimajo za lastnika prave vrednosti, uničuje na podstrešjih prah, dragocene sekirice se uporabljajo za zavijanje itd. Starejšim to« varišem so knjige in note večkrat celo v nadlego. Zato darujte knjige, časopise in sekirice, katerih ne rabite, Učiteljskemu domu! Društveno vodstvo bode iz darova« nih del, snopičev in zvezkov sestavilo dve knjižnici, eno za mladenke in eno za mla« deniče. Ako bi pa slučajno dobilo od kate« rega književnega dela preveč izvodov, bode odvišne dalo na razpolago onim prekmur« skim šolam, ki še nimajo učiteljskih knjiž« nic. Ker bode treba v učiteljski dom spre« jemati dijake raznih mariborskih šol, obrtne in trgovske vajence ter praktikante tehnič« nih strok, prosi društveno vodstvo za knji« ge različne vsebine. Rabili se bodo tudi nemški, ruski, češki, bulgarski, francoski in laško slovstveni proizvodi. Književne da« rove sprejema in urejuje društveni tajnik S. Vodenik, Maribor, Frančiškanska 21. — Dosedaj so za knjižnico U. D. darovali: g. Marija Hericeva 82 del, neki odbornik dru« štva 80 del in g. podporučnik S. Rop 1 večje delo. — Tovariši in tovarišice, posnemajte jih!
—	Kolonije na morju in naša šolska mla« dina! Že lansko leto sem prosil v »Učit. Tov.« vse šolske upravitelje, da stavijo svoje predloge, kako bi organizirali o .po« čitnicah kolonijalno življenje ob morju šol« skim otrokom! Apel ni našel pozitivnega odziva! — Po ustnem dogovoru z »Glavnim odborom F. S.« v Beogradu je upanje, da bi dobili kako kolonijo ob morju, kamor bi poslali bolehne in siromašne otro« ke o počitnicah iz ljubljanske in maribor« ske oblasti, ki so člani P. R. K. — P. R. K. na naši šoli bo stopil v stik z drugimi in pri tem prosim pomoči pri tov. upraviteljih in ravnateljih, ki naj povedo svoja mnenja!
Slavko Mrovlje, Jesenice.
—	Za učiteljski sindikat, članek, ki je izšel pod gornjim naslovom v »Učiteljskem Tovarišu« dne 23. septembra 1926 je izšel v prevodu v 3. in 4. številki »Učiteljske Iskre«, ki izhaja v Kragujevcu.
—	Odlikovanje. Z redom sv. Save sta bila odlikovana tov. Janja Miklavčičeva, šolska upraviteljica v pokoju in Frančišek Rojina, šolski upravitelj v pokoju. Oba od« likovanca sta mnogo delovala na polju šol« stva in narodnega prosvečivanja. Tov. Mi« klavčičeva je tudi dobro znana kot agilna delavka v vrstah UJU, a tov. Rojina se je še posebej izkazal kot marljiv čebelar. Od« likovanca sta prejela svoji odlikovanji na zborovanju Kranjskega učiteljskega dru« štva UJU. Vladni svetnik g. Žnidaršič je orisal njiju zasluge in jima izročil odlikova« nje. O njiju zaslugah sta spregovorila tudi sreski prosvetni referent g. Rus in predsed« nik g. Lapajne. Odlikovancema naše naj« iskrenejše čestitke!
—	Izjava uredništva. Uredništvo »Uči« teljskega Tovariša« izjavlja, da je prejelo v letu 1926. od Pokrajinskega odbora Jugo« slovenske Matice v Ljubljani štiri izkaze zbirke pirhov za leto 1926., od katerih je objavilo samo prvega. Ostale tri pa radi prevelike obsežnosti in preobilice drugega stanovskega gradiva, žal ni moglo objaviti. To izjavo podajamo na željo pokrajinskega odbora Jugoslovenske Matice, ki prejema od raznih strani vprašanja, zakaj ni bila lanskoletna zbirka objavljena v celoti. Do« kler bo uredništvo tako otesnjeno glede prostora in založeno z drugim strokovnim in stanovskim gradivom, ne bo mogoče pri» našati takih seznamov in tudi ne poročil o prireditvah na šolskih odrih ter roditeljskih sestankih.	Uredništvo.
—	Zahvala. Gospa Marija Hericeva, vdova šolskega ravnatelja in okrajnega šol« skega nadzornika v Mariboru, je darovala U. D. za knjižnico 82 pedagoških del z 98. snopiči. Zato ji društveno vodstvo izreka najiskrenejšo zahvalo in želi, da bi njen lepi vzgled imel mnogo posnemalcev. — Odbor U. D.
—	Potrdilo o dovršeni osnovni šoli. Ker
so med vojno v več krajih zgorele šolske uradne knjige in je marsikdo zgubil spriče» valo, so se ponekod izdajala potrdila dveh prič. ki sta potrdili, da je dotičnik končal ijudsko šolo in je to potrdilo bilo veljavno za sprejem v državno službo. — Od sedaj naprej pa, po odločbi prosvetnega ministra tako potrdilo ni več veljavno in morajo pri« zadeti položiti izpit.
—	Srbohrvatski slovenski slovar izide v Učiteljski tiskarni v najkrajšem času. Ce« na v platno vezani knjigi 50 Din. Obsegal bo 420 strani. Slovar je opremljen z akcenti. Ze dolgo smo pogrešali tak srbohrvatski slovar za praktično vsakdanjo uporabo in tudi za šolsko uporabo. Tozadevni prospekt in vzorec je priložen današnji številki »Uči« teljskega Tovariša«. Naročila bo sprejemala Učiteljska knjigarna v Ljubljani.
