DiUtAJNA
IZDAJA ZA GORlSfiO L\ BENEČIJO
PHInOHSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
ČlTATELJl IN NAROČNIKU
Kdor poravna celoletno naročnino za L 1953 v znesku 3.200 lir pred 31. t. m. prejme v dar lepo slovensko knjigo!
Leto IX ■ Štev. 9 (2319)
Poštnina plačana » gotovini
TRST, sobota 10. januarja 1953
Cena 20 lir
Spedizione in abbon. post. 1. gr.
I
Ze ves ta teden smo priča 'ftteu iti viku italijanskega iredentističnega tiska v Tr-f u ~~ °<2 Alessijevega demo-knstjanskega »Giornale di riestei> pa do kominformov-s L «1 Unita» — okrog vesti dopisnice ameriške agencije * nited Press* o odhodu an-Sioameriških čet iz cone A ” o dokončni priključitvi /Jta in cone A k Italiji. Naš evnik je takoj povedal, da S*"® za rimski manever, ki je n skuhan
kajti
v palači Chigi,
pred
.	• ze takoj na prvi pogled
bilo jasno, da je pri vsem inTi e^'na Italija tista, ki bi Hit- naiveč in izključno ko-ik "	se	naPoved ameri-
n aaei}c'ie uresničila. ji ’llenjeni iredentistični P<t.Je zakričal, da gre za , °raD.ski manever, da bi s n„™nl pravi izvor svoje vant°Ve^e. P°teze priključe-moon nase°a ozemlja pod
aa dučej°eZŠen° strehobivšf-zaradi h -?a lmPerlla- ze
nje V lxzV? volilne kampa-lento*.	volitve	pri
SPer b° F°treboval De Ga-fc-nA neko podobno sredstvo,
mi n”? Je b^a Pred zadnji-dejanskimi političnimi
tri.*	pred petimi leti
i2jaVa’
'•'n/cimi r
mešetarska konje•
,a0b(*?Jžet,anj1 ijitii
^	—»v»n,ny} ICIfH/Ct' MU*
tra^°St otr°žje, da bi moglo >am*11' Psaj en teden■ Ce si sle °- bežno ogledamo trza-„ae casopise, od začetka ted-sehPa danes, imamo pred naslednjo sliko: kri °™edeljkova izdaja demo-^ spanskega glasila se očit-sn SS n* znašla in je objavila mo suho vest ameriške a-ki brez zavijanja lenuje svojo napovedano o-„fTacij° aizvršeno dejstvos — tatto compiuto». Toda že po-t°man$ka izdaja rimske klecne agenture v Trstu «Le neri e ^otizie* °d istega po-e^ka> popolnoma odkrito di Trieste,> od su iz p-utraj> v svojem dopi.
oznan)o2,a‘ 2 veliklmi črkami
den	QTe	za	«absur-
pg .	—».»je	Jugoslavije
J>e bilo ne samo tako sum-0 histerično, temveč na-
Istenn %0sl°vanski manever». po • f beremo lahko kar ■ske~~ - izjave demokristjan-
vori ZUpana Bartoliia. ki
0 Predvidenem umiku
go.
Za\T2fTlšklh ^et kot o (■Ur, ecP napaki» (pri tem za v .c.on° D menda prvikrat ra t )enitt ne imenuje eter. Ua l*ai’an‘ssima», temveč «ita-la all'ottanta per centov, Jaoo predstavnika terori-ticnega in vohunskega CLN ' uporablja izraz «altro dik. ,?ts. omenja «žrtvovanje Pu-J3- Reke, Poreča, Rovinja in ®ruKih najbolj italijanskih *“est» in poudarja, da «nobe-da italijanska vlada ne bo 0tda kaj takšnega niti vzeti Proučevanje«; oglasil se je ar s posebnim brzojavom arn predsednik federacije rigi0Verde» Guido Slata. ža~i, dtd7e izvršni odbori tr-,, ke Krščanske demokracije, in ^anske liberalne stranke Italijanske republikanske slg'l,-!ce ~ ki *° P° vrsti stre. zn Se enkrat vso svojo je-ta na.'Iunoslavijo, ki bi si na ka?a^n Pridržala cono B doto	tako vest aVnited
i c«a»
*eljo.
kot jugoslovansko
in*0(ia raiuilo je komaj 24 ur
tisfc Qlejte, demokristjanski
«e . bilo je to v sredo —
Ce/8 neuadoma premislil, si-
sramežljivo, ker v našlo•
Ir/8, Pedno govori o «beo-. isken	-	-
"4,c 14"* n'u "v “ «o n članku poudarja rav■ Bosinar°be: da ne gre za ju. da j Van$ki manever, temveč r«» C <<Vest angleškega izvo-^aln/^* da (>re za «poskusni
IstelCk,>
kak0 t,a dne se ie °9lasil — 1 brez njega? — še
medtem■ ko se
je po zadnjem
‘isto
l°vem
recevtu dvignil
teVednZastavo- ki je v Trstu
br a<l
°Urs„ zastava . aztje.
italijanske Pitaliz*'^'. 'taliianskega ka-še eni!na *n imperializma ter Za «?rat *razložil». da gre itn« „ arat‘° infame« m da
** Sn mn  	.
bride h10 0n recePt. kako se tri ■ #slstemazione fina-je ,.,_aslce0a vprašanja (kar
*8oi,,,° Pjegova nekdanja
*°moIT* mighore»' i’ *
°0J0 «uprave Varnostne-
ga
bi b'!eia obeh con», s čtmer prej e J~ cone B seveda naj-slce , Odstranjene jugoslovan-bj[; eCe. kajti na ta način bi jaitsk' °lj zadovoljni eitali-
'1uSos
prebivalci* pa tudi
st, -°sl°vanski narodi* — ti-raisH Threi' 20 katere Vidalt fingii njegovo «soluzione c0n * *• i- priključitev obeh m , Italiji' odobravajo. tek aslednjega dne - v četr-«Tinfa *e ie oglasil londonski ®s» g eiankom posveče-
tero Jei tei zadevi in za ka-do tJ!Iavi' da bo pač moralo na] L®° Pr'tt. pred tem pa Raliip *e "Povečala oblast Včeraj °°ni A». In glejte! članefc „ v Petek — je ta n‘t de»n i P°ln°ma spreme-
mokristjansko stališče!
«Giornale di Trieste* je v svojem uvodniku pod naslovom tRinforzare le posizionin zapisal dobesedno:
«Gre za tezo, ki jo je nakazal ugledni «Times», glasile britanskega javnega mnenje in za katerega pravijo, da po navadi ni neobčutljiv za mnenie samega zunanjega ministrstva... Predlog kakršen je «Timesov» se ne more a priori odkloniti: ta predlog. bi pomenil če nič drugega — celotno izvedbo tristranske izjave na samo cono A; ne bi se ustvaril nov dejanski položaj, temveč enostavna vzpostavitev ravnotežja v dejanskem položaju... Za uresničevanje «Timesove-ga» predloga ni potreben nikakršen pristanek z jugoslovanske strani in z njim se ne prejudicira nobena končna rešitev vprašanja, ki z ju-ridičnega stališča ostane popolnoma nespremenjeno.
Izročiti cono A italijanski upravi bi pomenilo storiti, čeprav pozno, pravično deja. nje, katerega vsekakor ne bi mogli ne sprejeti z določenim zadovoljstvom. Predlog bi pustil odprte vse možnosti pravnega značaja, ki predstavljajo danes za našo državo igralne karte, čeprav je igra trenutno odložena. Ko bi se juridično - diplomatična partija ponovno začela, bi bile te karte prav tako v naših rokah. Medtem pa bi v Trstu lahko svobodno plapolala naša trikolora*.
Bolj jasno kot je sGiorna-le di Trieste» dokazal, da je lagal ko je govoril o beograjskem manevru, ne bi verjetno mogel dokazati noben «ti-tovskiy> tisk. Preostane nam še, da povemo in vnovič poudarjamo, da gre v bistvu za rimski manever, ki hkrati ni tuj londonskemu Forreign Officeu. To pa pomeni, da gre za začetek podobne akcije kakršno je pomenil londonski sporazum s posledicami 21 rimskih funkcionarjev. Gre torej za še en — to pot mnogo hujši in po svojih posledicah mnogo usodnejši — «fatto compiuto* — še eno izvršeno dejstvo, ki tako zelo smrdi po tistih izvršenih dejstvih iz Hitlerjevih časov, izvršenih dejstev, ki so bila povod zadnjega svetovnega klanja; Zato tudi to pot ni težko uganiti, kam takšna politika izvršenih dejstev lahko dovede.
Bolj kot logično je torej, da ne samo Tržačani, temveč vsa miroljubna ljudstva v Evropi m na rvetu na politiko izvršenih dejstev ne morejo pristati. Zato Tržačani, tržaško delovno ljudstvo a v prvi vrsti in še prav posebej Slovenci, podobne poskuse ponavljanja — celo v kratkem razdobju enega leta! — odločno odklanjajo in na taka izvršena dejstva ne bodo nikdar pristali, še manj pa jih Priznali! In ker so interesi tržaškega prebivalstva tako naravno istovetni z interesi vsega človeštva, ki hoče ohraniti mir, še bolj pa z interesi jugoslovanskih narodov, smo Prepričani, da takšnih izvršenih dejstev Jugoslavija prav tako ne more in ne bo nikdar priznala.
Truman za večjo pomoč tujini v prihodnjem proračunskem ietu
Proračun, ki ga je predložil Troman, določa 28 milijard in 680 milijonov izdatkov - V/ svoji poslanici .se Iruman zavzema razen za vojaško tndi za nadaljnjo gospodarsko pomoč Evropi
WASHINGTON, 9. — Predsednik Truman je predložil danes kongresu naČTt proračuna za poslovno dobo od 1. julija 1953 do 30 junija 1954. Proračun, čigar celotni znesek je manjši od prejšnjega določa 78 milijard in 600 milijonov dolarjev izdatkov, ki so kriti za 72 milijard in 900 milijonov z novimi krediti, ostalo pa z ostanki iz prejšnje poslovne dobe. Dohodki se računajo na 68 milijard in 700 milijonov dolarjev. Predvideni primanjkljaj znaša torej 9 milijard in 900 milijonov dolarjev.
V poslanici, ki spremlja načrt proračuna, poudarja Truman da njegov naslednik general Eisenhower «nima nobene odgovornosti za te zneske in bo lahko predlagal spre-membe*. Znano pa je, da je Eisenhowerjev predstavnik v proračunskem uradu skrbno sledil pripravljanju sedanjega proračuna.
-^redsed"‘k poudarja, da bo 73.o vseh predlaganih izdatkov
določenih tako imenovanim programom za varnost. Ti programi vsebujejo sledeče postavice; vojska, mornarica letalstvo, pomoč tujini, atomska energija, proizvodnja za o-brambo. gospodarska stabilizacija, pasivna obramba in trgovinska mornarica Predvideni izdatki za te programe znašajo 57 milijard in 300 milijo-nov dolarjev, od katerih 46 milijard in 300 milijonov dolarjev za oborožene sile in 8 milijard za pomoč tujini, v teh zneskih pa so všteti 'ostanki iz prejšnjih poslovnih dob in zaradi tega znašajo v nasprotju s predvidevanimi izdatki nova nakazila za vojaške potrebe 41 milijard in 500 milijonov dolarjev, nakazila za pomoč tujini pa 7 milijard in 800 milijonov dolarjev. Izdatki za atomsko energijo so predvideni na 2 milijardi in 700 milijonov dolarjev. Glede vojaških izdatkov se opaža, da je za graditev letal določenih 8 milijard in 700 milijonov dolarjev.
Analiza novega vojaškega ororačuna. ki določa dve mi-ljardi izdatkov več kakor lansko leto, kaže da bodo ZDA osredotočile svoje napore zla-na letalstvo in na nuklearno orožje, čeprav so določena tudi vazna nakazila za druge oborožene sile
Vojska, letalstvo in mornarica bodo imeli skupno 3 milijone in 500 tisoč mož pod orožjem namesto dosedanjih 3 milijonov in 600 tisoč 58% izdatkov za opremo se nanaša na letalstvo. 34% pa na topništvo, municijo in druge izdatke kopne vojske in približno 8% za pomorske gradnje Truman je poudaril važnost programa in naporov za zgraditev atomske podmornice in atomskega letala. Dejal je, da bodo zahtevani krediti omogočili povečanje rezerv atomskega orožja in razvoj ter preizkušanje boljših vrst orožja. Dalje priporoča tudi večja nakazila za razvoj atomskih motorjev za mornarico. Izdatki za atomsko energijo bodo v letu 1954 znašali 700 milijonov več kakor v prejšnji poslovni dobi
Truman zatrjuje tudi, da ZDA ne morejo imeti manj kakor 143 letalskih skupin in 24 kopnih divizij, zato da se zagotovi varnost pred napadom.
Dalje pripominja, da bodo
zaradi prejšnjih nakazil dosegli dejanski vojaški izdatki višek v prihodnji poslovni dobi, vendar pa predvideva možnost zmanjšanja teh izdatkov. Tedaj bodo znašali 35 ali 40 milijard letno. t. j. 6 do 10 milijard manj kakor sedaj.
Truman pripominja tudi da je treba zaradi vojne na Koreji skrbeti za rezerve muni-cije. in dodaja, da bi spomladi lahko bilo potrebno določiti nove kredite v ta namen, razen če ne bo postalo jasno, da se bo vojna lahko končala v teku leta.
V svojem proračunu zahteva Truman 7,8 milijard dolarjev za vojaško in gospodarsko pomoč tujini. Ce bosta novi predsednik in kongres odobrila te kredite, bodo ZDA v novi poslovni dobi izdale 1,1 milijarde več kakor v prejšnji poslovni dobi v ta namen.
Načrt proračuna ne nakazu-je porazdelitve pomoči med Evropo, Daljnim vzhodom, Srednjim vzhodom in Latinsko Ameriko. Tisti del predsednikove poslanice, ki je po-
svečen kreditom tujini, govori predvsem o Evropi in poudarja, da služijo ameriška nakazila off-shore evropski industriji povečanju vojaške proizvodne zmogljivosti v Evropi, in dodaja, da bo ta zmoglii. vost povečala možnost opore evropskih zaveznikov pri daljših vojaških operacijah v primeru napada. V poslovni dobi 1951-52 so znašala ta naročila 621 milijonov dolarjev. Računa se, da bo do konca sedanje poslovne dobe ta znesek podvojen, novi proračun pa do. loča ponovno zvišanje teh naročil. Dalje je Truman izjavil, da so se zaradi dogodkov na Koreji vojaški izdatki v Zahodni Evropi več kot podvoji, li in se še dalje večajo. Kljub temu ne morejo evropske države še same skrbeti za mo-dern0 or°žje, ki je potrebno za njihove oborožene sile. Truman sporoča tudi da bodo mnoge evropske države potre-bovale gospodarsko pomoč. Rri tem navaja Francijo in Veliko Britanijo. Dalje je Tru-
man poudaril, da bodo potrebovale tudi druge evropske države, ki jih pa ni omenil, gospodarsko pomoč.
Glede Srednjega vzhoda je izjavil, da ZDA prispeva za pomoč arabskim beguncem iz Palestine z vplačili organizmu v OZN, ki je bil v ta namen ustvarjen. Tehnična pomoč v okviru četrte točke pa se nudi večini držav Srednjega vzhoda, zato da okrepijo svoje gospodarstvo.
Glede Azije je Truman poudaril važnost vojaške pomoči v Indokini, dalje poudarja, da je treba nadaljevati vojaško pomoč Formozi in Filipinom, nato omenja še gospodarsko pomoč Indiji in drugim azijskim državam
Glede Latinske Amerike pa izjavlja Truman, da so ZDA prispevale s posojili Eksport. ne in importne banke k finan-siranju načrtov za gospodar, ski razvoj, in dodaja, da je ta del sveta «zanimivo področje za uporabo severnoameriških privatnih kapitalov*.
»Borba’o rimskih manevrih s Tržaškim ozemljem
Izjave Georgea Alleaa o sode ovanju med FLRJ in ZDA in o gospodarskem napredku o Jugoslaviji Jugoslovanska gospodarska delegacija v Turčiji • Mednarodni svet za ribištvo zaseda v Splitu
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 9. — Ameriški veleposlanik v Jugoslaviji George Allen, ki bo 12. ja. nuarja odpotoval v ZDA na običajno posvetovanje, je danes izjavil dopisniku Tanjuga, da so dobre možnosti za poglobitev sodelovanja med Jugoslavijo in Združenimi državami. Dejal je, da morajo temeljiti jugoslovansko-ameriški odnosi na vzajemnem spoštovanju suverenosti in na iskreni izmenjavi mnenj. George Al-Jen je dodal, da njegov obisk v ZDA nima političnega, temveč službeni značaj. Glede gospodarskega življenja v Jugoslaviji je Allen dejal, da je zelo zadovoljen, ker je v zadnjih treh letih lahko ugotovil stalen napredek. Dejal je, da je Jugoslavija napredovala na gospodarskem področju v zadnjih letih kljub elementarnim nesrečam. Glede dodatne pomoči v višini 20 milijonov dolarjev, ki so jo nedavno dode-
Pred začetkom novih pogajanj o evropski obrambni skupnosti J
Francoska vladna kriza je zakasnila obnovitev irancosko-nemških pogajanj o Posarju in pogajanj za revizijo francosko saarskih gospodarskih dogovorov
BONN, 9. — Glasnik zahod-nonemške vlade je izjavil, da je imel danes francoski visoki komisar Francois Poncet važen razgovor z Adenauerjem in da bo jutri odpotoval v Pariz, da poroča ministrskemu predsedniku Mayerju. Omenjeni glasnik je dejal samo, da se je govorilo o položaju, ki je nastal po sestavi nove francoske vlade in po imenovanju Bidaulta za zunanjega ministra namesto Schu-mana.
Dalje je izjavil, da je nemška vlada pripravljena pod
za
socialistične orgamzac je za Azijo
RANGUN, 9.	—	Načelniki
delegacij, ki sodelujejo na konferenci azijskih socialistič. nih strank, so imeli danes tajno sejo, na kateri so odobrili indijski predlog za ustanovitev ločene azijske socialistič. ne organizacija. Ta sklep bo morala sedaj odobriti konferenca na plenarni seji.
Azijska socialistična organizacija, ki jo predvideva indij, ski predlog, bi imela sledeče glavne naloge:	J.	spodbujati
sodelovanje med azijskimi socialističnimi strankami; 2. reševati skupna gospodarska vprašanja; 3. spodbujati socia. listično kulturo in odnose z o-stalimi socialističnimi strankami sveta; 4. določiti zvezo s socialistično internacionalo.
DE OASPEBMETI RAZGOVORI v grškem glavnem mestn
Predsednik italijanske vlade se je poldrugo uro razgovaijal s Popa gosom . Jutri je predviden ie krotek sestanek - Sprememba tona v ita. lijanskem tisku daje slutiti, da so rimski nameni naleteli na močne ovire
ATENE, 9. — po včerajšnjih in današnjih protokolarnih slovesnostih sta se De Gasperi in Papagos popoldne prvič sestala na razgovor. Sestanek je trajal poldrugo uro. Jutri predpoldne se bodo nadaljevali razgovori med funkcionarji obeh zunanjih ministrstev, popoldne pa bo spet kratek sestanek med De Gasperijem in Papagosom. S tem se bodo atenski razgovori tudi zaključili. V nedeljo bo De Gasperi odpotoval na Peloponez, kjer si bo ogledal razvaline Miken, v ponedeljek ob 9. uri pa se bo odpeljal iz Grčije.
