KRANJ, torek, 13. 3. 1984 CENA 17 din Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo St. 20 LETO XXXVII GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Odprli delavnice v Grimščah Radovljiška Almira je poleg prodajnega salona v gradu Grimšče Bledu odprla center za razvoj tekstilnih umetno-obrtnih izdelkov — V njem bodo preverjali uporabo domače volne BW — Grad Grimšče pri Bledu, P je radovljiška tovarna Almira dvema letoma dobila od Narod-^ banke, dobiva vedno večji pomen, ^jradu je že nekaj časa odprta Al-^g"»a galerija in prodajni salon. V J^5*>vijenih prostorih nekdanjih ^erov, tik ob grajskem poslopju, pa ^ v petek, 9. marca, odprli Almirin ^•ter za razvoj tekstilnih umetno-Z^rtaih izdelkov. Otvoritev so pope-z modno revijo, ki je prikazala niz Almirinih pletenin. Videli •0 izdelkov, od unikatnih mod-oodelov do izdelkov redne proiz-Ob tem velja povedati, da v izdelajo okoli 800 tisoč plete-oblačil na leto, od tega jih okoli odstotkov prodajo na tuje. Skrb rodnost je zato ena pomembnih "in njihovega dela. Razvojni center je velika pridobitev. Prostor in boljše možnosti za delo bodo dobili Almirini kreatorji in oblikovalci. Že za začetek so zaposlili šest novih mladih oblikovalcev, ki bodo ob že uveljavljenih kaj kmalu lahko pokazali svoje sveže zamisli. V razvojnem centru bodo naredili poskusne modele, med katerimi bodo nato izbirali izdelke za redno proizvodnjo. Še bolj kot doslej bodo do veljave prišli strokovnost, znanje, izvirnost, čut za lepo. V centru bodo preverjali možnosti uporabe domače volne, kar vse bolj zahteva današnji čas, ko je uvoz težaven. Almira je v tem pogledu doslej že naredila nekaj korakov in vse bolj uspeva, da uvoženo volno nado- mešča z domačo. S tem postaja tudi spodbujevalec ovčereje, ki je marsikje pri nas popolnoma zamrla. Pomembno vlogo pa bo Almirin razvojni center lahko odigral pri razvoju tekstilnih izdelkov umetne obrti. Tudi na tem področju je Almira že pred časom zaorala ledino, vendar niso imeli prostorov, kjer bi se ukvarjanje z umetno obrtjo in ročnim pletenjem lahko dodobra razvilo. Prav na tem področju je imela Almira podporo Gospodarske zbornice Slovenije, ki skuša spodbuditi izdelovanje izdelkov domače in umetne obrti. Almirin razvojni center bo lahko postal središče, na katerega se bodo navezale delavnice drobnega gospodarstva in v katerem bodo zanje snovali izdelavne programe. V delavnicah še brnijo šivalni stroji, ropotajo ročne statve, v laboratoriju mešajo barve in preverjajo kakovost domače volne. V Almiri računajo, da bo imel center, ko bo popolnoma zaživel, okoli 100 zaposlenih. Postopoma ga bodo razvijali in dopolnjevali. Prostore nekdanjih hlevov so prenovili s svojimi močmi. Začeli so celo z udarniško akcijo, ko so temeljito pospravili zanemarjeno poslopje in okolico. Tudi pri obnovi z denarjem niso razmetavali. V zadnjih dveh letih so v Almiri za obnovo in ureditev gradu Grimšče porabili osem milijonov dinarjev. Na ureditev čaka še okolica obeh poslopij in dostopna cesta, kjer bi vsekakor kazalo položiti asfalt. Še večjo turistično mikavnost bo grad Grimšče dobil z urejenim vrtom, očiščenim ribnikom in morebitno ureditvijo malega arboretuma, ki ga je vrt nekdaj že imel. M. Volčjak Od ponedeljka, 19. marca, Tekstilindusov dimnik ne bo več onesnaževal Kranja »Ekološko odštevanje« v Tekstilindusu Točno po programu je bila končana ena najpomembnejših investicij za Kranj in za delovno ojr^'fczacijo Tekstilindus: prehod s premoga na plin — Dva žago«- Jreskusa sta sicer spodletela, vendar zagotavljajo, da od poMrfeljka, 19. marca, naprej Tekstilindusov dimnik ne bo več onesnaževal in zapraševal Kranja Ljudje niso čakali Kranj — Sobotni poskus, da bi v Tekstilindusu začeli dobivati paro z izgorevanjem plina tsicer ni povsem uspel, vendar pa je zdaj že zagotovo, da se od ponedeljka, 19. marca, iz Tekstilindusovega dimnika ne bo več valil gost in črn dim. Investicija za prehod kurjenja s premoga na plin je namreč končana. Kot je povedal generalni direktor delovne organizacije Tekstilindus Slavko Zalokar na včerajšnji (ponedeljek) tiskovni konferenci, zaslužijo vsi, ki so bili kakorkoli udeleženi v tem zahtevnem programu, pohvalo. Ko so 21. julija 1982 podpisali pogodbo za to, za Kranj in za delovno organizacijo Tekstilindus pomembno investicijo, so se tudi obvezali, da bo končana februarja letos. 22. februarja so bila vsa dela končana in 1. marca je bil v Tekstilindusu tudi že plin. Prvič so nameravali vse naprave v novi kotlovnici preskusiti 22. februarja in sicer z mazutom. Ker pa so bile takrat težave z mazutom, so ponovni poskus s plinom prestavili na soboto, 10. marca, ko v Tekstilindusu niso delali. Vse napra- 'SREDIŠČU POZORNOSTI radije obetajo zaposlitev ?*koj po objavi prostih mest v prvih letnikih srednješolskih in ^koioUkih organizacij v naslednjem šolskem letu je izšel tudi fKPM kadrovskih štipendij. Za mlade, ki so pred odločitvijo, kam po osnovni ali srednji šoli, Žjozpis kadrovskih štipendij nepogrešljiv usmerjevalec. Kadrovske -m^o v 144 un Hplo no končc kin Stipenaij ■nepuyi^^J^ ------ indije namreč obetajo dokaj zanesljivo delo po končanem sola W kar je še zlasti pomembno v zaposlitveno skrtemcasu. Zato po-^ločujoč element pri izbiri poklica. Po razpi-ki zaradi šibkih socialnih razmer v druži kot je se ziasii pomei/iuuu v «.i»^rv---------- ^Jojo vsako leto bolj odločujoč element pri izbiri pol ** ** ravnajo tako učenci, ki zaradi ši^ ^nameravajo zaprositi za štipendijo, -----, *w na račun staršev. Ker večji del našega združenega dela, žal, nima poročnih potreb po kadrih določene strokovne izobrazbe, je pač kadrovskih štipendij za učence in študente najbolj trden pri-njegovih bližnjih potreb. Razvojni plani za Gorenjsko predvidevajo cim hitrejši in popol- lUMMf |^»ww*---——---^ - w j prehod z delovne na tehnološko intenzivno proizvodnjo Novske štipendije tega cilja še ne zasledujejo dovolj. Gorenjsrca je po itevilu delavcev s srednjo ter z višjo in visoko strokovno izobraz-& dolgo precej pod slavenskim povprečjem. Zal tudi najnovejši ***** kadrovskih štipendij študentom na višjih in visokih šolah ne 1#**ja roke tako radodarno, kot bi bilo glede na.tehnološko zahte-** dvojne program« zaželeno. Združeno delo se še naprej preveč **4ovotfuj* z delavei, ki bodo osvojili, po stdrmn, kvatifikocijo ali tt*1u*ct naziv. Zanimivost letošnjega razpisa je tudi, da v njem skoraj ni najti todrovilce štipendije za neproizvodne poklice, na primer za ekono-pravnike, sociologe, učitelje. Te kadre, kolikor jih pač rabi, *6*ženo delo prav lahko dobi tudi brez štipendije razpisu ne v_jo velike de •"^a* Železarna, v Kranju Iskra, Sava, Planika, v Radovljici Veri-9* vŠhofji Loki Alpina, Alpetour, v Tržiču Peko. Niso velike zgolj po *W*lu zaposlenih, ampak predvsem po razvojnih usmeritvah in strokovnem, načrtnem pristopu do dela. V njih imajo dolgoročne ><2vojne in kadrovske plane. Zato tudi vedo, kakšne delavce bodo *>oirebovali jutri, pojutri&apem in so vanje pripravljeni vložiti skro-**** štipendijski dinar. H. Jelovčan ^——*******mi i u —————— _*lo prav lanKo uwi tuni Še ena stvar v razpisu nekoliko zbode v oči. Največ kadrovskih **!*ndij razpisujejo velike delovne-organizacije, kakršne so na Je- Film, ki so ga posneli v Obrambnem centru v Poljčah, je dobro prikazal uničujoče posledice februarskega »stoletnega vetra«. Posnetki iz zraka so bolj zgovorni kot vsa pisna poročila in številke skupaj. Vihar je posebej v gozdovih naredil strahotno razdejanje, kot z nemočnimi bilkami je pometel z mogočnimi smrekami, z najmočnejšimi sunki ponekod do čistine. Posekal je les za generacijo in pol, pravijo poznavalci. Strehe so zakrpane in popravljene, ljudje imajo opravka z zavarovalnico, v gozdovih pa jih čaka veliko, veliko dela. Prihajajo tudi prve ocene o tem, kako so v posameznih občinah ob neurju delovali odgovorni organi in organizacije ter občinski štabi za civilno zaščito, kakšne so dobre in slabe izkušnje. V radovljiški občini pravijo, da ljudje niso čakali in so takoj začeli popravljati in pokrivati strehe. Pri tem je bila dragocena sosedska pomoč ter zaloge opeke, ki so jo imeli doma. Prve dni ljudje niso spraševali, kje In kako naj pomagajo, čigavo pomoč naj sprejemajo. Zatikati se je začelo šele, ko se je veter do kraja polegel in so ljudje že razmišljali, če za pomoč kasneje ne bo treba odšteti denarja. Zato so jo raje odklonili. Dodatne izkušnje imajo z obvešča- njem ljudi. Izkazalo se je, da so žične zveze z nekaterimi kraji slabe, zaradi izpada električne energije pa ljudje niso mogli poslušati radia. Vendar pa velja povedati, da je tudi v teh krajih medsebojna pomoč takoj stekla. V bodoče bodo torej morali več pozornosti posvetiti zvezam in obveščevanju, imeti bodo morali več kurirjev, ki bodo pisne informacije prenesli v krajevne skupnosti. Pomembno je bilo, da ljudje niso čakali na cenilce škode, saj so se dogovorili, da bodo lahko z zavarovalnico stvari uredili tudi kasneje, ko bo streha že popravljena in na novo pokrita. Največ pozornosti je sedaj namenjene gozdovom. Sneg kopni in začenja se garaško delo. Vsi kmetje bodo težko kos podrtemu drevju, posebej če na kmetiji manjka mladih rok. Gozdarji jim bodo morali priskočiti na pomoč predvsem pri čiščenju gozdnih poti in vlek. Kaj kmalu se bodo morali dogovoriti, kolikšna bo cena oddanega lesa iz zasebnih gozdov, da pri odštevanju stroškov za usposobitev gozdnih cest in vlek ne bo preveč zdrknila navzdol, saj bodo sicer kmetje podrto drevje posekali za drva. M. Volčjak Olimpija državni prvak Jesenice — V peti tekmi končnice letošnjega državnega hokejskega prvenstva so igralci ljubljanske Olimpije v dvorani pod Mežakljo premagali »železarje« s 3:2 (1:0, 0:1, 2:1). Jeseničani so imeli več od igre, neprestano so napadali, toda v odločilnih trenutkih jih je zapustila športna sreča in 37. naslov državnega prvaka je osmič pripadel Olimpiji. Več o odločilnem srečanju na Jesenicah na 8. strani ■lili i t i ve so v redu delovale, izkazalo se je le, da bo potrebna natančna nastavitev gorilca. To nalogo bodo strokovnjaki opravili v teh dneh in poskusni zagon je tako določen za soboto, 17. marca, redno obratovanje pa s ponedeljkom. Celotna investicija je veljala 420 milijonov dinarjev in se je lani predvsem zaradi tečajnih razlik občutno podražila. Rekonstrukcija toplarne je veljala prek 340 milijonov dinarjev, izgradnja plinovoda pa prek 75 milijonov dinarjev. S prehodom kurjenja s premoga na plin si bodo predvsem oddahnili vsi prebivalci Kranja; čeprav se bo zdaj pokazalo tudi to, koliko drugih je morda še v Kranju, ki so onesnaževali zrak. Za delovno organizacijo Tekstilindus pa ta prehod pomeni tudi kvalitetnejšo in večjo proizvodnjo končnih izdelkov. Doslej so v Tekstilindusu pokurili 80 ton premoga na dan, poslej pa bodo pokurili 60.000 kubičnih metrov plina oziroma 14 do 15 milijonov kubičnih metrov na leto. Tekstilindus se je s tem vključil tudi med redne potrošnike plina v Sloveniji in bo imel plin skozi vse leto. Ob morebitnih izpadih je kot nadomestna energija predviden mazut. S prehodom na plin pa bo imel Tekstilindus na leto za okrog 130 milijonov dinarjev več stroškov za energijo kot doslej. A. Žalar Kurirčkova pošta na poti Kranj — Včeraj je krenila na dolgo pot prek polj, skozi gozdove, vasi, mimo številnih spomenikov narodnoosvobodilne vojne, po p5teh nekdanjih partizanskih kurirjev letošnja gorenjska kurirčkova pošta, namenjena predsedstvu SZDL Jugoslavije. Ob začetku njene poti po Gorenjski, ki se bo na zboru pionirjev zlila s potmi po drugih slovenskih pokrajinah, je bila v Preddvoru osrednja slovesnost, ki so se je udeležili številni pionirji, mladinci, nekdanji borci, vojaki, občani. Kurirčkovo pošto so pionirji iz Preddvora ponesli proti Jezerskemu. Danes jo bodo pozdravili v Kokri, še enkrat v Preddvoru, v Olševku in Si-dražu, jutri na Pšati, v Lahovčah, k Voklem, Trbojah, in Vogljah, v četrtek pa na Prebačevem, Planini, Orebku in v Mavčičah. Kurirčkova pošta se bo v kranjski občini mudila dO naslednje srede, 21. marca. Do tedaj bodo njene pomembnejše postaje še v Zabnici, Stražišcu, Zgornji Besniei, Na Zla- * tem polju, Kranju, v Naklem, Pod-brezjah, Dupljah, na Kokrici, Prim- ■ '■ skovem. v Predbsljah, Goricah in Golniku. Kranjski pionirji bodo naslednjo sredo predali pošto tržiškrtn pri spomeniku v Seničnem. H j VAŠ TURISTIČNI SERVIS KOMPAS ' CENJENE DRSALCE IN OBISKOVALCE OBVEŠČAMO, DA SMO LETOŠNJO DRSALNO SEZONO ZAKUUČILI V NEDELJO, 10. MARCA 1984_ Zahvaljujemo se vam za obisk, v novembru pa zopet nasvidenje y postavno prireditven« center gorenjski sejem kranj KRANJ tel.: 28-472 28-473 KOMPAS JUGOSLAVIJA m O LAS 2 STRAN_ Skupne službe krajevnih skupnosti Jesenice — V krajevnih skupnostih jeseniške občine je zaposlenih devet tajnikov krajevnih skupnosti, le v eni krajevni skupnosti ima redno zaposleni naziv delavec v krajevni skupnosti. Izobrazbena struktura zaposlenih je zelo različna. Imajo osnovno šolo z opravljenim tečajem za knjigovodstvo, največ jih je s srednjo šolo, nekateri imajo celo visoko šolo za organizacijo dela. Osebne dohodke tajnikov krajevnih skupnosti določijo sveti krajevnih skupnosti v Sloveniji. V krajevnih skupnostih so uveljavljene številne oblike samoupravnega organiziranja delovnih ljudi in občanov, vendar pa v občini ugotavljajo, da bo treba več pozornosti posvetiti boljšemu sistemu obveščanja ter pospešeno razvijati informacij-sko-dokumentacijske centre, povezanost delegacij in izboljšati medsebojno sodelovanje delegacij ter usklajevanje interesov v krajevnih skupnostih. Za uresničevanje vseh nalog pa so krajevne skupnosti ustrezno organizirane. V občini si prizadevajo, da bi na področju nadaljnjega razvoja krajevnih skupnosti oblikovali skupne strokovne službe za več krajevnih skupnosti. Racionalizirali naj bi delo sedaj zaposlenih delavcev s tem, da ne delajo vsi vsega, temveč da za področje administracije nadaljujejo z organizacijo skupnih služb, sedanji tajniki pa naj postanejo strokovno politični delavci, ki bodo naloge sposobni uresničiti. Tako bodo pomagali, da bodo krajevne skupnosti dobile mesto, ki jim pripada. D. S. Davčne terjatve Jesenice — Uprava za družbene prihodke jeseniške občine predpisuje in pobira vrsto davkov, zato morajo izdati vsako leto več kot 10.000 odločb, od katerih je najmanj 600 takšnih, ki so izdane na podlagi kompleksnih pregledov in ugotovitvenih postopkov. Za samo izterjavo so vse do letošnjega leta izdali in poslali občanom vsako leto posebej več kot 25.000 virmanskih nalogov. V večini primerov gre za manjše zneske, vendar so samo iz teh davkov, prispevkov, članarin in samoprispevka pobrali več kot 160 milijonov dinarjev. Vendar pa nekateri obvezniki zelo neredno plačujejo svoje obveznosti in so zato samo lani morali izdati 600 sklepov o prisilni izterjavi. Zaradi vsakoletne spremembe osnove za izračun davka od premoženja pa so lani prejeli več kot sto pritožb. D. S. NOTRANJA POLITIKA TOREK, 13. Jeseničani pijejo dobro vodo Inšpektorji ugotavljajo, da iz jeseniških vodovodov teče dobra voda. Izjema sta vodovoda na Beli in Javorniku ter na Dovjem, kjer z njima upravljajo sami prebivalci Jesenice — Razveseljiva je ugotovitev sanitarnih inšpektorjev, da so gostinski in hotelski obrati turistične Kranjske gore higiensko kvalitetni, še posebej tedaj, ko so v tem kraju večje turistične ali športne prireditve. V času pred prireditvama za pokal Vitrane in skakalno prireditvijo v Planici so sistemsko pregledali vse obrate in le v enem so zahtevali sistematsko čiščenje in razkuževanje. Zal pa imajo nekateri obrati še vedno nekaj sanitarno-tehničnih pomanjkljivosti, saj so morali izdati odločbe za odpravo pomanjkljivosti v kuhinjah hotela Razor v Kranjski gori, v gostišču Pod kepo. v bifeju Rožce pri gimnaziji in v več trgovinah v jeseniški občini. Precej trgovin je zastarelih in potrebnih obnove, pri izdaji ureditvenih odločb pa so inšpektorji nemočni, saj delovne organizacije nimajo denarja za obnovo prostorov. Lani so iz prometa izločili razmeroma malo higiensko oporečnih živil, saj to dosledno opravljajo zaposleni delavci ali nadzorni delavci, ki jih imajo po delovnih organizacijah. Zaradi tega, ker so imeli v prodaji pokvarjena živila, so prijavili za gospodarski postopek le temeljno organizacijo Mesoizdelki Škofja Loka v Unionu na Jesenicah. V obratih družbene prehrane pri rednih kontrolah ugotavljajo, da je še veliko delavcev, ki ne jemljejo toplega obroka. Vzroki pa r.'