—	Razredi, ki imajo manj kot 30 otrok bodo ukinjeni. Ministrstvo prosvete pri« pravlja redukcijo razredov na ta način, da se ukinejo yzporednice onih razredov, v katerih je pod 30 otrok.
—	Završni izpit na meščanskih šolah. Kakor poročajo iz Beograda se bo vršil za« vršni izpit na vseh, tudi na javnih meščan« skih šolah. Potrebo tega izpita se uteme« ljuje z ozriom na čl. 6. čin. zakona, ki go« vori o porazdelitvi državnega uradništva.
—	Slovenska Matica sporoča, da izda poleg Cankarjeve knjige »Zgodovina likov» ne umetnosti v zahodni Evropi«, ki je že v knjigotrštvu, takoj po veliki noči Mencin» gerjev »Abadon« z obširnim uvodom gosp. ravnatelja dr. Jos. Tominška, na kar opo» zarja občinstvo.
—	Podreditev referata o učiteljiščih pod oddelek za srednjo nastavo. Dosedaj so bila podrejena učiteljišča v ministrstvu prosvete oddelku za osnovno nastavo, sedaj jih je pa ministrstvo pridelilo oddelku za srednjo nastavo. Te podreditve ne moremo smatrati povsem posrečene, ker imajo uči« teljišča več stika z osnovnim šolstvom, ka» kor pa s srednjim. Tudi jih ne moremo pri« števati srednjim, temveč poklicnim stro« kovnim šolam.
_III. književna tombola Jugoslovenske
Matice. Od 4. marca do 1. aprila t. 1. so bile izžrebane sledeče številke: 24, 7, 43, 33, 34, 68, 21, 6, 53, 51, 48, 49, 72, 81, 31, 12, 75, 14, 25, 46 in 82. Dne 8. t. m. so se izžrebale šte« vilke: 9, 36, 11, 38 in 57 in s temi bodo za« dete še preostale činkvine. Kdor je torej zadel z vsemi izžrebanimi številkami čin« kvino (pet številk v eni vrsti), naj pošije svojo tablico na naslov Jugoslovenske Ma« tiče, Ljubljana, Šelenburgova ul 7/II., in si« cer najkasneje do 15. t. m., ker se bo ta dan — za slučaj, da bo zadetih več činkvin, ka« kor je še preostalih dobitkov — vršilo za dobitke ožje žrebanje. S 15. aprilom bodo izžrebane številke za tombolo.
—	Ce ste se prepričali, da je 2IKA iz« vrstna, ne pozabite ije priporočati znan« cem. Dobite jo v trgovinah samo v origi« nalnih zavitkih po Yi ali V» kg.
Boj za svobodo in neodvisnost učiteljskega stanu.
—e »Kako sem sadil rožice in čebulo.«
S takimi storijami skuša »Edinstvo« zavr« niti izvajanja predzadnjega »Učiteljskega Tovariša« o gospodarski aferi UJU in »do« brotami«, ki jih prejema poverjeništvo od Učiteljske tiskarne. Kdor je čital »Učitelj« skega Tovariša« in »Edinstvo«, je razvidel, da z izvajanji v »Edinstvu« niso izpodbite trditve »Učiteljskega Tovariša«. Ako bi bile številke in trditve »Učiteljskega Tovariša« neresnične, in to dokažejo pred sodiščem, predvideva tiskovni zakon za take prestop« ke kazen od šestih mesecev do treh let za« pora in še posebej kazen v denarju do 30.000 Din. Če nam bo dalo »Edinstvo« še priliko, se povrnemo na te in še druge za« deve. Doprinesite dokaze pred sodiščem!
—e Tožbe neprestano očitajo. Res ni lepo, da je moralo priti do tožba. A prišlo je, ker so se tovariši spozabili, da operirajo z neresničnimi, žaljivimi in kaznjivimi sred« stvi. Na njih je torej krivda! Ali menite, da bi oni ne tožili, če bi mogli in ako bi bile naše vesti neresnične, če bi z njimi blatili ali če bi se posluževali kaznjivih sredstev? Že zdavnaj bi to storili! Kdor Vam bo re» kel, da so edini uspeh novega pokreta tož« be, recite mu, da je krivda temu negativ« nemu uspehu na drUgi strani. Naše roke so ¿iste!
—	Osebna gonja proti članom ožjega sosveta izvira le iz užaljenega samoljubja in maščevalnosti dvojice ljudi. Ti širijo osebno gonjo! Govore: »Ta mora pasti, oni mora pasti,« ne vedo pa niti enega stvarnega ar« gumenta, ki bi držal — zakaj? Zato pač, ker bi bilo njim tako ljubo! Naš pokret je bil vedno stvaren in dostojen. Ker pa niso mogli stvarno in dostojno zavračati naših izvajanj, so se vrgli na osebno gonjo, proti njim nevšečnim osebam, ki so jim na poti. Zmanjkalo jim je stvarnih argumentov, da bi načelno zavračali naše argumente, zato so pričeli z osebno gonjo proti posameznim osebam in strankarsko gonjo celo proti to« varišem, ki pripadajo njihovi lastni stranki. Pa tudi z osebno in strankarsko gonjo bodo ubili le sami sebe, kakor so pogoreli na« čelno!
—e Stopite na plan, junaki! One junake, ki streljajo izza hrbta uredništva »Edin« stva« proti osebam, ki so njihovim name« nom napoti in proti poverjeništvu UJU, po« zivamo, da stopijo na svoj račun izza hrbta uredništva — pa najsi so medvedje ali zaj« čje narave. Bomo videli, kako korajžni bo« do na svoj račun!?