Razgovoru med De Gasperijem in Papagosom so prisostvovali z grške strani zunanji minister Stefanopulos, grški veleposlanik v Rimu Argiropu-los, ravnatelj zunanjega ministrstva Triantafilakos in drugi, z italijanske strani pa veleposlanik v Atenah Alessan-drini in razni predstavniki palače Chigi.
Uradnih obvestil o vsebini razgovorov ni, dobro obveščeni krogi pa vedo povedati, da je De Gasperi načel vprašanje obrambnega položaja na Balkanu in v Sredozemlju in pa vprašanje sodelovanja z Jugo-
slavijo. Baje je Grčija ponudila svoje posredovanje med Jugoslavijo in Italijo, toda samo pod pogojem, da tudi Jugoslavija pristane na to posre-vamje. Sicer pa so grški predstavniki zatrdili, da želi Grčija ostati nevtralna v vprašanjih, ki se tičejo italijansko - jugoslovanskih odnosov, predvsem pa v tržaškem vprašanju.
Iz pisanja današnjega italijanskega tiska je mogoče presoditi, da so De Gasperijevi nameni naleteli na precejšnje težave. Podobno kot v času pariške atlantske konference, med katero je rimski izsiljevalski poskus doživel popoln neuspeh, je tudi zdaj opaziti, da italijanski tisk menjuje ton, da postaja mnogo bolj previden in skorajda pomirljiv.
Zanimivo je tudi mnenje, ki ga izraža londonski «Times», ki je v tesni zvezi s Foreign Of-ficeom. «Times» pravi najprej, da bosta De Gasperi in Papagos pregledala razna vprašanja, ki zanimajo obe državi, med drugim vojaška in politična vprašanja v zvezi z o-brambo vzhodnega Sredozemlja in italijansko - grške gospodarske odnose, potem pa nadalju-
je: «Britanski opazovalci soglašajo, da je sicer potrebno, da je Italija obveščena o načrtih za obrambno sodelovanje na Balkanu, da pa njeno sodelovanje pri razgovorih ni nepogrešljivo*. Dopisnik «Daily Telegrapha* pa izraža upanje, da «Italija ne bo poskušala prepričati Grčije, naj z Jugoslavijo ne sodeluje na vojaškem področju*.
določenimi pogoji sprejeti «Mayerj.ev načrt* za spopolni-tev m tolmačenje pogodbe o evropski obrambni skupnosti. Vendar pa bi morali ohraniti načela, ki so podlaga bonn-skih dogovorov in pariške pogodbe. Pogajanja bi se lahko začela brez težkoč, tudi tozadevno pobud( mora dati Francija, kakor mora aati pobudo tudi za obnovitev pogajanj o Posarju Izrazil je tudi mnenje, da bi se pogajanja o Posarju lahko že začela, če ne bi bilo prišlo do francoske krize. Zdi se tudi, da bo razvoj političnega položaja v Franciji zakasnil tudi pogajanja, ki jih je imela Francija začeti s saarsko vlado za revizijo gospodarskih dogovorov.
Na nekatera vprašanja je glasnik izjavil, da bi bonnska vlada verjetno stavila svoja priporočila, če bi se skupno z drugimi člani obrambne skupnosti udeležila pogajanj za spopolnitev ali tolmačenje pariške pogodbe.
V francoskih socialističnih krogih se izjavlja, da se bodo 13. januarja začeli razgovori med francoskimi in nemškimi delegati o Posarju, Ti razgovo. ri se bodo začeli na podlagi priporočila predsedstva socialistične internacionale. Ko bo. do zbrali potrebne informacije, bodo o tem razpravljali v socialistični skupini evropskega sveta.
V zvezi z izjavami namestnika vrhovnega poveljnika NATO maršala Montgomeryja, da bi morala biti Velika Britanija udeležena v evropski o. brambni skupnosti, je britansko zunanje ministrstvo danes sporočilo, da Montgomery ne predstavlja britanske vlade in da je povedal samo svoje o-sebno mnenje.
Predstavnik zunanjega ministra je dodal, da je po mnenju britanske vlade najboljša mogoča rešitev vprašanja nem. škega prispevka v zahodni o-brambi ustanovitev obrambne skupnosti, ki jo pripravljajo med Francijo, Zahodno Nemčijo, državami Beneluksa in Italije
Zahodnonemški komisar za varnost Theodor Blanjj je vče. raj izjavil, da je 40.000 častni, kov bivše nemške vojske za. prosilo za sprejem v nemški kontingent bodoče evropske vojske. Dodal je, da bodo za-
čeli strogo izbiro, ko bo treba izbrati približno 22.000 častnikov
Churchill na Jamajki
WASHINGTON, 9. - Churchill je danes z letalom odpotoval iz Washingtona in je nocoj prispel na Jamajko.
Kakor javljajo, je ameriški kongres hladno sprejel Churchillov obisk v ZDA. Kongres je poslal štiri svoje predstavnike k Eisenhowerju z zahtevo, naj ne prevzame nobene obveznosti v zvezi s Korejo.
Churchillovi želji za izmenjavo informacij o atomski energiji med ZDA in Veliko Britanijo pa se je uprl novi predsednik parlamentarne komisije za atomsko energijo. Prav tako nasprotuje večina republikancev znižanju ameriških carinskih tarif, ki jih želi Churchill. Ta je mislil pripraviti novo vrsto angleškoameri-ških razgovorov za prihodnjo pomlad, toda v obveščenih krogih dvomijo, da je njegov obisk ustvaril ugodna tla za ta pogajanja, ker hoče novi kongres predvsem najti rešitev korejskega vprašanja.
Gasperijev obisk v Atenah: maršal Papagos Gasperi pregledujeta častno četo.
Eisenlmrjevi razgovori
z glavnimi sodelavci
NEW YORK, 9. _ Eisenho-wer se je danes razgovarjal s svojimi svetovalci, s katerimi je proučil številna notranja in zunanja vprašanja da pripravi prva dva govora, ki ju bo imel v kongresu.
Predsednik političnega odbora senator Knowland je danes sporočil, da se bodo senator Taft in druga dva vidna republikanska senatorja sestali v ponedeljek z Eisen-hovverjem. Predsednik zunanjepolitičnega odbora v senatu Wiley je nocoj potrdil, da je Eisenhower določil generala Bedella Smitha za državnega podtajnika.
Izjavil je tudi, da bo njegov odbor prihodnji teden razpravljal o potrditvi imenovanja Johna Fosterja Dullesa za novega zunanjega ministra in Harolda Stassena za novega ravnatelja Agencije za vzajemno varnost.
Bernara M. Baruch, ki je s svojim svetom stel ob strani ameriškim predsednikom* že od leta 1916 dalje, je izjavil, da bo tudi novi Eisenhowerje-vi vladi vedno na razpolago kot svetovalec. Dejal je: ((Svojih nasvetov nisem nikoli odklonil in nedvomno je, da jih tudi svojemu dobremu in staremu prijatelju ne bom odklonil*.
ljena dovoliti japonskim ladjam ribolov v ruskih teritorialnih vodah v bližini Kamčatke. Edini pogoj bi bil ta, da ne bi smeli ribiči stopiti na suho in popravljati svojih la. dij v sovjetskih vodah. Japonska vlada pa bi morala jamčiti, da posadke ribiških ladij ne bodo vohunile.
Glavna težava v tej zadevi je, da med Japonsko in Sovjet-, sko zvezo ni diplomatskih odnosov. Vendar pa pripisujejo v političnih in diplomatskih krogih veliko važnost sovjet, skemu vabilu, ki je prišlo istočasno s kitajsko ponudbo o repatriaciji 30.000 Japoncev, če pride na Kitajsko japonska delegacija na razgovor.
Bradley
o obrambnih vprašanjih
WASHlNGTON, 9. — Danes je general Omar Bradley, predsednik združenih glavnih stanov ameriških oboroženih sil, razpravljal pred odborom predstavniške zbornice za o-borožene sile o svetovnem vojaškem položaju in o obrambnih problemih.
Poslanec Dewey Short, vodja republikanske večine 'v odboru pa je izjavil, da je general Bradiey med drugim rekel tudi sledeče: «Eden od razlogov za zastoj v gradnji evropske obrambe je nevarno upanje, da se lahko zmaga v vojni z atomsko bombo samo*.
lili Jugoslaviji, je Allen dejal, da je ta pomoč namenjena ublažitvi posledic lanskoletne suše v državi in predvsem, da omogoči Jugoslaviji upreti se grožnjam kominformistične napadalnosti. Vendar je treba tudi reči — je poudaril Allen — da je ameriška pomoč hkrati humanitarnega značaja.
Predsednik prezidija zvezn^ ljudske skupščine dr. Ivan Ribar je sprejel danes dopoldne na poslovilnem obisku izrednega poslanika in opolnomoče-nega ministra Italije v Beogradu Enrica Martina. Sprejemu je prisostvoval tudi dr. Slaven Smodlaka. Prav tako je Martina sprejel tudi maršal Tito.
Danes sta se vrnila v Beograd Vladimir Dedijer in dr. Milan Bartoš, ki sta sodelovala v jugoslovanski delegaciji na šestem zasedanju glavne skupščine Združenih narodov. Na beograjski postaji so ju čakali zastopniki jugoslovanskega zunanjega ministrstva.
Belgijska vlada je dala svoj pristanek za novega izrednega in opolnomočenega ministra v Belgiji Marijana Barišiča, ki je bil doslej namestnik stalnega jugoslovanskega delegata v OZN. Dosedanji poslanik v Belgiji Latinovič bo prevzel novo služlbeno mesto v jugoslovanskem zunanjem ministrstvu.
Izredni in opolnomočeni jugoslovanski poslanik v Grčiji Radoš Jovanovič je danes izročil poverilnice grškemu kralju Pavlu.
Včerajšnji sprejem jugoslovanskih škofov pri maršalu Titu je naletel na zadovoljiv odmev pri katoliških duhovnikih. Dr. Ante Mrakovčič, kanonik škofije na Krku je izjavil ob tej priložnosti, da je prepričan, da bo skupna komisija predstavnikov cerkvenih
Vladimir Popovič
o sovjetskem pritisku
WASHINGTON, 9. — Jugoslovanski veleposlanik v Wa-shingtonu Vladimir Popovič je danes na tiskovni konferenci izjavil, da se sovjetski pritisk na Jugoslavijo v lanskem letu sicer ni povečal, da pa pome' ni stalno nevarnost. Dodal je, da je ob jugoslovanskih mejah razvrščenih deset sovjetskih in 61 satelitskih divizij.
Popovič je tudi omenil, da se med Jugoslavijo in ZDA vodijo pogajanja za določitev načrta ameriške vojaške pomoči. Dodal je, da ZDA tre nutno dobavljajo Jugoslaviji določene količine «klasične» oborožitve, kot so jo uporab Ijali v zadnji svetovni vojni, da bi pa Jugoslavija potrebo vala tudi primerno število reakcijskih lovcev. Jugoslovan ska vlada pa je že kupila licence za izdelavo reakcijskih letal angleškega tipa
DANES ZBORUJ EJ0 AVTONOMISTI PSI
Tiskovna konferenca o politiki in namenih prohkom nformishčmh socialistov - Karabinjerji stražijo te dni italijanski parlament
SZ in Kitajska
ponujata poluradne stike z japonsko
HONGKONG, 9. — Pekinški radio je danes predlagal izmenjavo « opazovalnih misij » med Kitajsko in Japonsko ter je pripomnil, da bi japonska misija naletela na ugoden sprejem kitajske misije, ki bi imela poluraden značaj.
Japonska tiskovna agencija pa javlja, da je bivši svetovalec sovjetske misije na Japon-skem Runov,_ ki je še vedno v Tokiu, sporočil japonskim bro. dolastnikom in ribičem, da bi bila sovjetska vlada priprav-
(Od našega dopisnika)
RIM, 9. — Medtem, ko se v parlamentu nadaljuje bitka za volilni zakon (danes so poslopje poslanske zbornice obkolili karabinjerji, da bi preprečili dostop raznim delegacijam, ki so prinašale proteste proti volilnemu zakonu), se je v Milanu nadaljeval kongres PSI. Kongres, ki mu je že bil vnaprej postavljen okvir in tir, po katerem naj se razvija, ni kdovekaj zanimiv in ni prinesel nič posebno novega. V glavnem služi kot vzporedna akcija borbi opozicije v parlamentu proti volilnemu zakonu in se ne spušča daleč čez meje dnevnih političnih potreb.
Edina zanimivost kongresa je pravzaprav pogosto poseganje diskutantov na kulturna področja in ugotavljanje, da je ((napredna kultura* v Italiji malo več kot zanič, da je pravzaprav sploh ni in da jo je treba šele ustvariti.
Jutri se bo začelo, tudi v Milanu, zborovanje avtonomistov PSI, bodisi takih, ki so bili zaradi tega svojega stališča že izključeni iz stranke, bodisi takih, ki so še- v stranki in so bili celo izvoljeni za delegate pa so jim v zadnjem trenutku odvzeli pooblastila, ko je vodstvo stranke zvedelo za njihovo stališče proti podrejanju KPI in kominformizmu.
V hotelu »Atlantico* je imel
danes predsednik pripravljalnega odbora tega zasedanja, ing. Garretto, bivši pokrajinski sekretar federacije v Ca-taniji, tiskovno konferenco, ki sta ji prisostvovala še dva druga člana pripravljalnega odbora — dr. Pera, bivši podsekretar federacije Lucca in Rug-geri iz Milana.
Ing. Garretto je izjavil, da predstavljajo člani PSI, ki so bili zadnje čase izključeni, ce le sekcije, ki štejejo tudi po tisoč in več članov Jutrišnjega zasedanja pa se bodo udeležili tudi socialisti, ki so še člani PSI, ker jih doslej še niso izključili. Nato je ing. Garretto izjavil, da bo avtonomistično zborovanje pozvalo kongres PSI, naj prekliče zadnje množične izključitve in naj spremeni dosedanjo politiko akcijskega pakta s KPI. tako da italijanska socialistična stranka ne bi bila več privesek KPI. Avtonomisti nameravajo opozoriti kongres na naloge, ki jih mora stranka izvršiti v socialistični funkciji, njihov odpor ne velja toliko politiki PSI kot metodi, da PSI enostavno prevzema politično linijo KPI,
Na posebno vprašanje je ing. Garretto odgovoril, da so avtonomisti v zunanji politiki proti atlantskemu paktu, da pa ne nasprotujejo ((obrambnemu naporu proti napadu, pa naj pride ta od koderkoli*
A. P.
oblasti jugoslovanske vlade pokazala obojestransko dobro voljo za končno rešitev odnosov med cerkvijo in državo. Dr. Mrakovčič je poudaril, da si iskreno želi, da bi prišlo do ureditve teh odnosov, in je izrazil mnenje, da se bo s tem strinjala večina rimskokatoliških duhovnikov v Jugoslaviji. Profesor zagrebške teološke fakultete dr. Janko Obreški je izjavil dopisniku Tanjuga, da je vest o sprejemu rimskokatoliških škofov pri maršalu Titu z zadovoljstvom sprejeta v cerkvenih krogih in med verniki. Dr. Obreški je izrazil mnenje, da je vsa stvar na dobri poti in da bo delo skupne komisije omogočilo rešitev odnosov med državo in cerkvijo. V izjavah, ki so jih dali ob tej priložnosti tudi drugi predstavniki cerkvenih krogov v Hr-vatski, se poudarja, da je sestanek v Beogradu postavil solidno bazo za normalizacijo odnosov med državo in cerkvijo.
Nocojšnja «Borba» piše o vesteh, ki se širijo v Italiji, češ da je vprašanje STO že rešeno s sprejetjem obstoječe razdelitve, in poudarja, da predstavlja te vesti, ki so jih demantirali ne samo v Beogradu, temveč tudi v Washingtonu in Londonu, nov italijanski poskus v smeri absorbiranja angloameriške cone. Po mišljenju Italije so prišle stvari že tako daleč, da na oni strani Jadrana predvidevajo celo po-javo italijanskih čet v Trstu in podobno Ko analizira ozadje teh novih italijanskih manevrov, poudarja «Borba», da je Italija neposredno pred volitvami in da so v tej državi že utrjene navade, da poskušajo v predvolilnem ozračju mešetariti zlasti na račun STO. Vse kaže, nadaljuje «Borba», da si je Rim od te «poteze z bumerangom* mnogo obetal. Ves hrup pa, ki ga je te dni dvignil italijanski tisk, seveda jasno govori o tem, da je bo-merang zgrešil cilj in krepko vrnil udarec. V zvezi z italijanskim poskusom glede iz-krivljenja dejstva o razdelitvi STO pripominja «Borba», da je Jugoslavija prav te dni odločno protestirala v Washing-tonu in Londonu glede ravnanja s Slovenci v coni A. ((Borba* zaključuje naj tisti, ki se igrajo z bomerangom, da bi dosegli cenene in kratkotrajne efekte v predvolilni kampanji, dobro pomislijo, da tako igranje samo škoduje ozračju, v katerem bi bilo treba tako nujno najti pameten sporazum, ki je za obe državi življenjskega pomena.
Vodja jugoslovanske trgovinske delegacije, ki je danes prispela v Carigrad, dr. Stane Pavlič je v svoji izjavi dopisnikom carigrajskih listov med drugim dejal: ((Jugoslovanska delegacija prihaja v Turčijo z nalogo, da nadaljuje pogajanja, ki jih je v Beogradu začel jugoslovanski minister Mi-jalko Todorovič s turškim ministrom Girellijem. Jugoslovanska delegacija je prepričana, da bo mogoče v relativno kratkem času skleniti trgovinske sporazume, ki bodo omogočili širšo trgovinsko in tehnično izmenjavo med obema državama za daljšo dobo. S sklenitvijo gospodarskega sporazuma bo postala Turčja eden najvažnejših gospodarskih faktorjev Jugoslavije, kar bo hkrati predstavljalo najtrdnejšo osnovo za okrepitev političnih in drugih odnosov med obema državama. To tudi odgovarja politiki zbliževanja, ki jo izvajata obe vladi, kar je bilo tudi poudarjeno že v zaključnem poročilu po razgovorih v Beogradu.
V Splitu se je danes začelo tretje zasedanje izvršilnega odbora mednarodnega sveta za ribarstvo, ki dela v okviru organizacije FAO. Razen poročila o delu izvršilnega odbora od zadnjega zasedanja so danes razpravljali tudi o organizaciji centra za izpopolnjevanje ribiških strokovnjakov in o organizaciji enotne ribiške statistike. Prav tako so proučevali vprašanje dejavnosti strokovnega odbora te mednarodne organizacije in vprašanje formiranja nacionalnih raziskovalnih enot držav članic.
B. B.
KAIRO, 9. — Indijski poslanik v Kairu Panikkar je zani. kal vesti egiptovskega tiska, češ da je sestra indijskega ministrskega predsednika Nehru-ja gospa Pandit priporočala e. giptovski vladi uradno priznanje pekinške vlade.
Indijsko poslaništvo v Kairu bo objavilo poročilo, da objasni svoje stališče o tem vprašanju.