^o v tem, da bi bili obroki prema ne^ri, enolični, ampak predvsem v sla : biološki sestavi obrokov, ki imajo p/eveč maščob in premalo beljakovin. Jeseničani pijejo bakteriološko in kemično ustrezno vodo iz večine zajetij, kar so ugotovili z analizami. Bakteriološko slabe kvalitete je le vodovod Koroška Bela v zgornjem delu naselja, medtem ko je oskrba spodnjega dela z vodo iz Peričnika zadovoljiva. Ta vodovod morajo stalno klorirati .kot velja tudi za vodo na Javorniku. Problem preskrbe z neoporečno pitno vodo bodo rešili za obe naselji tedaj, ko bodo zgradili vodovod iz Završnice. Največje tehnične pomanjkljivosti pa so inšpektorji ugotovili pri vodovodu Dovje, ki ga upravlja vaški vodovodni odbor. Vodovodno omrežje je dotrajano, vaščani opravljajo pri vzdrževanju amaterska dela, niso opravili živilsko-zdravstvenih pregledov, razen tega pa ne jemljejo po predpisih vzorcev vode za analizo. Nujno bi zato bilo, da vodovod čimprej preide v upravljanje pooblaščene strokovne organizacije, ker bi le tako zagotovili strokovno upravljanje in oskrbo z neoporečno pitno vodo. D. Sedej Zdravstvo stiska pas Tudi letos bomo manj in krajši čas po bolnicah, pri specialistih in zdraviliščih, manj bomo obiskovali lekarne — Drage dialize, ki pa so bile pod gorenjskim povprečjem JESENICE - V občinski zdravstveni skupnosti Jesenice so se lani lotili temeljitega varčevanja in zmanjšali zdravstvene storitve, medtem ko se je na drugi strani povečala participacija — kar za 91 odstotkov in za lani znaša 11 in pol milijona dinarjev. Manj in za krajši čas smo bili zavarovanci v bolnicah, pri specialistih, lekarne so izdale manj zdravil, reševalci manj vozili in manj smo bili v zdraviliščih. Padec zdravstvenega standarda vseh vrst — kar od pet do deset odstotkov. Pri denarju se je najbolj poznalo zato, ker smo bili manj v bolnicah in pri specialistih in ker smo bili manj odsotni z dela zaradi bolezni. Na Gorenjskem nasploh so se v zdravstvu uskladili stroški s prihodki, pomembno pa je, da so bili tudi stroški za dialize, ki so sestavni del specialističnega zdravljenja, znatno pod regijskim povprečjem. V jeseniški občini so stroški za dialize znašali 2 in pol milijona dinarjev ali porast za 75 Ciril Jelovšek Številni prijatelji, nekdanji sodelavci in učenci ter občani so se pred nekaj dnevi na Lipici pri Škofji Loki poslovili od Cirila Jelovška, nekdanjega učitelja in uglednega družbenopolitičnega delavca, ki je dolga leta opravljal odgovorne funkcije v škofjeloški občini. Rojen je bil na Drenovem griču pri Vrhniki in poklicna pot vzgojitelja in učitelja ga je pripeljala v škofjeloško občino. Začelje na Bukovici v Selški dolini, bil hkrati politični sekretar občinske konference ZK občine Železniki, leta 1961 je postal predsednik občinskega odbora SZDL Škofja Loka. Od 1967 do spomladi 1979 je bil načelnik oddelka za družbene službe in občo upravo pri občinski skupščini in od 1974 do 1980 član izvršnega sveta — odgovoren za področje družbenih dejavnosti in delo upravnih organov. Razen tega je opravljal tudi številne druge funkcije. Med drugim je bil dolga leta predsednik odbora za izseljeniški piknik, član koordinacijskega odbora za dogovarjanje o skupni porabi v škofjeloški občini, član odbora za izgranjo dijaškega doma v Škofji Loki, predsednik" odbora za uresničitev prvega samoprispevka za izgradnjo šol in vrtcev v občini, republiški poslanec, aktiven je bil v krajevni skupnosti in drugih družbenopolitičnih organizacijah. Težko je danes oceniti izjemen prispevek Cirila Jelovška za razvoj škofjeloške občine. Prav tako bi lahko posebej pisali o njem kot o dobrem vzgojitelju. Brez njega izseljeniški piknik ne bi bil tradicionalna in tako priljubljena prireditev. Neprecenljiv je njegov prispevek pri gradnji šol in vrtcev, pri izboljševanju položaja šolstva in razvoju otroškega varstvu. Velik je njegov delež pri delu občinske uprave. Njegov delovnik je bil največkrat dolg od jutra do večera in malo ljudi je, ki bi bili pripravljeni toliko žrtvovati in delati za napredek naše družbe, kot je Ciril Jelovšek. Vsakodnevni napori no zlomili njegovo zdravje. Z veliko volje je vztrajal, kljub bolezni še delal, vendar mu ni bilo dano, da bi užival sadove svojega dela. Toda njegovo delo je ostalo in s tem spomin na Cirilu Jelovška kot človeka, ki je s svojim delom vsakodnevno dokazoval, kakšen naj bo komunist m družbenopolitični delavec. Občinska skupščina in družbenopolitične organizacije občine Škofja Loka odstotkov, v Kranju 25 milijonov, v Radovljici 12 milijonov, v Škofji Loki 5 milijonov in v Tržiču več kot 2 milijona dinarjev. Izgube torej ni bilo, ker so vse gorenjske zdravstvene skupnosti v drugi polovici leta sprejele dosledne varčevalne ukrepe in nov sklep o participaciji. Združeno delo je namenilo za zdravstvo več denarja med letom, v jeseniški občini več kot na Gorenjskem. Ko so že mislili, da bodo leto sklenili z izgubo, se to ni zgodilo, saj so se prav ob koncu leta osebni dohodki nepredvideno povečali. Prispevne stopnje za zdravstvo so se med letom spreminjale tako kot se je spreminjala politika do osebnih dohodkov in do skupne porabe. Za letos ne ostane nič drugega kot skrajno varčevanje. Največ zdravstvenega denarja bodo namenili za neposredno zdravstveno varstvo — 83 odstotkov vseh sredstev. Stroški neposrednega zdravstvenega varstva so 451 milijonov dinarjev, ob tem, da bo manj denarja za bolnišnično, zdraviliško in specialistično zdravljenje ter za zdravila. Upoštevali pa so povečano participacijo, ki so jo uveljavili v začetku lanskega novembra, in bo skupaj znašala 15 milijonov dinarjev, kar je znatno več kot lani. V zdravstvu pa ni nobenega dinarja za morebitne dodatne obveznosti, razne solidarnosti, skupne programe ali reorganizacije. D. Sedej Položaj se je poslabšal Kranj — Na osnovi analiz pogodb o delovnih razmerjih, ki so jih lani sklenili obrtniki s svojimi delavci, so na kranjskem občinskem sindikalnem svetu ugotovili, da se je položaj delavcev pri zasebnih obrtnikih v občini v marsičem precej poslabšal. Tako so na primer v kolektivnih pogodbah o delovnih razmerjih merila za dodelitev dohodka manj razčlenjena kot so bila doslej. Znižal se je tudi delež delavcev pri čistem dohodku obratovalnice. Leta 1979 je bil ta manjši pri polovici delavcev, zdaj pa že pri treh četrtinah. Razen tega ima v kolektivnih pogodbah dodatek na stalnost le še 14 odstotkov delavcev. Le-ta pa v večini primerov ne presega pet odstotkov. To je prav gotovo tudi eden od razlogov, da je fluktuacija delavcev pri zasebnih obrtnikih dosegla že 40 odstotkov. In nenazadnje so resen problem tudi stanovanja. Obrtniki jih namreč delavcem niso dolžni zagotoviti. V obrtnem združenju zato predlagajo, da bi denarja, ki ga iz bruto osebnih dohodkov delavcev plačujejo za stanovanja, ne zbirali več skupno, marveč posebej, razdeljevala pa naj bi ga posebna komisija. A. Ž. Otroci ostajajo doma Naši vrtci se vedno bolj praznijo, občasno ostajajo doma — Starši plačujejo Vrtci so dragi, ob višjih življenjskih stroških vedno bolj. Nekatere družine komajda zmorejo še stroške za vrtec, zato ostajajo otroci vedno bolj pri taščah in starih mamah in ne dobivajo primerne vzgoje, ki jo nudijo v vrtcih. Nič več se ne dogaja, da bi bile pred vrati vrtcev dolge vrste čakajočih, vrtci se praznijo. Posebej tisti veliki vrtci, ki smo jih zgradili v velikih stanovanjskih soseskah, ki se že počasi starajo. Prav nič pametno se nismo odločali, ko smo zgradili velike objekte, ne mi-seč, da bodo otroci v sosednjih blokih odrasli in da nikoli več ne bo v naselju toliko predšolskih otrok. Namesto da bi zgradili manjše vrtce aH celo vrtce v pritličjih stanovanjskih blokov, kjer bi bila lahko pozneje stanovanja, smo gradili razkošje, ki se zdaj prazni. Predšolski otroci, ki obiskujejo vrtce .ostajajo doma iz različnih vzrokov, ne le iz bolezenskih. Nekateri starši, ki puščajo otroke občasno doma, ne morejo razumeti, zakaj mo- ni pa malo tudi tistih prehrane v dneh rajo kljub temu, da otrok ni v vr plačevati zanj oskrbni dan. V naših vrtcih so se dogovori i ekonomsko ceno oskrbnine deloma skupnost otroškega deloma pa starši. Pri tem udeleženi v 45 odstotkih, ki plačuje stroške vzgoje/pa stotki. Starši torej plačajo i in stroške režije, v vsakem četudi otrok v vrtec ne l_ Prav tako je poleti, ko ostane predšolskih otrok doma, otroci pa vseeno hodijo v teh se poleti ne da tako z__ šol. Vsi morajo prispevati, če jei odprt in posluje. Starši tedaj, če so otroci odson skupnost pokrije vse stroške l*Tf4 meru, če so otroci iz upranŠS zdravstvenih razlogov odsotni H« strnjeno — plačujejo režijo. nmšB ko jim prehrane ni treba Prav pa je, da o morebitni obvestijo varuhinje in vz^ saj jim tako olajšajop razne ve in delo v vrtcih. Mladi in prostor za plese Tržič — Mladinska organizacija za mladince, ki so sicer delavni v najrazličnejših društvih in organizacijah, predvsem zaradi svojega programa nalog z zastarelimi oblikami dela ni preveč privlačna. Mladinski aktivisti zato povsod, ne le v tržiški občini, ugotavljajo, da bo moč mlade privabiti le s konkretnimi akcijami oziroma s poskusi za rešitev vprašanj, ki mlade najbolj peklijo. V tržiški mladinski organizaciji, kjer imajo nekaj mesecev novo vod- kopi' V Radovljici ica težko w -g • • ♦ tjj rešljivih vprašanj Radovljica — Z blizu pet tisoč člani jo krajevna konferenca SZDL Radovljica največja v občini. V sedmih uličnih in dveh vaških odborih je zlasti zadnje leto delo vse boljše, čeprav težav ne manjka. Jeseni izvoljeno novo vodstvo bo težko kos vsem nalogam, če ne bo imelo opore v vseh krajevnih dejavnikih, tudi pri občinskih upravnih organih. Osrednji problem, ki že vrsto let teži krajane, je slaba komunalna ureditev, posebej starega dela mesta in naselja Predtrg.Podželezniško postajo onstran proge se ob vsakem nalivu v potokih izlivajo po bregu fekalije iz stare kanalizacije. Daleč naokrog se širi smrad, preti pa seveda nevarnost okužbe. Ze pred 25 leti je sanitarna inšpekcija zahtevala takojšnjo obnovo te in kanalizacije pod vojašnico na »Šmidovem«. Povsem jasno je, da kanalizacija, ki je bila zgrajena za tedanjo Radovljico, ki je štela 700 prebivalcev, ne zadošča več sedanjim potrebam, ko se je število prebivalcev povečalo na šest tisoč. Pereče je tudi vprašanje ureditve mestnega jedra, saj že več let zaman postavljajo zahteve za ukinitev prometa in prepoved parkiranja na Linhartovem trgu. Sedaj poslušajo obrazložitev, da bodo problem razrešili z odlokom o urejanju prometa. Na trgu pa je vse več pločevine, ki ne-produšno zapira dohode k javnim in zasebnim stavbam. Predlogi za pridobitev novih parkirišč izven starega mestnega jedra pa zadenejo ob nekatere zasebniške interese. Na programsko-volilini konferenci so delegati uličnih in vaških odborov v imenu občanov najodločneje zavrnili poskuse jiačrtovanih posegov v prostor. Vztrajali so, da zajezitev Save ne pride v poštev. Zastavljali so vprašanja, zakaj nihče od projektantov ne odgovori, čemu še vedno vztrajajo na takšnem nesprejemljivem načrtu, za katerega trosijo dragoceni denar, in zakaj nihče, niti na občinski niti na republiški ravni, ne da jasnega odgovora. JR stvo.menijo, da bodo lahko privabili k političnemu plesi. Mladi pogrešajo spi bavo. Zlasti v mestu nimajo ra, v katerem bi se lahko O tem problemu je pred sedstvo občinske konferei sklicalo celo okroglo mizo radi odsotnosti nekaterih ' cev ni najbolje uspela. Tržete i dinski aktivisti namreč upajo, do med množico mladih, ki leževali plesov, navdušili mladinski organizaciji re. Če se povrnemo k oki moramo povedati, da so se dih največ sukale okrog Ravnah, nekdanje sokolnic ljona NOB v Tržiču, dvoran katerih so mladinski plesi Čeprav na sestanku ni iz paviljona NOB. upravlj dvoran, že v naprej lahko bodo mladi do prostorov z Tržiču kljub široki družb podpori težko prišli. Sed stvu mladinske organi za njihovi bolj ali manj dalji ki niso napravili dobre uslui dvorani mladinskega doma nah je prepovedan z odlokom ske skupščine, iz dvorane NOB -t v teh dveh so plesi bili — so ga iztisnili nekd in drugi občani, ki jim nj v se dogaja z objektom, ki so dili s samoprispevkom. Verjetno ne bi bilo tako 2 spet prirejati mladinskih eni od teh dvoran, če ne b- . klosti zapuščali tako slabih Organizatorji mladinskih ga namreč bistveno polomili plesih niso zagotovili tudi na mladih se je sicer povsem solidno, dovolj pa so. mer, trije razgrajači, ki z 1 njem kozarcev, stekel in spiofe* dalskim obnašanjem preprečv bavo vsem. Prav zato morajo zdaj mlaoi bodo pogovarjali z upravijaitf ran, najprej obljubiti, da be* mladinskih plesih poskrbeli ** in brez usmiljenja »streznil:-bi ga utegnili kršiti. Samo ta<:'* morda počasi le vrnilo izguHP zaupanje. Sklic stanovanjske skupščine S I Kranj -- Predsednik S\--> samoupravne stanov an sti občine Kranj Milan Ba.i*» ^ sklical sejo obeh zborov skup* za ponedeljek, 19. marca, oe«.^ Na dnevnem redu so med program dela skupščine m organov v letu 1984, poročilo I vanju samoupravne st skupnosti za leto 1983. predlog< čnih načrtov samoupravne vanjske skupnosti za leto tfl predlog programa obnovitvenih del v leto 1984. vzdrževato^ občini Krt« KA.-.k. konference SZOL Jesenice, Kranj. R«do«pca. * O LA8 Ustanovitelj, Gl... ob.nifc. Jon »ere ^ Kr.nj-GI.vn, »M ^9 Lok. in Trilć - Ud.ja C"°E*_^,opoldli» Bog.t.j. Danic. Potone. 0*0 - Odgovorni urednik Joie Ko.njek ~ Nov'""r' . 0arinka Sedej, Marij. Volej.*. Cv»»o2»»»** mer, Helena J.lovc.n, Le« Mencinger, Sloj.n seje. _ Tennicn( urednik kUrk« Andrej Ž.l.r in Danic. Žleblr - Fotoreporter Ihrane _ pred9ednlk izdajateljske«« svete«** Oblikovalci: Lojze Er|.v.c. Slavko Hain In Igor *;o**i ^ ^ 195JJ M p«**^ ^ B.rk (Radovljica) - Li.t Izhaja od oMob« 1W "° |fc ob ,r,dan |„ sobotah od ju*. t*-*** Dim |n»uuii|i>.»i —-----1--- iaaA LM nolteOnlH Ov —~ ■ ' .rja 1960 trikrat tedensko, od januarja 196«i ko, p prSvica Ljublian.. Naslov torkih in petkih. - Stavek TK Gorenjsk, M»M»«j"\L|" , SDK v Kr.nju številk. 51500- petkih. - Stavek TK uorenjsi uprave lista: Kranj. Mo«e Pljadeja Telefoni, direktor in glavni urednik *8;4"" '•T^,tvo 28-463. mali ^"'JT!*1^*^ urednik 21-835, komerciala, propaganda raću"°*°,u 421-1/72 - Polletna naroćnJn. 