Poštnina plačana v gotovini
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni številki Din 1-50.
TRGOVSKI »ST
Časopis zol trgovino, industrijo In ol>*
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici.	Naročnina	za	ozemlje	SHS:	letno	180	D,	za	pol	leiu	.	Ma
Dopisi se ne vračajo. — St. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
F Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leit*	'•
45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in to/.
_______________________________________________________________     'o**
LETO VII.
Telelou Sit. 552.
LJUBLJANA, dne 7. oktobra 1924.
Telefon št. 552.
štev. m:
Petintridesetletnih Mestne hranilnice ljubljanske v
Ljubljani.
Dne 1. oktobra 1889 je sklical g. Fran Ks. Souvan kot predsednik slovesno otvoritveno sejo prvega upravnega odbora Mestne hranilnice ljubljanske, nakar je pričela hranilnica ob 9. uri s poslovanjem.
Po času obstoja je ona peta slovenska hranilnica; prednjačile so ji v tem Okrajna hranilnica v Slovenj-gradcu, osnovana 1. 1869, Okrajna hranilnica pri Sv. Lenartu v Slovenskih Goricah, osnovana 1.1873, Okrajna hranilnica v Kozjem, osnovana 1. 1874, ter Južno-štajerska hranilnica v Celju, osnovana 18. junija 1889.
Ustanovljena je bila Mestna hranilnica ljubljanska vsled sklepa ljubljanskega občinskega sveta sicer že dne 31. maja 1882, kateri dan je imel prvo sejo novoizvoljeni slovenski občinski zastop. Na tej seji je stavil dr. Alfonz Moschfe predlog, naj se osnuje Mestna hranilnica ljubljanska, in je bil predlog sprejet z večino petnajstih slovenskih glasov. Proti so glasovali seveda Nemci ter zahtevali, da se vpiše njihov protest v zapisnik. Da je pa takratna deželna vlada potrdila hranilnična pravila, je trajalo do 15. decembra 1888, torej več kakor šest in pol let, — dokaz velike naklonjenosti avstrijskih vlad napram gospodarskim težnjam in gospodarski osamosvojitvi Slovencev.
Ljubljanski Nemci seveda niso brez vzroka protestirali proti ustanovitvi mestne hranilnice. Saj so imeli že svojo hranilnico, ki pa ni bila mestna, ampak društvena, in za katero tudi ni jamčila nobena občina in noben okraj, ampak poleg od utemeljiteljev položenega varstvenega zaklada le tekom let iz čistega poslovnega dobička nabrani rezervni zaklad. Vlada jim je pa šla, kakor vedno, tudi takrat kolikor možno na roko.
Prvotni namen Mestne hranilnice ljubljanske in vseh že tedaj ustanovljenih občinskih in okrajnih hranilnie je bil, dajati v pospeševanje delavnosti in varčnosti vsakemu, zlasti pa manj premožnim ljudem priliko, kako nalagati prihranjeni si denar varno kot kapital brez težave in zamude časa na obresti in ga zopet dvigati, kadar ga potrebuje. Ker pa jamči za vloge vseh mestnih (občinskih) ib okrajnih hranilnic mesto (občina) ec. okraj z vsem svojim premoženjem (nepremičnim in premičnim) in s celo svojo davčno močjo, katero jamstvo je popolno ter tudi po zakonu ustanovljeno in potrjeno, niso vlagali P” hranilnicah svojih prihrankov le revnejši sloji, ampak so se posluževali hranilnic kot pupilarno varnih denarnih zavodov za svoje naložbe tudi premožnejši sloji. To je dokazal se prvi uradni dan Mestne hranilnice ljubljanske, ko je vložilo 105 strank in sicer sami meščani, skupaj 11.412 goldinarjev. Kmetsko ljudstvo se je pa še precej časa držalo le svoje špar-kase, ki je podpirala z pri njih nabranim denarjem predvsem nemške trgovce in obrtnike. Toda narodna zavednost se je vedno bolj širila, in s to *avednostjo so se dvigale vloge pri Mesbii hranilnici ljubljanski.
Popolen preobrat je pa prineslo L 1908. Po 20. septembru 1. 1906 je namreč ljudstvo pričelo dvigati pri nemških denarnih zavodih svoj vloženi denar ter ga prenašati v slovenske denarne zavode. Da je dobila ob tej priliki Mestna hranilnica ljubljanska večino pri nemških denarnih zavodih vloženega denarja, je pač umevno, ker je bila Mestna hranilnica ljub-
ljanska že tedaj največja slovenska hranilnica. Dočim so se do 31. decembra 1907 dvigale vloge letno povprečno za K 1,400.000.—, so narastle tekom 1. 1908 od K 24,873.003.17 na K 33,371.627.64, torej za polnih K 8,498.624.47, tekom 1. 1909 pa zopet za K 4,288.372.36. Od tedaj je vložno stanje vedno bolj naraščalo, in danes, ob svoji petintridesetletnici, šteje Mestna hranilnica ljubljanska okroglo Din 120,000.000.— ali 480 milijonov kron vlog, ter je vsled tega največja regulativna hranilnica na našem jugu. Pretrpeti je pa morala, kakor vsi drugi denarni zavodi, tudi marsikdaj občutne pretresljaje. Nekoliko ji je škodovalo od 1. 1893 naprej v slovenskih deželah lepo se razvijajoče zadružništvo, potres leta 1895, okupacija Bosne in Hercegovine 1. 1908, največ pa seveda svetovna vojna. Izšla je pa vedno še bolj krepka, ker je ljudstvo pri vseh prilikah uvidelo, da ji lahko brezpogojno zaupa.
Zaupani ji denar uporablja hranilnica za vse po pravilih ji ustrezajoče posle. Predvsem ga posoja na menice, na vrednostne papirje, na zemljišča in občinam. Pri slednjih je treba zlasti opozoriti na to, da se mora izkazati vsaka občina pred izplačilom dovoljenega ji posojila z dovoljenjem nadrejenega ji velikega župana o najetju predmetnega posojila, hranilnica sama pa mora imeti dovo- |
ljenje ministrstva trgovine in industrije, da sme to posojilo sploh izplačati.
Spremenjene povojne gospodarske prilike so dovedle tudi pri Mestni hranilnici ljubljanski do nekaterih statutaričnih in poslovnih sprememb. Hranilnica ne sprejema več le vlog na hranilne knjižice, ampak tudi vloge v tekočem računu, za katere jamči v enaki meri mesto Ljubljana. Tudi posojila dovoljuje v tekočem računu; in kakor je opažati, pridobiva ta način poslovanja pri vlagateljih in pri dolžnikih vedno več simpatij.
Prezreti pa ne smemo še enega, za zgodovino Mestne hranilnice ljubljanske zelo važnega dejstva. Ko je po septemberskih dogodkih 1. 1908 odpovedalo Kreditno društvo tedaj še popolnoma nemške Kranjske hranilnice v Ljubljani kredit slovenskim trgovcem in obrtnikom, da jih na ta način gospodarsko upropasti, je ustanovila Mestna hranilnica ljubljanska še istega leta za slovenske trgovce in obrtnike »Kreditno društvo«, ki je osnovano na podlagi vzajemnosti svojih članov ter pričelo s poslovanjem 6. septembra 1909. Prvotna, Kreditnemu društvu na razpolago dana glavnica je znašala K 500.000.—, ki se je pa tekom časa zvišala na 7,500.000 dinarjev ali 30,000.000 kron.
Omenimo naj še, da so bili prvi poslovni prostori Mestne hranilnice ljubljanske na levi strani v pritličju rna-gistratnega poslopja, od 1. maja 1905 pa posluje hranilnica v krasnih prostorih lastne hranilnične trinadstropne palače v Prešernovi ulici št. 3.
Lesna trgovina in železniški tarifi.
1.	septembra je znižala Avstrija svojo »Holzausfuhrabgabe«, da omogoči svoji lesni produkciji nadaljnjo uspešno konkurenco. Avstrija je upoštevaje važnost te panoge dovolila lesni industriji že prej vse mogoče železniške tarifne olajšave. Z novo odredbo je dala v roke svoji lesni trgovini zelo uspešen instrument, s katerim bo udarjena v prvi vrsti slovenska lesna trgovina, ki z ozirom na geografično lego in paralelne interese na zunanjem trgu skoraj sama vodi danes že brezuspešen boj z avstrijsko konkurenco.