S
10, januarja 1953
Danes, sobota 1(. januar}*
Vilko. Dobroslav Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.41. Dolžina dneva 8.56. Luna vzide ob 2.28 in zatone ob 11.51. Jutri, nedelja 11. januarja Higis, Božidar
Oči imajo
a ne vidijo
GORICA, 9. — Slovensko ljudstvo predobro pozna vatikansko politiko in ne bo nikoli pozabilo velike škode, ki mu jo je prizade,ala v njegovi preteklosti. Bilo je lahek plen najtemnejših vatikan-tkiii načrtov, ki so jih uresničevali vzporedno z ostalimi protiljudskimi naklepi reakcionarnih oblasti.
Zato ]e bolj kot naravno, da je jugoslovansko ljudstvo po svoji vladi odreklo gostoljubnost vatikanskemu predstavniku Oddiju, ki je po vsem slabem, kar so njegovi predniki in sedanji predstavniki že storili v škodo dobrega dela jugoslovanskega ljudstva, še rovaril proti ljudski oblasti in skušal podrejati Jugoslavijo interesom Vatikana in s tem Italije.
Ta politično nujen ukrep je mednarodno reakcionarno časopisje izkoristilo kot «do'<az» za preganjanje vere in cerkve v Jugoslaviji. Šibkost teh «do-kazovs'pa je bila očitna že od samega začetka razpleta novih jugoslovansko vatikan-
ilhi f p in
ifhimoMlu dnemikl
skih odnosov, kakor tudi prej, in je prav te dni doživela ponoven demanti ob dejstvu, da je maršal Tito sprejel katoliške škofe in se z njimi pogovoril o vzpostavitvi odnosov med državo in cerkvijo na podlagi medsebojnega razumevanja tn želja.
Prav nič nas ne preseneča, da so v italijanskem šovinističnem taboru ljudje in časopisi, ki trobijo v italijanski šovinistični uradni rog in obenem podpirajo politiko Vatikana do Jugoslavije. Preseneča pa nas, da dobimo take ljudi med slovenskimi katoličani m celo med določenim slovenskim klerikalnim tiskom. ki objavlja na vidnem mestu dolge ilustrirane članke o novopečenem kardinalu Stepincu in o njegovih «velikih Zaslugah» za pridobitev kardinalskega klobuka.
Cas bi bil, da bi se ti slovenski Ijudje spametovali in spoznali nakane Vatikana v škodo slovenskih narodnih interesov.
0 strokovni šoli in pouku na nje)
Pomanjkanje potrebni)! učil - Odgovornost učiteljev in profesorjev - Slabe posledice
Naj so starši katerega koli poklica ali naziranja, vsem je otrokova blaginja in sreča najbolj pri srcu. Niso redki primeri, ko starši, ki žive v slabin ekonomskih razmerah, pritrgujejo od skromnega zaslužka samim sebi, da bi oskrbeli otroKom lepšo bodočnost. Danes, v dobi tehnike in napredka, odloča le znanje in sposobnost, zato starši, ki količkaj zmorejo, oskrbe svojim otrokom po dovršeni osnovni šoli še izobrazbo v srednji šoli ali v obrti, četudi terja le-ta od njih mnogo žrtev in denarja.
Prav gotovo je hvalevredno to prizadevanje naših staršev, učiteljam in vzgojiteljem pa bi moralo biti spodbuda za vestno, kritično in odgovorno delo. Vzgojiteljem, ki so prežeti z ljubeznijo do mladine in svojega poklica, ni težko najti pota do mladih src in tudi ne primerne didaktične oblike za zanimivo in živo podajanje snovi, kajti čim bolj je ta podana strokovno, nazorno in živo, tem več koristi prinaša učencem, tembolj izobražuje in vzgaja mladega človeka. Iz lastnih izkušenj pa tudi vsakdo ve, kako zaživi mrtva snov iz knjige v ustih spretnega in sposobnega učitelja - vzgojitelja in umetnika.
Da je zgodovina učiteljica, so uvideli že zelo zgodaj in zato so uvajali ta pouk v šole žu od vsega početka. Razčlenjevanje pogojev, vzrokov in posledic je zanimivo, odkriva nam preteklost narodov, hkrati pa privede učence do zaključka, da so poznejši in tudi sedanji dogoditi le posledice določenih Vzrokov, da so vsi politični, gospodarski in socialni preobrati utemeljeni že davno prej, so le višek dolgotrajnega razvoja. Ta neprekinjena tesna zveza med vzroki in posledicami, ki se v zgodovini vedno in vedno ponavlja, vpliva neposredno na vsake#-gar, ga sili h kritičnejšemu delu in ravnanju, širi mu obzorje in kreše značaj. Narodna zgodovina sega še globlje, ker vpliva čustveno dosti intenzivneje kot splošna. Poleg snovi same pa izstopa kakor pr’ ostalih predmetih -tudi vzgojteljeva osebnost in sposobnost, ki 'spravlja in uraV»r nava že mrtvo snov v žiVe toke, ki so porajali drug drugega in splahneli, čim so nastali pogoji za novega močnejšega.
Naši dijaki imajo, žal za zgodovinski pouk skripta. Ze oblika sama, tisk in razpore-
ditev ne učinkujejo prijetno in pregledno, tisk v knjig je namreč dosti razločnejši, snov preglednejša in bolj čitljiva. Vsebinsko so skripta neprimerna za nižje razrede, kajti kdor pozna duševno obzorje osnovnošolskega otroka, ve, kako skromna je njegova jezikovna izobrazba in kako težko njegovo izražanje. Skripta so pisana zgoščeno, veliko povedo le tistemu, ki že precej obvlada jezik in mu niso nevsakdanji izrazi, ki jih otroci navadno ne rabijo. Gotovo, da tudi slike v knjigi ali na zidu dopolnjujejo zgodovinski pouk, česar pa našim dijakom manjka.
Ce pa so že te zunanje okoliščine negativne, bi moralo biti podajanje bolj nazorno in kvalitetno, da bi nadomestilo, česar razmere ne dovoljujejo. Toda zdaj pridemo do čudnih
predstave utrjujejo pojme in slike, ki postanejo nato dijakom trajna last. Kolikor mi je znano, ima slovenska strokovna šola stenske zemljevide za geografski pouk, a kljub temu se ta vrši povečini abstraktno brez zemljevida, poživljen le z epizodami iz j osebnega življenja, ki niso ne v skladu in ne v zvezi z zemljepisom.
Po tako površnem podajanju učne snovi ne more biti uspehov m zato ni čudno, da manjka dijakom na tej stopnji vsaka orientacija o zgodovinski stvarnosti in nujnosti dogodkov kakor tudi o sploš-ni geografski problematiki in krajepisni razgledanosti
Po vseh teh žalostnih dejstvih pridemo do zaključka, da bodo naše šole bolje uspevale in dijaki v njih bolje na-
, ,	-	,	■	|	predovali,	kadar	bodo nouče-
problemov, kako more nastav- vali na njih pravi pedagogi -n
taki, ki čutijo ljubezen do
ŠPORTNE VESTI
Juventina-San Gottardo jutri v Sovodnjah
Po trinajstih tekmah prvenstva to je pred dvemi tekmami pred koncem zimske polovice prvenstva, je Juventina še vedno na zadnjem mestu v lestvici. V začetku prvenstva, ko je bil zamenjan trener Kovačič s Peternelom, smo mislili da bo znal izkristalizirati jz’ mladih in že iskušenih igralcev v še boljšo in tehnično bolj dovršeno ekipo, kot je lanska Juventina. Res je, da so morali nekateri bivši igralci Juventine nd odslužitev vojaškega roka, da je društvo prodalo dva mlada obetajoča i-gralca, ampak smo vendar mislili, da se bodo znali stari in novi igralci, ki so ostali v društvu, uveljaviti na nogometnih tekmah. A o vsem tem ni bilo ne duha ne sluha. Juventina je že v prvi tekmi beležila poraz, nato si je nekoliko opomogla, a kmalu je zavzela zadnje mesto v lestvici in ostala kot stalen gost na tem mestu Od trinajstih tekem, ki jih je Juventina do sedaj igrala, je zmagala samo eno, izenačila tri, ostalih devet pa gladko izgubila. Ze prav, da so bili v nekaterih tekmah nekateri igralci poškodovani, da je v nekaterih tekmah sodnik krivično sodil, a to se ni zgodilo vedno. Tudi sami Juven-tinci so krivi za poraze. Sedaj smo na polovici prvenstva. Se je čas, da si Juventinci opomorejo, vendar pa z dosedanjimi izkušnjami ne moremo verjeti v čudeže. Ce bo Mo tako naprej — upajmo da ne — ima Juventina zagotovljeno mesto v prvenstvu nižje stopnje, v prvenstvu ptve divizije.
Ta teden so Juventinci od'
mans, Krmin Casarsa, Moša -Zagraj, Itala - Sanvitese, Sa-cilese - Cordenons,
Sacilese	12	8	3	1	30	13	19
Itala	13	7	4	2	19	12	18
Zagraj	12	6	5	1	19	7	17
Čedad	12	6	3	3	27	20	15
Spilimbergo	12	7	1	4	24	19	15
San Gottardo	12	5	4	3	21	25	14
Slovrenc	12	5	2	5	14	11	12
Krmin	12	4	4	4	15	15	12
Latisana	12	6	0	6	20	25	12
Tolmezzo	12	3	5	4	13	18	11
Romans	12	4	2	6	32	26	10
Cordenons	12	3	3	6	19	18	9
Casarsa	12	4	1	7	22	26	9
Moša	12	2	4	6	19	26	8
Sanvitese	12	3	1	8	15	24	7
Juventina	13	1	3	9	11	29	5
nik na slovenski strokovni šoli, ki naj bi posredovala mladini nekaj splošne izobrazbe, podajati zgodovino tako, da jo dijaki pri šolski uri drug za drugim čitajo iz skript brez razlage ali le tu pa tam s kako pripombo. Ne razumem, ali gre tu za problem čitanja iz knjige, kar je zadeva drugega in tretjega razreda ošnovne šole, ali gre za zgodovinsko snov, ki naj dijakom širi obzorje, jih navaja h kritičnemu sklepanju o vzrokih in posledicah ter jih vzgaja. Ker zgodovinska snov ni podana z živo besedo, je tudi dijaki ne znajo pripovedovati v vezanih dogodkih ne razločujejo namreč glavnega, bistvenega dejanja od postranskega Z golim čitanjem si dijaki pač sami razlagajo zgodovinska dejstva in to na mnogotere načine, prave slike pa si na tej stopnji ne morejo ustvariti, to lahko trdim. Kje je vzrok? Ce je lagodnost učne osebe, je vredna stroge kriti ke. Da je to metoda, jo moram šibati, kajti sadovi so skrajno nezadovoljivi. Zgodovinsko -znanje dijakov slovenske strokovne šole je boriio, skoraj pojma nimajo o važnih zgodovinskih dejstvih in preobratih.
Nič manj zgrešena ni metoda. zgodovinskega pouka na isti šoli v razredu, kjer so že predelali več kot pol skript, 'a ‘bil vzete -jmav-i so-ši prisvojili le bore, bore malo. Dasi sami dijaki obtožujejo to veliko površnost profesorjev, so nazadnje le veseli, da se predmetni učitelji zado(volje potem s skromnimi odgovori; samo da veš ime osebe in še kraj dogodka, pa je dovolj. Tak zgodovinski pouk prav gotovo ne odgovarja potrebam in zahtevam slovenske strokovne šole in ga moramo obsojati.
Nič bolje ni s poukom zemljepisa. Ce že zgodovinske snovi ne poučujemo z zemljevidom, kar je brez dvoma pomanjkljivo, je abstrakten zemljepisni pouk brez stenskega ali vsaj ročnega zemljevida nekaj nemogočega zlasti j za dijake na tej stopnji, ko si j šele zbirajo in tvorijo pred- j stave o geografski problema- I tiki. Ze osnovnošolskega otroka višjih razredov, kjer je j osnovna šola pač prava in v redu. navajajo k umevanju in
mladine in odgovornost za svoje delo, katerim ni šola le slučajno zatočišče in lagoden vir dohodkov.
(Iz «Soče»)
DOBERDOBSKO JEZERO
Neutemeljeno zvišanje cen' Danes prodaja tkanin UNRRA na avtobusih podjetja . Ribi
GORICA, 9, — Avtoprevoz- t nosti, da bi si kupil lastno pre-niško podjetje «Ribi» je te dni vozno sredstvo Zato naj pod-
ponovno zvi.alo cene za prevoz z avtobusi, kar je zelo razburilo vse, ki se vozijo iz raznih vasi v mesto. Prizadeti so delavci, gospodinje, dijaki in vsi tisti, ki morajo večkrat po opravkih v mesto.
Ljudje sp razburjeni in se veikrat prepirajo s sprevodniki, ki pa se opravičujejo, češ da ni to njihova krivda in da je podjetje zvišalo cene zaradi podražitve bencina Prav gotovo, -da niso uslužbenci in sprevodniki odgovorni za povišanje cen, toda vsako opravičilo glede stroškov z bencinom je jalovo, ker podražitev bencina ni nikakor v sorazmerju s povišanjem cen na avtobusih.
Razmere v današnjih dneh niso rožnate, posebne zatMste, ki si morajo ITsvTijl^n (fenom vsak 3an služiti kruh in so v stalni nevarnosti, da zgubijo zaposlitev. Zelo so prizadeti tudi dijaki, oziroma njihovi starši, ki imajo že dovolj stroškov za šolanje. Navijanje cen pa občuti vsak, ki nima mož-
jetje «Ribi» opusti svoj sklep in naj upošteva upravičene pritožbe in potrebe prizadetih.
Seja
pokrajinskega odbora
ijrOiUcA, a. — i-reit dnevi se je sestal pokrajinski odbor v dvorani Pokrajine pod pred sedstvom dr. Culota. Na seji so razpravljali predvsem o vprašanjih navadnega upravnega značaja. Med drugim sc obnovili več najemniških pogodb in odobrili predlog za nakut) platna za pokrajinsko umobolnico. Razpravljali so tudi o vprašanju uslužbencev uprave.
iroSi-djinskv upravi1'so' odobrili - - da predloži prošnjo • za napeljavo vode ii Vipave za namakanje 57 tisoč metrov zemljišča pri Peči, ki je last kmečkega podjetja pokrajinske umobolnice. Končno so od. borniki določili izplačilo 775
GORICA, 9. — Uprava za mednarodno pomoč je dala na razpolago na svojem sedežu določeno količino tkanin UNRRA. Nakazila za tkanine bodo interesenti lahko prejeli na pokrajinskem uradu za mednarodno pomoč. (Prefektura. II. nadstropje, ob delavnikih od 10 do 12.) S seboj naj prinesejo osebno izkaznico.
Vsako nakazilo velja za 3 metre tkanine , (volneno blago za ženske in moške) ali pa volneno odejo za eno posteljo ali 500 g volnene tkanine (za odeje za dve postelji je treba priložiti dve nakazili).
S prodalo bodo cričeli danes v naslednjih trgovinah' Ulrico-Pascoli iz Gorice Ul. Crispi 9: plahte za eno poste-ljo vrste 24RO bis po 2500 lir: nlahte za dve postelji vrste 'Xdria',lpor 10 990 lir. G-orjuo-KustrTn, Gorita’ Ul. RašteT 5. .plahte nza eno posteljo po 2500 lir. za dve postelji 10.990, plaid vrste 3000 po 4500 Ur, česana volna za moške plašče 140-150 cm visoko po 3000 lir mete’-, po 2700 lir meter in 2500 lir za meter, moški plašči po 2200 lir meter, ženski plašči po
na za pletenje po 325 lir, štrena od 100 gramov,
KINO
VERDI. 17: «Crna peresa«, C. Pilotto.
VITTOR1A. 17: «Svet v mojem objemu«, G. Pečk in A. Blyth. CENTRALE. 17:	«Dvoboj	v
pragozdu«, R. Widmark. MODERNO. 17: «Sabii, tatinski princ«, V. de Sica in M. Mer-cader.
kratki; vesti
iz beneških vasi
Brdo
Na veliki šmaren lanskega leta sta se zaradi gradnje ne-ke stavbe sprla brata Julij in Jože Tommasino in nato še pretepla. Začel pa je 63-letni Julij. Jezen je vstopil onega dne v bratovo hišo in ga napadel. Zaradi poškodb je napadeni brat moral k zdravni. ku. ki mu je izdal tudi zdravniško spričevalo. Ko je njegov brat Julij to zvedel je šel tudi on k zdravniku po spričevalo, kakor da bi bil on žrtev na. pada. Sodišče ga je te dni spoznalo za krivega in ga obsodilo pogojno na štiri mesece za-pora, poleg tega pa bo moral plačati 20.000 lir za odškodnino bratu in 20.000 lir za sod-ne stroške.
Rezija
V začetku tedna je kar čez noč zapadlo 30 cm snega, ki je pokril vso našo dolino. V sredo zjutraj pa so s primernimi sredstvi očistili ceste za promet med vasmi naše doline.
obljubili, da bodo skrbno pazili in skrbeli za drevesca.
Tajpana
Za zastopnika naše občine pri okrožnem odboru Zveze obrtnikov je bil imenovan g. Silvio Michelizza. V teh krajih, žal, obrtništvo ni še dovolj razvito in prav zaradi tega bi morala omenjena zveza poskrbeti za dvig in razvoj obrtništva pri nas, kar bi bilo velikega gospodarskega pomena za te kraje.
Rok
izpite
v Padovi
Fojda
Tudi v Fojdi je Uprava mednarodne pomoči ob koncu božičnih praznikov povabila na kosilo in razdelila razna darila 40 otrokom iz osnovnih šol. Kosila so se udeležili za. stopnik Mednarodne pomoči rag, Pellegrini, župan dr. Pe-lizzo, župnik, občinski tajnik, šolski ravnatelj itd.
Po svoji stari navadi nekateri predstavniki oblasti radi prikazujejo to mednarodno pomoč za demokrščansko.
Caoebola
Pred dnevi so šolski otroci nasadili drevesne sadike, ki jih je preskrbela občinska u-prava, ob cesti med vasjo in cerkvico sv. Antona. Otroci so
Ženica v mlaki krvi
GORICA, 9.	—	V četrtek ti v stanovanje, je Susanije-
zjutraj je Emilija Susani od-| va našla odprta vrata, v ku-šla na običajen obisk, le svoji hinji na tleh pa v mlaki krvi stari znanki Romani Štrukelj’ ležečo njeno staro Znanko Ro-
y Drevored D Annunzio štev. fC^VeJHčrat je Susanijeva stopila do Štrukljeve, posebno
mano, ki je bila v nezavesti. Takoj so nesrečno ženo odpe-
i j ali v bolnico, vendar'do ve-
pa'ir9j3fdnjem	času,	ko	je; sta'-|■čera še ni prišla k sebi-.\ Dora	g;ospa	ostala	sama,	ker.	ji	i	tnnevajo, da so morda neznanci
’	hoteli vdreti v stanovanje in
se je ženska branila, vendar bo verjetnejše to, da je hotela odpreti omaro, katera se je
je umrl, edini bližnji sorodnik, ki je živel skupaj z njo. Prav zadnje čase se je zdravstveno stanje Štrukljeve zelo
tisoč lir za razne fakture u-službencev pokrajinske uprave. | 140 cm 1000 lir za meter, vol- 1
poslabšalo, toda na noben na-: po nesreči zvrnila na njo in čin ni hotela v bolnico.	|	povročila rano na desni roki
To jutro, ko je hotela stopi- i in omedlevico.