5»-*» Oproščeno prometnega davka po pristojnem m. TOREK, 13. MARCA 1984 KOMENTARJI IN KRITIČNI ZAPISI Stiska v šolskih klopeh V jeseniški občini primanjkuje šolskega prostora tudi zato, ker je vsako leto ob vpisu deset odstotkov šolskih novincev, ki niso nikjer evidentirani — Prehod na dve izmeni in počasi na celodnevno šolo 3 STRAN O LA Za ceste vse manj denarja Jesenice — V jeseniški občini je sedem osnovnih šol, ki jih obiskuje 3500 učencev v 126 oddelkih. Pouk v efli izmeni ima 90 odstotkov otrok, ostali morajo obiskovati šolo v dveh izmenah. Od učencev, ki imajo eno-izmenski pouk, je v celodnevni organizaciji šole 63 odstotkov otrok, kar je z nekaj osnovnimi šolami v Sloveniji občitno najvišji odstotek. Vendar pa v občini starši in učitelji ze nekaj časa opozarjajo na nevz-dnao prostorsko stisko v nekaterih OJnovnih šolah. Vedno več je učencev, normativ na šolski prostor in oddelek se spreminja in tako v prihodnjih šolskih letih ne bodo mogli dffiiuLi sedanje organizacije pouka, predvsem ne ene "izmene in s tem tudi ne celodnevne šole. Ob celodnevni ao«i tudi ugotavljajo, da jih sedanji gospodarski položaj sili v to, da bo v prihodnje nujno počasnejše prehajanj* na celodnevno šolo sedanje oblike. Za jeseniško občini je značilno, da imajo ob preračunavanju števila r*VOk in učencev v osnovnih šolah tarooieme, ker jih je vsako leto ob Vpisu približno deset odstotkov več, jurtjih je zajetih v popis prebivalstva a« t izračune. Neevidentirani šolski **rWnci se pojavljajo, ker po starem zakonu o evidenci nastanitve obča-in o registru prebivalstva starši z začasnim bivališčem — na Jesenicah pa jih je veliko — niso bili dolžni prijavljati otrok do 16. leta starosti. Za prihodnje šolsko leto predlagajo, da se organizirata dve izmeni na višji stopnji jeseniških osnovnih šol, kjer je gneča največja. Ohranili pa naj bi čimveč sestavin celodnevne šole kot je organizirana prehrana, interesne dejavnosti, samostojno učenje za učence, ki to potrebujejo, organiziran prosti čas. Nujno pa bi morali na mestnem področju imeti še eno šolo, ki bi imela 16 učilnic. Sedanja gimnazija naj bi se preselila k centru usmerjenega izobraževanja, v prostorih sedanje gimnazije pa naj bi bila osnovna šola. Ta rešitev bi bila zelo smotrna, ker se prav v krajevni skupnosti Sava predvideva večja družbena gradnja. Stalno pomanjkanje šolskega prostora narekuje tudi to, da se stara šolska stavba na Beli, v kateri je sedem učilnic, ne bo rušila; v Kranjski gori bodo pridobili še dve učilnici, v prihodnjem letu pa še dve in bodo tako ohranili eno izmeno; otroci prvega in drugega razreda z Blejske Dobrave naj bi se vozili na Koroško Belo, na Dobravi pa naj bi uredili vrtec. V ostalih jeseniških šolah bodo obdržali dosedanje oblike šolske vzgoje in izobraževanja. D. Sedej V radovljiški občini imajo vrsto cestnih problemov, denarja zanje pa vse manj - Zato se bodo z združenim delom skušali dogovoriti o posojilih, računajo pa tudi na pomemben delež pri skupnih gorenjskih sredstvih za cestne novogradnje Cene uhajajo iz kontrole Občinska skupnost za cene ugotavlja: odkar velja zakon o cenah, £a stalno dušijo ukrepi, ki naj bi bili le izjema, a so kar pravilo w Skupnost nima nobene vloge re. Najbolj se je povišala cena ogre- J«senice — Čeprav je bila temelj-^•Potitika cen predvsem v znatnem ^BJšanju rasti cen, so bili ekonomski j**^1 takšni, da so cene hudo naraš-Nekateri ukrepi tekoče eko-***fcke politike so celo delovali ta-da so pospeševali in ne odpravljali vzrokov inflacije: s povečanimi *wpnjami prometnega davka, s po-JJ2*^mi stroški prometa v trgovini, a~»aci*° Uresničevanje politike ^rvT t*?1*ria do konca julija lani 3« potekalo ob veljavnosti odloka o mioatvi najvišje ravni cen. k Ko analizirajo politiko cen v jese-. občini, ugotavljajo, da so se ce-. življenjskih potrebščin občutno prav tako cene storitev in ^izvajalske cene industrijskih iz-Zato skupnost za cene v obči-- lani ni imela programa uresničenih«)? politike cen. V prvem polletju ^flpoštevala v glavnem resolucijske v drugem pa priporočila in ^^P* republiških organov, ki so »^vzeli stališče, da povprečni odstopi Podražitve v ceniku ne sme pre-20 odstotkov, posamezni proiz-^d pa ne preko 30 odstotkov. je svet skupnosti za cene v ^J** polletju potrdil 32 odstotkov stanarine in 25-odstotno povi-najemnin za poslovne prosto- vanja iz vročevoda, predvsem na račun nafte in amortizacije — celotno povišanje za lani znaša 69 odstotkov. Za 20 odstotkov so se povišale cene vodarine in odvoza smeti, ob ceni vode pa so v občini uvedli tudi prispevek za razširjeno reprodukcijo. V drugem polletju lanskega leta so se vrstila v glavnem povišanja cen obrtnih in gostinskih storitev. Jeseniška skupnost za cene ugotavlja, da na svojem področju nima tistega pomena, ki ji ga je namenil zakon o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen. Poleg oblikovanja cen z novimi proizvodi in po posebnih naročilih so tu še samoupravni sporazumi o cenah, ki niso nikjer evidentirani, torej jih skupnost za. cene ne more kontrolirati in vplivati nanje. Skupnostim uhaja iz pregleda veliko cen. Tudi zakon o cenah ne more zaživeti, saj ga neprestano dušijo ukrepi neposredne kontrole cen, ki so predvideni le kot izjemen ukrep. Odkar se uporablja zakon, so ti ukrepi pravilo. Tako pogosto poseganje na področje cen z ukrepi neposredne kontrole cen pa pomeni le skrivanje odgovornosti in prikrivanje pravih vzrokov inflacije. D. Sedej Radovljica — V radovljiški občini bodo imeli letos za vzdrževanje regionalnih in lokalnih cest, za katere po novem skrbi občinska skupnost za ceste, na razpolago 49 milijonov dinarjev. Natančneje povedano, naj bi jih imeli, saj pritok sredstev ni tak, kot bi moral biti. Na to seveda vpliva predvsem manjša poraba bencina, zato pa je tudi bencinski dinar skromnejši. Za gradnjo novih cest bodo letos na Gorenjskem imele občinske skupnosti za ceste na voljo 102 milijona dinarjev. Kako jih bodo razdelili, še ni dogovorjeno. Povedati pa velja, da v radovljiški občini računajo na pomemben delež za dograditev bohinjske ceste, ki je že dolgo časa pereč problem. Na nedavnem posvetu občinskega izvršnega sveta in predstavnikov občinske skupnosti za ceste ter družbenopolitičnih organizacij- so zavzeli stališča do načrtovanih cestnih gradenj v občini. Pereče vprašanje — če ne že kar problem — je postavitev cestninske postaje ob novi gorenjski avtocesti na Črnivcu. Radovljičani namreč sodijo, da ni potrebna, saj bodo morali sicer domačini plačevati cestnino, posebej tisti, ki se vsak dan vozijo na delo v Kranj. Namen cestnine pa je, da seveda zajame tranzitni promet. Stara cesta preko Posavca je dotrajana in če bo cestninska postaja na Črnivcu vendarle stala, bodo morali staro cesto temeljito popraviti. Na posvetu so poudarili, da mora republiška skupnost za ceste v tem primeru usposobitev z avtocesto vzporedne ceste preko Posavca vključiti v okvir izgradnjo gorenjske avtoceste. To bo seveda terjalo pre- cej denarja, saj bi morali znižati klance, zgraditi most Peračica, pore-zati nevarne ovinke ter na vsej cesti na novo položiti zgornji del asfalta. S tem pa se seveda zastavlja tudi vprašanje, če je postavitev cestninske postaje na Črnivcu ekonomsko upravi-čana. Problematično bo letos že vzdrževanje cest, saj je denarja zanje vse manj. Že vnaprej so vedeli, da ga bo letos 20 odstotkov manj kot lani, svoje je opravila tudi zima, ki je nametala snega, kar je seveda za zim- sko vzdrževanje cest pobralo več denarja, kot so računali. Na posvetu so zato iskali rešitve za varsto cestnih problemov. Dograditi morajo bohinjsko cesto, zgraditi blejsko obvoznico, most vOtočah, obnoviti cesto od Krope do Podnar-ta, obvoznico Gorje, cesto Begunje—Poljče ter cesto od Ribčevega laza do Stare fužine v Bohinju. Dogovorili so s, da bo občinska skupnost za ceste sestavila samoupravni sporazum, ki ga bo ponudila združenemu delu, in po katerem bodo zbrali sredstva v obliki posojil za cestne novogranje. Denar bo torej povsem namensko porabljen in s samoupravnim sporazumom bodo natančno določili namensko porabo sredstev. M. Volčjak V. Delegatsko gradivo le v Kranjčanu Kranj — Strokovna služba SIS občine Kranj je pred dnevi obvestila vodje delegacij za samoupravne interesne skpunosti, da bodo poslej vsa gradiva za skupščine SIS materialne proizvodnje in sicer za samoupravno komunalno interesno skupnost, občinsko požarno skupnost, stavbno zemljiško skupnost, stanovanjsko skupnost in občinsko skupnost za ceste objavljali le v delegatskem glasilu Kranjčan. Takšen način informiranja pa je novost tudi za nekatere SIS družbenih dejavnosti (občinska zdravstvena skupnost in skupnost za zaposlovanje). Namesto gradiva bodo poslej pošiljali Kranjčana na iste naslove in v enakem številu kot prej gradivo. A. Ž. V. Skromni otroški dodatki Čeprav se bo z letošnjim majem višina otroških dodatkov povečala, so ob visokih življenjskih stroških kaj majhna pomoč družini — Prosta presoja in manj togosti, a vprašljiva socialna varnost Otroški dodatek, nekdanje »doklade« ali po najnovejšem denarne pomoči izgubljajo svoj socialni pomen, saj so ob stalnem naraščanju življenjskih stroškov tudi v najvišjem znesku premajhne, da bi lahko govorili, da pomembno prispevajo k socialni varnosti družine. Republiška skupnost otroškega varstva je predlagala, da se z letošnjim majem povečajo denarne pomoči po dohodkovni lestvici, znesek otroških dodatkov pa lahko določijo posamezne občinske skupnosti po svoji presoji in lastnih finančnih zmožnostih. Tako naj bi znašale denarne pomoči za tiste otroke, kjer v družini pride na člana družine 4.900 dinarjev mesečnega dohodka, 1.900 dinarjev; do 5.600 dinarjev na člana družina naj bi bile 1.100 dinarjev in do 6.000 dinarjev na člana družine 600 dinarjev. Nadalje so tu še pomoči otrokom iz kmečkih družin v višini 600 dinarjev in težje duševno in telesno prizadetim otrokom v višini 600 dinarjev. Na Gorenjskem se bo višina denarne pomoči med posameznimi skupnostmi uskladila, verjetno pa bodo posamezni zneski nekoliko višji. Zanimivo je, da je bilo včasih upravičencev do otroških dodatkov veliko, »doklade« pa manjše; zdaj je obratno, saj je upravičencev malo, zneski pa so postali višji. Če pomislimo, da edini hranitelj družine mesečno zasluži okoli 12.000 ali nekaj več dinarjev, ima nezaposleno ženo dva šoloobvezna otroka in bo po novem upravičen prejemati še manj kot 4.000 dinarjev družbene pomoči za otroke, je ob današnjih življenjskih stroških vse skupaj pomisleka vredno. Ni nam treba pretirano razmišljati, koliko bo dal samo za mleko in kruh, da niti ne govorimo o naši dragi brezplačni šoli. Republiška skupnost otroškega varstva seveda izračuna dohodkovne pogoje po življenjskih stroških za eno osebo in na eno leto, a ti so danes očitno daleč pod minimalnimi. Vemo, da skupnost nima denarja, zato omejujejo tudi otroške dodatke, ki sodijo med eno najstarejših oblik pomoči družinam z otroki. Majhen, a vendarle spodbuden korak smo napravili s tem, da smo vsaj deloma odpravili togo administracijo pri reševanju socialne varnosti družin. Po občinah pri dodeljevanju dodatkov upoštevajo konkretne razmere v drtižini(morebitno bolezen, odsotnost staršev, mnenje kadrovskih služb po podjetjih, preverjajo resnične podatke in po prosti presoji dodeljujejo otroške dodatke. Tako lahko dobijo vsaj nekaj več tudi tisti, ki za dva ali tri stare tisočake presežejo cenzus, vendar pa, žal, še vedno ostaja dokaj žalostno dejstvo, da so dodatki kaj skromna, bolj moralna kot materialna pomoč družinam. Kakšne posebne socialne varnosti »doklade« pač ne dajo . .. D. Sedej Informativni dan V Iskrini šoli Ni ogledali šolske prostore, še posebej delavnice se nato pogo-Snlio možnostih in pogojih izobraževanja, stipendiranja ter za-SManja, nazadnje pa obiskali še Iskrine tovarne - Število Sjrtih mest se dobro pokriva z namerami, presežek je le v elek-Vniki - Med udeleženci informativnega dne redka dekleta ^Jf*11! ~ V petek in soboto so v J^fc slovenskih srednjih in visoko-VNduh organizacijah pripravili in-^^•»•tivni dan. Udeležili so se ga NZj**°'ci in učenci zadnjega letnika ^^jdJjjih šol, ki nameravajo jeseni S^aijevati izobraževanje v enem od V^gfamov srednje oziroma višje V^JJJJJe, ob njih pa še odrasli, ki se ^ šolali ob delu ali iz dela. *\a informativnem dnevu so učen-u dobili podrobnejša navodila za ^?l#vprvi letnik srednje oziroma vi-Jole, zvedeli so za možnosti in po-izobraževanja kot tudi zaposlo- Glede na to, da imamo na Gorenj-t*telj šole Franc Lebar. »Osno-fe učencem ne dajejo vedno dovolj popolnih oziroma pravilnih informacij za nadaljevanje njihovega šolanja. Pomanjkljive informacije dobivajo učenci zlasti v tistih krajih, kjer aktivi usmerjevalcev ne delajo dobro. Zato je neposreden stik staršev in učencev z bodočim šolskim okoljem še toliko bolj potreben. Na informativnem dnevu jih najbolj zanimajo podrobnosti v zvezi z razpisom prostih mest v prvih letnikih srednjega usmerjenega izobraževanja in razpisom kadrovskih štipendij, sprašujejo o pogojih izobraževanja, precej vprašanj pa se nanaša tudi na sam razpis, saj se bojijo, da bi zamudili rok«. V tesni povezavi ^ združenim delom letos razpisuje Iskrin šolski center 420 prostih mest v prvem letniku v Kranju in 30 mest v dislociranem oddelku elektroenergetikov na Jesenicah. »Septembra bomo /.ačeli izobraževati učence v petih oddelkih elek-tronikov, ki smo jih na zahtevo Iskre združili iz treh oddelkov elek-tronikov in dveh oddelkov elektri-karjev telekomunikacij, ker trenutno ni več potreb po delavcih za četr- to stopnjo elektrikarjev telekomunikacij,« je povedal Franc Lebar. »Iz tako spojenih petih oddelkov elektroni kov bomo po prvem letniku usmerjali učence v dva oddelka pete stopnje elektrotehnikov elektroni -kov, en oddelek pete stopnje elektrotehnikov telekomunikacij in dva oddelka četrte stopnje elektroniko-kov. V kovinarstvu in strojništvu bomo usposabljali učence v oddelku skrajšanega programa in v šestih oddelkih srednjega programa.« Franc Lebar je na informativnem dnevu vodil »teoretični« del. Osmo-šolci in njihovi starši, ki so se udeležili informativnega dne v Iskrinem šolskem centru, so si namreč najprej ogledali prostore šole, se še posebej seznanili s praktičnim poukom v ročnih in strojnih delavnicah, nakar so se v Iskrini menzi pogovorili z ravnateljem o možnostih in pogojih izobraževanja, štipendiranja, zaposlovanja, nazadnje pa so si bodoči elektroniki ogledali še proizvodni proces v Telematiki, kovinarji pa v Kiber-netiki. Z vprašanji so bili bolj pogumni starši kot učenci. Zanimalo jih je, kaj po končanem prvem letniku vpliva na usmeritev učenca v določeno smer (odločujoč je njegov uspeh), do kdaj je treba oddati prijavo za vpis (za vse te formalnosti bodo poskrbeli v osnovnih šolah), kdaj se bo odvijal pouk (za učence prvih razredov v glavnem dopoldne, za druge in tretje letnike zaradi prostorske stiske popoldne), dokaj zanimivo pa je bilo tudi vprašanje očeta, ki želi sina izšolati za zlatarja, ne da bi ga poslal v Celie- »Število učencev se po namerah zelo dobro pokriva s številom prostih mest v posameznih programih, razen v elektroniki, kjer je nekaj Večni dvom: sem izbral pravo šolo? presežka in bomo morali učence verjetno preusmerjati. Sicer pa bomo pravo sliko dobili šele po zaključku roka za oddajo prijave za vpis, to je 28. marca,« je še povedal Franc Lebar. Med obiskom šolskih delavnic smo zmotili Marinko Čujič, učenko osnovne šole Staneta Žagarja v Kranju, eno od redkih deklet na informativnem dnevu. »Vpisati se nameravam v kovinarski srednji program, v smer finomehanika. Izredno težko se je odločiti, kam. Najprej sem nameravala na vzgojiteljsko šolo, potem me je bolj zanimala tekstilna, tja bom šla popoldne še pogledat, vendar se bom najverjetneje odločila za Iskrino šolo. Brat že hodi in me je navdušil. Menim, da je finomehanika dovolj zanimiva in povsem primerna za dekle. Upam tudi, da bom dobila štipendijo.« Igor Soklič obiskuje osnovno šolo Heroja Grajzerja v Tržiču. »V kovinarskem programu se nameravam usposobiti za orodjarja. Ta poklic me veseli, upam tudi, da bom dobil štipendijo v Peku in se potem tam zaposlil. V osnovni šoli bom dober ali prav dober. Informativni dan se mi zdi izredno zanimiv. Spoznaš pogoje izobraževanja, dela. Prostori v stari šoli me ne motijo. Sicer pa, kot smo slišali, bomo morda že čez dve leti v novih.« H. Jelovčan O LAS 4. STRAN GOSPODARSTVO TOREK, 13. MARCA 1! Cika izgubila bitko z liscem »V četrt stoletja je nekdaj tako cenjena cika skoraj povsem izginila iz gorenjskih hlevov in odstopila mesto lisastemu in črnobe-lemu govedu, ki da več mleka in mesa.