OBZORJA STROKE poroËila Glasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 34 LYOTARD, Jean-François, 1988 (1979): Postmoderno stanje. Novi Sad: Bratstvo-Jedinstvo. MARX, Karl 1986 (1867): Kapital. Ljubljana: Cankarjeva zaloæba. MUR©I», Rajko 2002: Kultura v primeæu globalizacijskih procesov in vseprisotne popularne kulture. IzloËitev pojma iz strokovnega besednjaka? Glasnik SED 42 (3): 4‡10. MUR©I», Rajko 2005: Between Discursive Fitness and Paro- chialism: Slovene Ethnologists Standing at the Crossroads. Anthropology News 46 (9): 8‡10. NORMAN, Karin 2002: Borut Brumen in Rajko MurπiË, Cultural Processes and Transformations in Transition of the Central and Eastern European Post-Communist Countries. Anthropological Theory 2 (2): 258‡260. PASARI∆, Maja 2004: Borut Brumen in Rajko MurπiË, Cultural Processes and Transformations in Transition of the Central and Eastern European Post-Communist Countries. Sociologija sela 42 (163‡164; 1‡2): 225‡229. SAID, Edward W. 1996: Orientalizem: Zahodnjaπki pogledi na Orient. Ljubljana: Studia humanitatis. STOLCKE, Verena 1995: Talking Culture: New Boundaries: New Rhetorics of Exclusion in Europe. Current Anthropology 36 (1): 1‡13. VRE»ER, Natalija 1999: Borut Brumen in Rajko MurπiË, Cultural Processes and Transformations in Transition of the Central and Eastern European Post-Communist Countries. Etnolog 9 (2): 230‡232. Datum prejema prispevka v uredniπtvo: 12. 3. 2006 Drugi Ëlanki ali sestavki/1.25 NADA RAVBAR-MORATO: GLOBOKO SO KORENINE: RODBINSKA KRONIKA Samozaloæba, Izola 2003, 165 str., ilustr. NADA RAVBAR-MORATO: GLOBOKO SO KORENINE: RODBINSKA KRONIKA 2, KORTE Samozaloæba, Izola 2004, 78 str., ilustr. Raziskovanje lastnih korenin je raziskovanje svojega rodovni- ka. Rodovnik se raziskuje po oËetovi ali po materini liniji. V etnologiji je uveljavljeno miπljenje, da so prvotne druæbe πtele rod po materini liniji ‡ to je bil matriarhat, z razvojem druæbe pa se je uveljavil oËetov rod ‡ to je patriarhat. Prvega po- vezujejo s prvotnimi druæbami nabiralcev in lovcev, drugega s poljedelstvom in z nomadstvom. Ohranjanje vrste ali rodu je ena od prvobitnih naravnih in s tem Ëloveπkih danosti. Zanimanje za rodovnike je zato predmet veË ved. S tem se ukvarjajo zgodovina, etnologija in rodoslovje (genealogija), Ëe naπtejem samo tri, povezane s predstavljenima knjigama. V zgodovinski vedi so raziskovali predvsem rodbinske kro- nike in rodbinska debla vladajoËih vladarskih druæin, kar je bilo povezano z razvojem deæel in dræav. V etnologiji so predmet raziskav druæine in πege, povezane z rojstvom, poroko in smrtjo. Druæinska debla, ki jim je po arhivskih virih mogoËe slediti za zadnjih dvesto let, so hkrati podlaga za raziskave o æivljenju prebivalcev posameznega kraja. Rodoslovje raziskuje posamezna rodbinska debla ali drevesa. V Evropi so ga poznali æe v preteklosti, in to predvsem v zvezi z ljudmi modre krvi in s kraljevskimi druæinami. Nasledstvo se je πtelo po moπki liniji in je prehajalo od oËeta na najstarejπega sina. Ena druæina, nato rodbina je imela pravico do prestola in s tem do upravljanja s kraljevino, to je z dræavo, ali drugaËe povedano, z doloËenim ozemljem. Borbe za nasledstvo so bile povezane tako z nasledstvom rodbine kot z nasledstvom za upravljanje z dræavo. Celjski grofje so po nasledstveni pogod- bi s Habsburæani, potem ko so moπki potomci izumrli, izgubili tudi svoje ozemlje. Vlado Habjan