PO SPLOSNI STAVKI ,V TRŽAŠKEM PRISTANIŠČU
Pristaniški delavci zahtevajo suspendiranje ukaza ZV U št* 1
-f — n * «»*j w m ■ ***'	—.   -	  |	.	—
renskm raezmerVšuePdaana It' Kominformovski pristaniški voditelji varajo delavce, delodajalci pa jim nesramno groze in jih obtožujejo za vse zle posledice lastne gospodarske politike
Juventina B v Romansu
Rezervno moštvo Juventine igra v pokrajinskem prvenstvu druge divizije. Doslej so mladi Juventinci igrali štiri tekme, od katerih so tri izenačili eno pa izgubili. Kot vidimo, je njihovo stanje boljše kot stanje prvega moštva. V nedeljo bi bili morali igrati ( na igrišču v Sovodnjah prvenstveno tekmo proti Ederi iz Gorice, ampak to moštvo je v zadnjem hipu odpovedalo tekmo in obenem izstopilo iz prvenstva. Isto je napravila že pred več tedni ekipa Pro Go-rizia B. V torek pa so Juventinci gostovali v Gradiški, kjer so beležili izenačenje 1-1. Jutri bodo odšli v ROmans, kjer se bodo spoprijeli s starimi znanci iz lanskega leta Ostale jutrišnje tekme so naslednje. Juventus - Marianese, Krmin B - Fiamma Juventina B mora odigrati v prvi po-
-sklepa na gospodarstvo, zanimanje in življenje ljudstva, a vse globlje bi moralo biti to delo na nižji srednji šoli. Dijak mora dobiti jasen in točen pregled o pokrajinah, državah in celinah, kar pa je brez zemljevida nemogoče. In četudi obravnavamo pri zemljepisu več ali manj znan predel, je na tej stopnji kljub temu nujno potrebno uporabljati zemljevid, kajti večkratne zapovrstne
Tja z „Mosquitom"
nazaj pa z vozom
GORICA, 9. — Ob svoj «Mo-
squito» je babica goriške ob- .	______
čine 35-letna Giselda Rossini. I Yfaj_Y^fPlošnih obrisih, kakšna Bila je na obisku pri novoro-
Včeraj ob 8 zjutraj se je končala splošna stavka v pristanišču. Udeležili so se je vsi pristaniški delavci ter s tem Pokazali svojo strnjenost in odločnost. Sedaj pričakujejo, da jih bodo podprle tudi druge kategorije delavcev, zlasti kovinarji v tovarnah in ladje, delnicah.
Delavci pa so nezadovoljni s svojim sindikalnim vodstvom, ki jim ni niti točno po. vedalo, zaradi, katerih zahtev je proglasilo stavko. Tako je na skupščini, ki smo jo že včeraj omenili, sindikalni voditelj Muslin polemiziral s pisanjem časopisov in delavci so zaman pričakovali, da jim bo pojasnil
vsem očitno, kako velik korak I ukaza ZVU št. 1 zato, da lah- ci z vso upravičenostjo, zahte-
nazaj po‘meni zanje, Če delav-i ko prej prediskutirajo vse do-
jenčku v Nespoledu in se je nato ob povratku ustavila še v Gallerijanu zaradi obiska pri eni od njenih klientov. Zvečer se je hotela odpeljati domov, toda na začudenje, kateremu je sledil obup, je ugotovila. da na vrtu ni več njenega prevoznega sredstva. Tat je Sicer pustil na tleh nedotaknjeno njeno torbico, vendar jo je popihal z «Mosqui-tom«. Ker pa Rossinijeva drugače ne bi mogla v Gorico, so jo pripeljali z vozom.
__ ____ lovici prvenstva še tekmo z
igrali dve tekmi; v obeh so do- moštvi Podgora, Fiamma in živeli poraz. V nedeljo so igra- . Marianese.
li v Latisani, kjer so jih do- j	__________
mačim premagali z rezultatom
4-2 V torek pa so šli v Gra- j	je	V	JunOSlOVilO
disko kjer jih je sprejelo dru-	l	3	•
Stavka železničarjev
kjer jih .	.
štvo Itala. Tudi tu so pustili dve točki, ker so jim domačini zabi'i kar tri gole, doma
ča vrata pa so ostala nedotak-^ svoji krivdi^preko meje, ne da njena Jutri bodo igrali v Sovodnjah proti ekipi San Got-tarda, ki je precej npvarna.
Prognoza je za goste, lahko pa oi se zgodil čudež..
Ostale jutrišnje tekme so:
Spilimbergo Latisana, Tol-mezzo - Slovrenc, Čedad - Ro-
GORICA, 9. — Za 13. januar je bila predvidena stavka železničarjev po vsej Italiji. Včeraj pa so bili številni raz-GORICA 9. - Iz Mirnika !	med	raznim,	mjnistn
„a_m por°č^o, da je J2-.etn, predsednUom sveta m pred.
p stavnikom CISL. Tudi De Ga-
Umberto Giovitto zašel
b. se zavedel. Kakor poroča- sPeri 1i'P°sla' telegram SDU-jo se je mladenič	precej na-	FI 5 katerim	obvešča	njihove
pil Ko je stopil	iz	hiše je	predstavnike,	da bo	vpraša
ubral najbližjo'pot	in	šel na-	nja, ki zanimajo železničarje
ravnost po njej in	se	ie zna	in morebitne	koncesije	pretre-
se' v Jugoslaviji icar so mu sal svet ministrov na seji, ki dopovedali tudi	tamkajšnji. bo po njegovem povratku iz
obmejni stražniki.	iGrčtje.
je vsebina novega pravilnika o pristaniškem delu. Zato se rnnogi pristaniščniki sprašuje, jo, zakaj jih vodstvo sindikata in pristaniških družb ne sezna. ni z novim zakonom, ki je bil raztegnjen na naše ozemlje z uKazom ZVU, Delavci so tudi opazili, da se včerajšnja «Uni. ta» v svojem poročilu obira okoli stavke kakor mačka o-koli vrele kaše, da pa niti v mastnem naslovu niti v članku ne omeni novega pravilni-' ka, kakor da bi np imel nobe. nega pomena, čeprav je tako usoden za delavce.
Tudi posebna izdaja sindi. kalnega glasila «Unita Ope-raia» niti ne omenja, kakšen je pravzaprav novi zakon. V članku celo prikazuje, da bo novi pravilnik delavcem v korist, saj pravi dobesedno; «Nova u. reditev po drugi strani bistve-no ne spreminja položaja, kar se tiče sedanjega spora. Na. sprotno, z novim zakonom izgubljajo delodajalci (luški koristniki) in Oddelek za delo ZVU eno izmed glavnih pre tvez, ki so jih doslej omeniali da so se izognili svoji odgovornosti in odVialj reševanje dprtih vprašanj«.
Spričo vsebine novega zako ia m pravilnika je to pravi posmeh delaverm, saj ie do-| volj, da preberejo le dva ali * tri člene novega zakona, pa bo
ločbe pravilnika o pristaniškem delu ter da se bodo potem pogajali o tem, kako naj se aplicira. Delavci namreč niso načelno nasprotni, da se vprašanje pristaniškega dela končno uredi, toda to ureditev je treba doseči tu na kraju samem, ne pa da jo preprosto prepisujejo po italijanski. Vsi morebitni ugovori proti tej zahtevi bi bili jalovi. Ce so lahko koristniki pristanišča enostransko onemogočili izvajanje ukaza št. 62, ki je določal ustanovitev odbora za delo v pristanišču, lahko delav-
vajo, da se tudi izvajanje ukaza št. 1 odloži, saj je zanje zelo škodljiv.
Kaj se skriva za novim ukazom, nam je pokazal tudi članek «Giornale di Trieste#, ki je objavil protest vodstev linijskih in svobodnih plovnih družb ter pomorskih agentov, kjer pravijo, da je pristanišče utrpelo veliko škodo zaradi stavke in ukinitve izvenurne-gni dela, zahtevajo takojšnje Ukrepe za «prenehahje neupravičene stavke« in grozijo, da bodo ukazali, da se ladje usmerijo v druga pristanišča, če bo stavkovno gibanje tra-
jalo še dalje. Pri tem še dodajajo, da je to stanje le v prid tujim konkurenčnim pristaniščem.
Prav ob tem pisanju lahko vsi delavci vidijo, kaj pomeni nova ureditev pristaniškega dela. Delodajalci torej že groze in hočejo še zvaliti krivdo za neugodno stanje v prometu na pristaniške delavca, ki so vedno vestno opravljali svoje delo. Koristniki pristanišča so torej postali še bolj predrzni in nesramni. Delavcem bi radi naprtili še odgovornost zp zle posledice vse njihove politike uničevanja tržaškega prometa in pomorske trgovine ter krčenja že tako skopega števila ton tržaškega brodov-ja in s tem tudi rednih pomorskih zvez, ki so eden izmed glavnih vzrokov pre-usmerjevanja tržaškega prometa v severna pristanišča.
Toda delavci se ne bodo prestrašili teh groženj, niti ne bodo več dopuščali, da bi jih kominformovci varali. Zato zahtevajo od vodstev pristaniških družb jasen odgovor: al' pomeni ali ne novi pravilnik za delavce veliko nazadovanje in zakaj jim to vztrajno prikrivajo?
PII THLEFOUSKHM KLICI! NH POLICIJO: JN& POMOČ, UBITI Ml! HOČE"
Policijski avto povozil žensko
medtem Ko je drvel na pomoč drugi
cem ni uspelo doseči njihovih zahtev po več kot treh letih, bo to sedaj ob novi ureditvi še teže. Koristniki pristanišča so namreč že septembra 1951. leta priznali upravičenost u-stanovitve dopolnilnega pokojninskega sklada in odstotka na tarifah, ter so te odstotke tudi vlagali v «Banca del Lavoro«, vedno pa so odklanjali določi, tev načina izplačevanja dopolnilnih vsot. Ko je izdala ukaz št. 62 o ustanovitvi odbore zn delo v pristanišču, niso hoteli koristniki imenovati vanj svojih predstavnikov. Septembra 1951 so tudi pristali na prilagoditev tarif, toda še sedaj, r o. če jo nič slišati o vključitvi dnevničarjev med stalne de-lavce pristaniških družb. Zal' mnogi dnevničarji že 7 let zaman čakajo, da bi jih sprejeli med stalne delavce. Sedaj pa bodo odvisni od milosti obla-stt. V pristaniških družbah je
mnogo delavcev, ki so že pre. I  -----------------------------------------------------------------------—-----------—	1
koračili 70 let starosti. Zato je 1	Ponesrečen ko	so, zaradi	hudih	poškodb,	z	istim	avtom	takoj	zapeljali	v	bolnico,	o
bilo na delu tudi kar 225 ne- ! „	, .	,	.	.	, . ,	.	.	..	•	l-i	»	.	ji	i	l.
zgod v treh letih, skupno šte.	ženski	pa,	ki naj bi	jo	hoteli	ubiti,	ni	bilo	na	označenem	mestu ne duba	ne	sluha
vilo odsotnih dni zaradi bolezni pa je znašalo v treh Jetih nad 35.000. Vse to je seveda P9sl®dica prenizkih pokojnin, ki silijo delavce, da delajo na stara leta, ko so že onemogli, ter je tako povprečna starost članov pristaniških družb zelo visoka.
Takšen je bil torej položaj . doslej, ko so delavci uživali ženska Priborjenih demokratičnih pravic v kolikor jim Jin niso omejevali sami njihovi voditelji. Delavci zato razumejo, kako bi moglo biti zanje bolje po novem pravilniku ko bo dejansko predana vsa oblast v pristanišču raznim državnim fun cionarjem in ne bodo družbe same skoraj nič pomenile. Prav to dokazuje, kako kominformovci
varajo delavce namesto da bi Gin je naročila šoferju naj
Jim jasno prikazali njihov po-!	hitrostio zdrvi tia Sufer
ložaj.in perspektive bodoče ”	J	J	S
berbe Prav zato Številni de-1 Je PrlžSal vse luči in s klakso-lavci zahtevajo suspendiranjeinom opozarjal pešce na nevar.
za
na univerzi
GORICA, 9. — Prošnje polaganje izpitov v januarskem - februarskem roku na univerzi v Padovi, morajo študentje predložiti do 10. j»' nuarja 1953. Na filozofski f#* kulteti bo latinska pismena naloga 9. februarja ob 9. uri zjutraj. Prof. Soika iz naravoslovne fakultete obvešča, da se bodo predavanja iz ekologije pričela 13. januarja ob 11. uri.
Zadela ga je
srčna kap
GORICA, 9. — Karabinjerji na postaji v Zagraju so bili v četrtek zvečer obveščeni, da leži na cesti izmed Peteanija ir Zdravščine starejši človek. Poveljnik postaje je takoj odšel na označeno mesto in ugo-tovil, da gre za 68-letnega Leona Grillija iz Gabrja, k' ima mehanično delavnico z Zagraju. Ko so ga pripeljali v bolnico je bil že mrtev. Zadela ga je srčna kap.
Slovenski trgovci tu obrtniki, ne pozabite si nabaviti koledar Dijaške
Matice !
fil.aKBINA MATICA V 'I USTIJ
Sezona 1952—1953 IV. KONCERT
Sreda 14. januarja 1953 ob 21. uri
v AVDITORIJU
ANITE MEZETOVE
(sopran) in
STANOJA JANKOVIČA
(bariton) solistov opernega gledališča v BEOGRADU
Vabila so na razpolago v Ul. Roma 15/11. (SHPZ> v nedeljo od 10. do 13. ure nato dnevno od 1& do 13. ure in od 17. do 19. ure.
ADEX IZLETI
24. IN 2S. JANUARJA DVODNEVNI IZLET V
PAZIN
25. JANUARJA ENODNEVNI IZLET V
PODGRAD
DUTOVLJE
Vpisovanje še danes Pri «Adria - Express», Ul. Severo 5-b - tel. 29243.
Nekaj minut pred 18. uro so s policijskega poveljstva s pomočjo radia sporočili policijskim agentom, ki so bili z avtom na krožni vožnji po Ul. Diaz. naj se takoj odpravijo v Ul. Giulia kjer je bila neka v smrtni nevarnosti. Neznanka je namreč malo prej poklicala policijo in prestrašeno zakričala po telefonu: «Na pomOč, ubiti me hoče«, in je takoj potem prekinila pogovor ’ da bi povedala naslova Policija je takoj preiskala zadevo in ko je ugotovila, da je telefonski poziv prišel iz Ul.
nost ter z vso hitrostjo vozil po mestnih ulicah. Prav tedaj pa je neka ženska v bližini «Upima» nepremišljeno stopila s pločnika na cesto in tako prekrižala drvečemu avtu pot. Kljub temu da je šofer ostro zavrl pa ni mogel več preprečiti trčenja in je žensko podrl na tla. Takoj nato so jo z istim vozilom odpeljali v bolnišnico, kjer so jo identificirali za 55.1etno Leopoldo Chersovani. Ker ni ženska imela pri sebi nobenega dokumenta, niso mogli ugotoviti ostalih podrobnosti o njej. Chersovanijevo so takoj po pregledu sprejeli na ortopedskem oddelku, kjer so ji u. gotovili zlom leve noge, podplutbo na čelu in razne praske po komolcih in kolenih, Ce ne bo komplikacij, bo ženska o-krevala v 40 ali 60 dneh.
V Ul. Giulia je poveljstvo, ki
je bilo obveščeno o nesreči, takoj poslalo drugo motorizirano patruljo vendar o ženski ki je telefonirala ni bilo ne duha ne sluha, tako, da je bila akcija brezuspešna.
PROSVETNO DRUŠTVO uSLOVANb — padrice priredi v ponedeljek *2, t. m. ob 20. uri v d*11' štveni dvorani
CANHARJBV VbCbB
pri katerem bodo sodelo* vali tržaški visokošolci * uvodno beseuo, recitacijami in čitanjem iz ^an' karjevih del. Predvaja1* bo film «Ivan Cankar*-
Člani društva so vljudn° vabljeni na kulturni ve' čer kjer bomo spoznaval* našega velikega Cankarj8'
gADRlA - EXFKESS» ORGANIZIRA
/iTiovivj ■:
na Bletlu, Pokljuki, v Boliin.J«* Planici in Kranjftki {gori
vzpenjača — drsanje na
Lepi smučarski
informacije pri
tereni Hoteli
in domovi
«Adrta Express», tel. 29243.
Ul. F. Severo
- I-
10. januarja 195S
Naš ožji rojak zavzema v slo-venski glasbeni ustvarjalni in poustvarjalni umetnosti čj^du^J/idnejše mesto - Vodilni slovenski glasbeni kritik
Danilo Švara s svojo družino
Če bi površno omenil, da je ila hm spomladi petdesetlet-^lca slovenskega skladatelja [• Danila Švara mimo sloven-i e iavnosti čisto neopažena, 1 morda lahko vzkliknil po 'fjtern starorimskem izreku ' emo Profeta...». Okolnost pa orn° nekako razumeli, ie upo-' evaihO' da se slovensko glas. lno -ivljenje izživlja z ne-rietno bohotno delavnostjo, a so vodilni slovenski glas-„C * s svojim učnim, literat-ustvarjalnim in poustvar. delom, tako čez glavo ne ifni v delo, da ne uteg-1<J° brskati po letnicah in ko-*n da se	^e	no^t
*>iača' °^ra^u,lov osebnega
m^a!C0’ zdaJ razumemo, da je niln t petdesetletnica dr, Da-pr . arc mimo nas vseh, ce-ožjj m Prav zato, ker je naš
Plodn«0^ STedi mojega n°J-[„ *,■ Ba ustvarjalnega de-ta r'^° najmanjšega oddiha
«ed
ra*povore med prijatelji,
‘kitn*11 kate^om ter dirigentka Pultom opernega gledali. kasn U pote^a ves dan; zvečer, jim; ° no* pa čepi nad svo~ kestr„, pisi' u0<ba nove orje	dornisleke,	harmoni-
\TČne SVetove... teanet Je	da u-
*«to J biti.2 Švaro in Ila iZ. msein izpustil iz dose-
^sneienl”1 kZH bezečeBa iez diuien, Kongresni trg v dii0 sneznem metežu. Mu-Glasj,6 mu ie u predavalnico je ene akadamije, meni pa dolof!) sa to> da se oddolžim mai0 't'*e,nu Prijatelju in da hvnici ,knm po nieBovi de-solo ' sva kar na poti v
opravila.
”odii .