« poudarja mag. Peter Kunstelj, vodja selekcijske službe pri Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske. Kranj — Cika je bila do začetka šestdesetih let brez prave konkurence v gorenjskih hlevih, le na mejnih območjih z drugimi pokrajinami se je v čredo priteplo nekaj lisastega goveda. Cika, nekdaj ponos gorenjskih kmetov, je v četrt stoletja izgubila bitko z lisasto in črnobelo pasmo goveda in postala znak zaostalosti in negospodarnega kmetovanja. »Zaradi dolgotrajne reje v skrom- nih razmerah se je razvil majhen tip živali,« razlaga mag. Peter Kunstelj, vodja selekcijske službe pri Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju. »Krave cikaste pasme so imele od 380 do 450 kilogramov, biki po dveh letih pitanja okrog 500 kilogramov. Odrasle, zrejene cike so bile v primerjavi z današnjimi lisci še vedno »kumrne« in slabo ode-beljene na mestih, kjer je meso naj- Požrešne obresti Jesenice — Trgovska delovna organizacija Golica ugotavlja, da so lani poslovali zadovoljivo, da pa so obveznosti iz dohodka vedno večje. Pozornost vzbujajo predvsem obresti, ki so lani predstavljale že 11 odstotkov dohodka, medtem ko so bile leto prej za polovico manjše. V temeljni organizaciji Zarja obresti »požrejo« že 28 odstotkov dohodka in predstavljajo 63 odstotkov celoletne mase kosmatih osebnih dohodkov. Razumljivo je, da v sedanjih gospodarskih razmerah poceni kreditov ni več moč pričakovati, vendar bodo morali večjo pozornost nameniti lastnim obratnim sredstvom. Čisti dohodek, ki je imel znatno nižjo rast od dohodka, so razdelili v izrazito korist osebne in skupne porabe. Sredstva za osebne dohodke so se povečala za 28 odstotkov, povprečni neto osebni dohodek pa je bil večji za 24 odstotkov in je za povprečnim slovenskim dohodkom zaostajal kar za 3.000 dinarjev. D. S. Izkupiček bi bil lahko boljši Slovenske prometne organizacije so lani ustvarile za 230,7 milijona dolarjev tako imenovanega kosmatega deviznega priliva, neto devizni izkupiček pa znaša po podatkih Narodne banke 95,9 milijona dolarjev. Po oceni republiškega komiteja za promet in zveze so ti izvozni dosežki v minulem letu kar za 27 odstotkov manjši kot leto poprej. Večji izkupiček so zabeležili cestni prevozniki, Luka Koper, Letališče Ljubljana ter v PTT dejavnosti in v blagovno-transpor-tnih centrih. Občutno manjši pa je bil v Železniškem gospodarstvu Ljubljana, v Splošni plovbi Piran in v Inex Adrii Avioprometu. Osnovna ugotovitev je, da še vedno precej tovorov domačih proizvajalcev prepeljejo tuji prevozniki. Del krivde za to nosijo tudi domače prometne organizacije, ki navzven nastopajo neenotno in so razen tega zaradi poslovanja, ki ni tekoče in dovolj hitro, preveč nekonkurenčne. Posebej železničarjem je znaten izpad deviznega prihodka povzročila dvakratna zapora tranzita, ki so zaradi zatrpanosti prog dali prednost domačim izvoznikom, s tem pa so se zavestno odrekli trikrat boljšemu zaslužku od posredniških operacij. Pomorščaki imajo težave zaradi zastarelih ladij, medtem ko pri Inexu ugotavljajo, da gre padec deviznega priliva pripisati v veliki meri hitremu drsenju tečaja dinarja v letu 1983. A. Ž. bolj kakovostno — na stegnih, ledjih in hrbtu. Živinorejci, predvsem pa mesarji s tem niso bili zadovoljni. Gorenjski strokovnjaki so se takrat znašli v dvomih: ali vztrajati pri ciki in pri manjši prireji mesa in mleka, s tem pa tudi pri manjšem dohodku, ali zamenjati pasmo. Odločili so se za drugo možnost, čeprav si pri tem niso bili enotni, kako izboljšati pa-semsko sestavo goveda. Poskušali so s križanjem cike s črnobelo pasmo in s povsem »mesnatimi tipi« goveda. Načrt je imel pomanjkljivosti, ker bi s tem spremenili čredo v povsem mlečni ali povsem mesni tip. Boljše rezultate — to so potrdili kasneje tudi strokovnjaki na posvetovanju v Kranju — je dalo križanje cike z lisasto pasmo in zamenjava cika-stega goveda z lisastim. Prve lisce smo nabavili ob koncu petdesetih in v začetku šestdesetih let v Prekmur-ju, šele umetno osemenjevanje pa je omogočilo, da smo pričeli s križanjem po vsej Gorenjski.« Čisto ciko je danes mogoče videti le še v bohinjski dolini in v nekaterih hlevih v zgornjesavski dolini, kjer so se za zamenjavo pasme in za križanje odločili šele desetletje pozneje, povsod drugod sta se uveljavili lisasta in črnobela pasma govedi. Gorenjska, ki je bila nekdaj znana po prodaji plemenske živine, je po četrt stoletja kupovanja drugod lani spet prodala 110 plemenskih krav in telic izven Slovenije. Pred petnajstimi leti je bilo v go: renjskih hlevih 71,3 odstotka cika-stega goveda, 20 odstotkov križane-ga (cikaste pasme z lisasto), 6,5 odstotka lisastega in 0,2 odstotka čr-nobelega goveda. Lani je bil pasem-ski sestav bistveno drugačen: kar 60,5 odstotka je bilo lisaste pasme, 16,1 odstotka črnobele, 22,1 odstotka »križank« in malenkost čiste cike in rjavega goveda. Da sta bila križanje in zamenjava pasme umestna, kažejo tudi podatki o prireji mesa in Več tovora kot lani V letošnjih prvih dveh mesecih je Železniško gospodarstvo Ljubljana v tovornem prometu zabeležilo 642 milijonov 753 tisoč tako imenovanih netotonskih kilometrov. To je kar za dobrih 10 odstotkov več kot januarja in februarja lani. Zaradi prevoza železove rude iz Bakra v Avstrijo se je povečal predvsem tranzitni promet. Pa tudi število prepeljanih vlakov z Vzhoda na Zahod in obratno je bilo precej večje. Znotraj območja Železniškega gospodarstva Ljubljana pa je bil tovorni promet za domače porabnike praktično enak lanskemu v tem času. Prepeljali so namreč milijon 350 tisoč ton. Izboljšala pa se je povprečna izkoriščenost vlakov, saj je dosegla 854 ton, lani pa je znašala 828 ton. Spodbuden je tudi podatek, da so bili zastoji zaradi pomanjkanja vagonov manjši. A. Ž. mleka. Pred šestnajstimi leti je vsaka krava na Gorenjskem v povprečju dala le 1141 litrov mleka, lani že 2096 litrov. Letna mlečnost boljših krav, ki so bile vključene v A kontrolo, se je v tem obdobju povečala z 2000 na 3500 litrov. Dnevna prireja mesa se je ponekod v dveh desetletjih celo podvojila, od 60 dekagramov na 1,2 kilograma, v večini hlevov pa se je izboljšala za 10 do 20 dekagramov. »Čeprav je napredek očiten, z rezultati »pretapljanja« cike v lisasto pasmo še ne moremo biti zadovoljni,« poudarja mag. Peter Kunstelj. »Izboljšati moramo dedne lastnosti tako pri črnobeli kot lisasti pasmi. V Sloveniji smo se tega dela načrtno lotili pred osmimi leti in doslej smo z izboljševanjem dednih lastnosti pridobili letno od 60 do 80 litrov mleka po kravi. Osnova za kakršnikoli napredek na tem področju pa je dobro razširjena A kontrola molznic — to je merjenje mlečnosti in deleža tolšče v mleku. Na osnovi teh rezultatov izberemo najboljše krave in jih osemenimo s semenom najboljših bikov, kar vodi k izboljšanju celotne črede in s tem tudi k večji prireji mleka in mesa.« Na Gorenjskem se je lisasta pasma najbolj uveljavila na škofjeloškem področju, črnobela goveda na družbenih posestvih in v hlevih boljših rejcev v okolici Kranja in Radovljice, »križanke« pa prevladujejo v Bohinju in v krajih, kjer so z nezaupanjem sprejeli zamenjavo pasme. »Na Gorenjskem se tako kot v republiki in morebiti še kje drugod soočata dve usmeritvi,« pravi mag. Peter Kunstelj. »V jugoslovanskem kmetijskem vrhu zagovarjajo lisasto pasmo — to je tip goveda, ki daje dovolj mleka in mesa. Kmetje, omejeni z zemljiškim maksimumom, pa ravnajo po svoji pameti in se v želji, da čimveč iztržijo od vsakega hektarja plodne zemlje in stojišča v hlevu, raje odločajo za povsem »mlečni tip« goveda — za črnobele krave, ki ob krmljenju s senom in silažno koruzo dajo od 15 do 20 litrov mleka dnevno, z dodajanjem močnih krmil pa še 10 do 15 litrov več.« C. Zaplotnik Nova stanovanja na Bledu Radovljica — Stanovanjska skupnost radovljiške občine bo pod Grajskim hribom na Bledu poleg še ne povsem zgrajenega objekta zgradila še dva podobna in tako pridobila 24 stanovanj, ki bodo namenjena turističnim delavcem. Območje pod Grajskim hribom je bilo z urbanističnim načrtom Bleda opredeljeno kot zelena površina. Tam so nato Janezu Staretu odobrili nadomestno lokacijo za izgradnjo gostinskega objekta. Stare je poslopje zgradil do tretje faze, nakar mu je zmanjkalo denarja in objekt je prodal stanovanjski skupnosti. Sprva so skušali vsaj v pritličju vendarle ure- . diti gostinski lokal, vendar sta HTP " in Turistična poslovna skupnost Bleda dejala, da takšna možnost ne obstaja. Stanovanjska skupnost tako namerava zgraditi še dva podobna objekta. Izvršni svet radovljiške občine je na zadnji seji potrdil spremembo namembnosti še ne povsem dograje-naga objekta in izgradnjo dveh podobnih. Bled bo tako dobil 24 novih stanovanj, ki bodo namenjena turističnim delavcem. Ti jih najbolj potrebujejo, saj morajo stanovati v kraju, kjer delajo. Da bo temu res tako, saj na Bledu stanovanja kaj hitro gredo v denar, bo stanovanjska skupnost gradila v skladu s potrebami in denarnimi možnostmi HTP in Integrala. Le tako se bodo v stanovanja lahko vselili res turistični delavci. M. V. Kmetijski nasvet Kako skrbimo za posevke pšenice Gorenjsko kmetijstvo ima tudi letos velike obveznosti pri oddaji pšenice. Da bi zagotovili zdrav razvoj posevkov ozimne pšenice in dosegli čimvečje hektarske pridelke, moramo v spomladanskem času poskrbeti za pravilno dognojevanje, zatiranje plevelov in varstvo pred boleznimi in škodljivici. Posevke ozimne pšenice dognojujemo prvič ob koncu zime. v časa razraščanja. Priporočamo odmerek 50 do 70 kilogramov dušika na hektar oziroma temu primerno količino KAN-a ali NPK gnojila, če je seni nismo zadosti pognojili s fosforjem (80 do 100 kg/ha) in s kalijoa-120 kg/ha). Drugo dognojevanje z dušikom opravimo v času, ko se žitu pojavi prvo ali drugo kolence. Takrat usvetujemo 40 do 60 kilo| mov dušika na hektar oziroma temu odgovarjajočo količino mešai KAN. Za zatiranje plevelov v ozimni pšenici uporabljamo herbicide curan 500 (2,5 do 3 kg/ha) in Dicofluid MP combi (4 do 6 l/ha) in A ten DS (2,5 do 3 l/ha). Za novosadsko rano 2 in za posevke, ki so slabo prezimili, Dicurana 500 ne priporočamo. Plevele moramo zatreti pred pričetkom kolenčenja. Preden pričnemo s škropljenjem posevkov proti boleznim in škc ljivcem, moramo oceniti stanje posevkov. Za preprečevanje pepelas plesni in rje uporabljamo fungicid Bavleton WP 25 (0,5 kg/ha), za rji venje plev pa fungicid Tilt (1 l/ha). Za uničevanje škodljivcev upor bljamo insekticide. Proti žitnemu brzcu se borimo s pripravkom Dipt rex 50 (2 kg/ha) iali z Lebavcidom (1,5 l/ha); škropiti pa pričnemo, ' se na kvadratnem metru pojavi pet do šest poškodovanih rastlin, nega strgača zatiramo z Ultracidom (0,6 l/ha) takrat, ko na eni rast_ opazimo od 10 do 25 jajčec. Žitne stenice uničujemo s pripravkom Ae-tellic (1 l/ha) ali z Dipterexom (1,5 l/ha), listne uši pa maja ali junij ko opazimo na klasu tri do pet žuželk, z insekticidom Actellic (1 ali Pirimor WP 50 (0,6 kg/ha). Proti poleganju priporočamo v času razraščanja pšenice upoi pripravka Stabilan (2 do 4 l/ha). Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske — Kranj Gozdarska hranilno kreditna služba Močna kmetova opora Gozdarska hranilno kreditna služba Gozdnega gospodi Kranj ima 2900 varčevalcev, katerih hranilne vloge so ob kc minulega leta znašale 78 milijonov dinarjev — Vsak varčev nezgodno zavarovan — Tudi kmetje bodo lahko kmalu plači s čeki Kranj — V republiki in na Gorenjskem se pojavljajo težnje, da bi gozdarske in kmetijske hranilno kreditne službe združili in povezali v bolj učinkovite celote. V Gozdnem gospodarstvu Kranj zatrjujejo, da za to zaenkrat ni tehtnega razloga, ker so kmetje in gozdni posestniki s takšno obliko zadovoljni. Hranilno kreditna služba kranjskega gozdnega gospodarstva, ki ima 2900 varčevalcev, od tega 300 delavcev in 2600 kmetov in gozdnih po- Večji odkup kmetijskih pridelkov Medvode — V Kmetijski zadrugi Medvode so lani odkupili več kot 4 milijone litrov mleka, okrog 400 ton mladih goved, 280 ton pšenice ter 800 ton krompirja za domači trg in 200 ton za izvoz. V zadrugi so z odkupom kmetijskih pridelkov zadovoljni, saj je precej večji kot leto poprej. Odkar so uvedli plačilo pridelkov preko hranilno kreditne službe, zadruga dobro posluje. Takšen način je tudi omogočil, da kmetje najemajo posojila za naložbe, zadruga pa za nakup reprodukcijskega materiala. -fr Odkup bukovine zaostal za načrtom Bled — Gozdno gospodarstvo Bled je lani posekalo v družbenih gozdovih in odkupilo pri zasebnih posestnikih 152.661 kubičnih metrov lesa, kar je malenkost manj od načrtovanega in 279 »kubikov« več kot leto poprej. V družbenih gozdovih so presegli načrt oddaje za dva odstotka, v zasebnih pa zaostali za pet. Zataknilo se je predvsem pri odkupu bukovine; zaradi pomanjkanja dragega kurilnega olja in premoga se je močno povečalo povpraševanje po drveh, zato je veliko bukovih hlodov končalo v peči namesto v obratih lesnopredelovalne industrije. Hranilno kreditna služba Gozdnega gospodarstva Bled je lani odobrila kmetom in gozdnim posestnikom za 2,3 milijona dinarjev kratkoročnih in za 7,1 milijona dolgoročnih posojil, od tega 4,3 milijona za gradnjo in obnovo gospodarskih poslopij in 2,8 milijona za nakup kmetijsko gozdarske mehanizacije. Pri prošlo du poslovanja ob koncu leta so ugotovili, da je 18 kmetov neredno plačevalo obroke. Po sklepu centralnega sveta temeljne organizacijo kooperantov in v skladu s pogodbo bodo plačali zamudne obresti po 35 od stotni obrestni meri. C. Rozman sestni.kov iz kranjske, trži škofjeloške občine, je močna kmetu pri vlaganjih v kmetiji gozdarstvo. Ob koncu minulee je imela za 78 milijonov hranilnih vlog, od tega 43 miir" kot posojila pri kmetih. Same -~ odobrila kmetom za 15 mil>\ narjev posojil za gradnjo ii" gospodarskih poslopij in kmetijske in gozdarske mel _ je. Z Zvezo hranilno kreditnih Slovenije pa se dogovarja, jala posojila tudi za gradnjo in i vo kmečkih stanovanjskih hiš. Odkar so se posojilni p< slabšali, se kmetje redkeje za najem posojila, s tem pa vlaganja v zasebno kmetijs gozdarstvo. Predlani je 93 zaprosilo za posojila, lani le dar pa so bili njihovi zahtevi odobrena posojila) precej višji i to poprej. Pri posojilih za kmetijske in gozdarske meha je je v nižinskih predelih i; na obrestna mera, v hribovskiH1 močjih 12-odstotna, odplačilna pa je povsod enaka -- pet vlaganjih v gradnjo in obnovo j darskih poslopij je ukinjen plačila, za hribovske predele velja 8-odstotna obrestna rr nižinske 10-odstotna, doba pa je 10 oziroma osem let. možna vrednost posojila je dinarjev, sicer pa 65 odstotkov računske vrednosti. Kmetje plačujejo obroke letno — spomladi in poleti, dobijo plačilo za prodani les in tijske pridelke. Zamudnikov znajo, kar kaže na resen odnos tov do svoje »banke«. Vsi v, so tudi nezgodno zavarovani, jo na dan nesreče na hranilni ci vsaj dva tisoč dinarjev. V skem gozdnem gospodarstvu vljajo za svoje kooperante in valce še dodatno ugodnost — bodo za plačevanja blaga in za v govanje denarja uvedli dinarske ■ ke in jih s tem povsem izenačili i lavci in ostalimi udeleženci v čnem prometu. C. Zaplocv Nove zbiralnice mleka Medvode — V Kmetijski Medvode so predlani pričeli graditi nove zbiralnice mleka, močjo kmetov, Ljubljanskih karn in občinskega sklada za sevanje kmetijstva so ured:!, ralnic. Zanimivo je, da četrtma tov odda domala dve tretjin: med njimi je tudi rekorder n ške zadruge, ki letno namobe , sto tisoč litrov mleka. Se prece; pl takih, ki ga oddajo letno le pars»' trov. TINEK, 13. MARCA 1984 KULTURA 5. STRAN O LAS Živahna kulturna dejavnost Nedavno ustanovljeni likovni sekciji na Kokrici se bosta pridružili še literarna in recitatorska skupina — Pri turističnem društvu so pred dnevi ustanovili folklorno skupino v. Vmedvoiki tovarni Donu so razstavljali člani foto kluba LTH iz Škofji Loke. S številnimi črnobelimi in barvnimi fotografijami so prikaza-linsoko raven ljubiteljskega fotoamaterskega delovanja, zato so si nzitavo številni Medvoščani z zanimanjem ogledali, -fr ►lsko kulturno društvo v Kranjski gori Kokricu pri Kranju — Dober mesec je tega, kar so pri kulturnoume-tni.