—e Na člane UJU, ki so bili prej člani Slomškove zveze se je spravil politični be« leznik »Jutra«. Ponatisnil je iz »Učiteljske« ga Tovariša« notico, ki žigosa personalne izpremembe v prosvetni upravi, ker niso v korist šolstvu, najmanj med šolskim letom ter si tudi politične stranke z njimi prav nič ne koristijo, posebno če se upokoje državni uradniki, ki nimajo polnih službenih let kar tudi ni v korist države. K temu pristav« U.aJ°xl do?esedno: »Kaj pravijo k temu Slomskarji, ki so sedaj člani UJU in ki brž« čas niso vsi nedolžni na upokojitvah svojih tovarišev.« - Ta neutemeljeni in z dokazi nepodprti izpad na naše članstvo moramo naj odločnejše zavrniti. Gospodje, ki hočejo se vedno živeti na račun razdvojenosti uči« teljskih vrst naj bodo prepričani, da je or« ganizacija sedaj že toliko konsolidirana da bo vedela, kaj ji je storiti, če bi bilo to res Nasprotno! Znana sta nam dva slučaja, da se je hotelo angažirati dva naša člana,' biv« ša člana Slomškove zveze za nadzornike, a sta oba odločno izjavila na merodajnih me« stih, da ne sprejmeta nadzorništva, ker sta Proti partizanskemu premeščanju in name« scanju učiteljstva in nadzornikov in stran« karskemu izpodrivanju lastnih kolegov. Od« ločno moramo izpodbiti sumničenje, da bi Kak član UJU sodeloval pri zadnjih izpre« membah v prosvetni upravi.
Učiteljski pravnik.
sonrošf sYd°vnT- Vdovam, katerih pok. k? so bih nrp1Vai dinarsko P^čo, t. j. onih,
šolah z dne "rde,ni po zakonu 0 osnovnih z dne 23. jUlija m9 na dinarsko t
čo s 1. decembrom 1919, pripada dinarska pokojnina — vdovnina. Za eventualno ure« ditev vdovnine je vložiti prošnjo na veli« kega župana pristojne oblasti in jo opre« m i t i z dekretom o prevedbi na di« narsko plačo pok. soproga in z dekre« tom o odmerjeni kronski vdov« n i n i — kolka prosto.
_§ Odstopanje med usposobljenostnim
izpitom Gospod minister prosvete je z od« lokom S. N. br. 7092 od 18. marca 1927 od« redil nastopno: Kandidate, ki v času ko polagajo usposobljenostni izpit, o d s t o« pajo od n|a!d a 1 j n j e!.g a i z p i ti a 'je ocenjati, kot da pri izpitu niso uspeli. — Izjemoma se more odobriti od« stop le, ako kandidat z zdravniškim izpri« čevalom dokaže, da iz zdravstvenih ozirov ni mogel dalje polagati izpita. Ker se sma« tra usposobljenostni izpit kot komisijska ocena za priznanje stalnosti (razsodba drž. sveta br. 26.855 od 25. avgusta 1926) slede analogno temu posledice iz čl. 19. uradni« škega zakona. Kdor je pri usposobljenost« nem izpitu reprobiran, mora prositi, da se ga pusti še eno leto v začasni službi (čl. 19. uradniškega zakona).
—§ Vojaška leta. — Državni svet. — Glavna kontrola. V 4. številki našega lista smo poročali, da se je Glavna kontrola pri« tožila na Državni svet, ker je ministrstvo notranjih zadev vštelo vojaška leta v na« predovanje in pokojnino z ozirom na raz« sodbo Državnega sveta. Toda to ni slučaj le pri navedenem ministrstvu, ampak tudi pri drugih. Izgleda nekako kakor bi se ho« tela Glavna kontrola postaviti nad Državni ^vet, da bi bile odločitve Glavne kontrole več kot pa razsodbe najvišjega sodišča, t. j. Državnega sveta. Pa poglejmo, na kaj se opira Glavna kontrola. Kot prvo točko na« vaja člen 127. finančnega zakona za leto 1926./27., glasom katerega se po. mišljenju Glavne kontrole ne more nobenemu držav« nemu uslužbencu všteti aktivna vojašk_a služba. To mišljenje Glavne kontrole je popolnoma napačno. Člen 127. se namreč nanaša izključno na zakon o saobračajnem osobju z dne 28. oktobra 1923, na noben način pa ne na zakon o uradnikih in ostalih državnih uslužbencih. Pa tudi če bi člen 127. finančnega zakona za leto 1926./27. ve« ljal za vse državne nameščence, navedeni člen ne nudi nobene podlage za izpodbija« nje rešitve ministrstva, ker datira za držav« ne uslužbence sporna zadeva glede vštetja vojaških let že iz leta 1923., ko predmetni člen sploh še ni obstojal. Čl. 119. in 122. ustave čl. 4., točka 5. in čl. 133., točka 10. predvidevajo sicer splošno vojaško dolž« nost, zabranjujejo sprejem v državno služ« bo onim, ki ji po dovršenem 21. letu niso zadostili oziroma bili oproščeni vojaške dolžnosti; ne kratijo pa že pridobljenih pra« vic, katerih je ena tudi vračunanje vojaške službe v državno službo onim uslužbencem, ki so si to pravico že pred uveljavljenjem zakona o civilnih uradnikih pridobili. — Člen 246. in 137., odstavek četrti zakona o uradnikih in ostalih državnih uslužbencih se more nanašati samo na one, ki so postali državni uslužbenci potem, ko je stopil v veljavo zakon o uradnikih z dne 31. julija 1923. Tisti pa, ki so bili sprejeti v državno službo po prejšnjih zakonih, ter so bili pred novim uradniškim zakonom že drž., name« ščenci, so si obdržali po čl. 241. in členu 137., odstavek prvi zakona o uradnikih pra« vico za vračunanje vojaške službe po prejš« njih zakonih. — Pa tudi člen 282. finančne« ga zakona za leto 1922./23. upravlja Glavna kontrola popolnoma napačno. Z navedenim členom niso prenehala veljati določila av« stro«ogrskih zakonov. Ta člen ne ureja ura« čunanje službovanja v vojni v splošnem, ampak daje pravico uračunanja tudi osebam srbske in črnogorske vojske ter dobrovolj« cem iz novih krajev na uračunanje vojnih let, katere po prejšnjih zakonskih predpisih niso imeli. S členom 241. in 137., prvi od« stavek zakona o uradnikih kot poznejšega se tudi potrjuje da se s členom 282. financ« nega zakona za leto 1922./23. prečanskim nameščencem ni vzela pravica na uračuna« nje vojnih let. — Na koncu naj še omeni« mo, da je res čudno in nerazumljivo, da se Glavna kontrola pritožuje na Državni svet glede vštetja vojaških let, ko bi morala vsaj vedeti, da je plenarna seja Državnega sveta z dne 21. in 22. decembra 1925 načelno od« ločila, da se morajo vojaška leta všteti tako za pokojnino kot napredovanje.