Slovenska lesna industrija prosjači že leta in leta, da se ozira država na njen težak položaj. Do danes so ostale vse prošnje brez uspeha in vendar je eksistenčna možnost večine podjetij odvisna od ureditve železniških ta-rifov.
Lesna industrija zahteva in mora brez odloga dobiti deklasifikacijo vseh produktov z mehkega lesa in bukovine. Popust mora iznositi najmanj 30% dosedanjih tariiov v lokalnem in eksportnem prometu v vseh relacijah.
Vitalnega pomena je reekspedicija, ki se mora takoj uveljaviti. Redukcija eksportnih tarifov brez dovolitve re-ekspedicije z direktnimi tarifi bi bila voda na mlin tuji konkurenci. Tuja konkurenca bi delala s polno izrabo ugodnosti eksportnih tarifov, domača trgovina pa, ki ima svoja manipulativna skadišča tostran meje, bi izgubila v tem trenotku vsako konvenijen-c? ?.e*a ‘n koncentracije blaga v skladiščih v svrho manipulacije in sestave eksportnih sortimentov. Nastala bi situacija, ki bi bila pravi unikum, j ker bi bila domača trgovina po lastni železniški upravi prisiljena v svrho izrabe eksportnih tarifov prenesti skladišča onstran meje.
Sledeča kalkulacija 'naj. dokaže istinhost te trditve.
Vzemimo Brezovico kot sedež takega manipulativnega skladišča. To skladišče dobiva blago iz dolenjskih in štajerskih postaj. Kot primer vzamemo za oddajno postajo Stražo-Toplice.
Voznina Straža-Toplice—Brezovica je 1080 Din, Brezovica—Postojna 540 Din, skupaj 1620 Din. Voznina Straža-Toplice—Postojna pa je 1320 dmarjev. Lomljeni tarif je torej dražji za 300 Din.
Iz tega je razvidno, da ima italijanski trgovec, ki ima svoja manipulativna skladišča onstran meje, že danes veliko prednost, ker spravlja svoje blago do državne meje za 300 Din ceneje kako jugoslovanska podjetja, ki imajo svoja skladišča tostran meje ter so vsled tega tudi obremenjena z visokimi davki, katerih italijanskemu trgovcu pri njegovem nakupu ni treba kalkulirati.
Pri popustu 30% na eksportne tarife postane situacija za našo lesno trgovino in industrijo naravnost nevzdržna. Sledeči primer to zadostno pojasnjuje:
Vzemimo zopet transport iz Straže-Toplice v Postojno kakor v prejšnjem primeru. Domače podjetje, ki naj blago na svojem manipulativnem skladišču na Brezovici sortira, plača za progo Straža-Toplice—Brezovica 1080 dinarjev, pri 30% popustu bo podjetje plačalo od Brezovice do Postojne 378 dinarjev, skupaj" 1458 Din. Za progo Straža-Toplice—Brezovica pa bo plačal italijanski trgovec, ki ima manipulativno skladišče onstran meje, le 924 Din; razlika je torej 534 Din.
Za okroglo 500 Din pri vagonu
10.000	kg bode italijanski trgovec na boljšem napram domačim podjetjem. To znači diferenco 25 Din pri m‘, ali zadostno refakcijo, $ katero italijanska trgovina lahko popolnoma osvoji naše dela
To gorostagno razmerje se mora ukiniti. Gorenja dva konkretna slučaja bi morala zadostovati, da se vsi merodajni faktorji z največjo enerži-jo zavzamejo za takojšnjo uvedbo re-ekspedicije z direktnimi tarifi za vse relacije v prometu z Italijo. Kar velja za zgornji primer, velja ravnotako za vse proge prejšnje Južne železnice proti Postojni, kakor za vse proge gorenjskih železnic tako proti Boh. Bistrici, kakor proti Kranjski gori.
Glede internega prometa je potrebno ne samo deklasificiranje lesnih izdelkov, ampak tudi diferenciranje tarifov za obdelano blago in surov ma-terijal. Dober del naših žag je danes pasiven, ker je dostavljanje okroglega blaga po železnici neprimerno drago. Prej cvetoča žagarska podjetja propadajo, ker veliko število njih ne more po železnici dovažati okroglega lesa vsled previsokih tarifov.
Italijansko gospodarsko pismo.
Drugo leto nove vlade v Italiji se zaključuje. Z velikanskim porapom se je oznanjevala gospodarska in denarna obnova, a gibalo se je nazadnje vse gospodarstvo vendarle v okviru državnih potreb in praktičnih zahtev. Saj drugače tudi biti ne more. Rekli so, da bodo papirno liro dvignili na 50 centesimov, pa je niso in je ostalo vse pri starem. Tudi finančno ravnovesje še ni doseženo. In če vlada pravi, da je imela kakšne uspehe, takoj se oglasi 17 opoziconalnih strank in vse pravijo: finance bi se bile itak zboljšale, vlada upravlja samo dediščino prejšnjih dni. Tudi prav dobri narodni gospodarji z metodami finančnega ministra de Stefani niso zadovoljni, kaj šele nasprotniki, ki pravijo, da hoče minister s svojimi eks-pozeji ljudstvo samo varati.
Velik je pritisk na gospodarsko življenje Italije; zlasti ga teži notranji in tuji dolg. Samo za obresti inozemskega dolga morajo dati četrtino vseh državnih dohodkov. Notranji dolg je ta-le:
Predvojna 3-5%-na rentu 13.31*2.000.000 tir 5%-ni konsolidirani dolg . 31.155,000.()00 lir
Tekoči dolg................ 4.887,000.000	lir
Državne zakladnice .	. 34.006,000.000 Ur
Bankovci....................9.912,000.000	Ur
Inozemski dolg, zlasti napram Uniji m Angliji, znaša ogromno vsoto
22.721,000.000 zlatih lir; pridejo pa zraven še obresti, ki jih morajo samo Angliji plačati vsako leto za 717 milijonov zlatih lir. -Ti vojni dolgovi so merjeni ob funtu in dolarju in znaša po sedanjem kurzu zunanji dolg Italije skoraj 100 milijard papirnatih lir< Torej več kakor ves notranji dolg.
Iz tega neugodnega položaja sl lahko razlagamo tudi stališče i tali je napram reparacijskim problemom dolga. Malo imajo še upanja na odpis vojnega dolga, ker je šla' Anglija s >slabim* zgledom naprej, odplaoivši Ameriki ves svoj vojni dolg.
Glede notranjega gospodarskega položaja bi omenili, da so banke po zadnjem polomu svoj položaj zelo zboljšale. Občinstvo ima do njih in industrijskih vrednot spet popolno zaupanje. Splošno se pa čuti pomanjr kanje kapitala.
Lani je bila letina v Italiji prav posebno ugodna, letos pa ni. Mislijo, da bo treba importirati 25 milijonov meterskih stotov žita, za kar bo zopet treba plačati inozemstvu poltretjo mi* lijardo lir. Tudi druge panoge polje? delstva ne kažejo posebno dobro, skoraj zmeraj so pod povprečno mero. Industrija pa brez izjeme napreduje.
Delo v zadnjih dveh letih skoraj nik* dar ni zaostalo. Industrija se je v zadnjem času res lepo razvila, je popravila zgube prvih povojnih let in je razširila obrate ali jih pa preustrojila.
Omejitev izseljevanja v Severno Ameriko je Italijo občutno zadela zadela, posebno še, ker izseljevanje v Južno Ameriko ni nobeno pravo nadomestilo. Prejšnje izseljevanje v Srednjo in Severovzhodno Evropo je padlo danes na minimum.
V	severni Italiji tožijo, da silijo ljudje preveč v mesta, na deželi pa ni dosti delovnih moči.
Gospodarski položaj Italije je označen danes s temi-le točkami:
1. Dolg v inozemstvu, pri čemur se se ne ve, kako bo treba vojni dolg odplačevati;
2. Notranji dolg, ki hudo tišči in vsled katerega bo morebiti treba pomnožiti obtok bankovcev;
3. Proračunski položaj pravi, da izdatkov ni mogoče zmanjšati, dohodki so pa že itak dosegli najbolj skrajno mejo, saj so davki že kar neznosni;
4. Slabo upanje na žetev in najbržno podraženje surovin na svetovnem trgu.
Zato se obračajo vodilni politiki na narod in pravijo:
Preden bo prišla Italija iz sedanje gospodarske in denarne odvisnosti do prave in popolne samostojnosti, bo treba še najtrše samovzgoje in najskrajnejše omejitve izdatkov.