1902 v o Uam 3e 2- aVrlla mi j,j, “Icn*anjih. Nerodno bi Ponoviti besede in ču-sldijL , mu i’h je obudila in ie ,b??eda. rodnega kraja je dol*t ** odgovor, ki mi ga ri n ’ 0 Jem se po svoji sta-kot v razgovoru z mož mi
Glasbe
no akademijo in
3,1,11 zaslužnimi
U)tlet * 'Vegove matere! Pri je nj u kalcor je dr. Švara na ^ e®°u otožnosrečni spom in *v>etc -Z*ue^° mater, je ta naj-3o :-Sft Povezanost z mater-
*SedaC prQv posebno značilna! kQn J razumemo, zakaj toli-ker\Tad Prihaja v našo sredo, «4QIC,’*U bivanje med nami man’.1 ozaria skok v Ric-pr.. *** objem najdražjega, bil	p	glasbo	mu	je
fiicmaniih *°šutnik « samih m“3 * fet' * ie teci0J f,:°-®od'! zbor letl pa ie ie Glasbeno nv,T°istnem kraju. dedoval Bn adarienost je poje bji	s^ojem	rodu, saj
mad umri ’ ki pa ie zel° njih, W„	oryanist	v Ricma-
e Pa2in 9l,nnazijo	je krenil
dahnil ’~0r?nem letu pa io ie Saradi u or‘co, >n od tam ®°jne ub-a prve svetovne
^končni Krani• fcier j« 'udi Titi srednjo šolo. V Go-0pa *em 0a bil le nekajkrat 4 j*.In 2 njim bežno govoril, °stovalo mi je, da sem /Qn“nil o mladem,	živahnem
sernu trajen spomin. Uganil »e k° *z te®a 1anta nastal }e |Tarouit skladatelj, kar te p °5neje uresničilo, ot 0a je vodila na Dunaj,
kjer se je vpisal na vseučilišče in se zagledal v državno pravo, pravzaprav v politične vede. Kasneje se je preselil v Frankfurt, tiste čase središče glasbene kulture. V obeh mestih je intenzivno študiral tudi klavir in glasbeno teorijo sploh. Na frankfurtskem konservatoriju (Hoch-schule fiir Musik) mu je bil v mojstrskem oddelku za klavir učitelj Ceh Malat, v dirigiranje pa ga je uvajal kasneje po vsem svetu zasloveli Scherchen. Doktoriral je iz političnih ved v Frankfurtu, od tam pa bil koj angažiran v ljubljansko Opero. Ni vztrajal dolgo, vrnil se je v Frankfurt in dokončal v 6 semestrih kon. servatorij v kompoziciji in dirigiranju.
Jiakšne struje pa so tedaj prevladovale na konservatoriju v Frankfurtu?
Frankfurt je bil že tedaj središče atonalne glasbe. Celo gibanje je vodil ScherehSn. Stan je delil v isti hiši s Hin-demithom. Stavbo je bila občina preuredila iz starega samostana in jo dala umetnikom na razpolago, To vam je bil nekak internat najnaprednejših glasbenih duhov. Tam je srečaval še Ericha Tocha in Kreneka, ki oba pravkar ža-njeta v Združenih državah tolikšne lovorike. Kot Scherche-nov učenec se je stalno gibal v tem krogu, osrednja osebnost vsem mladim pa je bil Bernhard Sekles, ravnatelj samega konservatorija. To so se kresale misli, mnogo so podirali, vsi pa hoteli v neznane zvočne daljave, ven iz glasbenega konservatizma in romantike.
Zanimivo je, da tedaj ni komponiral ekstremno, čeprav vsekakor moderno. Shranjene ima kompozicije iz tistega lepega časa, tako na pr. veliko klavirsko sonato, dalje prvo siijtfonijo in kantato Vizijo, ki se ji kot kritik sam čudi Njegove ocene se odlikujejo s temeljitim. študijem obravnava.-nih del. Prepleta jih s strokovnimi analizami in niso torej plod samo trenutnih občutij, marveč izraz glouo.cega poznanja partitur in svetovne literature. Kaj ga je neki privedlo na to spolzko področje? Slovenski skladatelji so že dalj časa protestirali proti glasbeni kritiki dnevnega čnsvpi:-ja: Zamerili so ji površna slro-kovZato. so Slovenskemu poročevalcu predlagali dr. Švaro.
Zavedal se je. pravi, kako nehvaležno in odgovorno delo prevzema, da ne rabim besede odioznosti. Vrši ga res z nesebičnim namenom, da bi namreč to, kar še ni dobro, postalo boljše. Tudi če zato izgubi — prepričan je pa, da samo začasno, nekaj simpatij. Po njegovem mnenju je niuo glasbene kritike po vsem svetu močno padel. To so ugotovili tudi na kongresu Mednarodnega združenja glasbenih kritikov, ki je bil v Benetkah. Ce prebiram kritike iz Beethovnovega časa, jih moram občudovati, s kakšno temeljitostjo so tedanji ocenjevalci proučili vsako delo, da vsak
takt, preden so o njem izrekli svojo sodbo. Danes pa je glasbena kritika mnogokrat in marsikje prikazana v obliki reportažnih «osebnih vtisovn.
Naš skladatelj je tudi presrečni družinski oče. Njegov starejši sinček, ki mu je komaj 5 in pol leta, je po že enoletni klavirski igri preskočil na gradivo tretjega letnika. Vsekakor bo nadaljeval glasbeno tradicijo Svarovega rodu! Igra seveda tudi Rigolet-ta in Traviato. Dr. Svari sta se rodila še idealna dvojčka, fantek in punčka, sedaj dve in pol leta stara, ki ustvarjata očetu še posebno blaženo vzdušje domačega kroga za njegovo skladateljsko tvornost...	b
- <
proti
Vatikanski državni tajnik je svetoval avtonomijo za Slovence m Hrvate na republikanski osnovi • Podonavska država s Habsbur. Žani v vatikanskih načrtih še ni umrla - Cerkev dekia Rima
Skozi vse veliko zgodovinsko razdobje odnosov med Vatikanom ter jugoslovanskimi narodi se stalno vleče nepretrgana nit, ki pokazuje stalen odpor Vatikana proti uresničenju stoletnih teženj teh narodov za tem, da si ustvarijo svojo nacionalno državo. In tudi tedaj, ko so ti narodi končno le prišli do svoje nacionalne države, se ta nit vatikanskega odpora ni pretrgala. Vatikan je mobiliziral vse svoje sile, da bi to državo u-ničil. Skozi stoletja se opaža napor rimske kurije da bi izvedla svojo daljnosežno koncepcijo, kako bi namreč najlaže ter najučinkoviteje prišla do svojega cilja, kako bi iz-
•miiiiiiiiiiiiii,,,,  ....
ZDA podpirajo kolonializem
ker prispeva h gospoda rst v u Evrope
S kolonijami je združeno Vprašanje Varnosti in preskrbe Zahoda s surovinami - V načrtu je dvig Afrike - Kolonije donašajo letno pet do šest milijard dolarjev, toda z a njihoVo VzdržeVanje trošijo matične držaVe malo
2e v zadnjem članku, ki smo ga objavili v našem listu dne *>. t. m., smo poudarili, da presojajo ZDA kolonialno vprašanje s stališča varnosti in gospodarstva. Ce pretehtamo ta dva činitelja v luči hladne voj ne, potem mislimo tudi na vprašanje surovin, —ki je povezano z varnostjo in gospodarskim napredkom evropskih držav; te pa so zopet strateško važne za ZDA.
Pod pojmom varnosti moramo razumeti tudi vojna oporišča. Američani se zanimajo za letalska in pomorska oporišča, da okrepijo nadzorstvo na Atlantskem in Tihem oceanu, da branijo Panamski kanal ter druga morska pota, potrebna za oskrbovanje kijuč-nih točk. Tu sem spadajo otoki: Guam, Samoa, Havaji, mreža manjših otokov, raztresenih po Tihem oceanu, ter Ala-ska. V poštev pridejo še angleški Bermudi in portugalski Azori v Atlantskem oceanu ter Triniclad. Portoriko in še nekatera oporišča v Angleški Zahodni Indiji, ki so jih vzele ZDA v zakup Dalje štejemo tu sem Maroko in Groenland, Sihgapoor. Malto in Gibraltar. Z vseh teh krajev je mogoče izvajati strateško bombardiranje, hkrsti pa -jih je mogoče braniti z morja.
V zadnji vojni smo videli, da je bila večina teh oporišč življenjskega pomena za izid vojne; njihova vrednost leži v tem da dosežejo zlasti ona v Maroku industrijska središča Sovjetske zveze, letališča sama pa ležijo izven točke, do katere bi sovjetske čete na kontinentu utegnile prodreti, povrh vsega pa jih je mogoče zalagati z morja.
Manj važen je pomen človeškega materiala iz kolonij. V preteklosti ga je nekoliko več izkoristila Francija, tako so imeli Francozi v prvi vojni na
»Mn
fronti proti Nemcem okrog 275.000 kolonialnih čet. Po končani vojni je Clemenceau na mirovni konferenci vztrajal pri tem, da mora imeti Francija tudi v prihodnosti pravico, da sme v neomejenem številu novačiti črne čete, ako bi zaradi nemškega napada treba braniti francosko pzemlje. Tako je uporabila Francija v času druge vojne mnogo več kolonialnih čet in statistike navajajo, da jih je mobilizirala okrog 700.000. Toda glede na stalne očitke da je Francija izkoriščala in zapostavljala vojake in delavce iz kolonij. ZDA ne cenijo preveč vojaškega pomena teh ljudi. Ostale evropske države uporabljajo izven kolonialnega ozemlja le tu in tam kolonialne čete.
Poleg teh razlogov je kolonializem zelo važen za preskrbo Evrope in ZDA s surovinami. Konjunktura in porast cen osnovnih proizvodov, ki ju je izzvala korejska vojna, sta o-pozorila zahodne sile, da je in. dustrijska proizvodnja, ako o-značimo stanje v letu. 1913 s 100 enotami, dosegla leta 1947 indeksno število 247, medtem ko je proizvodnja osnovnih produktov zaostala na 155 e-notah. Tako je povečanje indu. strijske proizvodnje privedlo industrijske dežele do tega. da so glede surovin v'.-dno bolj odvisne od prekomorskega u-voza. To vprašanje ni toliko pomembno za ZDA, kakor za Evropo in zlasti Anglijo.
Iz teh razlogov bodo morale zahodne industrijske države pospešiti proizvodnjo v kolonialnih deželah, če bodo hotele kriti svoje potrebe, ki so zlasti v času vojne neizogibno potrebne. Tako proizvajajo kolonije danes 53 odst. dobav boksita (izvzeta je proizvodnja v državah sovjetskega bloka) 26 odst kromove rude, 21 odst. bakra, 50 odst.
"»Milil
"iiilliliilliiiiiiiiinllliiiiiiiiiiiiliiiiiniiiliiiii,,,,,,,
iiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiitiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiunn,,,,,,,,,,,,
iiiiiiiiiimii
IJA Milili
va’iMtO’	fffifjfVfri
papir je na vseh
Hj : , tržiščih eden naj-°v ., an'h družbenih artik-Vat>ji rac*' velikega povpraše-SOrazmerno majhne Pirjs * cene časopisnega pa-stai„o a svetovnih tržiščih n«!!1®}0 ter R<* *eaiO po-6|fiu v v°.do bajnih višin K >0p ■ ^'ki meri pripomore V|*a sv*’ P0l°žaj malega šte.
^lli °vP'h producentov, ki c’jo na v°Ui zlorabljajo situa-
'1 °w!Llt°vnin tržiSdih ,ter
z navijanjem
N,ena letna proizvodna bo znašala 20 000 ton - lz uvoz-nika bo Jug0&lavija portala izvoznik časopisnega papirja
“£0ri«ajo le	'
"^anjk;
Potnp^S’ svetovni vojni
pap;>
ar|je časopisnega Posebno občutno.
■•“urm1?8'9 Je bi,a vsesploš-11 'Iruo.u ltev časopisja, knjig
hudiča 9 Podraži83 S ^Kih L •
r ^aPlrnih proizvodov
fasoie°slaviJa ,zcla za u' Umevno n,"ega PaP'rJa vsa-(lev okr«fi 4 milijone di-
V. i
' ii* vendar je časopis-lr eden
Proizvodov
najcenejših to-
- V . ~.doV' saj :z' . ^Pretežni meri nepo-
iz
SUrove lesovine z , p s nim dodatkom celu-alitet„°.1?.Voc,nia celuloze in
*‘a;
sti	vrst	papirja	je
t» * V	^ r	J'
rt • a l0Vemi> dokaj razvi Prav a surovinska baza nu-$te . Vse pogoje da se te
' ra2v,llUslr'ja	dalJe moč-
Ja- Misel, da bi v Slo-
I'>ii
y«rnu gradili tudi lastno to-SlteKa Pro|zvodnjo rotacij-ftosno časopisnega pa-
b J J*
„r;>v trfi., staru že nekaj let. tr^1 ba, ? faSS S0 se Strokov-,h ' tuUl s pripravlja-t,Ju|lat j"'*1 ,lafrtov končni
vrŠt7,a ‘eRa Pi< da
ti	začni	a' kl se 'e
> na s 8 Kra<iiti V v,d
tusr ne ,e mo(ierna
jn r°Pi. CeloJla]m,,derneiša v tovarno ^ P?e ‘Cestic, je bodo znašale več
kot milijarde dinarjev. Od tega je lani investirano že okrog 300 milijonov dinarjev, v letošnjem letu pa so v predlogu novega družbenega plana predvidene nadaljnje investicije v višini l milijarde in 305 milijonov dinarjev, kar bo zadostovalo za dovršitev vseh gradbenih del ter za izplačilo avansa za opremo novih proizvodnih pogonov. Precejšen del te opreme bodo izdelale tudi domače jugoslovanske tvornice, predvsem tvornica «Litostroj» v Ljubljani, tvornica kovinskih konstrukcij «Franc Leskošek# v Mariboru ter tvornici «Prvomajska» in «Ventilator» v Zagrebu.
Omenjena tovarna se gradi neposredno poleg obstoječe tovarne celuloze v Vidmu na Savi. s katero bo tudi povezan njen tehnološki proces Glede na potrebe nove tvornice, se bo z dodatnimi investicijami povečala tudi proizvodnja celuloze v obstoječi tovarni za okrog 35 odst, na novo-odprtem gradbišču pa bodo zgradili med ostalim tudi veli. ko brusilnico za proizvodnjo surove lesovine. Tehnološka priprava snovi za proizvodnjo rotacijskega papirja se bo vršila v glavnem proizvodnem oddelku, ki bo dolg 178 metrov. V tem oddelku bo monti ran tudi glavni stroj, pravcat kolos, ki bo proizvajal 4,20 metra širok trak rotacijskega pa piria V vsaki minuti ho iz te ga stroja izšlo 35n metrov tega širokega traku odnosno 20.000 ton rotacijskega papir-
ja letno, Malo dalje od stroja bodo papir razrezali na razne tipizirane formate ter ga na-motali na posebne tulce kot je to običajno za rotacijski časopisni papir. Ves tehnološki proces bo popolnoma mehaniziran in celo avtomatiziran. S posebnimi registrirnimi aparati, ki bodo nameščeni v posebnem zasteklenelem prostoru, bo en sam mož nadziral malone celo produkcijo. Isti aparati bodo montirani tudi v pisarni tehničnega direktorja, ki bo na ta način stalno v indirektnem kontaktu s proizvodnjo. Tudi sam transport lesa bo s pomočjo posebnih vodnih kanalov popolnoma mehaniziran, tako da se ga vse od razkladanja pa do končne predelave v časopisni papir človeška roka sploh ne bo dotaknila. Razen tega bo v tej tovarni vpeljano tudi nekaj novosti Ogre. vanje glavnih proizvodnih prostorov se bo vršilo izključno le s toploto treh velikih elektromotorjev, ki bi bila sicer itak izgubljena. V proizvodnji žveplaste kisline, ki je potrebna za proizvodnjo celuloze in beljenje lesovine, bodo pridobivali kot stranski proizvod tudi cinkov oksid, katerega bodo pošiljali neposredno v celjsko cinkarno za proizvodnjo čistega cinka Izreden ponos za Slovenijo in celo Jugoslavijo pa je predvsem to, da so vse idejne in detajlne projekte izdelali izključno domači strokovnjaki iz «Papirinvesta» in «Sloveni je-projekta» v Ljubljani.
Gradbeno podjetje «Pionir», kateremu je poverjena gradnja te tvornice, je letos dogradilo že dve skladišči, delav. nice (v katerih sedaj čez zimo že pripravljajo montažne dele za bodoče objekte) ter celo delavsko kolonijo z desetimi dvojčki in sedmimi če-tvorčki. Upravna zgradba in sanitarni prostori so prav tako malone pod streho, v marcu p a začno ze z zidavo glavnih proizvodnih objektov, ki bodo lako končani že konec letošnjega leta. Za družbeni standard bodo tudi v letošnjem letu investirali okrog 300 milijonov dinarjev, tako da bo ta tovarna imela popolnoma lastno naselje za vse svoje delavce in uslužbence Tovarno rotacijskega papirja nameravajo zgraditi že do kraja naslednjega leta. Z dnem, ko bo šla v pogon bo Jugoslavija postala popolnoma neodvisna od uvoza rotacijskega papirja. Iz 17 ton bhišene lesovine, kolikor Jugoslavija dejansko izda za vsako tono uvoženega časopisnega papirja, bodo v novi tovarni izdelali kar 6 do 7 ton. Obstaja pa tudi možnost, da se bo kapaciteta te tovarne z malenkostnimi dodatnimi investicijami dvignila še za 50 od stotkov, tako da bo njena proizvodnja dejansko presegla vse potrebe Jugoslaviie, ter da bo Jugoslavija postala tudi izvoznik najkvaMtetneišega rotacijskega oao>ria
M1LOS MACAROL
manganove rude, 40 odst fosfatov. ki jih potrebujejo za umetna gnojila, 48 odst. kositra, 50 odst. kavčuka in zelo visok odstotek posebnih poljedelskih proizvodov kot so: palmovo olje, kokosovi orehi in podobno.
Zahodne države so odvisne od dobav iz kolonij tudi glede diamantov, ki jih potrebujejo v predelavni industriji, dalje grafita, kobalta itd. Za ZDA je pri tem značilno, da uvažajo važen material iz evropskih prekomorskih kolonij. Tako so na primer 67 odst. svojih potreb tantalove rude krili v Nigeriji in Belgijskem Kongu, 82 odst. potreb boksita v Surinamu in Angleški Gvajani 81 odst. palmovega olja, 68 odst. kobalta in 52 odst. potreb diamantov v Belgijskem Kongu, medtem ko uvažajo iz Malaje 51 odst. kositra in 40 odst. gume, iz Zlate obale in Francoskega Maroka pa 23 odst manganove rude.
Čeprav	ZD	\	in
Evropa z velikimi zalogami, im,a-
,10 II- ur/.a v e vciuiu	tla
prihajajo iz kolonij še nadalje strateško važne surovine. Poglavitne proizvajalce surovin nahajamo v južnih in zahodnih delih Afrike, na Karibdij-skih otokih in Malaji, h katerim moramo prišteti čistilnice nafte v Holandski Zahodni Indiji in na Trinidadu, kjer pre-delavajo surovo nafto iz Vene. zuele. Za prihodnost je povečanje proizvodnje v kolonijah važnejše od izvoza obstoječe proizvodnje. To mišljenje je prišlo do izraza ob priliki razdelitve fondov uprave za gospodarsko sodelovanje in u-prave za medsebojno varnost. Zato najdemo predlog za razvoj Afrike v načrtih organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje in zato so evropske države dale pobudo za razvoj lastnih prekomorskih o-zemelj.
Kolonije pa niso važne samo za primer vojne, tako trdijo zagovorniki kolonializma na Zahodu, temveč predstavljajo pozitiven element za splošno gospodarsko ozdravljenje Evrope. Dasi so služile kolonije vedno kot tržišče za izvoz industrijskih proizvodov, se mnogi gospodarstveniki ukvarjajo z vprašanjem, če so koristi, ki jih uživajo matične države tako velike, da odtehtajo stroške za vzdrževanje kolonij.