škem društvu Storžič na Kokrici pri Kranju ustanovili likovno sekcijo. Ob ustanovitvi so pripravili prvo razstavo. Minuli teden pa je sekcija, katere predsednik je Jože Volarič s Kokrice, v dvorani kulturnega doma Franc Mrak pripravila že drugo razstavo slik in skulptur v počastitev dneva žena. Tokrat so razstavljena dela članov društva likovnikov Iskre, pri izboru pa je pomagal dr. Cene Avguštin. Svojevrstna posebnost te razstave, ki bo ob sredah in sobotah od 17. do 19. ure odprta do 21. marca, je bila njena otvoritev. Predsednik likovne sekcije KUD Storžič Jože Volarič je povedal: »Z ženo, s katero sva člana tako društva likovnikov Iskre kot likovne sekcije na Kokrici, sva večkrat premišljevala, da bi otvoritev razstave izzvenela prijetneje s predstavitvijo literarnih del. Tako se je tudi porodila ideja, da bi v KUD Storžič ustanovili še literarno in re-citatorsko skupino. Zamisel smo pre- skusili ob otvoritvi sedanje razstave v kulturnem domu. Nisem pričakoval tolikšnega zanimanja. Izkazalo se je. da je že ta hip v krajevni skupnosti Kokrica kakšnih deset litera-tov, med mladimi pa je izredno zanimanje tudi za recitiranje. Zato bomo najbrž že v kratkem tudi formalno ustanovili literarno in recitatorsko skupino. Delovali naj bi podobno kot likovna sekcija. Prvi skupni nastop likovne sekcije in obeh skupin bomo skušali pripraviti za prvomajsko prireditev.« Da je kulturna dejavnost na Kokrici vedno bolj živahna, pa potrjuje še en dogodek. Konec februarja je bil občni zbor Turističnega društva Kokrica. In takrat se je prvič predstavila tudi na novo ustanovljena folklorna skupina, ki bo poslej delovala pod okriljem društva. Njen drugi nastop so številni krajani prisrčno pozdravili v petek zvečer na prireditvi ob dnevu žena v kulturnem domu na Kokrici. Vodja folklorne skupine Ivan Pivk, ki je bil do občnega zbora tudi ^^■■jdui gora — Na celodnevni ■ ^t*ni joli »Jeseniško-bohinjskega v Kranjski gori že vrsto let pestra, uspešna in živa izven-2**** kulturno ♦ umetniška dejav-Na šoli deluje petnajst krožkov Jjtopin ter sekcij in sicer so to: li-^arai, lutkovni in filmski ter televi-krožek, gledališka skupina, značka, knjižničarski, pra-in likovni krožek, zborovsko j^j*- vesela šola, skupina izraznega 2^*- poklicno usmerjanje, plesna ^2"» in turistični podmladek. Iz-J5JJ° Pa tudi šolsko glasilo KE-^*f~V«e te dejavnosti pa povezuje-JW>itdje kulturno umetniškega **anja šole s krajevno skupnost-^anjska gora. Ker pa na kranj-osnovni šoli že nekaj let Plujejo športniki v Šol ' S**?r*n*wi društvu ter tehniki v ^/^.J ,^«tonovljenem Klubu ?frlh tehnikov, so se tudi mladi ^mrniki odločili, da ustanovijo j* društvo. Odločitev je bila tu in ^goslovanska tava v Hlebinah ^dprta «ntm jugoslovanske naive v »"ah bo od 11. marca do 11. apri-& razstava slik in kipov pod JZene v naivni umetnosti Ju-g*. Od preko 100 prispelih del ^^za razstavo izbrala 30 slik in samo ženskih izdelkov, ker P^reditev v okviru praznovanja Razstavo organizira Cen-**ulturo, ki deluje v okviru mu-•"ta Koprivnice. Razstava je fl* programu vsako drugo leto, P« sodelujejo poleg drugih *nk redno tudi slovenske naivne smeri. Z. V. v sredo, 29. februarja letos je bil ustanovni občni zbor Šolskega kulturnega društva. Ker pa letos praznujemo sto letnico rojstva rojaka, pisatelja zgodb o pogumnem Kekcu ter misleca Josipa Vandota, so društvo poimenovali kar po njemu. Šolsko kulturno društvo »Josip Vandot« osnovne šole »Jeseniško-bohrnjske-ga odreda« iz Kranjske gore je za svoje geslo povzelo Kekčeve besede: »Dobra volja je najbolja.« Na ustanovnem občnem zboru društva so sprejeli pravilnik društva, načrt letnega dela in izvolili izvršni ter nadzorni odbor društva. Predsednik izvršnega odbora je Benjamin Gracer, podpredsednica je Špela Lavtižar, tajnica Vera Kopav-nik. mentorica je Mira Smolej, blagajnika pionirske knjižnice sta Vera Dulmin in Almira Smojič, član-doku-mentarist je Lojze Kerštan ter članica Martina Knez, člani nadzornega odbora pa so Marija Kreft, Marija Mandeljc in Matjaž Tufekčič. častna članica Šolskega kulturnega društva »Josip Vandot« pa je Danica Kosnikar, ki je brezplačno prispevala knjige za šolsko knjižnico. Na zboru so tudi razmišljali o ustanovitvi še nekaterih dodatnih krožkov in skupin, kajti šola daje vse možnosti za uspešno delovanje. To so novinarski krožek, zbirateljstvo, glasbeni popoldnevi ter klubska srečanja učencev. Novo ustanovljeno Šolsko kulturno društvo je tudi član Zveze kulturnih organizacij na Jesenicah. V kulturnem delu ustanovnega zbora društva so nastopili recitatorji literarnega krožka, pevski zbor osnovne šole, harmonikaška skupina ter ritmična skupina. Predstavnikom družbenopolitičnega življenja v kranjskogorski krajevni skupnosti/ učencem in mentorjem pa so se predstavili tudi lutkarji, likovniki in pravljični krožek. A. Kerštan uro™iS,t*ti"^ t0r2lc Kok™*- Otvoritev razstave je pc uresničitev zamuli o tutasu^^iTsT ™l"llc" je pomenila tudi prozo in aforizme a«ot*£T£22 luerarae in recitatonke skupine. Pesmi, Javh Petra Škn?ir fJ^nZl S,K°kPce s° recitirali (z leve proti desni) Uroš savn, retra Skofic in Dominik Eržen s Kokrice. - Foto: F Perdan Jtetikovno razsodišče (142) 0 vikanju in glagolski vezavi Prosim vas, pojasnite mi, kako je pravzaprav z vikanjem v slo-ini. Ali ie prav Kod ste hodili, tovariš? ali pa Kod ste h€idi\, tova- **°fcini. Ali je prav Kod ste Zanima me tudi. ali so pravilne zveze, kakršne pogosto berem v delovnih zapisnikih in poročilih, npr.: Razpravljamo po vprašanj" dolgov, zainteresirani smo na novi tehnologiji, v to ne moremo fcfaati, v to smo prepričani itd.« Prvo vprašanje bralca iz Ljubljane zadeva rabo glagolsk€?ga števi-Pri vikanju namreč namesto edninske druge glagolske osebe upo-arno množinsko, čeprav je ogovorjem samo eden. Tako izrazimo Vljudnost in spoštovanje. Zborno vikanje zahteva pomožni glagol in dežnik na -1 v množini, torej Kod ste hodili, tovariš? V pogovornem tkanju pa pogosto prihaja do edninske rabe deležnika na -1. To ime-*HiJ*mo na pol vikanje. V knjižnem jeziku je možno to vikanje kot složna varianta, npr. v umetnostnem besedilu s primerno tematiko. Bralčevo drugo vprašanje pa se nanaša na glagolsko vezavo s ^•toieu v različnih sklonih, t.j. na prehodnost. Nekateri prehodni ^!a I predmetom brez predloga (Pišem ino vezavo v različnih ... Glede rabe pravilnega sklona au preaioga ob prehodnem gla-So)u smo dostikrat v zadregi, bodisi zaradi vpliva drugih jezikov ali p;i ^adi kakega drugega razloga, Glagolske zveze, ki jih našteva naš /W«ec. so pogoste v uradovalnem jeziku, nanje pa je vplivala srbohr-'iičina. Pravilno se glasijo: razpravljamo o dolgovih, zainteresirani S*°*a novo tehnologijo, (še bolje na primer: zavzemamo se za novo ^frnolofijo). na to ne moremo pristati, o tem smo prepričani. 0 pravilni glagolski vezavi se lahko poučimo na splošno v slovnici, **vsak konkreten primer pa v Slovenskem pravopisu in Slovarju slovanskega knjižnega jezika. . Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v ja-^ rabi pošiljajte na naslov: v JEZIKOVNO RAZSODIŠĆK, Republiška konferenca szdl Kenije, Ljubljana, Komenskega 7. Folklorna skupina, ki deluje pod okriljem turističnega društva Kokrica se je predstavila na petkovi prireditvi ob dnevu žena *O0so nepredložni, torej se vežejo s predmetom b tfaao,Zaupanuprijatelju),drugi pa imajo predlo/r slonih. Glede rabe pravilnega sklona ah predlogi matom Kulturno društvo na Senici — Na Senici pri Medvodah so ustanovili kultumo-umetniško društvo Franc S. Finžgar. Prizadevni člani nove Jože Volarič, predsednik likovne sekcije KUD Storžič Kokrica predsednik turističnega društva Kokrica, pravi: »Zamisel o ustanovitvi folklorne skupine je nastala nekako spontano. Ker imamo v krajevni skupnosti med letom različne prireditve, smo razmišljali, da bi nabavili narodne noše in vanje oblekli le en par. Ko pa sta Tonika in Rado Jelov-Čan s Kokrice, nekdanja plesalca folklorne skupine Primskovo, privolila, da bosta mentorja folklorni skupini, je med mladimi še bolj naraslo zanimanje zanjo. Tako smo začeli zbirati denar in do ustanovitve smo v gorenjsko narodno nošo že oblekli osem parov. Nekaj je prispevala krajevna skupnost, nekaj delovna organizacija IBI pa obrtniki s Kokrice in nenazadnje smo primaknili tudi prihodke, ki jih je prinesla naša brunarica ob jezeru. Tako smo zbrali 500 tisoč dinarjev in zdaj imamo folklorno skupino, s katero bomo v prihodnje nedvomno obogatili najrazličnejše prireditve v naši krajevni skupnosti in drugje.« A> žalai KULTURNI KOLEDAŠ Kranj — Do 4. aprila razsta vlja v galeriji Kavka Alenk. Kham-Pičman dela v jetkanic in barve v akvatinti. Grafike no sijo skupni naslov Spomin ru> Kokrški log. TržHl *- V galeriji NOB v Ti žiču bo do 28. marca na oglec razstava del slikarke Franci Go-stiša iz Idrije. Razstava je odprta vsak dan, razen ponedeljkov, med 16. in 18. uro. Premiera tržiškega mladinskega gledališča Tržič — V petek, 16. marca bo v tržiški kinodvorani premiera mladinske igre Zaljubljenca v podzemski železnici, ki so jo za odrsko uprizoritev postavili člani podmladka Mladinskega gledališča Tržič pod mentorskim in režijskom vodstvom Smi-ljane Brkljač. Delo je napisano v sodobnem stilu, uporabljen je nevsakdanji jezik in nevsakdanji način izražanja za upodobitev vsakdanjih medčloveških odnosov. Igra je zato malce drugačna kot običajne uprizoritve. V glavnih vlogah se bodo predstavili Katja Valjavec, Tomaž Koder. Robi Pavšek, Milan Mlinaric, Suzana Sedej, Ida Grame in Katja Lak-nar. Dopoldanska predstava bo namenjena učencem višjih razredov tr-žiških osnovnih šol, popoldanska ob 18. uri pa odrasli publiki. Boris Kuburfc Kulturne prireditve Slovencev iz Porablja Ljubljana — V Cankarjevem domu v Ljubljani bodo 16. in 17. marca potekale kulturne prireditve Slovencev iz Porabja. V petek, 16. marca, bodo odprli etnografsko razstavo o življenju porabskih Slovencev, ki jo pripravlja Savaria muzeum iz Szom-bathelyja. Inštitut za narodnostna vprašanja iz Ljubljane in Zveza kulturnih organizacij Slovenije pa bosta pripravila okroglo mizo, na kateri bodo sodelovali predstavniki organov za manjšinska vprašanja Madžarske. Slovenci iz Porabja in predstavniki Slovenije. V soboto, 17. marca bodo z lutkami in otroško folkloro pripravili kulturni program za otroke. Na osrednji prireditvi pa bodo nastopile vse slovenske kulturne skupine iz Porabja. Prireditev bo prenašala ljubljanska televizija. O LAS 6 STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK, 13. MARCA 1 Z DOLGIM NOSOM IZ TRGOVINE Vse je postalo strašno drago, vse se nenehno draži in velikokrat smo v trgovini le obiskovalci — da si napasemo oči in lahko z njimi tudi nenehno zavijamo. Trgovci bodo takšnega ali drugačnega zavijanja navajeni, saj posebno v začetku leta prodajo bore malo. S tem pa še ni rečeno, da jim lahko izostane nasmeh ali vljudnost. Ne vem, kako so nagrajevani, a najbrž še vedno velja, da je veliko bolje prodati nekaj kot pa nič. Zadnjič sem šel v neko našo veleželeznino, da nakupim nekaj loncev in ponvic, pa morda še kaj zraven. Plesal sem po prazni trgovini in ker so se trgovke vztrajno pogovarjale med seboj in z ljubimi obiskovalci moškega spola, ki so prišli na obisk, sem kar sam nabral zaželeno blago in ga lepo zložil na kupček na polico. Potem sem kakšnih deset minut še naprej poplesaval in razmišljal, kaj bi bilo treba kupiti naslednji mesec, a trgovke se niti za trenutek niso hotele zmeniti za moje nakupovalne potrebe in zamisli. In kaj je bilo pretresljivega potem? Nič. Bil sem slabe volje, že zaradi večno suhe denarnice, v nejevoljo pa me je spravil še ta brezbrižni odnos! Parkrat sem še zaplesal okoli svoje posode, nato pa praznih rok za vekomaj odplesal iz trgovine. Kaj hočem reči? To, da bomo kupci vedno bolj slabe volje in da nas je kar veliko takih, ki se še damo pretentati prijazni in uslužni prodajalki. Nikakor pa nismo več pripravljeni prositi za njeno nujno storitev. S slabo voljo kupcev bo odslej treba računati in vložiti kanček več napora v solidno ponudbo, sicer zna tokrat zratno bolj kot nekdaj veliko več iztržiti konkurenca na drugi strani ceste. Nerešeni problemi na Brezjah Brezje — Odkar so zgradili družbeni dom je družbenopolitično, kulturno in športno življenje v krajevni skupnosti Brezje vse bolj živahno. V tem mesecu se bodo krajani zbrali na že tretjem letošnjem zboru krajanov. V razpravi je namreč predlog programa in predračun del, ki jih nameravajo opraviti letos. Predlog predračuna znaša okoli 2,8 milijona dinarjev. Za krajevno samoupravo in delo delegacij nameravajo nameniti 280 tisočakov, za komunalna dela 627 tisoč dinarjev, za dejavnost v domačem domu družbenih organizacij vključno z odplačilom letošnjih anuitet pa 1,1 milijona dinarjev. Razširiti nameravajo pokopališče, ki je že nekaj časa premajhno. Potrebovali bodo milijon dinarjev. Nekaj sredstev bo šlo iz krajevne blagajne, nekaj denarja nameravajo zbrati s povišanjem najemnin za grobove, ki so zdaj najnižje v občini. Svet krajevne skupnosti je predlagal, naj bi na marčevskem zboru krajanov potrdili načrt posodobitve nekaterih cest in poti. Posodobiti nameravajo cesto Dobro polje—Dolenje in opraviti vzdrževalna dela na cestah Noše—Črnivec in Brezje— Peračica. Predvidena je obnovitev celotne javne razvestljave. Na zboru krajanov je bilo znova sproženo vprašanje občinskega odlagališča smeti oziroma deponije. Brezjani pričakujejo, da se bo kdo od^dgovornih udeležil zbora in odgovoril na to vprašanje. Nekaj bo treba povedati tudi o načrtovanem priključku in cestninski postaji ob novi avtocesti. Nova cesta na Njivico Podblica — Do vasice Njivica v krajevni skupnosti Podblica v kranjski občini bodo letos zgradili novo cesto. Odsek med Njivico in občinsko cesto Besnica—Nemilje bo dolg okrog 800 metrov. Cesto bo gradilo Gozdno gospodarstvo Kranj skupaj s krajani. Lani so na trasi že izsekali del gozda, zdaj pa predvidevajo, da bo promet po novi cesti mogoč že do konca poletja. Iz združenih sredstev kranjske občine je krajevna skupnost Podblica za zgraditev dobila 680 tisoč dinarjev. Razen tega bo vsaka hiša na Njivici prispevala po 10 tisoč dinarjev, del stroškov pa bo pokrilo tudi Gozdno gospodarstvo Kranj. j\ Ž. ^bb| Kmalu nov zdravstveni dom — Graditev zdravstvenega doma Medvode poteka brez zastojev, tako da že vgrajujejo opremo. Z novim objektom, katerega naložbena vrednost je 167 milijonov,zgrajenim s samoprispevkom, bomo pridobili nove prostore za splošne ambulante, medicino dela, predšolski in šolski dispanzer, EKG, zobozdravstveno ambulanto za otroke in odrasle, prostore za zobni laboratorij, dispanzer za ženske, patronažno službo, fizioterapijo in skupne prostore. Pričakujejo, da ga bodo odprli že koncem prihodnjega meseca, -fr v__._ '_ Obupne„planke"vrtičkarjev Na Jesenicah ob železniški progi Beljak—Jesenice so vrtičkarji zgradili ograje okoli svoje zemlje — Podoba spominja na zbirališče odpadnega materiala Jesenice — Ko smo tako zelo na hitro in po vsej sili začeli graditi ogromna stanovanjska naselja stolpnic in stolpičev in pozabljali na ljudi, ki so se v ta stanovanja vselili iz vaških okolj, so se začeli pojavljati precejšnji problemi. V mislih nimamo klavrno opremljenih sosesk, trgovin, okolja, šol in vrtcev, temveč počutje teh ljud, posebej ostarelih. Vsak