Uredite« perečih tarifnih vprašani v Sloveniji.
Ob priliki zadnjih konferenc v Beogradu je tajnik Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani g. Ivan Mohorič obiskal novoimenovanega načelnika komercijalnega oddelka generalne direkcije državnih železnic g. dr. Majkoviča ter ga opozoril na skrajno perečnost rešitve železniško-tarifnih vprašanj za našo industrijo in trgovino. Dr. Markovič je izjavil, da želi izvesti sistematično organizacijo ko-mercijalne službe v naši državi, da pa njegova stremljenja zadevajo na sko-ro nepremagljive težkoče, da si pridobi v to svrho potrebno osobje. Za enkrat je načrt železniškega obratnega pravilnika za celo državo že dogcrtovljen in upa, da bo še tekom meseca oktobra, ko ga odobri ministrski svet, stopil v veljavo. S tem dobimo enotno pravno bazo za vršitev železniškega prometa. Poleg tega upa, da bo v kratkem tudi objavljen že izgotovljeni načrt enotnega kilometer-skega kazala za celo državo, katerega namerava samo še podrobiti formalni reviziji.
Na vprašanje, kako zamišlja izjed-naČenje blagovne klasifikacije, je g. načelnik izjavil, da namerava vzeti za podlago predvojno razvrstitev, vendar smatra, da je treba vsled različnosti razvoja cen posameznim vrstam blaga izvršiti v njej mnogo korektur. Opozarja že sedaj zbornice in strokovne korporacije, da naj pripravljajo tozadevni materijal, da se bo delo na ta način olajšalo in pospešilo. Zbornični tajnik g. Ivan Mohorič ga je opozarjal na nujnost uvedbe Relacijskih in sto-pinjskih tarif za dovoz naših produktov na ona domača tržišča, kjer nam vsled ugodnejše lege konkurirajo Madžari, Čehoslovaki in Avstrijci. Enako nujna je tudi uredba postajne tarife za izvoz našega lesa. G. načelnik je obljubil, da bo tem vprašanjem posvetil posebno pažnjo.
Glede predloga, da se 30% popust za dovoz žita in moke iz Vojvodine, ki je bil odobren za prevoz hrane za pasivne kraje, odobri tudi za Slovenijo, je izjavil, da Slovenije v smislu te naredbe ni mogoče smatrati za pasivno pokrajino, kakor je Dalmacija in Črna gora, kjer prebivalstvo nima ni-kake druge možnsdti zaslužka. Gosp. tajnik Mohorič ga je opozarjal posebno na krizo naše mlinske industrije r«n prosil, da bi se v smislu zborničnih predlogov omogočilo s primeniimi tarifnimi ukrepi boljše izkoriščanje kapacitete mlinskih podjetij v Sloveniji.
Glede odprave lomljenega računanja tarif za promet preko prog bivših južnih železnic je izjavil;-da uvideva
opravičenost naše zahteve in da se vsi merodajni činitelji strinjajo v tem, da je treba tej naši prošnji ugoditi in da zato upa, da bo vprašanje v kratkem ugodno rešeno, dasi bo to povzročilo vsaj začasno nekoliko nazadovanja železniških dohodkov.
Konečno je izjavil dr. Markovič, da je njegova želja od prevzetju novega urada, da se polagoma likvidirajo vsi medvojni in povojni ukrepi v železniškem prometu, da se tako čimbolj približamo mirodobnim razmeram. Med temi ukrepi je predvsem znatno znižanje dodatnih dobavnih rokov ter redukcija nekaterih pristojbin, ki so bile zaradi povojnih razmer nadmer-no povišane.
M. Savi6:
Naša industrija in obrt.
(Nadaljevanje.)
49. NAŠE PROIZVAJANJE PAPIRNATIH VREČIC, KUVERT IN KARTONSKIH IZDELKOV.
Papirnate vrečice se izdelujejo v Srbiji, Bosni, Vojvodini in Sloveniji.
V Srbiji se izdelujejo v Beogradu, Nišu, Leskovcu in Skoplju.
V Beogradu se nahajajo nastopne tovarne papirnatih vrečic: 1. tovarna papirnatih vrečic in kuvert »Jadran«, last trgovcev: Uskokovica, Tomasko-viča in Čuturila, ki izdeluje vsakovrstne vrečice, in sicer do 2500 kg na dan. Dela s štirimi stroji; 2. tovarna Dušana Štepiča, ki izdela na leto 15 do 20 vagonov vrečic; 3. poleg teh je v Beogradu na Dorculu še neka manjša tovarna, ki pa prehaja iz rok v roke.
Pogorela tovarna Ilije Mališica se ni več obnovila.
V Nišu ima tovarno vrečic Milan Joksimovič, ki izdela na leto približne 24 vagonov. Obratuje z enim strojem. Na dan izdela do 1000 kg vrečic.
Tovarna bratov Stankovič ni več v obratu.
V Leskovcu imata tovarno papirnatih vrečic trgovca Mitrovič in Milenkovič. Imata strojni obrat (1 stroj).
V Skoplju izdelujejo papirnate vrečice nekateri trgovci in jih prodajajo po okolici.
V Subotici se nahaja le ena tovarna papirnatih vrečic.
V Bezdanu (Bačka) se nahaja tovarna »Orient«, ki predeluje papirnato blago. Ta tovarna izdeluje navadne vrečice, vrečice za bonbone, kavo in čaj, šolske zvezke, beležnice, komisijske knjige in ostalo podobno blago. Delavcev zaposluje 35—40. Pri prodaji svojih izdelkov trpi pred inozemsko konkurenco.
V Sarajevu izdeluje papirnate vre-'cice Islamska delniška tiskarna, da
bi bolje zaposlila muslimansko žen-stvo. Tudi ta tovarna občuti ostro konkurenco inozemskega, osobito avstrijskega blaga.
V Lepoglavi se v kaznilnici izdelujejo papirnate vrečice za vsebino od Ve do 15 kg, in sicer iz papirja, ki ga dobavlja podjetnik. Na leto se izdela 5 do 6 vagonov, izdelati bi se moglo tudi do 20 vagonov. Dela se le 3 do 4 mesece v letu.
V Zagrebu se nahajajo nastopne tovarne: 1. tovarna papirnatih vrečic Viljema Gvozdiča, ki izdeluje vrečice iz navadnega in celuloznega papirja. Sedaj izdela na mesec tri vagone, mogel bi pa izdelati tudi trideset vagonov, ako bi se mu ne bilo treba boriti z avstrijsko konkurenco. Delavcev zaposluje 80; 2. Štefan Kugli, veletrgovina s papirjem, izdeluje na leto približno 20 vagonov. Zaposluje 25 delavcev. To leto namerava postaviti, še tri stroje in s tem proizvajalno zmožnost podvojiti; 3. Hlavati, Bele-smin in drug, ki izdelujejo v zadnjem času navadne in lekarniške papirnate vrečice ter trgovske knjige vseh vrst. Delavcev imajo 35.
V Ljubljani se nahaja A. Zesch-kova tovarna papirnatih vrečic, ki izdeluje vrečice za kolonijaino blago iz navadnega papirja za zavijanje in iz finega cehiloznega papirja, vrečic^ za perilo, lekarne in drogerije. V obratnima 10 strojev in zaposluje 28 delavcev; Pred vbjno je 'zaposlovala 40 do* 50 delavcev. Sedaj je obratovanje omejila vsled avstrijske konkurente1.
Celulozen papir kupuje v vevški papirnici, navaden papir za zavijanje pa v Avstriji. Sedaj namerava začeti izdelovati tak papir tovarna v Sladki
£ori'	(Nadaljevanje	sledi.)
Splošne dolžnosti davkoplačevalcev v IV. četrtletju 1924.
(Opozoritev Trgovske in obrtniške
zbornice za Slovenijo v Ljubljani.)
I. STANOVANJSKI IZKAZI.
Do dne 30. novembra t. 1. morajo vsi posestniki hiš v Sloveniji in v Prekmurju vložiti sami ali po svojih namestnikih pri pristojnih davčnih oblastvih hišne in stanovanje izkaze, če so hiše dene v najem, za v najem neoddana poslopja pa zaznamek prebivalcev takih poslopij.