P. »Naš Glas«.
Društvena zborovanja UJU.
Poročila:
+ Učiteljsko društvo za mariborski šolski okraj je imelo svoj redni občni zbor dne 12. februarja t. 1. v Narodnem domu v Mariboru. Od 122 članov se je zborova« nja udeležilo 78.
Znova so društvu pristopili tov. A. Mohor, SI. Maučnikova in Ang. Haupt« manova.
Društvu državnih upokojencev se na«
kaže enkratna podpora 100 Din, enaka vsota se podeli pevskemu zboru slov. uči« teljstva.
Poročilo revizijskega odseka je izzvalo burno debato. Isto je pojasnila in izpopol« mla tov. G o d č e v a , nakar je članstvo vzelo na znanje sklep širjega sosveta v ^elju glede sanacije gospodarskega položa» ja. ¿adcva se je obravnavala tajno.
Zatem se prečita odborov sklep v za« devi zaostale članarine, ki ga vzame član« stvo brez ugovora na znanje in ki se glasi: Kdor na opomine dosedaj ni reagiral in ne stori tega tekom 14 dni, se preda odvet« niku.
Iz predsednikovega poročila je posneti, da smo imeli v pretečenem letu eno odbo« rovo sejo in devet zborovanj, sedem refe« ratov oziroma predavanj, eno poučno eks« kurzijo v predilnico Doctor i drug in en izlet v Št. Ilj.
Frekvenca: vseh zborovanj se je ude« ležilo 25 članov, 8—17, 7—13, 6—17, 5—12, 4—8, 3—2, 2—6, 1—11, nobenega zborova« nja se ni udeležilo 13 članov.
Koncem leta izkazuje društveno prfe« moženje 1200 Din. Blagajniško poročilo sc vzame brez ugovora na znanje. Pregledo« valca računov tov. Skrbinškova in A. Iva« nuš sta našla račune v najlepšem redu. Predlagana razrešitev se soglasno sprejme.
Posamezni referenti učiteljskih zborov se pozovejo, da vpošljejo svoje referate o osnutku novega šolskega zakona tov. pred« sedniku, da jih predloži potom poverjeni« štva Izvršnemu odboru v Beograd, kjer se še vedno sprejemajo in jemljejo v poštev.
Društveni odbor se konstituira slede« če: Predsednik Šijanec Ljudevit, šolski upravitelj, Razvanje; podpredsednica Ver« čko Josipina, učiteljica v Kamnici; tajnik Kravarič, Hoče; namestnik Vauda, Šmar» jeta; blagajnik Knaflič Radoslav, Maribor; namestnik Čepe, Kamnica; odborniki: V. Ivanuš Franc, Godčeva in Rozbaud, Lim« buš.
Delegati za pokrajinsko skupščino:
Vauda in Šeško Ivan; namestnika Rozbaud in Petrovič; za državno skupščino: L. in Ant. Šijanec; namestnica Mil. Rojkova. — Za stare in nove tajnike in njih namestnike — predsednik.
-f- Novomeško okrajno učiteljsko dru« štvo UJU je zborovalo v soboto 9. t. m. ob J410. uri dopoldne v novomeški osnovni šoli. Udeležba je bila manj povoljna.
Po običajnem pozdravu predsednika po« jasni tov. tajnik, da se je za namestnika od« išlega tov. J. Grada na odborovi seji dne 30. marca vpoklical v odbor tov. L. W e« b e r. Tovarišica blagajničarka je poročala o vplačevanju članarine ter o vtisih, ki jih je dobila na sestanku vseh društvenih bla« gajnikov v Ljubljani. Apelirala je na na« vzoče, da bi v redu plačevali članarino, ker je sicer njej kakor tudi glavnemu blagaj« niku poslovanje zelo otežkočeno.
Predavanje »o radiotelefoniji« je bilo zelo stvarno in zanimivo. Tov. Kržišnik je zlasti povdarjal, da je radiotelefonija razen čitanja najboljši vzgojni pripomoček za iz« obrazbo širših plasti naroda. Za vseskozi poučljivo predavanje je žel tov. predavatelj iskreno zahvalo in priznanje.