Slovenec si želi košček svojega vrta, vsaj za peteršilj in za ko-renjček, zato ni čudno, da imajo najnujnejšo zelenjavo kar na balkonih in po vežah. Pravo razkošje pa je košček zemljice za prvo spomladansko berivko. Tudi na jeseniškem plavžu so se prvi stanovalci znašli in so si poiskali košček vrta v bližini blokov in stolpnic. Vrtički so ob Savi, še posebej pa ob železniški progi Beljak— Jesenice, proti Hrušici. Verjamem, da je za lastnike teh neštevilnih vrtičkov tisti košček zemlje pravo bogastvo, razvedrilo . . . moti me le, da je pogled na te vrtove milo rečeno — obupen. Zdaj, ko plodno žemljico še pokriva snežna odeja, se vidijo le plotovi in skromne vrtne utice. Ko se zapelješ mimo. ne moreš verjeti lastnim očem, da je kaj takega na Jesenicah ali četudi na Jesenicah — če hočete — mogoče. Tu je zdaj visoka plan-karska ograja, na silo zbita skupaj, tam spet pločevina, da niti ne govorim o vrtnih utah, ki so vseh mogočih oblik iz vseh mogočih materialov. Vse skupaj spominja na zbirališče odpadnega materiala in če prištejemo še občinsko odpadno smetišče, ki ga zdaj prekrivajo in ki ga baje kanijo zasaditi in uporabljati vrtičkarji, je vse skupaj takoj potrebno komunalnega ali kaj vem katerega inšpektorskega ogleda. Prizadevni jeseniški vrtičkarji gor ali dol — vse tiste ,planke', ki niso podobne ničemur in ki se kot prva slika o Jugoslaviji narišejo potniku z mednarodnega vlaka, je treba nemudoma podreti! Če kdo misli, da sem pretirano hudega pogleda in misli, naj si izvoli pogledati to ograjeno zemljo in si sam ustvari svoje mnenje. Priporočljivo bi bilo, ko bi se do tja zapeljal inšpektor, za sopotnika pa lahko vzame tudi kakšnega občinskega moža, ki se še ni vdal in še ni brezupno dvignil rok ob prizadevanjih za vsaj kolikortoliko spodobno podobo Jesenic. d. Sedej 35-letnica Avto-moto društva Tržič Tržič — Avto-moto društvo Tržič, ki letos praznuje 35-letnico, ima 1067 članov in 387 članov podmladka. Pod njegovim okriljem deluje avto-moto šola, ki je leta 1948 usposobila prvih 25 voznikov motornih vozil, od takrat do danes pa že 6088 občanov, kar pomeni, da ima že vsak drugi Tr-žičan vozniško dovoljenje. Društvo je v 35 letih organiziralo 10 dirk v motokrosu za svetovno prvenstvo, 22 mednarodnih dirk, 20 dirk za državno in republiško prvenstvo ter 12 društvenih in meddruštvenih tekem. Dobro so v teh letih delale tudi ostale komisije: gospodarska, šolska in športna, komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu ter komisija za priznanja. Čeprav se je ostanek dohodka vsako leto zmanjševal in je ostajalo vse manj denarja za bogato dejavnost, je društvu uspelo urediti lastne prostore in postaviti najnujnejše objekte na motokros stezi v Podljubelju. Člani tržiškega avto-moto društva so 35-letnico proslavili na nedavni slavnostni skupščini, na kateri je po igranju godbe na pihala in nastopu maržoretk spregovoril Jože Jurjev-čič, predsednik društva, ki to dolžnost opravlja že 21 let. Orisal je razvoj društva od skromnih začetkov do danes in opozoril na težave, s katerimi se danes srečujejo tovrstne organizacije. Društvo je ob tej priložnosti podelilo več priznanj; prejelo jih je 77 posameznikov in organizacij. Predsednik Avto-moto zveze Slovenije Stane Krapež pa je odlikoval tržiško društvo in tri njegove člane — Jožeta Jurjevčiča, Janka Rozmana in Borisa Robleka z zlatimi medaljami, 16 posameznikov pa s srebrnimi in bronastimi medaljami in priznanji. Predstavniki sosednjih in pobratenih društev so Tržičanom predali spominska darila in jim čestitali ob jubileju. j. Kikel Tekmovanje v kegljanju med soseskami — Na avtomatskem kegljišču Kegljaškega kluba Triglav v Kranju je bilo v soboto, 10. marca, popoldne tekmovanje v kegljanju šestčlanskih moških 'in tričlanskih ženskih ekip iz sosesk krajevne skupnosti Vodovodni stolp. Pomerilo seje šest ekip oziroma predstavnikov sosesk in ekipa mladincev. Tekmovanje je organiziralo športno društvo Vodovodni stolp. Ta mesec bo društvo v počastitev krajevnega praznika krajevne skupnosti organiziralo še smučarsko tekmovanje za pionirje in tekmovanja:v streljanja in šahu. — A. Ž. POPOTNI UTRINKI IZ KRAJEV NA PODROČJU ŠKOFJELOŠKE OBČINE Crtom.r Zore: (62. zapis) Selca — središče kmečkega dela Selške doline — morda ji je Dolenja vas v tem pogledu najbližja — sedež stare fare, celo prafare, ki ima še danes vrsto podružnic, sedež nekdanje županije, dela loške brižinske gospo-ščine — pa tudi sedež še ne tako »davne« občine. CERKEV SV. PETRA To poudarjam. Kajti že v imenu farnega patrona je izpričana starostnela župnija. Sv. Klemen, Mohor, Miklavž, Primož, Peter — to so stari svetniki naših danih prednikov. Vanje so najbolj verovali. Selška cerkev je baročna stavba, večkrat prezidana in prenovljena. Stari fajmoštri so morali imeti neko posebno veselje z obnavljanjem svojih cerkva. Žal, včasih z narobnim učinkom: stare, žlahtne vrednote so prekrili z ničvrednimi novotarijami: prelepe, čiste gotske freske pobelili, pretresljive gotske svetnice in Ma-done zmetali na ogenj, pač zaradi obledelih barv, očitne črvojedine in žalostnih obličij. Ta pa so bila v gotiki najlepša, najbolj poduhovljena. Bahaški barok, ki je vse to pregnal, se je gnal le za svetne učinke, da bi ugajal nečimernosti. Slika sv. Petra v glavnem oltarju je delo Matevža Langusa, Križev pot izvira iz Laverjeve delavnice. IMENOSLOVJE Spet tvegam izlet v negotovo ugibanje o izvoru nekaterih krajevnih imen. Še najbolj učeni znanstveniki — strokovnjaki večkrat zastanejo pred nerešljivo uganko. Temtežje se znajde preprost radovednež. A je najbrž že v naši nara- vi, da si le želimo odgovora na .r sanje o izvoru našega osebnega -na (priimka) pa tudi o izvoru k---nega imena naše domače vasi - selka. V enem od prejšnjih zć iskal odgovora o izvoru imena Oselic nad Poljansko dolino, »rešitev«, ki so se mi ponuiaii. zvedel zdaj še za eno: da je pravzaprav Osojnica. torej, senci, v osojah. A glej, če bi kako veljalo za Staro Oseli leži v osojnem bregu, to ne ljati za Novo Oselico, ki se vsa v soncu, na prisojnem slemen, dan, od jutra do večera! Kot je na Slovenskem ime za bistre gorske potoke in Bistrica, tako je tudi največ nih imen v sorodstvu s staro za vas — selo. Kar petdesetkrat seznamih krajev ponove Sek. Sele, Selca, Selišče, Selnica L Selšček — le Selca so ena sama' Za bližnjo Lušo iščejo razlaf besedici ljub, ljubša; torej ljub kraj. Stirpnik nad Lušo naj bi doki: je ime po stirpi, mladi kozi; w_ Tomaža na drugi strani pas© rekli Kozlov rob. Sorodnost i Sora (V gornji Poljanski vztrajajo pri imenu Sovra, ima ime izvor v besedici po mnenju nekaterih izšl čnega imena Savara ali S> Selščica, drugo ime za ro, Selčanom ni všeč, saj svojo ljubo Soro. Selščica . (izg. Sevnica)pa je potoRJci Selških Laj šah in se pri v Soro. Je pa gotovo res, da se .. dolina imenuje po naših Sel se omenja že v prvi darilni žinskih škofov — leta 973! pred tisočdesetimi leti! So pa kraji, ki jim le težko j ali izveš izvor imena. N Todraž, Čabrače ipd. Kaj pa čudnoimeno sleme i vno z vrhom Šr>«ai (741 Nm)? Kdo bi pojasniP pri Topljah nad Selcami. pr_ Kako hudomušni utegn« DR. FRANC KOS krajevnimi imeni, sem 57. zapisu, ko sem omenil D** Bukovščico, ki ima na S se kar štiri soimenjake Nc zvezi dodam, da ima naša ci ^ devet Peklov, dve Peklači in čev breg. Paradiž pa en sam ložah pri Ptuju). Raja ga . .. Spominska plošča na Kosovi rojstni hiši (bronasta glava je delo narja) .J Družba — daj! V krajevnih skupnostih so pretekla leta delovni ljudje in obi marsikateri komunalni problem reševali s samoprispevkom, s pr~ voljnim delom, s pomočjo v denarju ah materialu. Hvalevrecto-spodbudno, zgleda vredno! Zdaj, ko so prišli drugačni časi in ko je zares težko odštet: sto starih tisočakov za asfalt, kanalizacijo, kaj šele nekaj starih b« nov za telefonski priključek, se zdi, da se je ljudi v nekaterih kri-nih skupnostih polotila nejevolja. Komunalne občinske skup: krajevne skupnosti, ki životarijo ob nemogoči »glavarini« in pjčJ ? šiljki iz občinskega proračuna, ne zmorejo vec prispevka za kontej je krpanje vaških lukenj ali celo asfalt, zato je očitno, da se bode rali krajani, ki jih še vedno žulijo nekateri problemi, znajti kai Znajti v tem smislu, da se bodo morali organizirati in sami pris ves denar. . . ... Že res da v minulih letih tudi tovrstne izjeme, ki niso nič pr -le iz družbene pošiljke teh ali onih interesnih skupnosti, komunal skupnosti ali krajevnih skupnosti, niso bile tako redke. A v neka« okoljih krajani nočejo niti slišati o tem, da bi bdi popolni samoph^ in vztrajno pritiskajo na komunalna podjetja ter skupnosti, da bi-« njihov problem čimprej rešil. Le-ta je v nebo vpijoč, razburljiv. «4 mur viden, nevzdržen. Človeku se zdi. ko posluša ljudi na cesti, * kakor nočejo razumeti, da je denarja povsod manj m da tudi dru dedek mraz, da bi bila dolžna speljati asfalt do sleherne vaške dn* niCeKo se delajo primerjave o delih iz minulih let, ko so krau komunalne skupnosti zares financirale^leherno vaskc»pot post* ljudje še bolj nervozni in hudih besed. Deloma imajo prav. kaj:; terim krajevnim županom res ni bilo težko ob ocitn, nezaimeres:: Si *h«r>Lrni-.nnv sneliati in asfaltirati »svoje« vaške potke, ostal pa ^^SSbteSS Ti so zdaj se bolj očitno planili na dan. pr" ava postaja nevzdržna, huda kri je neizogibna A kar je bilo - je bilo. Če je prej družba les dajala bo zdaj V u, nnvsod nra/.ne. Premalo je, da bi vzeli"« " za vekomaj mimo, kot so im°oD?° ^J ; da se razumemo vsakega svinjaka. / dijužben.n i * čas, če še m. Družba ne bo vec d?JaJa'uosebei če gre za drobne probU* sploh vredno kaj ver zahtevat.. S p st bij. £ V . vaških sosesk, k, so se, kaj nismo tSli nikoli tek doslej preveč pot.pe/lj.ve. Na sc / »dV slehernega hlova. »i ' ti, da bi si lahko privoščili d/0^°^jn%1 jih obiramo vsi. tud. t* sadove nepremišljenosti treba ob.ati. /.a. j.n so ostali brez vsega. D g V. TOREK, 13. MARCA 1984 KRONIKA 7. STRAN O IORENJSkA nočna PONIKA Studijsko razmišljanje M. B. iz hotela Larix v Kranjski gori prav gotovo ni vedela, da je gost P. V. študent prava. Sporočila je na postajo milice, da gost v diskoteki razgraja in izziva k pretepu. Težko je reči, da je študent v vinjenem stanju skušal preverjati učinkovitost našega pravnega sistema. Če pa je že imel takšen namen, bo poslej svoje študijsko razmišljanje lahko usmeril v to, kako učinkovita je družbena samozaščita. O tem, ali bo študij prava nadaljeval, po iztreznitvi ni nič rekel. oh, ti starši Kako »nerazumevajoči« do mladice so včasih starši se je pred dnevi ukazalo v Puštalu. Eden od staršev je namreč tebi nič, meni nič ob 3.55 ponoči zaprosil predstavnike reda in miru, naj mu pomagajo in skušajo narediti mir, ker mu v pritličju stanovanja razgraja kar devet mladoletnikov. Oh, ti starši... morda se je že spomnil E. R. z Murove na Jesenicah se je e<^a in miru so ugotovili, da je ' K iz Jelendola očitno tako globoko pogledal v kozarec, da je b°Polnoma izgubil sled do doma-GflJB stanovanja. NEOBIČAJNO PLESKANJE Čeprav F. H. iz Samskega doma Bokalovi la na Jesenicah po Poklicu ni pleskar, se je pred Inevi sredi noči vseeno na nad--t* neobičajen način lotil tega '^o.vila. Ko je razbil vrata in ne-ty steklenic, s katerimi se je po-^zal, je začel s krvjo mazati ste-Kot kaže, pa se pred tem ni Najbolje sporazumel s sostano-glede »barvnega odtenka«, *<"7 *o le-ti poskrbeli, da je odšel ruijprej na streznitev. Lanskoletna dejavnost javnega pravobranilstva Gorenjske Učinkovita zaščita družbenih koristi KRANJ — Javno pravobranilstvo zastopa kot samostojen organ občin pred sodišči in drugimi organi premoženjske pravice in koristi ter izvršuje druge zakonske pravice in dolžnosti družbenopolitičnih skupnosti, njenih organov, organizacij in skladov ter krajevnih skupnosti. Daje jim pravno pomoč predvsem pri sklepanju pogodb in reševanju premoženjsko pravnih vprašanj. Ob preprečevanju družbi škodljivih pojavov skrbi za utrjevanje zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale. Javno pravobranilstvo Gorenjske je lani obravnavalo 49 pravdnih zadev, 43 izvršilnih zadev, 104 razne premoženjske nepravdne postopke in 954 pogodb. Gorenjske občinske skupščine in krajevne skupnosti so mu torej dale v reševanje skupno 1150 primerov, ob katerih je pravobranilstvo imelo še 40 zadev v zvezi z lastnim delovanjem. Tako se je število obravnavanih primerov zmanjšalo s 1448 v 1982. letu na 1190 lani, vendar pa se je obseg predlanskega dela razširil predvsem zaradi pregleda približno 400 pogodb za odkup zemljišč pri izgradnji nove avtomobilske ceste. Vrednost lanskoletnih pravdnih in izvršilnih zadev ter pogodb, ki jih je pregledalo pravobranilstvo, je presegla 578 milijonov dinarjev. Od te vsote je blizu 2,7 milijona dinarjev vrednosti odpadlo na spore, v katerih je javno pravobranilstvo zastopalo občine in krajevne skupnosti. Vrednost pravdnih zadev je bila za 189 odstotkov večja kot leto poprej, vendar si je pravobranilstvo prizadevalo za mirno rešitev sorov. Večina dolžnikov je svoje obveznosti izpolnila po opominu pred tožbo. Javno pravobranilstvo daje pomoč pri urejanju premoženjsko pravnih vprašanj predvsem krajevnim skupnostim in jim svetuje pri sklepanju poslov z občani, da ne bi prišlo do nepotrebnih sporov. To sodelovanje še ni doseglo ravni potreb, ker v nekaterih krajevnih skupnostih sploh ne vedo, da jih pravobranilstvo zakonito zastopa, po drugi strani pa tudi zaradi kadrovskih težav v pravobranilstvu in preobremenjenosti delavcev z drugimi vprašanji. Lani je pravobranilstvo v 38 primerih spora vložilo tožbo, v 11 primerih pa je zastopalo toženo stranko. Šlo je zlasti za razne stanovanjske spore, spore glede obsega funk- NESREČE IZSILJEVAL JE PREDNOST Begunje — Miha Bevc (1929) iz Ovsiš je 7. marca ob 13.10 peljal z osebnim avtomobilom po lokalni cesti iz Hlebe proti Begunjam. Na odcepu stranske ceste za delovno organizacijo Elan je trčil v voznika kolesa z motorjem Danila Enika (1963) iz Zgoše, ki je pripeljal po stranski cesti in v križišču izsilil prednost. Eni-ko je bil laže ranjen in so ga odpeljali v jeseniško bolnišnico. Materialna škoda je bila ocenjena na okrog 13 tisoč dinarjev. PRIPEI JAL PO SREDINI CESTE Mojstrana — Voznik tovornjaka Anton Goričnik (1948) iz Studenčnic v radovljiški občini je v četrtek, 8. marca, ob 9.30 peljal po lokalni cesti proti Mojstrani. V bližini Savskega mostu je v levi ovinek zapeljal s tovornjakom preveč po sredini ceste. Takrat je nasproti pripeljal voznik tovornjaka Ivan Dolžan (1955) iz Rateč pravilno po svoji polovici vozišča. Vozili sta trčili in v nesreči je bil huje ranjen voznik Dolžan. Odpeljali so ga v jeseniško bolnišnico. Skoda na obeh vozilih je bila ocenjena na okrog 300 tisoč dinarjev. PEŠEC UMRL NA KRAJU NESREČI Vrba — Na magistralni cesti Lesce—Jesenice izven naselja Vrba se je v soboto, 10. marca, ob 20.05 zgodila huda prometna nesreča, v kateri je umrl pešec Jakob Klinar (1930) i/. Rodin. Voznik avtobusa Alojz Jak.ša (1937) z Jesenic je takrat peljal avtobus iz Lesc proti Jesenicam. Približno sto metrov pred železniškim nadvozom je opazil pešca Jakoba Klinarja, ki je hodil po sredini njegovega voznega pasu. Jak.