Tiskovine se dobivajo brezplačno pri vseh davčnih oblastvih in davčnih uradih.
II. DAVEK NA POSLOVNI PROMET.
Davčni zavezanci, ki so dolžni voditi za davek na poslovni promet knjigo opravljenega prometa (poleg podjetij, ki javno polagajo račune in družb z omejeno zavezo vsi obrati, katerih promet je presegal v letu 1923: vsoto 360 tisoč dinarjev), so dolžni odpremiti davek za III. četrtletje 1924 do 30. oktobra 1924 in hkratu predložiti prijavo.
Zamudniki se še posebej opozore na svojo dolžnost ali s posebnim pozivom ali z javnim razglasom ter z zapretilom uradne ocene in rednostnih glob.
Kdor vloži nepravilno prijavo, izgubi pravico pritožbe.
III. DOSPELOST DIREKTNIH DAV-
KOV.
Dne 1. novembra dospo v plačilo vsi direktni davki za IV. četrtletje 1924. Davčni uradi so upravičeni jih prisilno izterjavati, ako se ne plačajo v 14 dneh po dospelosti, in zaračunavati poleg 8% zamudnih obresti še za opomin 4% terjanega zneska.
IV. DOPOLNILNA PRENOSNA TAKSA.
Od dopolnilne prenosne takse v letnem znesku nad 500 Din je plačati 3. obrok od 1. do vštetega dne 15. oktobra 1924.
Kdor ne položi predpisane vsote v določenem roku, plača poleg redne takse 8% obresti in kot kazen še dvakratni znesek nepoložene takse.
Izvoz vina in železniški tarifi.
V ilustracijo konkurenčnih razmer v železniško tarifnem oziru za izvoz naših in italijanskih vin v Avstrijo in na Češkoslovaško navajamo v nastopnem stavke sedaj veljavnih tarif.
Za dovoz vina v Avstrijo je merodajna izjemna tarifa 31. avstro-jadran-skega zveznega prometa, ki predvideva za pošiljatve vina v sodih ali zabojih pri 10-tonskem tovoru za 100 kilogr.: Trst—Dunaj 1510 cts, Trst— Linz 1410 cts, Trst—Beljak 625 cts in Trst—Innsbruck 1400 cts.
V prometu s Češkoslovaško je merodajna izjemna tarifa 7 A, ki predvideva za posamezne postaje sledeče tovorninske postavke: Trst—Karlovy Vari 1720 cts, Trst—Heb 1320 cts, Trst—Plzen 955 cts, Trst—Bodenbach 1540 cts, Trst—Praga gl. k. 1100 cts, Trst—Ustje 1465 cts.
Za prevoz vina iz naše države na Češkoslovaško pa veljajo po naših
-	tarifnih evidencah nastopni stavki: za relacijo Ljubljana—Praga, tovor 10 tisoč kilogr. v sodih ali cisternah: Ljubljana—Špilje, razred A za 100 kilogr. 16.70 Din , Špilje tranzit— Summerau tranzit 94.800 aK, Horny Dvorište—tranzit Praga 19.27 Kč.
Pri relaciji Maribor—Praga pa pride na našem jugoslovanskem ozemlju v poštev proga Maribor—Špilje tranzit 3.80 Din za 100 kg, med tem ko ostaneta ostali dve postavki neizpre-menjeni.
TRBOVELJSKI PREMOG, DRVA, KOKS,
ANGLEŠKI PREMOG, 8LEZIJSKE BRIKETE dobavlja
mIURI|\w, Ljubljana
KRAUA PETRA TRG 8. Tele!. 220.
Plačilo tudi na obroke! '•C
I	Trgovina.
Zastopnike švicarskih tvrdk poljubne stroke išče neki švicarski urad. Trgovskim ageniusam odnosno tvrdkam, ki
se zanimajo za to zastopstvo, je naslov konzulata, kamor se jim je obrniti za nadaljnje informacije, na razpolago v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
Konkurz je razgašen o imovini Adolfa Fieglmiillerja, trgovca v Zupelevcu pri Brežicah. Oglasiiveni rok poteče dne 10. oktobra t. I.
; Poravnave. — Poravnalno postopa-: nje je uvedeno o imovini Marije Padar-i jeve, trgovke v Vidmu pri Dobrepoljah. Narok za sklepanje poravnave je določen na dan 6. novembra t. I., oglasiiveni rok pa poteče dne 2. novembra t. L — Poravnalno postopanje Antona Kocuvana, trgovca v Celju, je končano, ker se je z upniki poravnal, j Vpisi v trgovski register. - Vpisale so se nastopne firme: Tovarna testenin Savinja, družba z omejeno zavezo v C elju; Matija in Albert Tschinkel, parna žega v Grčaricah (okr. Novo mesto); Vilhar in Peternel, trgovina z manufak-turnim blagom in konfekcijo v Laškem; Gradbeno podjetje in tehnična pisarna Probuda, družba z omejeno zavezo; »Slavija«, mednarodna transportna delniška družba v Beogradu, podružnica Ljubljana, Josip Benkovič & Ko., trgovina z lesom in lesnimi produkti v Rumanji vasi (okr. Novo mesto).
indeksna številka za preživljanje v Nemčiji se je po stanju dne 24. septembra t. I. zvišala na 1170 milijardkratni znesek predvojnih cen. Teden poprej je znašala indeksna številka 1160 mi-Ijardkratni mnogokratnik. Tekom ene-1 ga tedna se je torej povišala za 0.9%.
Indeksna številka za preživljanje v Avstriji. — Za preživljanje, ki je stalo na Dunaju v januarju 1. 1914. 82 K 33 v, se je potrebovalo v januarju 1. 1921.: 3859 K 5 v, v mesecu septembru 1924; i,270.540 K, v mesecu oktobru 1924 pa
1,277.660 K. Indeksna številka je znašala v prvem polletju 1914: 2.13, začetkom leta 1921: 100, v mesecu septembru t. 1.: 32.923-65 in mesecu oktobru: 33.108-15.
Francoska trgovska bilanca. Francija
je v prvih osmih mesecih tega leta uvozila za 26.044,575.000, izvozila pa za
27.293,159.000	frankov blaga. Bilanca je torej aktivna za 1.248,584.000 frankov.
Obrt
Izdelovanje enotnega obrtnega reda.
—	Po poročilih iz Beograda zbiranje materijala za novi obrtni red najboljše poteka. Ministrstvo trgovine in industrije zbira sedaj izjave raznih gospodarskih organizacij in korporacij. Ko jih zbere.^skliče komisijo, ki bo izdelata prvi načrt, ki bo podlaga nadaljnjemu delu. Predlog zakona bo vsekakor izvršen najkasneje do meseca decembra t. I.
Podelitev obrtnih listov tujim podanikom. — Ministrstvo trgovine in industrije je odredilo, da mora vsak inozemec, kateri zaprosi za obrtni list, ki ga upravičuje izvrševati obrt ali trgovino, med drugim dokazati, da ima dovoljenje stanovati na kraju, v katerem namerava izvrševati obrt.
Davki in takse.
Gremij trgovcev v Ljubljani in gretmi trgovcev za politični okraj Ljubljana okolica opozarjata vse točilce in prodajalce alkoholnih pijač na drobno m na debelo, da se morajo glasom naredbe finančnega okrajnega ravnaleljsfva v Ljubljani in glasom v Uradnem listu z dne 16. sept. t. I., št. 91 na temelju čl.
13.,	točka 5. pravilnika k tar. posl 62. taksnega zakona zaradi odmere takse najkasneje do 11. oktobra t. 1. prijavffi pri pristojnem oddelku finačne konlrole in naj prinesejo s seboj: 1. obrtni lisi o pravici točenja alkoholnih pijač; 2. podatke o količinah (litrih) posamezne vrsie iztočenih alkoholnih pijač od I. julija 1923 do 30. junija 1924; 3.'mere točilnega prostora; 4. podatke o številu miz- in stolov; 4: podatke o številu slu-žabništva; 4. izkazilo o osebni pravici poslovodje; 7. kolek za 5 Din za prijavo. Vsak naj pride osebno ter se m« prijata izpolni pri oddelku finančne kontrOIe. Opozarja se, da je v slučaj« opustitve naznanila predpisana kazen v znesku 100—2000 dinarjev.