Predsednik Pirnat je nato prečital do« pis belokranjskega učiteljskega društva, katero vabi naše društvo, da bi se udeležilo 14. maja t. 1. v Metliki skupne« ga zborovanja s tovariškim hrvatskim j a s t r e b a r s k i m in karlovškim učiteljskim druš/tvom. Soglasno se je sklenilo, da se pridružimo temu skup« nemu zborovanju. Odbor bo v ta namen razposlal vsem včlanjenim tovarišem(icam) na šole okrožnico s prijavnico, da bo potem lahko natančno poročal število udeležencev pripravljalnemu odboru v Metliko. Kdor bo izpolnil prijavnico in ne bo potem posetil zborovanja, bo osebno jamčil za eventualno naročeni zajtrk in obed. Referat za to skup« no zborovanje bo v sporazumu s tov. Iva« netičem in Skebet om sestavil tovariš Boris Grad.
Končno se je sklenilo, da bo prihodnje zborovanje novomeškega učiteljskega dru« štva na Ajdovcu 11. junija t. 1., združeno z odkritjem Muhove spominske plošče.
Tajnik.
4 Celjsko in Savinjsko učiteljsko dru« štvo sta skupno zborovali 5. marca t. 1. v mali dvorani Celjskega doma v Celju ob udeležbi 132 + 28.
Tov. Gosak, predsednik «jeljskega dru« štva, pozdravlja skoro polnoštevilno zbra» no članstvo obeh dryštev. Omenja stolet« nico Pestalozzijeve smrti.
Nato se v imenu svojega društva poslav« lja od tov. sreskega šolskega nadzornika g. Ljudevita Černeja, ki odhaja v po« koj. Povdarja, koliko naše učiteljstvo iz« gublja ž njim, ki mu je bil bolj tovariš ne« go uradni šef, mladini pa iskren prijatelj, odličen pedagog, čigar ime v naši šolski in mladinski književnosti mnogo znači.
Tov. Zdolšek, predsednik Savinjskega društva zagotavlja odhajajočemu spošto« vanje in najhvaležnejši spomin vsega uči« teljstva v okraju in mu želi dolgo vrsto solnčnih let pokoja.
Tov. L e b a r se v imenu Laškega dru« štva pridružuje in naglaša, da si je tovariš nadzornik v nekaj letih, ko je segal delo« krog njegovega plodonosnega dela tudi v ta okraj, osvojil srca vsega učiteljstva s svojim tovariškim srcem.
Tov. nadzornik Č e r n e j omenja slad« ke in bridke strani svojega delovanja, ki je šlo za tem, da zacelijo rane izza vojne. Šola bo vedno podlaga za bodočnost. Uči« teljstvu se za delo in tovarištvo zahvaljuje. Učitelj bodi idealist, plačilo mu bo hvalež« nost mladine. Izreka zahvalo vsem in se poslavlja od njih z željo, da ostane tudi v bodoče njihov v medsebojnem spominu.
»O geologiji celjske kotline« je preda« val strokovni učitelj tov. Ivan Černej. Posegal je v davne dobe nastajanja današ» njih geoloških formacij. Ob zemljevidu (izbornem delu strokovnega učitelja to^. Grašerja) nam je predočil geološke prilike domače kotline. Za svoje strokovnjaško temeljito predavanje, segajoče tudi v lo« kalne podrobnosti in za veliki trud ob njem, je žel globoko zahvalo navzočih.
Tov. predsednik pozdravlja nato novo imenovanega sreskega šolskega nadzornika
tov. g. Riharda P e s t e v š k a in mu česti« ta. Tov. nadzornik Pestevšek se zahvaljuje in izraža upanje na podporo učiteljstva, ki mu hoče ostati tovariš.
Pri slučajnostih se je sklenilo, da zna« ša celotna letošnja članarina (s članarino za O. Z.) 142 Din.
Skupnemu fotografiranju je sledil sku« pen obed. Popoldne se je ob sviranju or« kestra razvila družabna zabava, na kateri so se vrstili govori v slovo tov. nadzorniku.
R.
Književnost in umetnost.
—k O Marice Strnad=Cizerljeve »Rde« čih nageljčkih«, ki so izšli pred kratkim in se dobe po 20 Din komad v samoza« ložbi g. avtorice v Mariboru, Aleksandrova c. 8/L, kar je v zadnjih številkah objavil tudi »Učit. Tovariš«, še par besed:
Če prebiramo »Rdeče nageljčke«, mo« ramo priznati, da se zrcali v njih prava pesniška duša, doslej še premalo poznane Marice Strnad«Cizerljeve, (Marice II.), o kateri se prav laskavo izraža »Slovenska žena«. — To so res »rdeči nageljčki«, pol« ni ljubavi, veselja, žalosti, resnosti in hu« domušnosti, so izliv pristno slovenskega srca, so s 1 o v e n s k'i nageljčki. Vse je izraženo v lepo zaokroženi obliki, tako. da nam podaje vsaka pesem zase nekako celoto, ki je dosegla svoj cilj, to je, pes« mice so krepke in duhovite.
Kdor .zna ceniti naše slovenske pes« nike in pesnice, ki jih je itak le skromno število, kdor hoče spoznati avtorico »Rde« čih nageljčkov«, nadarjeno pesnico, naj si naroči to ljubko knjižico! — Mi pa, tova« riši in tovarišice, segajmo pridno po tem najprimernejšem velikonočnem darilu!