Američan Grover Clarc je v svoji knjigi «Bilanca imperializma« odgovoril na to vprašanje negativno. Drugi pa so zopet mnenja, da se prispeva danes k blaginji evropskih matičnih držav, ker, razen pri Franciji glede na vojno v In-dokini in nemirov v Tunisu in Maroku, dohodki presegajo stroške.
Koristi kolonializma so razvidne že iz tehle podatkov; v letih 1948 do 1950 je donaša-ta kolonialna trgovina skupno z dobički bank. zavarovalnic in pomorskih družb vsej Evropi letno pet do šest milijard dolarjev. Samo Francija in Anglija sta zaslužile vsaka po dve milijardi dolarjev, kar pomeni toliko dohodkov kot eno tretjino iz celokupne francoske ali eno sedmino iz celokupne angleške trgovine. Ti podatki niso vzeti iz zraka, saj jih je objavila OZN.
Pri tem moramo upoštevati, da so se okoristile tudi kolonije. Tako so zaslužile angleške kolonije v letih 1946 do 1950 okrog 800 milijonov dolarjev. Zaradi teh izdatkov je imela Anglija 15 dost. dolarskega primanjkljaja. Holandske, belgijske in v še manjši meri portugalske kolonije zaslužijo manj dolarjev, medtem ko so francoska prekomorska ozemlja v letih 1046 do 1950 izvlekla iz matične države o-krog 718 milijonov dolarjev in lako znatno zmanjšale francoske dolarske zaloge.
Kolonialne države tvegajo znaten del svojih investicij in zaslužka iz tega kapitala, kapitala, kar jih sili k temu, da ščitijo svoje koristi. Naj omenimo, da imajo Angleži v svodih kolonijah okrog eno četr tino vseh svojih prekomorski laložb. Druge države so ude »žene z mnogo nižjimi zneski Vseeno troši Anglija za zava rovanje svojih dobrin razmeroma malo: v letih 1946 in ,
1950 je plačal angleški davkoplačevalec manj kot 100 milijonov funtov ali 280 milijonov dolarjev, ali manj kot eno četrtino izdatkov, ki so jih imele ZDA v istem času z otokom Portoriko in le okrog eno desetino . francoskih kolonialnih izdatkov.
Znaten del francoskih stroškov odpade na vojno v Indo-kitajski. Ta je stala Francijo do sedaj več. kakor je prejela iz fondov Marshallovega načrta. Samo v 1. 1951 so znašali njeni stroški v Indokini nad eno milijardo dolarjev. Ne glede na te izdatke so imeli Francozi v povojni dobi dva do trikrat višje stroške v kolonijah kot Angleži, da ne govorimo o ostalih matičnih državah, ki trošijo zelo malo za kolonije. V času osvobodilnega gibanja v Indoneziji je le Nizozemska občutila, kaj pomeni
voditi vojno na razdaljo več tisoč kilometrov. Kljub vsem tem nevšečnostim držijo za-padne sile kolonije, ker računajo, da jim bodo donašale mnogo več v prihodnosti.
Ameriško gospodarsko prodiranje v evropske kolonije je bilo večkrat vzrok, da je prišlo med ZDA in evropskimi državami do sporov. Se danes obstaja neke vrste diskriminacija proti ameriškemu uvozu na evropska prekomorska o-zemlja in celo proti ameriškim investicijam. Ni pa nobenega razločevanja v tem, če ZDA kupujejo v teh kolonijah surovine in izdelke.
ZDA se zavedajo da prispevajo kolonije k gospodarskemu ozdravljenju Evrope, zato so na tihem za nadaljevanje kolonializma, vendar ne v obliki, kakor ga izvajajo kolonialne države.
iiiiiiiniiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiifitiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiitniiiiiiiiitiiiitiiittii
//
Kli
v v
niKa ras ce
//
Francoski otok Martinique, ki je v skupini Antiljskih otokov je proglašen za ((kliniko rašče». Vsakdo, ki pride na ta otok, zraste za nekaj centimetrov. Ta čuden pojav so prvič opazili pred petimi leti ter ga pripisujejo izžarevanju nepoznane kovine. Ugotovljeno je. da se rašča poveča, čim enostavnejši je organizem. Človek lahko zrase največ od 7 do 8 cm, psi 10 in mačke pa tudi do 15 cm.
Ker je francoski raziskovalec dr. Jules Graver hotel o-sebno preiskati ta pojav je šel sam osebno na otok. Od maja 1951. leta ko je francoski znanstvenik prispel na o-tok je kljub temu, da ima že 64 let zrastel še celih 6 cm. Njegov asistent dr. Albert Ru-nan, star 57 let je zrastel za
5,5 cm. Jules Graver postavlja tezo, da so pod tem vplivom mineralnih izžarevanj predvsem rastline ter plazivci in da je to neko specifično izžarevanje radioaktivnih snovi Znanost še ni odkrila izvora tega pojava. Toda Albert Runan, ki ves čas ni zapustil otoka veruje, da bo s svojim intenzivnim raziskovanjem že v kratkem času odkril tajnost tega pojava na otoku Martini-quu.
C * i&
MAURICE CHEVALIER, ki je sedaj v Angliji na neki gledališki turneji, bo v Londonu nastopil tudi v nekem policijskem filmu, ki ga bo režiral Michael Povvell. Režiser namerava pridobiti popularnega francoskega igralca še za neki drug film.
vedla politično ekspanzijo in si podredila napionalne interese južnih Slovanov in s tem izvedla svoj «Drang nach O-sten». In v tej svoji politiki se je pogosto našla v bratskem objemu z nemškim «Drangom», Zgodovina jugoslovanskih narodov dokazuje, da so njihovi stoletni sovražniki, madžarski Arpadovci, avstrijski Habsburžani, italijanske Benetke, iredentistična ter za njo fašistična in demokrščanska Italija imeli svojega krepkega in navdušenega zaveznika tud' v rimski kuriji Njihovi cilji se večkrat dopolnjujejo ter so v skladu, njihove akcije in metode so včasih javne, včasih prikrite, vendar vse usmerjene v to, da se na koncu sestanejo in v svojih borbenih ali misijonarsko-pacifističnin akcijah skupno privedejo k cilju. Politični in verski »divide et impera« — deli in vladaj — se včasih izmenjujeta, včasih pa skladata, vedno pa sta u-smerjena v skupno protijugoslovansko akcijo.
Ko pa so končno napori Vatikana, da se v času prve svetovne vojne avstroogrska monarhija reši z nekim kompromisom, za katerega se je potegoval papež Benedikt XV, propadli, in se je po polomu Av-stro-Ogrske pojavila kraljevina SHS kot nekaka naslednica bivše avstroogrske monarhije, niso propadli ali izginili tudi nasledniki — sovražniki. Ostal je Vatikan, ostala je Italija s priveskom londonskega pakta in kmalu za tem prava Mussolinijeva Italija.
Neizbežna politična in mednarodna stvarnost je silila Vatikan, da bo moral poiskati za stare cilje nove poti. In Vatikan se je kaj kmalu znašel. Kar je papež Pij X. rekel leta 1914 za Srbijo in sicer, da je škoda, «da ni Srbija še prej bila zmanjšana«, je veljalo tudi za papeža Benedikta XV., za katerega je bila «Srbija razkrajalna bolezen, ki postopoma razkraja monarhijo do njenega korena in jo bo počasi povsem izglodala«.
Zaradi tega je zgodovinarju povsem jasno, zakaj je Vatikan toliko zavlačeval s priznanjem nove nezaželene državne tvorbe, kraljevine SHS, Potrebno je bilo celo leta. predan je Benedikt XV. priznal Jugoslavijo, tedanjo- kraljevino SHS,'dcrčinv-jie iše pred za-ključitvijo mirovne pogodbe izvršil vse administrativne mere ter pregrupacije v Zadru ter na Reki in na vsem ozemlju, ki je bilo odtrgano od živega telesa jugoslovanskega ozemlja.
Od tod izvira izjava vatikan. skega državnega tajnika, kardinala Gasparija, ki jo je dal 3. aprila 1919 francoskemu tisku o ustanovitvi jugoslovanske države, kjer trdi. da bi bilo potrebno ločiti od Srbov Hrvate in Slovence z avtonomijami in to z republikanskimi avtonomijami. Sicer ne smemo misliti, da je bil vatikanski državni tajnik republikanec. pač pa je rekel to zato, ker bi bilo tako laže odcepiti te narode od ostale Jugoslavije ter jih priključiti podonavski katoliški kreaturi, ki je bila v načrtu habsburških in vatikanskih želja. In ta podonav-
ska kreatura bi bila naslednica misijonskega «Dranga» proti vsemu Balkanu. Avstrijski cesar in madžarski kralj pa še nista povsem izginila iz vatikanskih daljnosežnih načrtov o podonavskem bloku.
Od marca 1920, ko je v Jugo. slavijo prispel prvi vatikanski apostolski nuncij, Francesco Cherubini, pa vse do odhoda sedanjega odpravnika poslov vatikanske nunciature, monsi-gnorja Oddija, se stalno vrstijo dokazi, ki dokazujejo isto pot vatikanske politike nasproti jugoslovanskim narodom ne glede, ali so ti narodi živeli v okviru svoje države ali izven njih. Da so te trditve točne in neizpodbitne, so dokazali nacionalno zavedni duhovniki splitske škofije, ki so jeseni leta 1920 poslali vatikanskemu apostolskemu nunciju Cherubiniju spomenico, v kateri med drugim lahko či-tamo tudi sledeče: «Od prvega dne italijanske vojne okupacije ob koncu leta 1918 do danes se je v teh predelih, naseljenih s samim domačim prebivalstvom jugoslovanskega porekla dogodilo toliko neprijetnih in nepravičnih dogodkov na področju cerkvene uprave, da je to povzročilo silno ogorčenje v dušah vernikov...«
((Preganjajo se duhovniki in to ne iz nekih verskih razlogov, ampak zaradi politične propagande nasilnika D’An-nunzia in vse to brez vednosti in predhodnega sporazuma s senjskim škofom, pod čigar ju-risdikcijo spada tudi reška o-kolica in Reka sama. Ce več..., celo proti pritožbi senjskega škofa in kljub izrecnim odredbam kanonskega prava. Vse to je povzročilo silno ogorčenje v vsem našem narodu in predvsem pa med ljudmi rimoka-toliške vere. Pri tem je zavladalo sulošno prepričanje, da se je v sporu med Jugoslovani in Italijo postavila rimska kurija v službo italijanskega imperializma... Ce se pa jugoslovanskemu ljudstvu še sedaj ne bodo ugodile njegove pravične želje, bi lahko prišlo do tega, da se poniževano in zapostavljeno ljudstvo ne bo več obračalo na Rim«.
Te daljnosežne in resnične zgodovinske misli niso izšle « vrst protiklerikalno usmerjenih krogov, niti iz socialističnih ali komunističnih vrst, am. pak iz vrst duhovnikov, ki so bili vdani rimski cerkvi. Rimsko cerkev so videli tako in sicer, da stoji na strani njihovih nacionalnih sovražnikov in da teh nacionalnih sovražnikov cerkev niti z besedo ne opomni zaradi zlobnih dejanj, ki so jih italijanski okupatorji vršili predvsem nad katoliškimi duhovniki iste katoliške cerkve in to samo zaradi tega, ker so se ti duhovniki upirali raznarodovanju svojega ljudstva.
Toda tega, kar je občutil nižji hrvaški, dalmatinski, istrski kler in kler Slovenskega Primorja ni občutil visoki kler. Tako ni mislil visoki kler, ki je tako izvajal vatikansko prot.ljudsko, bratomorno politiko, politiko, ki jo je nadaljeval vso zadnjo vojno, od 1941. do 1945.
(Se nadaljuje)
 ......................................................................................  miiinii	iiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiii
iiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
TRST Gen. - polk• Dušan Kveder
kot strateško vprašanje
Toda tržaška industrija bi lahko našla še druge prednosti za svoj razvoj v sodelovanju z jugoslovanskim gospodarstvom. Ona bi lahko izkoriščala jugoslovanske surovine kakor n. pr, železno rudo in premog. V perspektivi je tudi, da bo Trst navezan na jugoslovansko elektroenergijo, kajti Italija bo v nekaj letih postala v tem pasivna in Jugoslavija bo postala njen izvoznik.
Trst ne bo v sistemu italijanskega gospodarstva v bodočnosti mogel obdržati niti sedanjega izkoriščanja kapacitete. Se manj bi pa Trst lahko pričakoval od Italije, da bi se tu razvila nova industrija, ker bi ta bila na škodo že obstoječi industriji v Italiji. Tako so nedavne kombinacije o tržaškem gospodarstvu prišle v kričeče nasprotje s potrebami gospodarskega in s tem tudi vojnega potenciala obeh Trstu sotednih držav. Interesi obrambe tega področja nalagajo, da se ta vprašanja energično in čimprej uredijo.
Kot smo videli, bi v primeru napada padel sam po sebi na Jugoslavijo levji delež odgovornosti in napora v obrambi južnoalpskega invazijskega pravca. V interesu vseh čini-teljev v tem delu Evrope je, da je jugoslovanska ljudska armada čim močnejša. Ona mora biti močna ne samo na slovenskem sektorju ona mo ra biti močna v celoti, ker bi bil njen uspeh na tem sek-
torju odvisen tudi od uspeha na ostalih frontah.
Moč jugoslovanske armade ni samo v interesu Jugoslavije, ampak tudi v interesu Trsta in Italije ter zaveznikov v Avstriji in Sredozemlju. Zato bi vsi ti činitelji morali imeti interes v njenem utrjevanju. Jugoslavija dela na tem že iz lastnega interesa in td v okviru svojih skrajnih možnosti. Ostali bi ravno tako morali delati, v okviru svojih možnosti, zaradi svoje zainteresiranosti. Veliki zavezniki, sledeč svoji realistični politiki, vsak dan povečujejo svoj prispevek. Jugoslavija ne zahteva od Italije ničesar v tem pogledu. Vendar bi bilo koristno tudi zanjo, da preneha z nerazumnim protijugoslovanskim stališčem. Ona bi se morala zavedati da gre vsaka težnja k slabijenju jugoslovanske armade na škodo Italije same in predvsem Trsta.
Od Italijanov je torej odvisno, da pokažejo, da so prenehali s svojimi krivičnimi zahtevami po jugoslovanskem ozemlju ter da s tem prispevajo k ustvarjanju vzdušja, ki bi lahko rodilo koristne sporazume za bodočnost obeh držav. Danes ni čas, da se Italija ukvarja s takimi pretenzijami. Niti Jugoslovani, danes ne otežujejo sporazuma ter ne postavljajo zahtev, naj se jim vrne Beneška Slovenija ki je naseljena s Slovenci. Danes gre za biti ali ne biti vse Ita-
lije ter bodočnost italijanskega naroda in s te perspektive je neznaten ter malenkosten lov za plenom, katerega upa Italija, da ga bo danes s spretnostjo svoje diplomacije v razburkanem morju mednarodne napetosti iztrgala.
Italija ima poleg tega še poseben, objektivni interes, da ima močnega soseda na svoji vzhodni meji. Bolj kot z vzhoda grozi v sedanji kostelaci-ji sil Italiji s severa. V primeru prisilnega umika zaveznikov iz Avstrije proti zapadu, bi se pred njo postavilo resno vprašanje zaščite alpskih prelazov od Trbiža do Brener-ja, prelazov, ki vodijo v Benetke in Lombardijo — kar je dobro poznano Italijanom že iz prve svetovne vojne, — pa četudi so ti pravci zaradi prirode ozemlja lažje hranljivi kakor pravci skozi Slovenijo in Severno Hryaško. Z močno obrambo na severozahodu Jugoslavije bi Italijanom bilo znatno olajšano skoncentriranje svoje pozornosti na sever.
Skupna nevamost pred istim vdorom, skrb za obvarovanje nacionalne neodvisnosti pred istim sovražnikom in napori za okrepitev obrambne sposobnosti na skupnem področju so toliko prvenstveni za 'ibe državi i Jugoslavijo i Italijo da bi pred njima morali izginiti vsi spori
Zgodovinska dediščina je storila to, da je Trst danes s svojo bodočnostjo skupen pro-
blem obeh držav. Jugoslavija je poklicana, da ga brani, z druge strani pa ji je Trst potreben v organizaciji njene obrambe. Jugoslavija se poleg tega ne bo odrekla Trstu zaradi nacionalnih pravic jugoslovanskega dela tržaškega prebivalstva. Italija sicer danes ni v stanju, da ga brani, niti ji ni Trst potreben za organizacijo njene obrambe, vendar pa meni, da se ga ne more odreči zaradi etničnega sorodstva drugega dela njegovega prebivalstva,
Ali obstaja za to protislovje kaka rešitev? Da! Toda samo v medsebojnem priznanju obojestranskih upravičenih in. teresov, za kar je Jugoslavija že pokazala pripravljenost. Sedanja napetost bi morala odstopiti mesto dobri volji ter medsebojnemu zaupanju. Edino z ostvaritvijo takega vzdušja znosnosti se lahko nudijo pogoji za rešitev tega problema,
Ce se že ni mogoče sporazumeti na osnovi naj pravičnejše rešitve — in to je priključitev Trsta k Jugoslaviji — od raznih drugih možnih rešitev bi bila danes najbolj praktična in najbolj sprejemljiva ostvaritev jugoslovansko-italijanske souprave v Trstu.
Edino na tak način Trst lahko približa in ne kot doslej razdvaja naši dve sosedni državi. In to bi bilo življenjske Vrednosti tako zn Trst kakor za Italijo in Jugoslavijo KONEC.
l/nri i r	Vremenska napoved za danes:
\f|/b n A	Postopno izboljšanje vremena,
J |\L/YIL	še	vedno	vetrovno.	—
Temperatura brez večje spremembe. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je dosegla 7.8; najnižja pa 5.9 stopinj.
STRAN 4
ZADNJA POROČILA
KRVAVI
v pakistanski
j;:!::::
iHHHHSHniHšHU:::::
W	I:
:::	::
10. JANUARJA 1953
11?»
::			p		iiii;	
i;	Ih,		i	piiliill		
:: :	jjijjjjjL					
:	irtji		jjjj iiiilljj			:::
i	1		::::;	j::::::::	;B.	
RADIO
SHilBSiSiiL-	!
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 18.15:
Valčki in poloneze p'. Chopina.
— Trst II.: 18.15: Rahmaninov:
Koncert št. 2. 22.00: Vieniavski: Koncert za violino št. 2. — Trst I.: 11.30:	Simfonični koncert. "
Slovenija: 18.15: Slovenska orkestralna glasba. 19.40: Glasbeni odlomki iz I. dejanja Suppejeve operete «Boccaccio».
Iz študentovskih demonstracij prod povišanju šolnine so se zarodi nasilnega nastopanju po.icije razvili resni neredi, ki so doslej zahtevali vsaj 16 smrtnih žrtev
A K R lllll 1/ni.lTI H V y(ilPTI[„Rose Nlary“ obsojena
pre»t«iiiiri ,i<: Iimlii i iiibruarju
KARAČI, 9. — V glavnem mestu Pakistana trajajo že tretji dan krvavi neredi1 ki so doslej zahtevali vsaj šestnajst smrtnih žrtev. Neredi so se začeli z demonstracijami štu dentov, ki so protestirali proti povišanju šolnine, pozneje pa so se demonstracijam pridružili najrazličnejši sloji pre bivalstva, vsak s svojim razlogom. Tako se neredi zdijo kot splošen izbruh nezadovoljstva brez določenega skupnega cilja. K temu se pridružu je enodnevna stavka časopi-sov, ki protestirajo proti aretaciji odgovornega urednika lista «Evening Times» Suleri-ja, ki ga bodo postavili pred Sodišče zaradi «hujskanja k uporu», ker je kritiziral novi načrt pakistanske ustave.