štev. 119,
TRGOVSKI; LIST, 7. oktobra 1924
C*9Pf>	iJMIMBIMMnMftHMHBMHMBMHMUMMMnnMI
Stran t. 'J
Volitve v pridobninske komisije v Prekmurju. — Za Prekmurje se končno vendarle upostavi komisija tudi za odmero občne pridobnine 111. in IV. razreda. Prva bo obstojala iz 4, druga pa iz ‘6 članov in iz istega števila namestnikov. Polovico članov imenuje finančna uprava, polovico jih pa izvolijo davkoplačevalci. Volitve se vrše dne 26. i. m. Volilni imeniki so že razgrnjeni. Pok za reklamacije je določen od 1. do 15. oktobra t. 1.
Viržinke so cenejše. — Uprava državnih monopolov v Beogradu je znižala ceno viržinkam izza dne 1. oktobra t. 1. od 125 Din na 100 Din za 100 viržink, to je na 1 Din za veržinko.
Državnim dobaviteljem. — Ministrstvo financ {generalna direkcija neposrednih davkov! je odredilo z razpisom z dne 30. maja 1924, št. 673, da morajo vse državne blagajne, kadar odtegnejo pri izplačilu 1 % davek na poslovni promet, dati dobaviteljem po členu 10. pravilnika k zakonu o davku na poslovni promet priznanico za odtegnjeni davek Te priznanice služijo davkoplačevalcem napram davčnim oblastvom za dokazilo, da so plačali na ta promet, opravljen z državo, davek že v obliki odbitka, kar se vpošteva potem pri ugotovilu celotnega prometa. Te priznanice niso zavezane kolku, ker se izdajajo uradoma in se v njih potrjuje samo prejem davka.
Carina.
Nečitljivost deklaracij in pobotnic. —
Iz večih krajev nam dohajajo pritožbe, da carinski uradniki jako nečitljivo iz-polnujejo deklaracije in pobotnice. Večina pritožb je imela vsaj toliko uspeha, da so posamezni carinski uradi naročili svojim organom, da deklaracije in pobotnice čitljivo izpolnujejo. — Interesente, katerih pritožbe do sedaj niso imele uspeha, opozarjamo, da se je treba v primeru nečitljivega rokopisa okoristiti s številkami, katere naznačujejo v poštev prihajajoče tarifne postavke, kakor tudi carinske stavke.
Carinsko posredništvo. — Pretekli teden so se vršile v Beogradu konference o ureditvi carinskega posredništva Na tej konferenci je zastopal gospodarske kroge iz Slovenije tajnik Trgovske in obrtniške zbornice g. Mohorič. Generalna direkcija državnih železnic je stavila predlog, da se prenese carinjenje na železniško upravo z izključitvijo carinskih posrednikov. Izvedba tega sklepa po zadela na precejšnje tehnične težkoče, vsled česar se je sestava pravilnika poverila posebnemu odboru, sestoječemu- iz zastopnikov generalne direkcije carin in prometnega ministrstva.
Zamudne obresti pri plačilu carine.
— Avstrijsko finančno ministrstvo je naredbenim potom odredilo, da se od t. oktobra naprej pobirajo za odgode-no plačilo carine od 12 na 16% povišane zamudne obresti.
Prejemki naših carinarnic v letu 1923.
— 4. arinarnice so v letu 1923. pobrale
I.340,768.748 Din uvozne in 357,323.470 Din izvozne carine, skupaj 1.698,092.218 Din. Uvozne carine so pobrale največ carinarnice: v Zagrebu 297,841.890 Din 122.2%), Beograd 238,505.638 Din (17.8), Ljubljana 131,294.683 Din (9.8%), Maribor 71,077.570 Din (5.3%). Od carinarnic v Sloveniji so pobrale znatne vsote nastopne: Jesenice 6,909.990 Din (0.5), Rakek 1,734.581 Din (0.1%) in Celje 21.786.280 Din (1.6%). — Izvozne carine se je največ pobralo v Sfibotici 172,198.229 Din = 20.2%) in v Mariboru 455,751.691 Din = 15.6%). V Sloveniji so ostale carinarnice pobrale nastopne zneske: Ljubljana: 3,724.082 Din
II.9%), Jesenice 32,079.840 Din (9%), Rakek 31,519.740 Din (8.8%) in Celje 984.092 Din (0.3%). Carinarnice v Sloveniji so po teh podatkih pobrale sko-fo eno petino uvozne ter nad eno tretjino izvozne carine.
Denarstoo.
*» »višanje zakonite obrestne mere na Madžarskem. Madžarsko Udruženje bank ae je obrnilo do vlade z zahtevo, da se aviša zakonita obrestna mera, ki znaša sedaj 8%. S tem bi se omogočil dotok angleškega kapitala.
. Znižanje obrestne mere za vloge v Nemčiji. V Nemčiji so se banke dogovorile, da spričo znižanja obrestne me-TO-ia terjatve znižajo tudi obrestno mero
za vloge. Obrestna mera od vlog, od-povedljivih na 14 dni, se zniža od 12 na 9%.
Promet.
Trasiranje proge Rogatec—Krapina— Golubovec ter Varaždin — Koprivnica.
—	Sekcija za trasiranje železnic na Hrvatskem in v Sloveniji namerava med 6. in 7. t. m. pričeti s trasiranjem ome-niene proge. Ako bo vreme ugodno, bo trasiranje izvršeno do 1. novembra t I. Ker je v našem splošnem narodnogospodarskem interesu, da se ta pred-dela čimpreje izvršijo, je neobhodno potrebno, da gre prebivalstvo krajev, kjer se bodo izvršila trasijska dela, sekciji na roko in ji po možnosti olajša delo v terenu.
Pomanjkanje vagonov. — Ob priliki kongresa za ureditev carinskega posredništva je tajnik Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani g. Mohorič osebno interveniral na merodajnih mestih v Beogradu in Zemunu zaradi pomanjkanja železniških vagonov v Sloveniji in ustno še podrobneje utemeljil vse akcije, katere je v tej zadevi v zadnjem času podvzela Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani. Centralna podela kola je nakazala ljubljanski direkciji 300 odprtih vagonov, ki so včeraj dospeli v Slovenijo. S tem je krita potreba že naročenih voz in je pričakovati, da se bodo v bodoče vse zahteve interesentov za odprte vagone v polni meri krile. Primanjkuje le še spe-cijalnih voz za prevoz izredno dolgih tramov.
Otvoritev telefonskega prometa Celje—Italija. — Akcija za otvoritev telefonskega prometa Celje—Italija ugodno poteka. Poštna direkcija v Ljubljani je spomenico Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani ministrstvu najtoplejše priporočila v ugodno rešitev. Direkcija je v svoji izjavi poudarila, da iz tehničnega in prometnega stališča ni proti otvoritvi zaprošenih relacij nika-kih zaprek, ker imamo med Ljubljano in Celjem poseben telefonski vod, ki sedaj ni preobremenjen in ker tudi vodi med Ljubljano in Trstom niso zadosti izkoriščeni. Nova relacija bi brez motenja obtoječih zvez samo oživila promet na imenovanih vodih.
Zapiranje vagonov s patentiranimi vijaki. — V štev. 116. z dne 30. septembra t. 1. smo omenili akcijo, katero je podvzela Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani, da se ukine obligatorno zapiranje vagonov s patentiranimi vijaki. Kakor doznavamo, si ljubljanska direkcija državnih železnic ni povsem osvojila zborničnega predloga, ampak predlaga le delno odpravo te obveznosti. Po njenem mnenju naj bi se izvzele od obveznega zaklepanja z rekordnimi vijaki samo tovorne pošiljke sledečih vrst: 1. Blago, ki se sicer prevaža v odprtih vozovih, pa je bilo iz kateregakoli razloga natovorjeno v pokriti voz; 2. vojaške pošiljke; 3. žive živali; 4. pošiljke s spremljevalci; 5. apno, kamenje, opeka, cement, gnojila, ruda, les, papir, kovine, krma, prazna embalaža vseh vrst in različni polfa-brikati; 6. za ostale vrste blaga pa naj bi se vse oblastne direkcije pooblastile, da smejo posameznim tvrdkam v ozira vrednih slučajih, posebno ob prevozu na kratko progo, kjer je izključena vsaka tatvina, v lastnem delokrogu dovoljevati olajšave za zapiranje. — Ne moremo se strinjati samo z delno odpravo, ampak vztrajamo na zahtevi, da skrbi železniška uprava v vsakem primeru na lastne stroške za plombiranje vagonov in za sigurnost transportov.