ša je skušal nesrečo preprečiti in je ostro zavil na levi vozni pas. Vendar pa je s sprednjim desnim delom avtobusa Klinarja vseeno zadel in ga zbil pb cesti. Klinar je podlegel poškodbam cionalnega zemljišča k stanovanjski hiši in spore med KS ter občani, ki ne spoštujejo pogodbenih obveznosti, največkrat pri plačilu prispevka za asfaltiranje krajevnih cest. Večina sporov, 25 primerov, je bilo lani uspešno končanih; 6 sporov se je končalo neuspešno, 16 pa na drug način. Pravobranilstvo je pri obravnavi izvršilnih zadev lani izterjalo v imenu občin in krajevnih skupnosti za prek 1,1 milijona dinarjev obveznosti, kar je celo za 525 odstotkov več glede na leto poprej. Občani so dolgovali plačilo predvsem občinam za geodetske storitve ter razne upravne in sodne postopke. Pravobranilstvo je tudi zavarovalo osem terjatev občine Kranj in pet za občino Škofja Loka zaradi neplačanih davkov z vknjižbo zastavne pravice na nepremičninah v lasti občanov. Za krajevne skupnosti je izterjevalo zlasti plačilo raznih komunalnih del, ki so jih opravile po naročilu občanov. Ob obravnavi raznih nepravdnih premoženjskih zadev je pravobranilstvo ugotovilo, da je lani naraslo število sodnih postopkov za ugotavljanje mej med družbenim in zasebnim zemljiščem. Obenem je opazilo, da je v praksi slabo poskrbljeno za nekatera zemljišča kot družbeno last v splošni rabi; ta zemljišča si posamezniki prilaščajo brez vednosti krajevne skupnosti, ki kršitev največkrat odkrije šele ob medsebojnih sporih občanov. Pravobranilstvo je lani vložilo kazenski ovadbi proti dvema občanoma, ki sta protipravno zavzela del nepremičnin v družbeni lasti. Pravobranilstvo je lani presodilo 954 pogodb in dalo pravno mnenje glede prometa z nepremičninami med družbenim in zasebnim sektorjem, katerega vrednost je presegla 574 milijonov dinarjev in je bila 228 odstotkov višja kot leto poprej. Pri pregledu pogodb o nakupu nepremičnin od občanov je pravobranilstvo v sedmih primerih ugotovilo višjo dogovorjeno kupnino od prometne vrednosti, kar bi povzročilo oškodovanje družbene lastnine in naeupra-vičeno obogatitev posameznikov za prek milijon dinarjev. V šestih pogodbah za prodajo družbene nepri-mičnine občanom je bila pogodbena vrednost nižja od prometne, zato so na zahtevo pravobranilstva kupnine zvišali za skoraj 392 tisoč dinarjev. S. Saje na kraju nesreče. Materialna škoda na avtobusu je ocenjena na okrog 50 tisoč dinarjev. ZANESLO JO JE H rušita — Darja Flander (1960) z Jesenic je v nedeljo, 11. marca, četrt čez polnoči peljala z Jesenic proti Kranjski gori. Ko je pripeljala iz naselja Hrušica, jo je na poledeneli cesti zaneslo na levo in je z avtom trčila v nesplužen sneg, nato pa se je avto prevrnil na streho. Flandrova ni bila ranjena, materialna škoda na avtomobilu pa je ocenjena na 90 tisoč dinarjev. A. Ž. Pazite na oblačila Kranj — V hotel. Creina v Kranju sta v nedeljo okrog polnoči prišla B. B. in M. T. iz Kranja. Ko sta sedla k mizi, sta si slekla bundo in moško jakno. Odšla sta na plesišče, oblačili pa odložila na stol. Ko sta se vrnila s plesišča, oblačil ni bilo več. Tovrstni oziroma podobni primeri so dokaj pogosti, zato velja nasvet: pazite na oblačila. A. Ž. Požar v komori Kranj — Do požara je prišlo v ponedeljek, 5. marca, ob 12.05 v tako imenovani gluhi komori v oddelku za testiranje sestavov in komponent DO Iskra ERO. V komori je namreč stroj za testiranje kablov. Ob 11. uri je delavec vstavil v stroj nov kabel za testiranje, ki poteka tako, da stroj opravi 20 tisoč pregibov na kablu. Če se kabel prelomi ali pride do kratkega stika, se stroj avtomatsko ustavi. Ko pa je vodja oddelka malo po 12. uri stopil v komoro, je videl, da testirni stroj gori. Požar so takoj pogasili, škoda pa je ocenjena na okrog 250 tisoč dinarjev. A. Ž. Za večjo prometno varnost Pešci in vozniki Zakon o varnosti cestnega prometa določa pešcem, da pri prečkanju ceste z dvigom roke nakažejo svojo namero ter stopijo na prehod šele tedaj, ko se vozila pred prehodom za pešce ustavijo. To velja za prehode, kjer promet ni urejen s svetlobnimi znaki niti ga ne ureja prometnik, in seveda v primeru, ko namerava pešec čez cesto, po kateri vozi kolona vozil. Za voznike pa velja določilo, da morajo vozilo ustaviti pred prehodom za pešce, kadar pešec z dvigom roke nakaže, da namerava prečkati vozišče, če to glede na hitrost vozila in oddaljenost od prehoda lahko varno store. Če se pešci ne ravnajo po teh določilih, so lahko kaznovani z denarno kaznijo od 100 do 500 din, vozniki pa od 500 do 4000 din, z odvzemom vozniškega dovoljenja za šest mesecev ali celo s kaznijo zapora do 60 dni — odvisno od teže prekrška, ki so ga storili. Ta določila so že dolgo v veljavi, vendar pa se na cesti le redko ravnamo po njih. Ker so pešci najbolj pogoste prometne žrtve, bi bilo za njihovo varnost vsekakor boljše, če bi se teh določil zakona držali. Vendar pa je treba vedeti, da jim samo dvig roke še ne omogoča zanesljivega prečkanja ceste, saj je brezglavo in nenadno stopanje na cesto kljub dvigu roke vse prej kot varno dejanje. Vozilo, ki se približuje prehodu, mora namreč imeti čas, da se lahko ustavi, še posebej, če vozi v koloni. In kaj je kolona vozil? Tako lahko rečemo že skupini treh vozil, ki vozijo eno za drugim v normalni vozni oddaljenosti. Take kolone pa so na prometnih cestah in še posebej v gosto naseljenih krajih stalen pojav. Mrak Kradejo zdaj tu, zdaj tam V jeseniških trgovinah je vedno več manjših tatvin, ko si kupci nezakonito prisvajajo različne predmete — Kaznovalna politika je mila Jesenice — Že nekaj časa jeseniški trgovci opozarjajo na to, da so postale majhne tatvine v trgovinah vedno bolj pogoste. Zaradi pomanjkanja delavcev in tudi zaradi premetenosti tatičev vseh niti odkriti ne morejo, menijo pa, da je kaznovalna politika v takih primerih izrazito premila. Trgovska delovna organizacija Golica, Delikatesa je pismeno obvestila o tem temeljno javno tožilstvo v Radovljici ter obrazložila problem manjših tatvin v trgovinah z živili na drobno. V Golici pravijo, da je za njihovo dejavnost, prodajo živil na drobno, značilno, da so zneski, cene posameznih artiklov, praviloma manjši od 500 dinarjev. Iz tega sledi, da posameznik izredno težko naenkrat ukrade toliko, da bi skupna vrednost presegla ta znesek. Strank — denimo v samopostrežni trgovini na Koroški Beli — je dnevno do 3000 in če si kupci prisvajajo predmete, četudi manjše vrednosti, je končna številka lahko kar velika. V Golici pravijo, da imajo zaradi izredno težkega ekonomskega položaja trgovine z živili na drobno zaposlenih malo prodajalk, ki pa so po-* leg svojega dela zadolžene tudi za to, da preprečujejo tatvine. Ker pa so te tatvine vedno številnejše in ker vedno dobijo odgovor, da so neznatnega družbenega pomena, trgovke ne morejo imeti dovolj volje, da bi se resnično zavzele za preprečevanje kraj. Razumljivo in človeško je tudi, da je ugotavljanje na kraju samem izredno težko, čeprav vedo, da ponavadi eni in isti kupci hodijo od trgovine do trgovine in ukradejo nekaj tu, nekaj tam. Po posvetu s postajo milice Jesenice vse tatvine prijavljajo in ob prisotnosti tatičev, če je le mogoče, napravijo zapisnik. Ko analizirajo kraje, ugotavljajo, da so skoraj vse kupce, ki so jih zasačili, dolgo časa opazovali, in da je njihova struktura izredno različna. Tatovi prihajajo iz vseh poklicev in iz vseh socialnih okolij, zaskrbljujoče pa je predvsem to, da jih je vedno več in da si nezakonito prilaščajo vedno več premoženja. Prav zato je trgovska delovna organizacija Golica zaprosila javno tožilstvo, da bi ob vsakem primeru dobili povrnjenih za 3.000 dinarjev stroškov in da bi vsaj deloma zaostrili kaznovalno politiko tudi v primerih kraj po naših trgovinah. D. Sedej Z letne konference Gasilskega društva Britof Ena najuspešnejših organizacij KRANJ — Člani Gasilskega društva Britof so se konec januarja zbrali na volilni konferenci. Pregledali so opravljene naloge, ki so si jih začrtali pred štirimi leti. Na osnovi poročil o delu so ugotovili, da je društvo tako po množičnosti kot po obsegu dejavnosti ena najuspešnejših organizacij v krajevni skupnosti, prav tako pa je v vrhu gasilske dejavnosti v občini. Društvo ima 106 članov, 12 članic, 20 mladink in mladincev ter 30 pionirk in pionirjev, kar mu zagotavlja stalnost v delovanju. Razen tega je v društvu prek 250 podpornih članov. To pomeni, da ima vsaka hiša poprečno enega člana gasilske organizacije, kar društvu zagotavlja tudi solidno finančno osnovo. Operativno delo je poveljnik društva v svojem poročilu pohvalil v celoti. Članstvo je bilo uspešno pri preprečevanju požarov, saj lani ni niti enkrat zagorelo. Gasilci so pregledali vse hiše in ugotovili, da so požarnovarnostne razmere dobre. Za vse člane društva in krajane so pozimi organizirali strokovna predavanja. Doslej je vsak operativni član prejemal Gasilski vestnik, da bi lastno izobraževanje še izboljšali, pa so sklenili naročiti to strokovno revijo vsaj za vsakega drugega člana. Predsednik je v svojem poročilu opisal uspešno delo v dveh mandatnih obdobjih. Od 1975. leta dalje je društvo povsem prenovilo svoj dom. V njem je pridobilo novo orodjarno, sejno sobo in dvorano, obnovilo je sanitarije, napeljalo toplo vodo in izdelalo 20 miz ter nekaj druge opre- me. Razen tega je kupilo novo gasilsko vozilo, motorko za pionirje, pa precej gasilskega orodja in osebne opreme. Zunanjost doma krasi asfaltirano dvorišče, notranjost pa nov prapor. Najzaslužnejšim članom in desetinam so ob koncu konference podelili diplome. Člana Tone Oblak in Franc Roblek sta prejela občinsko gasilsko priznanje II. stopnje, plaketo pa poveljnik Jože Roblek in predsednik Jože Bogataj; slednjega so zaradi velikega prispevka k razvoju društva imenovali za častnega predsednika, družbenopolitične organizacije pa so ga nagradile s knjigo del Edvarda Kardelja. Na konferenci so med drugim sprejeli načrt bodočega dela društva. Novo izvoljeni odbor društva se je že lotil uresničevanja nalog iz tega dokumenta. Matjaž Bogataj GLAS8 STRAN ŠPORT IN REKREACIJA TOREK, 13. MARCA Jeseniškim hokejistom ni uspelo Kot zakleto — črni plošček ni hotel v mrežo! JESENICE — Naslov 37. prvaka Jugoslavije je osvojila ljubljanska Olimpija, ki je v končnici državnega prvenstva trikrat premagala Jesenice. V odločilnem srečanju v dvorani pod Mežakljo so »železarji« neprestano oblegali vrata zelenih, a črni plošček ni in ni hotel v mrežo zelo razpoloženega gostujočega vratarja Do-mineta Lomovška. Neuresničene želje zvestega navijača »Železarji se ne damo,« je pred nedeljsko tekmo pribil eden od zvestih navijačev Jesenic. »Poglejte: tako kot se železarji trudijo za vsako tono železa in jekla, tako se jeseniški hokejisti na mrzlem ledu borijo za novo zvezdico, za enaindvajseti naslov državnega prvaka. Ko je jeseniškim plavžarjem lani zmanjkalo koksa, so se skupnimi napori premagali težave; tudi hokejisti niso obupali, ko so v končnici državnega prvenstva dvakrat zapored izgubili z ljubljansko Olimpijo — pod Mežakljo po streljanju kazenskih strelov in na tivolskem ledu po slabi igri. Navijači tudi potlej svojim ljubljencem nismo obrnili hrbta. Pomagali smo jim do prve zmage na svojem ledu, prejšnjo sredo pa še do pravega preobrata v Ljubljani. Ko so se igralci Olimpije na klopi potihem že veselili osmege naslova državnega prvaka, so Peter Klemene, Mustafa Bešič, Cveto Pretnar, Edo Hafner, da ne naštevamo vseh, z borbenostjo in neizmerno željo po zmagi odložili odločitev o 37. prvaku Jugoslavije ...« Želje jeseniškega navijača, ki je prejšnjo sredo vzel redni dopust, da je lahko v Ljubljani pomagal »železar-jem«, se v nedeljo niso uresničile. Streljali od blizu in daleč, z leve in desne Gledalci, preko 6500 se jih je zbralo v dvorani pod Mežakljo kljub neposrednemu televizijskemu prenosu, so ustvarili pravo vzdušje za odločilni hokejski derbi »večnih tekmecev«. Ob vsaki uspešni akciji domačih igralcev so zavihrale klubske zastave in transparenti, oglasile so se trobente in zvonci, gromko navijanje — Je-se-ni-ce. . . Po raztrgani igri, v kateri je bilo obilo napak na obeh straneh, so ljubljanski igralci v 8. minuti, v svojem prvem resnejšem napadu, nepričakovano po-vedli. Dušan Lepša je iz neposredne bližine potisnil plošček v mrežo mimo nemočnega Cveta Pretnarja. Po tem zadetku se je igra razživela, domačini so si ustvrili vrsto priložnosti, svojo premoč pa so kronali šele v drugi tretjini, v 32. minuti. Drago Mlinarec je silovito streljal, odbiti plošček pa je prestregel Peter Klememenc in ga potisnil mimo nemočne ljubljanske obrambe za hrbet Domineta Lomovška. Zadnjih dvajset minut tekme sta ekipi skušali nadoknaditi, kar sta zamudili na prvih štirih medsebojnih obračunih in v prvih dveh tretjinah. »Železar-jem« in navijačem je dal novo upanje 25-letni avtomehanik Zvone Šuvak, ki je z zadetkom prvič popeljal Jesenice v vodstvo. Veselje v domačem taboru pa je bilo le kratkotrajno, saj je Joža Kovač le šest minut kasneje z modre črte premagal ne najbolj razpoloženega vratarja Pretnarja. Jeseniški hokejisti so po izenačujočem golu neprestano oblegali nasprotnikov gol, streljali od blizu in daleč, z leve in desne strani ledene ploskve, a plošček — kot zakleto — ni in ni hotel preko golove črte. Kar niso zmogli domačini, je uspelo 23-let-nemu študentu Tomažu Seklju iz Ljub-vljane, ki je minuto in 29 sekund pred koncem srečanja zapečatil usodo »žel-zarjev«. JeseniceOlimpija 2:3! Žalovanje za 21. zvezdico V jeseniški slačilnici je bilo po končani tekmi sprva kot v pogrebnem sprevodu in šele kasneje je mučno tišino prekinila redkobesednost igralcev. Boris Svetlin, trener: »Izgubili smo po neumnosti. Srečanje je odločil vratar Lomovšek, ki je imel tokrat »svoj dan«. Mustafa Bešič: »Leto dni smo garali, da bi osvojili 21. zvezdico. Ves trud je bil zaman.« Zvone Šuvak: »Športna sreča nam je obrnila hrbet. Upam, da tega ne bodo storili tudi navijači, ki so nas bodrili na vseh petih tekmah.« Jože Razinger: »Vso sezono smo bili boljši od Olimpije. Če ne bi bilo tako dolge prekinitve prvenstva zaradi olimpijskih iger, bi naslov ostal na Jesenicah.« Edo Hafner: »Vseskozi smo imeli pobudo, več smo napadali, večkrat streljali, a kaj ko nam ni uspelo izkoristiti niti stoodstotnih priložnosti. V preveliki želji po zmagi smo delali napake.« Murajica Pajič: »Na olimpijskem hokejskem turnirju smo se v tekmah z močnejšimi nasprotniki le branili. Takšen način igranja je pustil posledice in pokopal naše upe že na prvih dveh srečanjih z Olimpijo.« C. Zaplotnik Delavno cerkljansko društvo Cerklje — Športno društvo Krvavec iz Cerkelj šteje po združitvi z društvom Trim Zalog 350 članov iz petih krajevnih skupnosti pod Krvavcem — Brnika, Poženka, Zaloga, Šenturške gore in Cerkelj. Društvo je lani dobilo svoje prostore v zadružnem domu, ki jih bo letos dokončno uredilo, že doslej pa so opravili 400 prostovoljnih delovnih ur. Lansko delo je bilo zelo uspešno. Košarkarji so pokazali veliko vzdržljivosti in znanja na maratonski tekmi in na vseh nastopih v gorenjski ligi. Ro-kometaši so igrali v občinski ligi in zmagali na turnirju ob krajevnem prazniku. Kegljači, ki še vedno nimajo lastnega kegljišča, so uspešno izvedli tretji turnir v spomin na Janeza Oblaka in se udeležili tekmovanja sedmih krajevnih skupnosti pod Krvavcem. Nogometaši so letos ustanovili svojo sekcijo. S skupnimi močmi so športni delavci pripravili bogat spored prireditev ob krajevnem prazniku in se izkazali z organizacijo petega množičnega cerkljanskega smučarskega teka. Letos bodo v Cerkljah še več pozor- nosti posvetili rekreaciji krajanov. Na predvečer delavskega praznika bodo pripravili pohod do Ambroža pod Krvavcem, organizirali bodo partizanski mnogoboj, šesti tek Po poteh Gorenjskega odreda, več smučarskih tečajev, »beli športni dan«, vrsto prireditev ob krajevnem prazniku. Ob 35-letnici bodo razvili društevni prapor, radi pa bi se lotili tudi obnove ene od dvoran v zadružnem domu, da bi jo usposobili za vadbo in za športne prireditve. Ko so člani društva na nedavni pro-gramsko-volilni konferenci ocenjevali lansko delo in se dogovarjali za letošnjo dejavnost, so posameznikom in organizacijam, ki so veliko pripomogli k uspešni izvedbi petega množičnega smučarskega teka, podelili bronaste plakete. Prejeli so jih: pokrovitelj prireditve Iskra Delta, dvanajst delovnih organizacij ter Stane Urek, Vasja Herbst, Janez Kuhar in Lojze Gašpirc. Predsednika društva Janeža Martinči-ča so predlagali za dobitnika srebrne plakete OF občine Kranj. J. Kuhar Odličen nastop Leskovškove KRANJ — Z ženskim veleslalomom se je v ameriškem Waterylle Vallivem končalo letošnje tekmovanje v svetovnem pokalu na ameriški tleh. Največ uspeha je v zadnjih dveh nastopih, slalom in veleslalom, imela Američanka tamara Mc Kinnev, ki je zmagala v cbeh nastopih. V zadnjem ameriškem veleslalomu se je odlično odrezala tudi Jugoslovanka Andreja Leskovšek, ki je zasedla odlično šesto mesto. V slalomu je bila Nuša Tome petnajsta in tako ponovno osvojila točko v svetovnem pokalu. Moški so to ameriško alpsko turnejo končali že prej. Imeli so veleslalomska nastopa in slalom vVallevu inAspenu. Naši reprezentantje v slalomu niso imeli preveč uspeha, saj niso osvojili nobene točke v svetovnem pokalu. Še najbližje ji je bil Bojan Križaj, ki je slalomu po prvem nastopu vodil, a v drugem je naredil napako in moral je odstopiti. Več uspeha pa so naši fantje imeli v veleslalomu, V dveh nastopih je Bojan Križaj zasedel šesto in dvanajsto mesto, Boris Strel pa je bil enkrat osmi. Skoda, da je na tej turneji zbolel srebrni iz Sarajeva Jurij Franko. Zaradi visoke vročine sploh ni tekmoval. Ženske bodo svojo tekmovanje 17. in 18. marca imele v Jasni, (ČSSR), kjer bosta na sporedu veleslalom in slalom, nato pa se bodo preselile v Zvviesel (ZRN), kjer bo na sporedu veleslalom in še en slalom. Nato bodo skupaj s fanti 24. in 25. marca imele sklepni nastop v veleslalomu in paralelnem slalomu. Finale bo v glavnem mestu Norveške Oslu. Fantje imajo na sporedu skandinavsko turneje. 