Pakistanska policija je danes zjutraj ponovno začela •streljati na demonstrante in pri tem ubilai kot uradno poročajo, tri osebe. Po krvavih včerajšnjih incidentih je bilo mesto že zgodaj zjutraj na nogah, po ulicah in trgih pa so hodile večje skupine študentov. Tem so se pridružili drugi demonstranti in kmalu so se začeli po mestu incidenti. Med drugim so zažgali urad nekega policijskega inšpektorata in oplenili lokal v središču mesta, kjer je bilo včeraj ubitih sedem oseb, ko je policija začela streljati. Poročila o današnjih dogodkih so še zelo nejasna in včasih protislovna.
Ugotoviti pa je mogoče, da je položaj v Karačiju še vedno zelo resen. Popoldne so se policiji pridružili vojaški oddelki, in zdi se, da imajo oblasti zdaj boljše nadzorstvo nad položajem. Proglasili so policijsko uro od 17. ure zvečer do 7. ure zjutraj. Policijski avtomobili z zvočniki so vozili po mestu in opozarjali prebivalstvo, da bo policija brez poziva streljala na vsakogar, ki ga bo po policijski uri zalotila na cesti. Vendar pravijo zadnja poročila, da se kljub policijski uri v nekaterih mestnih četrtih neredi nadaljujejo.
Mestne ulice so prekrite s kamenjem in drobci stekla. Številna okna so razbita, cestni napisi uničeni, mnoge trgovine pa so demolirane. Pred. vsem so manifestanti uničili skoraj vse trgovine z vinom in likerji (mohamedanci ne smejo piti alkohola!). Poročajo tudi o primerih, da so oropali skladišča puškarjev in orožar-jev Vojaštvo straži poslopja ministrstev in ostalih vladnih uradov
Listi so danes objavili izjave predstavnikov vseh političnih strank, ki zahtevajo, naj se uvede stroga preiskava o nasilnem nastopu policije proti študentskim demonstracijam, med katerimi je bilo deset mrtvih. Listi v jeziku Urdu ostro napadajo oblasti, ker so prepovedale bolnišnicam, da izročijo sorodnikom trupla žrtev neredov.
V večernih urah so se demonstracije vedno bolj spreminjale v splošen protest proti nastopu policije. Demonstranti so postavili barikade po mestnih ulicah in napadajo policijo in vojaštvo. Kot pravijo poročila, povečujejo zmešnjavo otroci, ki obmetuje-jo s kamenjem vsakogar, ki ga zagledajo.
V tujskih predelih mesta vlada razmeroma mir. Bilo je nekaj streljanja v bližini ameriškega veleposlaništva, vendar 'manifestanti tujcev niso nadlegovali.
Medtem ko so doslej demonstranti nosili improvizirano orožje, so se proti večeru pojavili oboroženi s samokresi m drugim strelnim orožjem.
Korejska fronte
zopet oživela
SEUL, 9. — Korejska fronta je zadnje dni spet nekoliko oživela. Zavezniški oddelki so izvršili več vpadov v nasprotne položaje, razbili nekaj utrdb in prizadejali nasprotniku hujše izgube.
Tanki, metalci plamenov, letala in topovi so sodelovali pri močnem napadu na kitajske položaje jugovzhodno od Pan Mun Joma. Sam izpad je izvedla skupina 60 zavezniških vojakov, ki so vdrli v nasprotne utrjene položaje, jih razstrelili in se po opravljenem delu spet umaknili.
Podoben izpad so izvedle južnokorejske čete ob vzhodni obali, kjer so razstrelile neki predor. Poročilo generala Marca Clarka govori o petih takih izpadih v zadnjh dneh.
Med ostalimi poročili s fronte je bilo zapaženo, da je letalo «neznane narodnosti« včeraj napadlo neko topovsko postojanko čet Združenega poveljstva in povzročilo človeške žrtve in materialno škodo. Kasneje so ugotovili, da je napad po pomoti izvedlo ameriško letalo. Zavezniško letalstvo je izvedlo več napadov v nasprotnem zaledju.
kaj brodolomcev pa je rešila trgovska ladja «Rose Marie«, ki je slišala SOS-klice ponesrečene ladje.
ANKARA, 9. — Vojaško sodišče v Ankari je obsodilo da. nes na smrt nekega Turka iz Bolgarije in nekega uradnika obrambnega ministrstva. Oba sta bila obtožena vohunstva v korist bolgarske obveščevalne službe. Enega od njiju so aretirali, ko je metal vojaške dokumente čez zid na vrt sovjetskega veleposlaništva.
GRADEC, 9.	— 71-letni
Franc Wintersteiner iz neke gornještajerske vasi je umrl zaradi izkrvavitve, ker si je pregriznil jezik s svojim edinim zobom.
Predstavnik vojaškeqa odbora iijavlja: najprej je freba uresn čili najvišje narodne cilje evakuacijo sueškega področja in rešitev sudanskega vpiašanja
KAIRO, 9. Polkovnik Ga- bi se lahko okoristili samo mal Abdel Nasser, eden izmed uzurpatorji naše domovine. Za-voditeljev vojaškega odbora, ki radi tega so bile volitve preje izvedel državni udar, je da- loiene, prehodno razdobje pa nes naznanil, da so bile pre- podaljšano. Medtem ko bomo ložene volitve, ki so bile na- poskušali doseči te naše naj-povedane za letošnji februar. | višje cilje, bo poseben odbor Preložitev volitev je bila po- sestavil novo ustavo, ki bo trebna, je dejal, «da bi lahko Egiptu vrnila zdrav parlamen-
koncentrirali vse sile na to, da Angleži zapustijo področje Sueškega prekopa«.
V intervjuju, ki ga je objavil list «A1 Misri«, pravi polkovnik Nasser, ki je pred kratkim napovedal obnovitev gve-
tarni režim«.
Nasser je nato izjavil, da bo ((osvobodilna organizacija« ob podpori vojske mobilizirala vse ljudske sile, da bi uresničila nacionalne težnje.
Egiptovski ministrski pred-
Sodišče v Adenu je rešilo spor s panamsko ladjo, ki je prevažala iranski petrolej za švicarsko družbo z italijanskim posredovanjem, v korist Anglo-iranske petrolejske družbe - Londonsko mnenje o razsodbi in o položaju v Iranu
rilje na sueškem področju, na-. sednik general Nagib pa je iz-slednje: «Vse dokler ne bomo j javil na paradi neke vojaške dosegli naših glavnih ciljev — j enote, da «prihaja novo orož-evakuacije področja Sueškega' je«. Nagib ni pojasnil, odkod prekopa in rešitev sudanskega orožje prihaja znano pa je, da vprašanja ne moremo dovo- se je egiptovska vlada o tem liti strankarske borbe, s katero I pogajala z ZDA in Anglijo.
ADEN, 9. — Danes se je pred civilnim sodiščem v Adenu končal proces proti kapitanu ladje «Rose Mary», njenim lastnikom in švicarski družbi »Bubenberg«, ki je ladjo vzela v najem. Ladja je lansko pomlad prevažala iz Abadana 780 ton perzijskega petroleja. Na zahtevo Anglo-iranske petrolejske družbe, ki utemeljuje svojo pravico na ves perzijski petrolej dokler ji Iran ne izplača odškodnine, so ladjo pridržali v Adenu.
Sodišče je dalo prav Anglo-iranski petrolejski družbi in obsodilo obtožence — kapitana ladie Italijana Jafrattija, panamsko plovno družbo «Com-pania de Navigacion Teresita« in švicarsko družbo «Buben-berg« na zaplembo tovora in na plačilo sodnih stroškov.
PRVI DAN TEKEM V GRINDELWALDU
V teku uspeh Nordijk, v smuku Italijank
Pomoč OZN
manj razvitim deželam
ZN, 9. — ZN in njihove posebne ustanove so v preteklem letu povečale svojo pomoč manj razvitim področjem, v letu 1953 jo bodo pa skušali še bolj razširiti. Do konca leta 1952 je tehnična pomoč ZN dosegla letni znesek 23 milijonov dolarjev, za letos pa je predvideno 23 milijonov, seveda če bodo na razpolago primerni fondi.
Po zadnjem poročilu je bilo v delu 540 načrtov za tehnično pomoč, 320 nadaljnjih je odobrenih, glede 180 pa se še vršijo pogajanja. 76 dežel je bilo deležnih tehnične pomoči v i&znih oblikah. Okoli 1600 strokovnjakov. od tega 700 v letu 1952. so poslali iz 61 držav v 58 dežel. Večina odposlanstev je šla na Srednji vzhod na Daljni vzhod in Azi’0. ZN pa so nudili tudi važno pomoč visoko industrializiranim državam.
Kon Tiki
GUAYAQUIL, 9.	— Thor
Heyerdahl, norveški antropolog, ki je postal slaven po svojem potovanju čez Tihi ocean na splavu «Kon Tiki« leta 1947, je z ladjo, ki mu jo je dala na razpolago ekvadorska vlada, odpotoval na otočje Gala-pagos, kjer bo nadaljeval svo. ja raziskovanja. Heyerdahl hoče dokazati, da so prebivalci Polinezije prišli iz Južne A-merike. Da je taka selitev Čez ocean mogoča, je dokazal s svojim potovanjem s primitiv. nim splavom.
EERN, 9. — Mednarodne ženske smučarske tekme v Grindehvaldu so se pričele danes s smukom na progi 3200 m z višinsko razliko 600 m in 16 vratci. Na startu je bilo 37 tekmovalk, predstavnic sedem držav. Rezultat: 1. Maria Gra-zia Marchelli (It.) v času 2 minuti 51 sekund 9/10 sekunde; 2. Giuliana Minuzzo (It.) 2’93” 4/10; 3. Madeleine Ber-thod (Švica) 2’53” 8/10; 4. Ossi Reichert (Nemčija) 2’56” 6/10; 5, Hannelore Franke (Nemčija) 2’57” 3/10; 6. Erika Mahrin-ger (Avstrija) 2’59” 3/10; 7. Ida Schoepfer (Švica) 2’59” 7/10; 8. Rosi Sajler (Avstrija) 3’00” 1/10; 9. Friecla Daenzer (Švica) 3’00" 9/10;	10 Silvia
Glatthard (Švica) 3’01” 6/10: 11. Micheline Moillen (Švica) 3’01” 9/10; 12. Evi Lanig (Nem. čija) in Maya Schuerch (Švica) 3’03” 1/10; 14. Trude Klek-ker (Avstrija) 3T3” 5/10.
V teku na 10 km so si prvih sedem mest priborile tekmovalke iz Švedske in Finske. Od Jugoslovank se je kot prva plasirala na 11 mesto Tončka Jakopič točno osem minut za zmagovalko. Tekmovalke so prispele na cilj v naslednjem redu: 1. Ulla Sahlber (Švedska) 42’49”; 2. Mirja Hie-tamies (Finska) isti čas; 3. Sonja Edstreom (Švedska) 43’35”;
4. Mare Hall (Finska) 43’46”;
5. Siiri Rantenen (Finska) 44’03”; 6. Sirka Polkunen (Finska) 44’12”; 7. Inge Loewdin (Švedska) 46’19”; 8. Hanni Ge-hring (Nemčija) 46’54”; 9. El-se Am (Nemčija) 48’03”; 10. Fides Romanin (It.) 49’48”; 11. Tončka Jakopič (Jugoslavija) 50’49”;	12. Gertrud Kilingler Egli (Švedska) isti čas; 13. A-nita Parmesan (It.) 51’35”.
Moški so danes tekmovali v veleslalomu na Lauberhornu. Proga je bila dolga 1300 m, vi. šinska razlika 300 m, s 30 vratci. Prvih pet mest so zasedli naslednji tekmovalci; J. Multerer (Avstrija) 1:58.3; 2. Peren (Švica) 1:58.7; 3. Oreiller (Francija) 1:59.3; 4. Grosjean (Švica) 1:59.7; 5. Arentz (Nor. veška) 1:59.8.
Jugoslovanska državna reprezentanca namiznega tenisa je odigrala tekmo s francosko reprezentanco. Za Jugoslavijo sta nastopila Viliem Harango-zo in Zar.co Dolinar, za Francijo pa Lanskoi in Rotov. Tekma se je končala s premočno zmago Jugoslavije 4:1. Edino točko za Francijo je osvojil Lanskoi po petih setih igre z Dolinarjem.
Letošnji Tour de France
22 etap - 4448 km
Nepremostljiv spor
med Coppiiem ia Bartaliiem
BOLOGNA, 8. — Po dolgem obleganju je nekemu novinar, ju le uspelo izvleči iz Gina Bartalija nekaj izjav. Kot je znano, vlada prav sedaj veliko razburjenje v vrhovih italijanskega profesionalnega kolesarstva zaradi nekih Coppi-jevih izjav, o katerih je Bar. tali dejal, da niso vredne odgovora. Bartalija je zlasti vznemirilo, ker je Coppi dejal, da nikoli več ne bi šel na dirko po Franciji («Tour de Fran. ce») z Bartalijem. Bartali je v I Bologni omenjenemu novinar-! ju odgovoril z nekaj besedami.
| s katerimi naj bi bilo z nje-
MEDNARODNE ŠTUDENTOVSKE IGRE V LETU 1953
Mednarodna zveza univerzitetnih športov poroča, da so končane priprave za letošnje mednarodne študentovske igre. Zimsko-športne igre. ki bodo obsegale smučanje in skoke za moške in ženske ter hokej na ledu in obvezne drsalne like, bodo od 2. do 8. marca v Sant Moritzu, poletne igre pa bodo od 9. do 16. avgusta v Dort-
Dvajset žrtev brodoloma
BOGOTA, 9. — Parnik «San-tander«, ki ga je zajel hud vi. har med pristaniščema Buoha-ventura in Guapi, se je včeraj potopil Pri tem je utonilo 20 , oseb, ki so bile na krovu; ne. | plavanju, tenisu in sabljanju.
Hoover,
šel preisVovolnega urada ZDA - med boksar|i ?
NEW YQRK, 9. — Edgar Hoover, znani ravnatelj zveznega preiskovalnega urada, ne mara potrditi, če bo sprejel ali ne mesto izvršnega ravnatelja mednarodnega boksarskega kluba (International Boksing Club), ki je pravzaprav newyorško podjetje za organiziranje najvažnejših boksarskih svetovnih prven-stev. Vest je dal newyorški radio. Omenjeno direktorsko mesto je dobro plačano — s 100 tisoč dolarji na leto. Ven-dar pravijo, da ta številka ne more kdove kaj vplivati na Hooverja, ki je pred nekaj leti odklonil predsedništvo ameriške zveze rugbyja, ki mu je ponujala še znatno večji honorar.
Glede na položaj šefa pre. iskovalne službe Hooverja je vest v boksarskih krogih vzbu-
PARIZ, 9. — Lista, ki sta organizatorja Dirke po Franciji (Tour de France), sta da- »ove strani polemika «defini-nes objavila uradni program i tivno« zaključena (toda Bar-te dirke, ki bo letos od 3 do jtali bo verjetno dal še kako 26. julija. Letos se bo dirka I <'de£lniUvno» iziav°)-pričela v Strasburgu ter se | «Za svojo osebo povem«, je usmerila proti Zapadu. Dirka j dejal Bartali, «da bom pač šel bo razdeljena na 22 etap (lani ’, v Francijo, če me bodo hoteli, 23). od katerih bo samo ena če ne, bom pa ostal doma. na kronometer; skupna dolži- j Tour ali pa ne — to me ne na bo 4448 km. Vmes bosta j zanima. Koliko je še drugih dva dneva za počitek. (Bor-1 dirk po Italiji in v inozem-deaux in Monaco). Prihod na 1 stvu! Vsekakor pa ne morejo cilj v zadnji etapi ne bo več i kar tako vreči med staro šaro
v soboto kot lani, temveč v nedeljo.
Dirka bo šla po naslednjih
tribarvne majice, kajti spomnite se, da sem prvak Italije jaz! Sicer pa sedaj počivam
etapah: Strasburg, Metz (175 j 0d prestanih naporov in se km), Liege (218 km), Lille | pripravljam za prihodnje. Kar
mundu (Nemčija). Moški' bodo nastopili v lahki atletiki, dila precejšnje vznemTrjen"je" Liu nogometu, Vprašujejo se, če mogoče na’
košarki, sabljanju, plavanju, in če se bo pojavilo najmanj šest držav, tudi v hokeju na travi. Stenske pa bodo nastopile v lahki atletiki,
(225 km), Dieppe (184 km),
Caen (192 km), Le Mans (199 km), Nantes (178 km), Bor-deaux (337 km, počitek), Pau (199 km), Cauterets (100 km),
Luchon (115 km), Albi (228
km), Bsziers Nimes (222 km), j B7esci',’BiagioZ B^ronT Marseille (117 km), Monaco1 (238 km, počitek), Gap (260 km), Briancon (165 km), Lio-ne (230 km), St. Etienne (70, na kronometer), Monlucon (210 km), Pariz (318 km).
Tako mislimo mi:
merava International Boksing Club epurirati precejšnie število gangsterjev, ki drže pod kontrolo mnoge boksarje in prokuratorje.
Ataianta - Udinese	I
Bologna - Milan	1
Fiorentina - Torino	1
Inter - Sampdoria	1
Juventus - Lazio	1
Napoli - Spal	1
Pro Patria - Como	1
Roma - Novara	1
Triestina - Palermo	1
Lucchese - Cagliari	1
Modena - Marzotto	1
Vicenza - Legnano	1
Livorno - Pavia	1
Messina - Monza	I
Moltetta - Maglie	1
povejte, da bodo na tekmah lahko dobili če bolj prepričljive odgovore kot doslej«. Bartali je še omenil, da bodo tudi v prihodnjem letu njegovi tovariši v moštvu Corrieri, in mo.
goče še kateri. Na koncu je še enkrat poudaril, da ga Tour ne zanima in naj kar gredo drugi tjakaj. «Nikakor pa no. čem več govoriti z ljudmi, ki si domišljajo, da imajo vedno samo oni prav«.
Jutrišnji «Stadio» bo objavil izjavo, ki jo je Bartali dal rav. natelju tega lista. V tej izjavi poudarja v glavnem, da ni nikoli izhajal s svojega morebitnega ugodnega stališča kot zmagovalec, da bi postavljal zahteve glede svojih nasprotnikov. Pravi, da ima nasprotnike med tekmo, a jih ne smatra za nasprotnike tudi v življenju. Govoriti že sedaj, kdo bo šel na «Tour» ali ne, pa se mu zdi neumestno, ko še nihče ne ve, kaj se bo med letom dogodilo.
Proti razsodbi je možen priziv na angleško sodišče v Nairobi-ju v Keniji. Ni še znano, ali se bodo obsojenci poslužili te kolikor toliko dvomljive možnosti priziva. Vendar se zdi, da se namerava družba »Bubenberg« pritožiti.