Telefonska zveza z Vojvodino. — Po ustanovitvi blagovne borze v Ljubljani je za njeno poslovanje, kakor tudi splošno za obrat vseh veletrgovin z žitom in lesnimi pridelki ter z živili sploh direktna redna telefonska zveza med Ljubljano in žitorodnimi kraji v Sremu in Vojvodini izrednega pomena. Ta zveza je predpogoj dobrega poslovanja borze, tpčnih informacij, hitrih dispozicij in izkoriščanja ugodnih kupčij-skih situacij. Pri obstoječih zvezah interesenti ne morejo dobiti prav v najvažnejših poslovnih urah telefonske zveze s kupčijskimi centri v Vojvodini, to je predvsem z Novim Sadom, Subotico, Somborom. Dasi interesenti že v zgodnjih, jutranjih urah prijavljajo pogovore z navedenimi kraji, ne moreio kljub ponovnim urgencam dobiti zveze.
Centrala jim običajno stereotipno od- ' govarja, d aje proga iz Beograda v Vojvodino zasedena. Zaradi tega so tukajšnja borza in njeni člani ter vsi glavni importerji živil iz Vojvodine navezani na posredovanje Zagreba, odnosno Beograda. Tako se osredotoča trgovina, ki bi se imela vršiti direktno in brez nepotrebnega posredovanja, polagoma v Zagrebu in Beogradu. Nedo-statek, ki ga povzroča telefonska mize-rija, je tem bolj občuten, ker tudi brzojavke prihajajo iz Vojvodine skoro vedno z zakasnitvijo. Tako na primer dobivajo tukajšnje tvrdke važne kurzne notacije, ki jih odpošiljajo borzni senzali iz Novega Sada, vsak dan ob zaključku borze, to je ob pol ene ure popoldne, po večini šele drugi dan zjutraj, ko so že davno objavljene v časopisju. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani je v očigled tem nedostatkom naprosila direkcijo pošte in brzojava v Ljubljani, da posreduje pri ministrstvu, da se uvedejo za promet med Ljubljano in Vojvodino govorilne ure, ki bodo nudile možnost vsakodnevnega spoja ob določenem času. Hkratu je predlagala uieditev brzojavne zveze, da se brzojavke z nepotrebnim tranzitiranjem ne bodo med potom po cele ure zadrževale.
Hitra prodaja
je velik dobiček!
Med predmete, katere v Vaši trgovini vedno naglo prodate, spada brezdvomno milo »ZLATOROG". S tem visokovrednim izdelkom si ohranite Vaše odjemajce in zvišate promet. Ne dajte se premotiti z navidez cenejšimi izdelki, kateri Vam do-nesejo samo pritožbe Vaših
odjemalcev.
Iz naših organizacij.
Sprejemanje trgovskih vajencev. —
Grcmij trgovcev v Celju obvešča vse svoje člane, da se je na občnem zboru Zveze trgovskih gremijev, ki se je vršil dne 25. maja t. I. na Bledu, predlagalo, da Se pri sprejemanju vajencev trgovci ozirajo na predizobrazbo vajencev in zahtevajo uspešno dovršitev šestih razredov ljudske šole ali dveh razredov kake srednje šole. Predlog je bil sprejet. Na podlagi tega sklepa je Zveza izdala vsem gremijem in zadrugam poziv in priporočilo, naj trgovci pri sprejemanju vajencev stremijo po možnosti za tem, da bo trgovski naraščaj imel čim višjo šolsko izobrazbo, da se na ta način dvigne duševni nivo trgovske omladine. — V tem vprašanju ne vsebuje sedaj veljavpi obrtni red ni-kakih določb. Zato je odvisno največ od trgovcev samih, da pripomorejo sklepu do veljave. Ob pričetku šolskega leta, to je ob času, ko se vajenci običajno sprejemajo, se hoče gremij ravnati po označenem sklepu in vnovič opozarja svoje člane, naj pri sprejemanju vajencev upoštevajo sjdep Žve-ze in sprejemajo le. take vajence, ki imajo, najmanj zgoraj navedeno šolsko predizobrazbo. Na prihodnjem občnem zboru namerava gremijalno načelstvo staviti glede šolske predizgbrazbe vajencev konkretne predloge.
Dopiši.
Zloraba železniških legitimacij. ~ Z
dežele smo dobili nastopni dopis: Ako se danes pelješ z vlakom, najdeš komaj prostor, kamor bi se vsedel. Na policah in povsod je potno prtljage, da se opravičeno bojiš, da se ti, bo kaj preobrnilo na glavo. Vodijo se z ogromno prtljago železničarji in njihovi svojci, kaleri redno kupčujejo med našimi me-
sti, kakor jim pač kaže, ne da bi imeti za to kako obrno dovoljenje, Medtem ko se legitimni trgovini nakladajo ogromni davki in ima Velike druge ! stroške: plačevati mora visoke voznine in tovornine, lahko vozijo blago in sebe t) prekupci zastonj. S temi kupčijami sr tudi prizadeti železničarji sami ne strinjajo, ker jim jemljejo ugled. Ape- . liramo na gospoda železniškega ministra, da enostavno odvzame železniške legitimacije onim, kateri jih zlorabljajo v kupčijske svrhe. Ne samo da povzročajo legalni trgovini občutno škodo, ampak oškodujejo tudi železniško upravo samo za voznino in tovomino. • Tudi davčno oblastvo ima tu svojo škodo. Železniške legitimacije naj se uporabljajo za lastno potrebo imejite-Ija, ne pa za kupčije.
Razno.
Mednarodni kongres za štedenje. —
Povodom stoletnega jubileja Milanske hranilnice je sklican mednarodni kongres za štedenje. Kongres se bo bavil z vsemi vprašanji, ki so s štedenjem v. zvezi, ter poudaril načelo štedenja za odločujoč faktor v gospodarskem raz-vitku vsakega naroda. Kongresa se udeleže po posebnem odposlanstvu tudi naši denarni zavodi, včlanjeni v savezu denarnih in zavarovalnih zavodov.
Deseturni delovni čas v beograjskih trgovinah. — Beograjska trgovska omladina je naslovila na trgovsko zbornico v Beogradu spomenico, v kateri prosi, da se zbornica zavzame za ureditev delovnega časa v trgovinah brez razlike in za to, da bodo beograjske trgovine odprte od 7. do 12. ure in od 14. do 19. ure. Zbornica je to spomenico odobrila in izvolila poseben odbor, ki naj jo zastopa pri ministrih trgovine in industrije ter socialne politike.
Brezžični razgovor na daljavo 18.000 kilometrov. Na Angleškem so pred kratkim poskusili se razgovarjati z brezžično postajo v Avstraliji. Poizkus je popolnoma uspel. To je največja daljava, na katero so razgovori po brežičnem brzo-javu še mogoči. Pred rekonštrukcijo sedanjih aparatov so se mogli brezžični • brzojavi oddajati le na daljavo 3000 km. Zboljšanje aparatov je sedaj omogočilo brezžično brzojavljanje na daljavo 18.000 kilometrov, toliko znaša namreč zračna črta med Anglijo in Avstralijo.
Najditelj zlatih ležišč v Transvaalu. nmrl v siromaštvu. Iz Johannesburga v Južni Afriki poročajo, da je tam te dni umrl v siromaštvu dobro znani najditelj prvih ip najbogatejših rudnikov zlata Jurij Walker. Ta mož, čegar ime je bilo svetovno znano, se je nahajal v 71. , letu svoje starosti. Premoženja ni imel. Zadnjih deset let se je moral zadovo-ljevati s skromno umirovnino, katero mu je izplačevalo angleško ministrstvo rudnikov. Jurij Walker je bil rojen v Wi-ganu in je prišel kot 8 letni deček s svo- , jiini roditelji v Transvaal. Tu je pozneje delal skoraj 10 let v diamantnih jamah in je zaslužil toliko, d« bi si mogel sezidati leta 1886 malo hišico. Pri kopanju pa je naletel na zlato vsebujoče kamenje. Ta srečni slučaj je bi! odločilen za njegovo bodočnost. Začel je iskati zlato. Že prvi poskus? so ga zadovoljili popolnoma, kajti na kraju, kjer je hotel sezidati hišo, se je nahajalo izvanredno mnogo zlate rude. Začel je s svojimi tovariši, s katerimi je delal v jamah diamantov, izkoriščati najdene zaklade in je s tem postal ustanovitelj nove rudo-kopske kolonije, katera obstoja še dan. danes pod imenom »Golet City<. Po ; .svojem velikem uspehu je prodal zlato jamo neki angleški družbi v nadi, da bo * dosegel pri denarnih špekulacijah še } večje uspehe. Toda varal se je. V par letih je izgubil vse svoje premoženje.
ljubljanska borza.