v delu Mejniki slovenske zgodovine navaja, da je bil izbris dveh suverenih rodbin na Slovenskem ‡ celjskih in goriπkih, usoden vsaj za naslednjih petsto let. Na niæji stopnji je bilo nasledstvo po moπki liniji vezano na kmeËko posest, na pravico do zemlje in hiπe, ki je navadno pripadla najstarejπemu sinu. Verjetno je najstarejπi znani ohranjeni rodbinski arhiv iz Kitaj- ske. Kitajski cesar je pred 2500 leti podelil Konfucijevi rod- bini poseben naziv in privilegij s πtevilnimi stavbami, s Ëimer ohranjajo spomin na velikega misleca. Eden od njegovih potomcev ‡ menda jih je πtiri milijone ‡ je zaposlen v ustanovi, ki pripravlja rodbinsko deblo za 78 vse do danes segajoËih rodov. ©e danes pa eden njihovih potomcev opravlja obrede na dr. Duπa Krnel-Umek SED-5 34 4/18/06, 5:47:08 PM Process Cyan Process Magenta Process Yellow Process Black poroËila OBZORJA STROKEGlasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 35 Tajvanu, kamor so ga po letu 1945 izgnali iz Kitajske. Pri nas se je zanimanje za rodoslovje razπirilo zlasti po osamosvojitvi. Na tem podroËju delujeta dve druπtvi: Heral- dica Slovenica ‡ heraldiËno ali grboslovno, genealoπko ali rodoslovno in veksiloloπko ali zastavoslovno druπtvo, in Slo- vensko rodoslovno druπtvo. Priimki so povezani z druæino in rodbino po moπki liniji; najprej æena nato pa potomci ‡ moπki in æenski ‡ prevzamejo samo oËetov priimek. Dekliπkega priimka se navadno ne uporablja. So pa tudi izjeme, ko æenske obdræijo svoj dekliπki priimek, ki mu dodajo moæevega. Za juænoslovanske narode je bila v preteklosti znaËilna velika druæina, tako imenovana zadruga, ki je na enem mestu poleg starπev in starih starπev zdruæevala tudi druæine otrok. Ti so tudi po odselitvi gojili izroËilo o pripadnosti rodbini z istim priimkom. Za slovenske vasi, posebno na zahodu, je bilo znaËilno, da so bile endogamne, kar pomeni, da so se ljudje poroËali znotraj svojih skupnosti. Zato je bilo v preteklosti znaËilno majhno πtevilo priimkov v eni vasi. Stopnje krvne povezanosti gredo od druæine, rodu in plemena do ljudstva in naroda. Z izvirom ljudstev in narodov se ukvarja etnogeneza, tudi paleoetnologija. Iz rodu so se oblikovale najprej manjπe krajevne skupnosti ‡ naselja in vasi, potem veËji trgi in veËja mesta, nato deæele in dræave. Pri tem je treba jasno razloËevati med narodi in dræavami, med njihovimi izviri in imeni. S tem vpraπanjem pa je povezano v zgodovini vedno aktualno vpraπanje staroselcev in priπlekov. S tem vpraπanjem so povezane pravice do lastnine zemlje, bivanja na doloËenem ozemlju in upravljanja z njim, to je do odloËanja. Povezano je z razvojem lastnega jezika in kulture ter z gojenjem spomina na lastno zgodovino. Viri za pisanje rodbinskih kronik so matiËne knjige: rojstne, poroËne, mrliπke in druæinske knjige (status animarum). Hranijo jih v æupniπËih in πkofijskih arhivih. Seznam prvih je objavljen za vso Slovenijo, ne pa tudi za kraje sloven- skega narodnostnega obmoËja zunaj meja RS, kar kaæe na pomanjkljivost v raziskovalnem pristopu. ZaËetki pisanja matiËnih knjig segajo do samega zaËetka krπËanstva, tako da so æe v tretjem stoletju zapisovali krπËene in umrle. Pri nas so najstarejπe matiËne knjige iz Pirana, rojstne iz leta 1458, in Izole pa iz leta 1506. Verjetno so bile koprske πe starejπe, a je arhiv po napadu Genoveæanov leta 1380 zgorel. Druæinske knjige so zaËeli pisati v 19. stoletju, tako da podatki