Tovor, ki ga je prevažala «Rose Mary», je vreden 5300 funtov šterlingov. AIOC je izdala 6000 funtov šterlingov samo za plačilo odvetniku — bivšemu angleškemu pravosodnemu ministru Siru Haiileyu Shawcrossu. Sicer pa še ne vedo, ali bodo zaplenjeno nafto, ki jo je prevažala «Rose Mary», prečrpali na kakšno angleško petrolejsko ladjo, ali pa bo «Rose Mary» izkrcala tovor v kakšnem pristanišču, kjer bi ga prevzela AIOC.
V angleških krogih so aden-sko razsodbo seveda sprejeli z velikim zadoščenjem. Predstavnik AIOC je izjavil, da družba sicer obžaluje, da je mora:a poseči po zakonskih sredstvih, da bi «branila svoje pravice na iranski petrolej«, in nadaljeval, da dTUŽba «še ni obupala, da bo mogla obnoviti petrolejsko proizvodnjo v Iranu«.
V londonskih poslovnih krogih pa prevladuje mnenje, da današnja razsodba praktično izločuje manjše petrolejske družbe iz borbe za abadansko
, nafto. Pri tem opozarjalo na Achesonove besede, izsovorjene v decembru, da lahko manjše družbe samo ovirajo napore za rešitev perzijske petrolejske krize.
| Pri tem povezujejo tako adensko razsodbo kot današnji položaj v Iranu z na:novejšimi angloameriškimi predlogi iranski vladi za rešitev petrolejskega spora. Osnovna točka tega predloga je, da bi se obnovila proizvodnja nafte v Iranu, pod pogojem, da prizna iranska vlada zamisel mednarodne arbitraže glede odškodnine, ki jo naj Iran plača Anglo-iranski petrolejski družbi.
O teh predlogih trenutno razpravljajo v Teheranu. V Londonu sodijo, da je v teh diskusijah treba iskati razlog za sedanja notranja nesoglasja v Iranu. V Cityju menijo, da bi bil Mosadek pripravljen, pogajati se z AIOC na osnovi novih ameriških predlogov. To tezo bi potrjevalo imenovanje ing. Reze Hallaha za ravnatelja abadanskih čistilnic, to imenovanje pa bi bilo spet vzrok za odstop Huseina Mak-kija. Hallah je dalj časa delal v rafinerijah AIOC v Abadanu.
Ztete in dolarske rererve
področja funta šterlipga
LONDON, 9. — Kot poroča britansko finančno ministrstvo, znaša decembrski primanjkljaj zlatih in dolarskin rezerv področja funta šterlin-ga 49 milijonov dolarjev. Dne 31. decembra 1952 so znašale zlate in dolarske rezerve eno milijardo 846 milijonov dolarjev.
Ta primanjkljaj je v veliki meri pripisati plačilu 181 mi. lijonov dolarjev, dne 31. decembra, za obresti ameriških in kanadskih posojil, ameriškega posojila po zakonu o na. jemih in posojilih ter posojila ERP.
Med dohodki v tem mesecu pa je upoštevati 31 milijonov dolarjev v okviru ameriške o-brambne pomoči in 80 milijo, nov dolarjev od Evropske plačilne zveze, kot del novembr-
skega presežka 36,300.000 funtov šterlingov v zlatu oziroma dolarjih.
Čeprav še niso znani dokončni podatki, upajo, da je področje funta šterlinga v'lan. skem letu doseglo večje cilje kot pa so si jih pred letom dni zastavili na konferenci finančni ministri držav Britanske skupnosti za uravnovešenje plačilnih bilanc s tistimi državami, ki niso vključene v pod. ročje funta šterlinga; vštevši obrambno pomoč v drugi polovici 1952. Izboljšanje položaja področja funta šterlinga so do. segli kljub dejstvu, da je angleški zakladni minister računal, da bo ameriška obrambna pomoč v drugi polovici lanskega leta znašala 115 milijonov funtov šterlingov (320 mi. lijonov dolarjev), medtem ko je znašala le 68 milijonov funtov šterlingov (190 milijonov dolarjev) zaradi težav pri preskrbi in s tem povezanimi dobavami materiala v okviru načrta o obrambni pomoči.
Avgusta, ko je Velika Britanija presegla svojo kvoto pri Evropski plačilni zvezi za 58 milijonov funtov šterlingov, je izkazala primanjkljaj samo v zlatu. Zato je angleška narod, na banka objavila, da bodo britanski uvozniki lahko potrošili približno 58 milijonov funtov šterlingov v dolarjih za nakup blaga, ki ga bodo nato preprodali v funtih šterlingih v druge države, članice Evrop. ske plačilne zveze. Po tem u-krepu je izdala Angleška narodna banka dovoljenje za u-voz raznega blaga, predvsem žita, premoga, tobaka, rastlinskih olj in maščob za 61 milijonov funtov šterlingov (170 milijonov dolarjev). Ta operacija je sedaj zaključena.
Po začasnih podatkih znaša prebitek področja funta šterlinga' pri Evropski plačilni zvezi 29 milijonov 500 tisoč funtov šterlingov za arbitražne posle, to je izravnavo denarnih vrednot. Približno 70 odst, te vsote (Ž9 milijonov 500 til soč funtov šterlingov), bo plačljivih v zlatu januarja, s čimer se bo znatno zman-šal zlati dolg področja funta šter. linga pri Evropski plačilni zvezi
KINO
V 'S' K ST1
Rossetti. 16.30: «Eela gospa«, Allyson A. Ken.nedy. Exielsior. 14.30:	»Odrske	lu®
Charles Chaplin.	.	,
Nazionale. 16.30: «Grešnica it Francisca«, Y. De Carlo. I Fenice. 16.30: «Alan, črni 2i® C. Laughton, B. Karloff. Filodrammatico. 16.00: »Odd« ni bobni«. G, Cooper. Arcobaieno. 15.30: «Pesml polstP letja«, Rascel, Pampaninl. Astra Rojan. 16.00: »Rudnik K"!
lja Salomona«, S. Granger. Alabarda. 15.30: «Mala kneginji1 Shirley Temple.
Ariston. 15.30:	«Barkleyevi
Broadwaya», F. Astaire.	,
Armonia. 15.30: «Ne klonim nasiljem«, M. Carey, A. S®:“J Aurora. 15.00:	«Mirni	mož«,
Wayne, M. 0’Hara.	.
Garibaldi. 15.00: «Kenguru», r' Lawford, M. 0’Hara,	,
Ideale. 16.00:	«Andaluzija»,
Mariano.	,
Impero. 15.00:	»Mirni	mot»,
Wayne, M. 0’Hara.
Italia. 16.00: aRdeča luna«. Msr Frau, R. Baldini.	^
Viale. 16.00: «Francis na akt miji«, D. 0’Connor.	(
Kino ob morju. 16.00: «Deklet' Trga Španija«, L. Bose, Massimo. 16.00:	«Rumenl Pla'1
Carlson.	..
Moderno. 16.00: «Ogenj v hrt*01 V. Mayo.	,
Savona. 15.00: «MontecristoV ^
G. Montgomery.	..
Secolo. 15.00: »Milijonarski N' pel j«. Toto.	jf
Ferroviario. (S. Vito).	j
«Knez in revež«, E. Flyf>n- ,. Vittorio Veneto. 16.00: «Tri P povedane zgodbe«, E. R. DJ.TJ Azzurro. 16.00: «Nancy gre v 8 J. Povvell, A. Sothern. Belvedere. 16.00: «Na nekem ** ku s teboi«, E. VVilliams. Marconi. 15.30: «Veliki CaruS^ Mario Lanza.
Novo cine. 16.00: »Maščeval# krinka«. J. Derek. A. Qui[Jr Odeon. 15.30: «Nedolžnost», * nora Rossi Drago.
Radio. 16.00: «Muka preteklo51 M. Laurence, C, del Pogg>0,
RADIO
SOBOTA, 10. januarja l*55
.IlK.OSil.OVAMSKB
C II .V 1, T K s* A
254.6 m ali 1178 KC
7.co Poročila. 7.15 Slovenj narodne. 13.30 Poročila. 14.40 „ mači zvoki. 17.30 Kar po doma^ 17.40 Pesmi jugoslovanskih na ‘ dov. 18.15 Valtki in poloneze 1 Chopina 18.30 Mop« stroka d
O odnosih
med Japonsko in Južno Kore;o
TOKIO, 9. — Japonski zunanji minister Okazaki je danes na tiskovni konferenci svaril mednarodni tisk proti govoricam, češ da je bilo med zadnjim razgovorom ministrskega predsednika Jošide z južnoko-rejskim predsednikom govora o morebitnem vojaškem sodelovanju med Japonsko in Južno Korejo v okviru tihomorskega pakta.
Okazaki je dejal, da je Japonska pripravljena proučiti možnost navezave odnosov s Seulom z novega političnega vidika. Toda iz njegovih nadaljnjih izjav je razvidno, da se hoče Japonska izogniti .vsakemu koraku, ki bi ga v Pekingu lahko imeli za izzivanje.
Avtomobilska nesreča
v Argentini
BUENOS AIRES, 9. — Avto. bus, ki je vozil med mestoma Caseros in Villa Luro, se je zaradi zloma osi prevrnil in vnel. Sedemnajst potnikov je našlo smrt.
----.	  Sliv--
sta. 18.45 Pojo zabavni voKShI kvarteti. 19.00 Večerne vesti. 21* 30’ glasbe iz Južne Amerike. 21* Od sobote do sobote. 21.45 kih nog naokrog. 23.10 Glasba lahko noč. 23.30 Zadnja poroti"
TK8T II.
306.1 m ali 980 kc-sek
11.30 Lahki orkestri. 12.0° fč ljube ln dejstva. 12.15 Za vsaK« nekaj. 13.30 Kulturni obzorj"
13.40 Zabavna glasba. 17.30 Ri ; na glasba. 18.15 Rahmani^ Koncert št. 2. 18.47 Ciganski Tj; tivi. 19,00 Pogovor z ženo. Operni dueti in zbori. 19.45 PL čila. 20.00 Priljubljene meW®jJ
20.40 Glasba iz filmov in L 21.00 Malo za šalo — malo 21.30 Lahke melodije. 22.00	} niavski: Koncert za violino /L 22.21 Pestra operetna S1 22.45 Večerni ples. •
1 II N 'I' I.	J
11.30 Simfonični koncert. * »Nadvojvoda«, trodejanka
Borgeseja. 20.30 Variete. ‘ ! Stare tržaške popevke.
11,01 K M I J A
327,1 m, 202,1 m, 212.4
12.00 Opoldanski koncert. , Poročila. 13.00 Jezikovni P°'^t ri. 13.50 Iz jugoslovanskega jjp turnega življenja. 14.00 Hrv y narodna glasba (Prenos greba). 14.40 Zabavna * viir 15.10 Slavni pevci v znanin o. gah. 17.40 Slovenske n .»r ne pesmi. 18.15 Slovenska > stralna glasba. 19.40 Glasben t lomki iz I. dejanja Suppej* yr perete «Boccaccio«. 20.30 « ,jf selih minut. 21.15 Zabavna ba. 22.00 Poročila. 22.15 I8ra ni orkester.
KKIIKI
Prevedel pruf. dr. Fr. riradae
Cliallei
Ulickmb
178.
Tale poslednji Je bil eden tistih posebnih boljših ljudi, ki se uveljavljajo samo na teh krajih; — lahko jih sicer srečate morda tudi pri konjušnicah ali gostilnah, toda na višku svoje slave so samo v teh vročih posteljah, rekli bi skoraj, da naroča zakonodajni zbor te postelje samo v ta namen, da jih vzgaja.
B i je velik hrust, zelenega obraza, z dolgimi temnimi lasmi in močnimi, razmršemmi brki, ki so mu segali pod brado. Sala ni nosil, ker je ves dan igral žogo; razpeti ovratnik pri srajci je odkrival njegov mišičasti vrat. Na glavi Je imel majhno francosko čepico (za približno osemnajst penyjev>, s katere je visel svetel čop. ki se je dobro podal preprosti, bar-hantovi suknji. N’egove strašno dolge noge so bile slabe in oblečene v pisane oxfordske hlače, ki so šele kazale vso simetrijo njegovih udov. Bil pa je bolj slabo opasan ln potviu še zan krno zapet, tako da so mu v ne ravno najličnejših zgibih visele nad čevlji tako daleč, da so odkrivale bele, toda strašno umazane nogavice. Bil je grdo našemljen in bahavo pretkan, kar je odtehtalo celo bogastvo.
Ta človek je prvi opazil, da jih gleda gospod Pickwick. In takoj nato je pomežiknil Zefyru in ga s posmehljivo resnostjo prosil, naj ne prebuja gospoda.
»O presneto!* je zaklical Zefyr, obrnivši se, in se delal strašno presenečenega; «gospod je vendar prebujen. Hm, Shakespeare! Kako je, gospod? Kaj dela Mary in Sara kaj go spod? In draga stara gospa doma, gospod, he gospod? Bedite tako prijazni in sporočite ji moj pozdrav s prvim zavitkom, ki ji ga pošljete, gospod, in recite, da bi bil to že davno storil pa sem se bal. da se ne bi po poti razbilo gospod
»Nikar ne muči vendar gospoda z neumnimi vljudnostmi ko vidiš, da bi rad kaj pil,* je rekel gospod z brki in delal šaljiv obraz. »Zakaj ne vprašaš gospoda kaj bi najrajši?*
»Jaz osel, na to sem pozabil,« je odgovoril drugi «Kaj u-fcazujete. gospod? Hočete portsko vino, gospod ali pa morda sherry, gospod? Lahko vam priporočim ale’, gospod- ali bi morda radi poskusili pivo, gospod? Dovolite, da smem’ obesiti vašo nočno čepico, gospod-«
S temi besedami je segel govornik po tem pokrivalu glave gospoda Plckivicka in ga. ko bi trenil, potisnil na glavo pijancu, ki je bil trdno prepričan, da zabava vso družbo, in je dalje strašno melanholično brundal tisti kuplet.
Vzeti komu s silo nočno čepico z glave in jo posaditi na glavo drugemu, umazanemu človeku, je sicer sam po sebi duhovit dovtip, spada pa brez ugovora med tiste, ki se v praksi ne dajo uganjati. Gospod Pickwick je gledal torej na stvar s tega stališča ter ni pokazal na sebi svoj£ nakane. Planil je s postelje in sunil Zefyra pošteno v prsi, kakor da ga ie hotel pripraviti ob to. kar je tako soviselo z njegovim imenom- potem se je spet polastil nočne čepice ter se junaško postavil v izzivalpo pozicijo.
«In zdaj,* je zaklical gospod Plckwick in je komaj lovil sapo od razburjenja in bojaželjnostl, »pojdita — oba name — obal*
S tem liberalnim pozivom je napravil hrabri gospod s stis-
njenimi pestmi naglo gesto, da bi pokazal nasprotnikoma
svojo spretnost.
To je bilo ali nepričakovano junaštvo gospoda Pickwlcka ali njegova zmedenost, v kateri je skočil iz postelje in kakor lavina napadel plešočega moža, kar je ganilo njegove nasprotnike. Bili so res ganjeni, zakaj namesto, da bi ga b:li ubili, kakor si je gospod Fickwick misilil, so osupnili, se nekaj časa spogledovali in slednjič se zakrohotali.
«No, vi ste pa tič, ampak imam vas za to tem rajši,* je rekel Zefyr. «Zdaj pa spet v posteljo, da ne dobite revmatizma v noge. Upam, da niste več hudi,* je rekel in iztezal k njemu roko, nekako tako dolgo, kakor je rumena lesena roka, ki moli včasih nad rokav!Carsko trgovino.
«Seveda ne,» je rekel naglo gospod Pickwick; trdno in slovesno mu je stisnil roko in šel spet v posteljo.
«Moje ime je Smangle, gospod,* mu je rekel mož z brki.
«Tako?» je rekel gospod Pickwick.
»Moje pa Miwins,» je rekel mož v nogavicah.
»Me silno veseli, gospod,* je rekel gospod P:ckwick.
»Ahm!» je zakasljal gospod Smangle.
«S^p kaj rekli, gospod?* je dejal gospod Pickwick.
»Nič, nič, gospod,« je rekel gospod Smangle.
«Sem mislil, da ste nekaj rekli, gospod,* je dejal gospod Pickvvick.
Vse to je bilo zelo prijateljsko im veselo, in da bi jim bilo še bolj veselo, je zagotavljal gospod Smangle gospoda Plck-vvicka večkrat zaporedoma, da visoko spoštuje čute gentlemana.
* * *
«Ali ste prišli skozi sodni dvor, gospod?* je vprašal gospod Smangle.
»Skozi kaj?* je rekel gospod Piokwick.
»Skozi sodišče — Portugalska ulica — sodišče za opr06 od - ampak saj že veste, gospod.*
»O ne,» je odgovoril gospod Pickwick, »to ne.»
»Aha, vam je zmanjkalo drobiža?* je odgovoril Miwms.	a
»Menim, da ne,* je odgovoril gospod Pickwick, »branit1 jim plačati neko odškodnino in zato sem tu.»	^
»In moja poguba je bil papir,* je rekel gospod SmahPL «Torej knjigarnar, mislim, gospod?* je rekel nedolžni spod P:ckwick.	.
»Knjigarnar! Ne, ne, Bog obvari — tako nizko še lUj^ padel. Cisto brez posla. Ko sem rekel pap;r, sem mislil mel1 j# »Aha, vi ste menili to v tem smislu, kakor vidim,* )e gospod PickvVck.	f
»Moj Bog, človek mora biti na premeno pripravljat’!^ rekel Smangle. »Kaj je na tem? zdaj sem tu v fleetski ie nici. Nič več. Za to vendar nisem nič slabši.«	f
»NIta trohico ne,» je rekel gospod M:w ns. In imel Je p) polnoma prav, zakaj gospod Smangle je bil zdaj mnoS^li boljšem, kajti da bi prišel sem, je postal brezplačen P°se^‘ ra2«nih draguljev, ki so bili že davno prej romali v zasta nlco.
«Dobro, toda čujte,* Je rekel Smangle, »zakaj pa
k aPLi
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO — UREDNIŠTVO ULICA MONTECCHI SI 6 lil. nad, — Telefon številka 93-808 In 44 638	—	Rosim
predal	502 — UPRAVA; ULICA SV FRANČIŠKA št. 20 - Telefonska številka 73-38 — OGLASI:	od	8.30	. 12 In od 15	18	— Tel
73-38 - Cene oglasov. Za vsak mm višine v Sirml I stolpca trgovski 60 flrianfno upravni 100, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mrr. širine i stolpca za vse vrste oglasov po 10 din, - Tiska Tiskarski zavod ZTT - Podružn Gorica III. 8. Pellico 1-11 Tei 33-82 - Roknoisi se ne vračajo
■»
tu tako na suhem? Izplaknimo a nekoliko usta s sherryja; kdor je prišel zadnji mora plačati, Mlwins ga P se in Jaz bom pomagal izpiti. To je vendar pravična & ! menita razdelitev dela, ali ne, vraga?*	.	I1
Ker gospod PIckwick ni hotel izzvati novega Prep^f] veselega obraza pritrdil temu predlogu im zaupal denar -du Miwinsu; ker Je bila ura že skoraj enajst, ni izgubil Miwins niti minute in Je tekel v kavarno.	.
(Nadaljevanje gie
  j :
NAROČNINA Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed IJud. repub, Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 21°^ Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za Jugoslavijo: Agencij* demokratičnega Inozemskega ^ Ljubljana Trg revolucije 19 tel. 20-009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606-90332-7 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZOZ^^^^