—k »Zbori«. Mesečna revija za novo zborovsko glasbo. Urejuje Zorko Prelovec, izdaja pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Štev. 3. in 4. Vsebina: Vasilij Mirk: »Ne» v e n k o 1 o«, moški, ženski in mešani zbor, Emil Adamič: »Tožba«, ženski zbor s spremljevanjem klavirja, Karel Pahor: »Vi» pavska«, mešani zbor, Martin Železnik: »Pri ločitvi«, mešani zbor. — Književna priloga: Onvs in slovenska glasba (izjave 10 slov. skladateljev in glasbenikov o Ony» sovem članku v »Nar. Djelu«), dr. Jos. Man» tuani »O jugoslovenski glasbi« (nadaljeva» nje slovenske glasbene zgodovine). Naši skladatelji, Nove skladbe, Pevska društva. Glasbeni listi, Operna in koncertna kroni» ka, Razno.
—k »Slovenski Učitelj«. Pedagoška re» vija in glasilo Slomškove družbe. Št. 1.—3. Letošnji letnik tega lista je izšel v lepo pre» osnovani obliki in z raznovrstno vzgojno vsebino. Članek dr. Jože Jeraja »Reforma osnovne šole na stanovskem temelju« opo» zarja na geslo sedanje enotne šole, ki hoče preko vseh individualnih, narodnih in sta» novskih razlik tvoriti brezstanovsko in in» ternacionalno družbo, v kateri bi gospodaril izključno človeški intelekt in koristnost. Članek temeljito razjasnuje kmetsko in mestno kulturo. Poklic, kot izraz duševnih sposobnosti, ne sme biti samo sredstvo za pridobivanje denarja, vemveč božja naloga, da izrabimo svoje talente v prid domače občine, družine in države. Pisatelj članka »Misli mojega mentorja« je črpal zdrava načela iz spominov profesorja Roloffa, ki je tudi znan s sestavo nemškega pedago» škega leksikona. Kaj zajemljivo je nazira» nje o učnih načrtih na strani 9. in o krščan» skem nauku. Urednika Lužarja opis Mon» tessorinih otroških domov in samostojne delavnosti otrok kaže vpogled na težnje vzgoje, posebno v predšolski dobi. Dostav» ljena je ocena o teh šolah. Hribski je pred» stavil fiziološko izsledovanje o črtnih iz» kustvih, kar tvori bistvo o spoznanju delov» nega pouka. Človeška duša reagira aktivno na zunanje vtise, t. j. hoče se ji ustvarjanja in oblikovanja. Dr. L. Sušnik je obširno opisal šolstvo na Poljskem, očrtal zgodo» vinski razvoj, šolsko upravo, osnovne, stro» kovne in srednje šole. Za šolnika so zelo važne številke iz prosvetne statistike. Listek o kvarjenju slovenščine je dober prispevek za očiščenje slovenščine. Pri kulturnem pre» gledu kaže revija »Slovenski Učitelj« na ko» roško ponemčcvalno šolo, na prosvetno or» ganizacijo v Munchen»Gladbachu, na delov» no šolo Pestalozzija in na mnogo drugih podatkov. Poleg oddelkov o šolskem izku» stvu, književnem pregledu in drugih zapis» kih je poseben oddelek »Vestnik za starše«. List ima glasbeno prilogo za šolsko petje in mladinske zbore. Naročnina lista znaša let» no 40 Din ter se naroča pri upravništvu v Liubljani, Jenkova ul. 6. Uredništvo je v Glinški ulici, vrtna kolonija.
—k Rasna etika Jugoslavena i Vidovi« cev pokret. Spisal Ilija Bosanac. Založba »Uzgajatelj« v Sarajevu. Cena 10 Din. — V knjigi prinaša pisatelj kratek historijat etičnega življenja v našem narodu in odno» šaje napram zapadni civilizaciji. Posebno pažnjo posveča Vidovičevemu pokretu, ki ga primerja francoski revoluciji, renesansi in husitizmu.
Rokotvorni pouk.
Vse potrebščine za KNJIGOVEŠTVO IN KARTONAŽO dobite najceneje v trgovini
„ŠAGRIN^ dr.zo. z.
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 6.
(nasproti Hotela Union.)
Stran 4.
—k »Mali risar« je naslov mladinski knjigi, ki je delo dveh naših priznanih mož in je izdana po »Tiskovni založbi o. r. z. z o. z. v Mariboru«. Knjiga ima vsestransko prav dobro oceno, obsega 16 listov z 90 sli; kami in stane 25 Din, s poštnino 2 Din več. Onim, ki naroče vsaj pet izvodov nudi za*
ložba 25% popust. Knjigo priporočamo toplo našemu učiteljstvu kot staršem, ka« teri hočejo nuditi svojim malčkom primer« no in zelo pripravno risanko. Naročuje se pri »Tiskovni založbi o. r. z. z o. z. v Ma= riboru«.
MULI OGLASI
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par, — Najmanjši znesek Din 5"—.
MESTO ZAMENJA
učiteljica v Hrastniku s tovarišico v večjem kraju na večrazrednici blizu železniške postaje. Eventuelne ponudbe se prosi na Upravo Učit. Tov. pod .Zamenja".
ZGODOVINSKO UČNO SNOV,
ki jo predpisuje novi učni načrt, dobite v J. Nerat: „Zgodovinski čitanki", ki jo je založila Učit tiskarna v Ljubljani. Cena je 15 Din.