Dne 6. oktobra 1924.
Les. Smrekovi, jelovi hlodi od 30 do 60 cm, 4 m dolžine, zdravi, fco naklad, postaja, blago 330; tramiči (fileri) 3-3, h 3-4, 4-4 4-6, 5-6, 5-7, od 5 m naprej, mer- . kaiitilno balgo, fco meja, denar 422; hrastovi plohi neobr. 30, 40, 50, 60, 70, 80, 90, 100, fco meja, blago 1200; bukovi f: plohi neobr. 45, 60, 60, 70, 80, fco meja, v blago 735; remeljni 8-8, I., II., fco meja, * blago 750;'' renieljni polov., 30-60, 5)5-70, ’ i fco meja, bi, 745; ,drva hrast., suha, 1 ng
Trgovska družba. Vekoslav Pel c- A dr.
Imporf LJUBLJANA Expor1 Vegova ulica S
TRGOVINA
• Ip«c«rlJ»klm, kolonialnim, materljalnlm blagom, delslnlml, poljskimi pridelki, lesom In lasnimi 1» delkl na debelo In drobno
in sicer: 1 skobeJnik 70 cm (Dichtenhobelma$chine), I pornvnalnik (Abrichhnaschine), 1 freza CFrassmaschine), 1 krožna žaga z železnim stojalom, 1 vrtalni »troj CLonglochbohnnaschine), t avt. brusilni stroj za 70 cm dolžine, t bencbunoior 8 HP in 1 bencbunotor 3 HP, 1 parna vodna sesalka NVasserdampfpumpe), 10 skobetaikov (Hobel-bonke) s pripadajočim orodjem.Stroji so novi, najboljše inozemske tvrdke, ter so v sled opustitve ob rta za nizko ceno nap* na prodaj.
Ogledalo se lahko v obratu mri	„	..
IG. TOPLAK, STROJNO MIZARSTVO, CELJE, BREG St. 14.
izdajatelj: »Merkurc, trgovsko-industri jak* d. d, Ljubljana. - Odgovorni urednik F. JERAS.
se dobi v vseh špecerijskih prodajalnah.
Pisarna: Ljubljana Gradišče 13.
dolž., fco meja, 6 vag., den. 22, blago 23, zaključek 22; oglje la vilano, fco meja, denar 115; bouls hrastov, fco nakladalna postaja, blago 1500.
Žito in poljski pridelki. Pšenica: domača, fco Ljubljana, den. 380, bačka, par. Ljubljana, blago 425; koruza bačka, par. Ljubljana, blago 340; koruza bačka, ometno sušena, par. Ljubljana, blago 290; oves bački, par. Ljubljana, blago 330; laneno seme, par. Ljubljana, denar 685; Pšenična moka bačka, par. Ljubljana: št. 0, blago 615, št. 2, blago 565, St 5, blago 515, št. 6, blago 465.
Stročniee, sadje: Fižol: ribničan, orig. fco Ljubljana, denar 550, prepeličar, orig., fco Ljubljana, denar 450, mando-lon, orig., fco Ljubljana, 350.
Delniee. Celjska posojilnica, den. 210, Ljublj. kreditna banka, den. 225, blago 133; Merkantilna banka, den. 123, blago 128; Prva hrvat. štedionica, den. 916, bi. 922; Slavenska banka, blago 100; Trboveljska premogokop. družba, blago 385; Združene papirnice, blago 115;	4H>%
kom. zadolžnice Kranjske deželne banke, blago 89.
MUOOKA4C
rma mm t___ _- —■„—	>
Hmelj.
XXVII. poročilo Hmeljarskega društva ea Slovenijo. Žalec v Sav. dolini, 6. okt. 1924. Skoro polovica letošnjega pridelka se je že prodala po vedno se dvigajočih cenah. Včeraj se je plačalo za partijo goldinga 10.500 Din za 50 kg — po doeedaj najvišji ceni. — Društveno vodstvo.
Svetovna produkcija hmelja. Po poročilu češkega društva za izvoz hmelja »e bo letos pridelalo v posameznih državah nastopne množine hmelja v kvin-talih: Češkoslovaška 160.000, Nerfičija
160.000, naša kraljevina 45.000, Poljska
50.000, Francija 80.000, Belgija 45.000, Anglija 325.000, Rusija 50.000, druge evropske države 10.000, Zjedinjene države 190.000 in Avstralija 20.000. Društvo pričakuje, da bo letošnji pridelek sa 50—60% večji nego lanski in bo vsekakor presegal svetovni enoletni kon-som.
Tržna poroiila.
Cene življenj srkih potrebščin v Ljub-tiari in drugih mestih naše kraljevine.
V mesecu septembru t. I. so bile povprečne cene za najvažnejša živila sledeče: kruh, beli (črnil: Ljubljana 6.50 (5.50), Zagreb 625 (525), Beograd 5.30
do 6 (4.50 do 5), Sarajevo 6.50 (5.50), Maribor 6.50 (5.501, Celje 7.20 (6.20). Moka šiev. 0 (šlev. 21:	Ljubljana 6.50
(6.251, Zagreb 6 do 6.25 (5.75 do 6), Beograd 6.50 do 7 (5 do 61, Sarajevo 6 do
6.50 (6.501, Maribor 7 (6.50). Mast: Ljubljana 36— 38, Zagreb 37 — 38, Beograd 30— 36, Sarajevo 37, Maribor 39, Celje 41. Govedina: Ljubljana 20 —27, Zagreb 27 — 35, Beograd 24 — 30. Sarajevo 16 do 20, Maribor 20—17. Mleko: Ljubljana 3 do 3.75, Zagreb 3.50 do 4, Beograd 5 do 6, Sarajevo 4, Maribor 3—3.50, Celje
3.50 do 3.75.
Svinjski sejm v Mariboru. Dne 3. okt. so pripeljali na sejm 603 svinje in 3 koze. Cene so bile za vsaki komad sledeče: za 5—6 tednov starega prašiča
87.50 do 200 Din, 7-9 tednov 125 do 300 Din, 3—4 mesece 325— 500 Din, za
5—7 mesecev 700—750 Din, 8—10 mesecev 825— 950 Din, za 1 leto starega 1250—1625 Din. 1 kg žive teže 16.25 do 18.75 Din, 1 kg mrtve leže 23.75—27.50 dinarjev. Koze komad 125 do 200 Din. Semenj je bil sicer dobro obiskan, toda prodalo se je malo, ker vlada še vedno denarna kriza, katero kmetje posebno občutijo.
Tržni dan v Mariboru dne 3. oktobra.
To tržni dan je bil v Mariboru zelo dobi o obiskan. Meso: Slaninarji so pripeljali z dežele 22 voz svinjine in so prodajali svinjsko meso po 15—38, starino po 35 — 37.50 in drob po 15—20 dinarjev za 1 kg; domači mesarji pa so prodajali govedino po 22 do 25, teletine po 25—30 in svinjino po 28 — 30, noge 15—20, klobase 30 — 60, prekajeno meso 40—45, glavo 27 — 28, repe 17.50, drob pa po 8—15 Din za 1 kg.
Perutnina. Bilo jo je okoli 600 komadov in so se prodajale kokoši po 10—50, race po 40—80, gosi po 82.50 do 100, purani pa po 80—120 Din kom. Domači zajčki 10—40 Din komad.
Sadje na mariborskem trgu. V soboto 3. okt. so kmetje pripejlali izredno mnogo jabolk na trg in so jih prodajali po
1.50 do 3 Din t kg na debelo — na diobno pa so se prodajala po 2—5 Din, hruške po 3 — 8, češpljLie 12, breške po
6—8, grozdje po 5—10, kostanj (surov) 3—4, pečeni pa po 6—7 Din 1 kg. Bilo je 20 voz sadja.