segajo od konca 18. in zaËetka 19. stoletja. Za Istro so leta 1945 izdali Catastre national, ki vsebuje popis vseh priimkov po krajih. Priimki so slovenski, hrvaπki, italijan- ski in drugi. Slovenske in hrvaπke priimke so v vsej zgodovini poitalijanËevali, najbolj med faπizmom po prvi svetovni vojni, ko so sprejeli zakon, po katerem so vsem spremenili priimke. Zakon do sedaj πe ni odpravljen, tako da mora vsak, ki hoËe ponovno pridobiti svoj prvotni priimek, vloæiti proπnjo. To od raziskovalca zahteva dodatno poglobljeno znanje o politiËnem in druæbenem dogajanju na tem obmoËju. Nada Ravbar-Morato je avtorica veË del, ki opisujejo zgo- dovino njenega domaËega okolja Repentabra, in njenega novega doma, kjer si je ustavila druæino, to so Korte, vas v zaledju Izole. V predstavljenih delih je opisala dve rodbini s Træaπkega Krasa, Ravbar iz Repentabra in Legiπa iz Mavhinj pri Devinu. Prikaz rodbin je povezala z zgodovinskim doga- janjem in opisom vsakdanjega æivljenja skoz spomine treh Ëlanov: Hinka Ravbarja, Milene Romih in Nade Morato. Po zgodovinskem opisu pokrajine so v posameznih poglavjih opisani rod Kolman Legiπa; prvi podatki o priimku iz kupo- prodajne pogodbe za vinograd segajo v leto 1647, sledi biografija Lina Legiπe, slovstvenega zgodovinarja in esejista (1908‡1980), in dva rodova Legiπa. Drugo rodbino Ravbarjev je opisala Nada Morato. Prve omembe imena segajo v leto 1370, po avtoriËinih domnevah pa sta ime in priimek bogatega piranskega meπËana Joanesa Rapinesa med letoma 1284 in 1286 prav Janez Ravbar, po latinsko Rapines iz Repna. Neki Kristoff Raver (Ravber) pa je leta 1494 zapisan tudi v devinskem urbarju. Ravbarji so bili v 15. in 16. stoletju vitezi in baroni in med najpomembnejπimi druæinami na Slovenskem, kar avtorica podrobno navaja iz raznih virov. Poleg glavnih druæinskih debel so v prikaz zajete tudi druæine, ki so bile povezane s porokami: Kolmanovi in Oπtirjevi. Slednji so povezani πe s Starπinovimi, Vlkovimi, Taduljevi- mi, DrejËkovimi, MiliËevimi, Sklancevimi, Joganovimi, Æupanovimi in Moratovimi. Pripovedi so prepletene s spomini, z zgodovinski opisi doga- janj in znaËilnostmi iz vsakdanjega æivljenja od osmega do πtirinajstega rodu. Dve poglavji opisujeta dogajanje med prvo in drugo svetovno vojno, ki sta usodno spremenili æivljenje posameznikov, druæin, naselij in dræav na tem obmoËju. V prilogi so prikazani Ëlani rodbine Andreja, Hinka in Matevæa Ravbarja ter Matije Kolmana. V rodbinski kroniki Kort avtorica v prvem delu knjige po abe- cedi navaja priimke iz vasi; ti so znani iz ljudskega izroËila in iz pisanih virov. Razloæi izvor vsakega od njih. V drugem delu, ki je jedro knjige, pa prikaæe register potomcev po generacijah, kolikor nazaj segajo pisani viri. Predstavljeno je enajst rodbin: Kleva, Gerbac, Moratto, Morato, ©kerliË, Rakar, Turk (dve), Felda, Tul in Panger. Obe deli Nade Ravbar-Morato kaæeta na raziskovalno temelji- tost, veliko ljubezen do svojih prednikov in predanost tradiciji, ki je pri velikih narodih nekaj samoumevnega in sestavni del dojemanja posameznika in skupnosti, na naπem prepihu in prevratom podvræenem prostoru pa si morajo posamezniki, ki tako razmiπljajo in pojmujejo svet, vedno znova utirati pot, da sadove svojega dela lahko predstavijo πirπi javnosti. Datum prejema prispevka v uredniπtvo: 2. 2. 2006 SED-5 35 4/18/06, 5:47:09 PM Process Cyan Process Magenta Process Yellow Process Black