UPRAVA POPOTNIKA
ima več nevezanih letnikov Popotnika na prodaj do leta 25/26 h 20 Din od leta 25/26 a 50 Din. Dalje ima posamezne številke vseh letnikov & 5 Din kom na razpolago.
UPRAVA ZVONČKA
Ima več vezanih in nevezanih letnikov na pro-1 daj in sicer boljše veza- j ne 4 60.— Din, navadno vezane k 45.— Din In I
nevezane & 30.— Din. Dalje ima nešteto posameznih številk vseb letnikov i 3.— Din komad na razpolago.
Z LAHKOTO DOSEZA-TE DOBRE USPEHE PRI POUKU.
ako imate uvedene ročne zemljevide kulturnih skupin, katere je Izdal Učit. dom v Mariboru. Izšli so sledeči: I. Pohorje s Kozjakom, — II.
Slov. gorice s ptujskim in dravskim poljem, — III. Prekmurje z Medjl-murjem, — VI. Celjska kotlina s Spodnjim slov. Posavjem, — V. Ljubljanska In Mariborska oblast (Slovenija). Cene znižane.
NOVA ŠOLSKA TABLA
dvojna, na škripcih, se ugodno proda. Ponudbe na upravo U. T.
¿'HI
VSEM ŠOLAM IN KRAJNIM ŠOLSKIM SVETOM
OFERIRAM
AMERIKANSKO PRAŠNO OLJE
BREZ DUHA, ZNAMKE HYGENIE
PO NAJNIŽJIH CENAH IN VSAKO KOLIČINO
AVGUST iLAHTlt
RAZPEČEVALEC AMERIKANSKIH MINERALNIH OLJNATIH PRODUKTOV
MARIBOR
SLOVENSKA UL. 2.
IN
YOINA
VEDNO IHAJA NOVO!
PRIHAJAJOČE ------STI
A£.SKAE>ERNE
LJUBLJANA.
PRIMERNA VELIKONOČNA DARILA:
Mladinske knjige.
Anatole le Braz-F. B.: Islandska velika noč in druge povesti. Vez. Din 24.—.
Baukart: Marko Senjanin. slovenski Robinzon. Broš. Din 8.—, vez. Din 12.—.
Dimnik: Kralj Peter I. Vez. Din 18.—.
Dimnik: Kralj Aleksander I. Vez. Din 30.—.
Erjavec Fran: Airiške narodne pripovedke. Vez. Din 20.—.
Erjavec: Kitajske narodne pripovedke. Vez. Din 20.—.
Erjavec: Srbske narodne pripovedke. Vez. Din 22.—.
Erjavec-Flere: Fran Erjavec, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 40.—.
Erjavec-Flere: Fran Levstik, izbrani spisi za mladino. Broš. Din 18.—, vez. Din 26.
Erjavec-Flere: Matija Valjavec, izbrani spisi za mladino. Vezano Din 36.—.
Erjavec-Flere: Josip Stritar, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 46.—.
Erjavec-Flere: Simon Jenko, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 28.—.
Erjavec-Flere: A. M. Slomšek, izbrani spisi za mladino. Vezano Din 40.—.
Erjavec-Flere: J. Kersnik, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 46.—.
Erjavec-Flere Starejše pesnice in pisateljice. Vez. 80- -
Ewald-Holeček: Mati narava pripoveduje. Vez. Din 26.—.
Ewald-Holeček: Tiho jezero in druge povesti. Vez. Din 26.—.
Flere: Babica pripoveduje. Vez. Din 10.—.
Flere: Slike iz živalstva. Din 24.—.
Flere: Pripovedne slovenske narodne pesmi. Vez. Din 24.—.
Flere-Swift: Guliverjeva potovanja. Vez. Din 42.—.
Gangl: Zbrani spisi. II., IV., V. in VI. zv. vez. Din 10.—, eleg. vez. Din 12.—, VIL zv. vez. Din 18.—, eleg. vez. Din 20.—. (Ostali zvezki so v II. natisku.)
Gaspari T. in Košir P.: Sijaj, sijaj, solnčece! (Zbirka koroških popevk.) Din 8.—.
Karafiat-Dr. Bradač: Kresničice. Cena trdo vezani knjigi Din 18.—.
Komanova Manica: Narodne pravljice in legende. Din 16.—
Korban: Vitomilova železnica. Vez. Din 14.
Korban: Iz mojih temnih dni. Vez. Din 28.
Kosem: Ej prijateljčki. Vez. Din 14.—. Krasnohorska-Podkrajšek: Pripovedka o
vetru. Vez. Din 20.—. Lah: Češke pravljice. Vez. Din 12.—. Meško: Našim malim. Vez, Din 15.—. Moderndorfer Vinko: Narodne pripovedke iz Mežiške doline. Elegantno vezana Din 24.—.
Račič B.: Belokranjske otroške pesmi Vez. Din 8.—.
Rape: Mladini. VII. zvezek Din 12.—. VIII.
zvezek Din 15.—. Rape: Tisoč in ena noč. Vez. Din 28.—. V. Riha-Karel Pribil: Povest o svatbi Kralja
Jana. Vez. Din 16.—. Robida: Da ste mi zdravi, dragi otroci
Broš. Din 3.—. Šilih: Nekoč je bilo jezero. Vez. Din 24.—. Tille-Pribil: V kraljestvu sanj. Broš. Din 6. Trošt: Moja setev. I. in II. a Din 10.—. Zbašnik: Drobne pesmi. Vez. Din 8,—. Waštetova: Mejaši, povest iz davnih dni. Vez. Din 24.—.
Leposlovne knjige.