Zelenjava na mariborskem trgu: 41 voz zelenjave, krompirja, čebule itd. je bilo na trgu. Cene so bile: krompirju 10 Din za mernik (7% kg), čebuli 3—5 Din za venec, zelnahm glavam 1—5, kumar-cam 0.50 do 1 Din, solati v glavah 025 do 1, endiviji 0.25 do 1.50 Din za komad, kislo zelje 4.50, kisla repa 3 Din t kg, fižol 2—3 Din, luščeni grah 3—4 Din za 1 liter.
Druge stvari:	mleko	3—3.75,
bučno olje 36 — 37 Din 1 kg, surovo maslo 40—44 Din 1 kg, sirček 5—8 Din komad. — Lesena roba: 3—150 Din
komad, ločena roba 0.50—100 Din za komad.
Seno in slama na mariborskem trgu.
V sredo 30 sept. so kmetje pripeljali samo 3 vozove sena in ga prodajali po 50 — 55 Din za 100 kg; v soboto pa so pripeljali 4 vozove sena in 1 voz slame in so prodali slamo takoj po 45, seno pa pozneje po 85—87 Din 100 kg. Kmetje čakajo še vedno, da bo paša prenehala in da bo lako seno poskočilo na 100 dinarjev za 100 kg.
Državna borza dela v Mariboru. Od 28.
sept. do 4. okt. je bilo 141 prostih mest prijavljenih, 200 oseb je iskalo službe, v 69 slučajih ie borza posredovala z dobrim uspehom in 17 oseb je odpotovalo; od 1. januarja do 4. oktobra pa je bilo 5942 prostih mest prijavljenih. 7952 oseb je iskalo službo, v 26/8 slučajih je borza posredovala z dobrim uspehom in 1309 oseb je odpotovalo. Delo iščejo: 2 gospodinji za na deželo, 25 hlapcev, 5 oskrbnikov, 24 viničarjev, 4 vrtnarji, 4 železostrugarji, 4 orodni in podkovski kovači, 20 stroj, ključavničarjev,
2 mehanika, 3 elektromonterji, 23 mizarjev,
3 žagarji, 2 sodarja, 6 kolarjev, 5 usnjarjev,
4 sedlarji, 1 tapetnik, 27 krojačev in šivilj,
5 peric, 2 modistki, 14 čevljarjev, 1 knjigo— veški mojster, 8 brivcev, 16 natakarjev in natakaric, 4 hotelske sobarice, 6 zidarjev,
2 tesarja, 2 slikarja, 7 mlinarjev, 1 pivovari-lec, 7 mesarjev, 4 pekov, 6 strojnikov in kurjačev, 10 slug, 25 trgovskih sotrudnikov in sotrudnic, 89 tovarniškh in pomožnih delavcev in delavk. 5 čuvajev, 3 hišniki in hišnice, 34 pisarniških moči, 8 vzgojiteljic, 100 gospodinj, kuharic, služkinj, sobaric, varušk, postrežnic itd., 28 vajencev in vajenk. Delo je na razpolago:	129	hlap-
cem in deklam, 8 viničarjem, 1 oskrbniku, 200 rudarjem, 2 vrtnarjema, 1 steklarju, 2 kotlarjema, 1 kovaču za nože, 1 kleparju, 1 žičarju, 4 cirkularistom, 1 sodarju, 1 stroj, ključavničarju za pogon turbin, 1 mehaničnemu ključavničarju, 2 mojstroma za izdelovanje oken, 1 zidarju, 2 fotografoma, 1 izprašanemu strojniku, 3 izkušenim kurjačem, 1 trgovskemu pomočniku, 1 pisarniški moči (moški), 1 pisarniški moči (ženski),
3 vzgojiteljicam, 2 varuškima, 3 izdelovalcem kravat, 1 nadziralki, 87 gospodinjam, kuharicam, služkinjam, sobaricam itd., 2 šteparicama vrnhih delov čevljev, 44 vajencem in vajenkam.
Dobava, prodaja.
Dobave: Dne 17. oktobra t. 1. se bo Vršita pri intendanturi Dravske divizijske komande v Ljubljani ponovna ofer-talna licitacija glede dobave 1,000.000 kg ovsa in dne 20. oktobra t. J. glede dobave 850.000 kg moke (tipa 80%).
Dobave. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: dne 28. okt. t. 1. pri ravnateljstvu drž. železnic v Ljubljani glede dobave «klingerit«-plošč; pri ravnateljstvu drž. železnic v Zagrebu glede dobave raznih potrebščin in inventarja za postaje; pri ravnateljstvu drž. železnic v Subotici glede dobave telefonov in signalnih predmetov ter glede dobave hrastovih pragov in hrastovega lesa za skretnice; pri upravi drž. monopolov v Beogradu glede dobave cerezina in svilnatega papirja; pri ravnateljstvu
drž. železnic v Sarajevu glede dobave grejnih cevi. - Dne 29. okt. t. I. pri ravnateljstvu drž. železnic v Ljubljani glede dobave loja, mila, raznih masti in olj, vazelina, bakelj in sveč; pri ravnateljstvu drž. železnic v Sarajevu glede dobave 2000 kg firneža ter glede dobave razne krede, voska, umivalnih gob ter drugega materiala za čiščenje; pri upravi drž. monopolov v Beogradu glede dobave 1,000.000 novih vreč iz jute. — (Stev. 9426 ex 1924.)
Dobave. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 29. okt. t. 1. pri ravnateljstvu drž. železnic v Zagrebu glede dobave tekstilnega materijala. Dne 30. okt. t. I. pri ravnateljstvu pošte in telegrafa v Ljubljani glede dobave električnih instrumentov za merjenje brzojavnih in telefonskih kablov; pri ravnateljstvu drž. železnic v Ljubljani glede dobave črne pločevine. — 31. okl. t. I. pri ravnateljstvu drž. železnic v Ljubljani glede dobave tekstilnega in kavčukovega materiala; pri ravnateljstvu drž. železnic v Subotici glede dobave raznih podvezic in klincev za tračnice, tirefonda in ploščic za tirefond; pri upravi drž. monopolov v Beogradu glede dobave raznih gonilnih jeermenov iz usnja. — (Štev. 9992 ex 1924.)
Prodaja stare vojaške opreme se bc vršila dne 22. oktobra t. I. pri oddelku zavoda za izradu vojne odeče v Skop-Iju. — (štev. 9992 ex 1924.)
Predmetni oglasi z natanCnejSimi podatk) so v pisarni trgovske in obrtniške ztx?rn!r» v Ljubljani interesentom na vpogled
Veletrgovina
v Ljubljani
priporoča
Špecerijsko
blago
raznovrstno iganje moko in deleln« pridelke
ramoTirtm
rudninsko vodo Laataa prtkraa m kavo la mila da dliav« i alak-* trlčnlm obraten. *
Ceniki na razpolago.
Iv. Perdan
Ljubljana
Veletrgovina kolonijalnega in Špecerijskega blaga.
Glavni zaloinlk Ciril In Metodovih vžigalic, nudi po najniiji dnevni ceni
kavo, riž, testenine, najfinejSe namizno ol]e, čaj, žganje ter vse drugo Špecerijsko,, blago.
Postrežbo toCna in solidna.
Ugoden nakup za lesno industrijo
in mizarje!
Mizarski stroji In orodje
in sicer: 1 skobdnik (Abrichhnaschinc), i nim stojalom, 1 shoj za 70 cm 1 parna banke) s tvrdke, ter so
1 poravnnlnik iaaa z želez-
anai i
Priperaftuao:
1 Jos. Peteline \
LJUBLJANA,	l
j 8v. Petra nasip 7.	:-
S Kajb oljil Šivalni utr« ji v vaeh k a tjiriBih Gritiaer, Adler in i 2 rsdhinako la obrtna raba, £ a Uletaia igle, dj« ter tm po-■ samotno dele ia rw sisteme.
Bi (rosi
LJUBLJANA
SIMON 6REG0RČICEVA UUOI 13 Telefon Stev. 552
M priporoči
za naročila weh v njeno strok« spadajočih deL
Lastna knjigoveznica.
Izvršitev točna in solidna 1
Naročajte
TRGOVSKI UST!
Lastnik in
Tisk tiskarne »Merkur«, trgovsko-industrijske d. d-