Carli: Zadnji dnevi v Ogleju. Vez. Din 28.—,
broš. Din 22.—. Gangl: Beli rojaki. Broš. Din 15.—, vez. Din 18.—.
Gangl: Moje obzorje. Broš. Din 15.—, vez. Din 18.—.
Gangl: Hram slave. Broš. Din 30.—, vet. Din 40.—.
Golar Florijan: Kmečke povesti Cena Din 26.—.
Golar Cvetko: Pastlrjeva nevesta. Cena Din 22.—.
Jelene: 1914—1918, spomini jugoslovanskega
dobrovoljca. Vez. Din 26.—. Matičič: Na krvavih poljanah. Vez. Din 36. Matičič: V robstvu. Vez. Din 40.—. Pavlič Rado: Ljubezen in sovraštvo. V platno vez. Din 60.—. Pugelj Milan: Zakonci. Drugi natisk. Vez. Din 24.—.
Rabindranat Tagore-Gradnik: Gltandžall Trdo vez. Din 24.—, v platno vez. Din 28. Rape: Tisoč in ena noč. I. zv. vez. Din 46,
II. zv. vez. Din 50.—. Zoreč Ivan: Pomenki. Din 10.—.
Dramatika.
Beneli Sem-Gradnik: Okrutna šala. Broš. Din 24.—.
Gangl: Dolina solz. Broš. Din 6.—, vez.
Din 8.—. Gangl: Sfinga. Vez. Din 12.—. Gangl: Sin. Drugi natisk. Vez. Din 22.—. Kosem Zv.: Morje. Din 12.—. Maeterlinck-Bernot: Modra ptica. Broš. Din 12.—.
Vidic: Ave Patria! Broš. Din 8—.
Poučne in znanstvene knjige.
Bele Ivo: Sadjarstvo. Din 64.—. Bučar: Slovenski metuijar. Broš. Din 12.—. Kabaj M.: Cerkniško jezero in njega okolica. Vez. Din 50.—. Kunaver: Na planine! Vez. Din 28.—. Kunaver: Kraški svet in njega pojavi Vez. Din 38.—.
Mencej: Kratka srbska gramatika in čitanka.
Broš. Din 5.—. Ramovš Fran: Historična gramatika slovenskega jezika. Broš. Din 260.—. Rus dr. m.: Prva pomoč. Broš. Din 32.—,
vez. Din 36.—. Veber: Etika. Din 100.—.
Šolski oder.
Gregorič-Stepančičeva: Otroški oder. (Za otroške vrtce, zabavišča in nižjo stopnjo osn. šol.) Broš. Din 8.—. vez. Din 12.—. Korban J.: Povodni mož. igrica za mladino. Fr. L.: Božična pravljica, otroška Igra v treh slikah. Obe v 1. zvezku. Din 6.—. Glasbeni del k i. zvezku »Šol. odra« Din 4. Lah dr. L: Miklavž prihaja. Trije prizori.
Cena Din 6.—. Glasbeni del posebe Din 4. Tiran E.: Čudežne gosli. Pripovedka s plesom in petjem v 3 dejanjih. Uglasbil C. Pregelj. Medved: Vino aH voda. Dramatičen nastop. Obe v 2. zvezku. Cena Din 6.—.
Ferdo Juvanec: Zbirka glasbenih in pevskih prizorov. Prvi snopič: Oba junaka. Drugi snopič: Pri čevljarju. Cena snopiču Din 4.
Pesmarice in muzikalije.
Adamič: Mladinske pesmi, enoglasni zbori in samospevi s spremljevanjem klavirja. Din 40.—.
Marolt: »Bože pravde« in »Lepa naša domovina«. Din 1.50. Marolt: Narodne himne in druge domorodne
pesmi. Din 3.—. Žirovnik: Narodne pesmi. I., II. in III. zvezek a Din 3.—.
Druge knjige
Stalež (imenik) šolstva in učiteljstva v
Sloveniji 1923. Broš. Din 10.—. Fink: Zbirka naredb in odredb za osnovne in meščanske šole ter učiteljišča v Sloveniji. I. zvezek (od prevrata do konca 1. 1920) broš. Din 5.—, II. zvezek (za 1.
1921)	broš. Din 7.—, III. zvezek (za 1.
1922)	broš. Din 8.—. IV. zvezek broš. Din 14.—, V. zvezek broš. Din 32.—.
Wester: Pravila o nižjem in višjem teč. izpitu. Din 5,—. Wester: Pravila o izpitih na meščanskih šolah. Din 2.—.
Slike.
Sič: I. Kmečka soba na Gorenjskem. II. Kmečka hiša na Gorenjskem. Velikost 30.3 X 90.5 cm. Slika a Din 30.—. Stenske table k Widrovi Prvi čitanki. Table
imajo na obeh straneh nalepljeno čtivo. 13 tabel. Cena Din 220.—. Saša Šantel: Serija razglednic Stara Ljubljana. Din 10.—. M. Gaspari: „Slovenska umetnost". Serija 6 razglednic Din 6'—.
Galerija naših moi.
1.	Trubar
2.	Vodnik
3.	Slomšek
4.	Prešeren
5.	Levstik 5. Stritar
7.	Jurčič
8.	Gregorčič 61.5X47.5 cm. Slika a
9. Aškerc
10.	Tavčar
11.	Leveč
12.	Erjavec
13.	Jenko
14.	Cankar
15.	Gangl
16.	Parma Din 10.—.
Vse gorenje knjige in tudi knjige iz vseh drugih založb se dobivajo
v knjigarni Učiteljske tiskarne v Ljubljani,
Frančiškanska ulica 6.
i