17. in 18. marca bodo v Areju na Švedskem imeli nastopa v veleslalomu in slalomu, nato se bodo v Upadlu na Norveškem pomerili v su-per veleslalomu, v Oslu na finalu pa bodo imeli nastop v slalomu in paralelnem slalomu. -dh Področno kegljaško tekmovanje CERKLJE — Na kegljišču Janče v Srednji vasi se je končalo letošnje odprto prvenstvo cerkljanskih krajevnih skupnosti. Na tekmovanju so se za posamične naslove borili v kategoriji mladincev, članov in članic. Pri mladincih je prvo mesto dosegel Andrej Ropret iz Adergasa, pri članicah je bila tokrat najboljša Pavla Šorn iz Zaloga, medtem koje prvo mesto pri članih osvojil Boris Šorn (Trim). Pokale za zmagovalce so prispevali ZTKO Kranj, ključavničarstvo Slatnar in IMV servis Preša. Rezultati — mladinci (2x100 + 2x150 lučajev) — 1. Ropret (Adergas) 2035, 2. Mušič (Krvavec) 1964, 3. Kline 1945, 4. B. Ropret 1900, 5. Zorman (vsi Adergas) 1892, 6. Šparakl (Trim) 1859; članice — (4 x 100 lučajev) — P. Šorn (Zalog) 1506, 2. Pire 1505, 3. Novak 1413, 4. Slatnar 1341, 5. Mlakar (vse Krvavec) 699; člani — (2 x 100 + 2 x 150) - B. Šorn (Trim) 2075, 2. Stare (Krvavec) 2054, 3. Kepic (Adergas) 2046, 4. F. Bogataj 2041. 5. J. Bogataj (oba Trim) 2022. -dh Marnu Lovorika poreške revi ere POREČ — Na 126 kilometrov dolgi progi je bila v Poreču otvoritvena mednarodna kolesarska dirka za Lovoriko poreške reviere. V članski konkurenci je nastopilo nad sto osemdeset kolesarjev iz ZRN, ČSSR in Jugoslavije. V tej zadnji preizkušnji, ki jo je motil hud veter, je zmagal Rogovec Pavlic, ki je v. finišu ugnal Borovičanina iz Kraljeva. Na tretje mesto se je uvrstil član Save iz Kranja Mam, ki si je s tem mestom in z ostalimi tremi po štirih dirkah prikolesaril tudi skupno zmago in je osvojil Lovoriko poreške reviere. Rezultati - 1. Pavlic (Rog) 3:13,00, 2. Borovičanin (Kraljevo) 3:13.50, 3. Marn (Sava) 3:15,00, 4. Trampuž, 5. Zaubi (oba Rog), 6. Čubirič (Matalia-commerce), 7. Povirk (Astra), 8. Cuder-man (Sava), 9. Privara (ČSSR), 10. Mu-sa (Siporex). Vrstni red po štirih dirkah za Lovoriko poreške reviere - 1. Marn (Sava), 2. Čenn (Rog), 3. Schenk (ZRN), 4. Pavlic, 5. Tampuž (oba Rog). dh Kalan prvak, ekipno drugi SPOROČILI STE NAM Sindikalno prvenstvo delavcev TRIO — Sindikalna organizacija tržiškega TRIO je pred nedavnim pripravila za svoje delavce tekmovanje v veleslalomu in sankanju. Čeprav je bilo slabo vrerne, se je prvenstva udeležilo 81 zaposlenih, 60 sankačev in 21 smučarjev in smučark. Prvouvrščeni so prejeli priznanja, prav vsi udeleženci pa tudi praktična darila, ki so jih prispevali delovna organizacija in njeni poslovni partnerji. Vrstni red — veleslalom — moški — nad 40 let: 1. Vinko Oman, 2. Anton Bahun, 3. Marjan Beton; od 30 do 40 let: 1. Franc Komac, 2. Marjan Eigner, 3. Slavko Gašpar; ženske — do 30 let: 1. Mojca Hladnik, 2. Marjeta Eržen; nad 30 let: 1 Helga Štucin, 2. Majda Ulčnik, 3. Slavi Hotko; sankanje — moški: 1. Andrej Teran, 2. Slavko Gašpar, 3. Brane Kihler; ženske: 1. Olga Ipavec, 2. Marjeta Eržen, 3. Darinka Košir. — J. Kikel Delavci Planike tekmovali v veleslalomu — Osemdeset delavcev in delavk Planike se je udeležilo tekmovanja* v veleslalomu, ki ga je pripravila sindikalna organizacija oziroma njena komisija za šport in rekreacijo. Na dobro pripravljeni progi s 30 vratci je pri ženskah do 30 let zmagala Tončka Uhan pred Rezko Jenko in Sonjo Jenko, pri ženskah, starih nad 30 let. Irena La-vrič pred Mileno Erzar in Štefko Ku-ralt. Pri moških do 30 let je bil prvi Boris Stariha, drugi Janez Ribnikar in tretji Valentin Stroj. V skupni tekmovalcev, starih od 30 do 40 let, je slavil Janez Finžgar pred Vladimirjem Klan-čarjem in Mileno Novak, v skupini najstarejših moških udeležencev pa Jože Resnik pred Andrejem Jermanom in Stanetom Jenkom. — J. Kikel Zeleznik prvak Gorenjske — V prostorih Šahovskega društva Kranj se je končalo letošnje člansko gorenjsko prvenstvo v šahu. Naslov prvaka je osvojil mojstrski kandidat Zeleznik, član SD Jesenice, z devetimi točkami pred Petkom, ki je zbral enako število točk, vendar je o končni razvrstitvi odločal Bucholzcv sistem. Tretji je bil Jokovič s 7,5 točkami, četrti pa s pol točke manj mladi Bajželj, ki je s tem izpolnil normo za naslov mojstrskega kandidata. — D. Joković Jeseničani in Kranjčanke zmagovalci — Jeseniški šahisti Zeleznik, Soklič, Kosmač in Kokošar so zmagovalci letošnjega gorenjskega tekmovanja za pokal maršala Tita. V polfinalu so z 2,5:1,5 premagali igralce Šahovske sekcije Tomo Zupan v Kranju, v finalu pa so igrali neodločeno s kranjskimi šahisti, vendar je odločila zmaga Zeleznika nad Uletom. Kranjčani so za uvrstitev v finale premagali Iskro s 3:1. V ena- kem ženskem tekmovanju je zmanfc i prva ekipa Šahovskega društva Krat ' za katero sta nastopili Erjavčeva s i Kasteličeva, pred prvo in drugo etap Jesenic. — D. Jokovič Delavci Orodjarne na tekmovanju — Sindikalna j a v Pekovi temeljni organizaciji Qmt jama je v Podljubelju pripravite m svoje delavce sankaško tekmovap Pri ženskah je zmagala Rezka pred Ireno Lupšo, pri moških, do 35 let, Albert Perko, ki je med 55 udeleženci dosegel tudi čas, pred Jožetom Nemcem, in Vinkom Kokaljem ter Vinkom čičem. Vskupini starejših tekmovak* je slavil Rudi Veršnik pred AlofO* Lavsegarjem, Karlom Prešernom, tonom Megličem in Avgustom cem. — M. Jenkole Zimsko prvenstvo Podgorja_So* ustanovljeno Športno društvo r> je, ki združuje člane iz krajevnih _ nosti Tenetiše in Trstenik, je v nedrij* priredilo na novourejenem na Pangerščici tekmovanje v i ikdrii mu in na Trsteniku prvenstvo v _ carskih skokih. V obeh panogah je r* stopilo preko sto tekmovalcev. NajtoT ši so prejeli pokale, kolajne in dukat' - M. Markovi* Strelke za dan žena — strelska zveza Kranj je ob dnevu žena priredila tekmovmi*' streljanju z zračno puško za kranjskih strelskih družin in Med 14 tekmovalkami je pi zmagala z odličnim rezultatom Bogataj (SD Franc Mrak PtedoriM' Rezultati: 1. Alenka Bogataj (SDT Mrak — Predoslje) 181 krogov od' možnih, 2. Jelka Bauman (SS Tone' dižar - Čirče) 177. 3. Nada Mark* I Franc Mrak — Predoslje) 176. 4. _ ka Smrtnik (SD Bratstvo-enotno*' Kranj) 176, 5. Milica Brezar (SS' Nadižar — Čirče) 176. — B. Mak«* Smučarski tečaj za ciciban« cu — Vzgojiteljice vzgojno\ _ enote pri osnovni šoli Kokrica bruarja pripravile v Tatincu ei_ ski smučarski tečaj za cicibane žilo se ga je 26 otrok, starih od sedem let. Tečaj je primer za sodelovanja vrtca in krajevne — sti. Vodil ga je smučarski učitelj" Žvokelj, vlečnice so namestili krri* in člani domačega športnega J, J>a Gasilci so odstopili kombi, s katensf Lojze Snedec vozil tečajnike nas"! čišče, Jeričevi iz Tatinca pa šopa** prostor za shranjevanje umfr^ \ opreme. Zadnji dan tečaja sorrt*"*^« tekmovanje. Izkazali so se pratNSi' čajniki, zato so vsi tudi prejeli > in značke. — I. Z. Novinarji na smučeh Kranjska gora — z razglasitvijo rezultatov in podelitvijo nagrad najboljšim in najslabšim se je v petek v Kranjski gori končalo 17. srečanje novinarjev — smučarjev Jugoslavije. Blizu dvesto nastopajočih se je pomerilo v teku na smučeh in veleslalomu. Največ uspeha so imeli predstavniki Dela, ki so osvojili pet prvih mest. Med posamezniki sta se najbolj izkazala Marjeta Šoštarič (Delo) in Silvo Matelič, st. (Radio Ljubljana), ki sta zmagala v teku in veleslalomu in prepričljivo osvojila prvo mesto tudi v kombinaciji. Od predstavnikov gorenjskih novinarskih hiš se je najbolje uvrstil direktor in glavni urednik Glasa Igor Slavec; v konkurenci superveteranov je bil tretji v teku in veleslalomu, kar je zadostovalo za drugo mesto v kombinaciji. Enotedensko srečanje jugoslovanskih novinarjev — smučarjev v Kranjski gori je pripravilo ljubljansko Delo s pomočjo Kompasa, Emone in še številnih drugih delovnih organizacij iz Slovenije. Zadnji dan srečanja so udeleženci obiskali tovarno športne opreme Elan v Begunjah. Novinarji so se v pogovoru s predstavniki delovne organizacije seznanili s proizvodnim programom in načrti te znane tovarne, ogledali pa so si tudi delovne prostore. Rezultati — teki — ženske (3 km): 1. Marjeta Šoštarič. 2. Živa Paulin, 3. Alenka Leskovic (vse Delo), 10. Lea Mencinger, 11. Danica Dolenc (obe Glas); superveterani (3 km)- 1 Matelič, st. (Radio Ljubljana* i razd Vesel (Primorski dnevnik) J Slavec (Glas); veterani (6 km)- ] Fornezzi (Dnevnik), 2. France (Elektrogospodarstvo), 3. Bine (Pavliha); člani (6 km); 1. g celj (Delo), 2. Janez Čadež (L Raj ko Ocepek (Kmečki glas) ft. Stružnik, 30. Mirko Kunšič (oba veleslalom — ženske: 1. Marjeta štarič (Delo), 2. Albina Podbevšet na), 3. Marjeta Demšar (Hfi knjiga); superveterani: 1. Silve lič, st. (Radio Ljubljana), 2. Bagri me (Radio Koper), 3. Iger (Glas); veterani: 1. Bine Rogelj i ha). 2. Mario Saletto (RTV Zagnti Marjan Remic (Radio Glas " člani: 1. Uroš Mencinger (Kaj), £ gor Puce 1 j (Delo), 3. Darko Kote« dio Ljubljana). 21. Marjan (Glas). 22. Dušan Dragojevič ' Triglav Jesenice), 26. Cveto 7iiirillt*fn^ (Glas), 68. Lado Stružnik (Deio);« bi nacija — ženske: 1. Marjeta 2. Alenka Leskovic (obe Delo). 3. na Podbevšek (Jana); supervetera* \ Silvo Matelič, st. (Radio l j ubijanj Igor Slavec (Glas); veterani: 1 Rogelj (Pavliha), 2. Tone F< (Dnevnik), 3. Enrico Goio (Itahjalt ni: 1. Gregor Pucelj (Delo). 2. Jan« dež (Lesnina), 3. Rajko Ocepek (Ki ki glas), 26. Lado Stružnik (Delo) Triglavu pokal Jezerskega Slovenska Bistrica — Judoisti kranjskega Triglava so dosegli velik uspeh na republiškem prvenstvu za starejše mladince v Slovenski Bistrici. V ekipnem tekmovanju so osvojili drugo mesto za domačim Impolom, ki ima v svojih vrstah tudi več državnih in republiških reprezentantov. Izkazali so se tudi posamezniki. Damjan Kalan je postal republiški prvak v kategoriji do 71 kilogramov, Tihomir Bodiroža je bil tretji v skupini do 78 kilogramov, enako uvrstitev pa je dosegel Mahmed Mušič v kategoriji do 95 kilogramov. Za prijetno presenečenje je poskrbel Ciril Mesec, ki je v skupini na/i 95 kilogramov težkih tekmovalcev* zasedel odlično drugo mesto. M. Benedik JEZERSKO - Smučarski klub Triglav — tekaška sekcija in krajevna skupnost Jezersko sta v odlični pripravljeni smučini organizirala smučarsko medklubsko tekaško tekmovanje za - Pokal Jezerskega. Nastopilo je nad sto-petdeset tekmovalk in tekmovalcev iz šestnajstih slovenskih tekaških klubov, med njimi pa so bili tudi zamejci iz Avstrije. Pokal je ostal na domačih tleh, saj so v ekipnem delu najboljše mesto dosegli tekači in tekačice kranjskega Triglava. Rezultati — ml. pionirji (3 km) — L Ažbe (Triglav) 10:02. 2. Trstenjak (Kranjska gora) 10:23, 3. Gaber (Maribor) 10:25; st. pionirji (5 km) — 1 Star-bek (Ihab) 18:16. 2. Mlinar (Triglav) 18:22, 3. Zinkovič (Kranjska gora) 18:36; ml. mladinci (8 km) - 1 Kolman (Triglav) 26:39, 2. Marn (Logaiec) 28:21. 3. Mlinar (Rateče) 28:32; st. mladinci (10 km) - 1. Velepec (Dol) 36:44. 2. Ra- išp (Pohorje-Hoče) 37:11, 3. Katra« (Triglav) 37:21; ml. člani (15 km) t Gracer 52:01, 2. Kustec 54:28. man (vsi Kranjska gora) 54.57 (15 km) - 1. Stadman (Unior-hal) 50:11. 2. D. Djuričič (Moj: 5033 3. Kršinar (Unior-Olia***** 5048 4. Klemenčič (Dol) 51:36. 5 beršak (Gorje) 52.10; -j ml. pionirke (3 km) - 1. Znuw* (Kranjska gora) 10:42,2. Kunstejj {G*f\ \e) 11:22, 3. Fečur (Logatec) 1 Pionirke (5 km) - 1- Čop (Bdf j 20 16 2. Graif (Pohorje-Hoče) J Grašič (Triglav) 21:56; ml. inladiafef km) - 1 I Bešter 2058, 2. Kave*«* Sav) 20:47, 3. Mlinar (Rateče? ;:/> Mladinke (5 km) - 1. Smrrf* 18-41 2. Kline (Pohorje—He* Figale (Logatec) 22:51- Sat** (5km)-lMunihl9J4. 2. Čebu:-Llnior-Olimpija) 20.04. st (Dol) 21:01. 3. torek, 13. marca i 984 OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE Zimske športne igre delavcev radovljiške občine Delavci Elana Hajspretnejši na smučeh 9. STRAN GLAS ^ Radovljica — Občinski sindikalni ****tin Zveza telesnokulturnih organi-cij sta s pomočjo Smučarskega klu-Bled priredila na Hotunjskem vrhu prvenstvo v veleslalomu, ženskah so zmagale predstavnice ja združenja Radovljica pred ritami LIP Bled in tekmovalkami Lipnice, pri moških pa smučarji _J pred predstavniki Gozdnega gospodarstva Bled in radovljiškimi obroki- Skupni zmagovalec sindikalnega >***castva, upoštevajoč rezultate mo-in žensk, je postala ekipa Elana ^**d Obrtnim združenjem Radovljica ^ UP Bled. »Rezultati — ženske — do 27 let: 1. ?J*t* Urh, 2. Darja Lazar, 3. Jožica Re-(vse Obrtno združenje); od 28 do fcfc 1. Boža Torkar (Špecerija), 2. Ana Sifrar (LIP), 3. Silva Pisek (Veriga); od 36 do 45 let: 1. Romana Lakota (Obrtno združenje), 2. Amalija Podli-pec (Elan), 3. Majda Lakota (TNP); nad 46 let: 1. Marija Urh (Obrtno združenje), 2. Francka Legat (SDK), 3. Milena Bukovnik (Vezenine); moški — do 27 let: 1. Tomaž Gatej (Iskra Lipnica), 2. Boštjan Švab (Sukno), 3. Lado Mikič (Elan); od 28 do 35 let: 1. Vito Šmit (Elani, 2. Alojz Kemperle (Alpetour), 3. Aleš Smit (Almira); od 36 do 45 let: 1. Andrej Klinar (GG Bled), 2. Marko Štendler (Obrtno združenje), 3. Marjan Legat (Elan); od 46 do 55 let: 1. Janez Bohinc (Elan), 2. Peter Lakota (GG Bled), 3. Franc Perkovič (Elan); nad 56 let: 1. Kristl Ogris (GG Bled), 2. Šmid (Društvo upokojencev Radovljica), 3. Jože Cvenkelj (Elan). j. Pretnar Na desnem bregu najuspešnejša Iskra Lipnica « *JWf«, Kamna gorica — 164 delav-iz delovnih organizacij z desnega i Save radovljiške občine — iz Otoče, Iskre Lipnice, Plamena ri. Kemične tovarne Podnart, LIP ata Podnart, Jelplasta iz Kamne go-&, UKO Kropa, Cestnega podjetja in ftnega združenja — se je na pustno ^ <*oto pomerilo v Kropi in Kamni gori-tradicionalnem, že 12. tekmova-v veleslalomu in tekih na smučeh. Iskre Lipnica, ki je tokrat že zapored zmagala v veleslalomu. Izhodni pokal osvojila v trajno last. *jNp 80 bili smučarji Iskre iz Otoč in k^ji predstavniki Plamena iz Krope, j^rnovanje je v težavnih razmerah izvedla športna komisija Pla- k Rezultati — teki — ženske — do 30 L£ *' Logar. 2. Zula, 3. Matjašič (vse ^» Otoče), od 31 do 40 let. 1. Primo-^ (Iskra Lipnica). 2. Rozman, 3. Terli- kar (Iskra Otoče); nad 41 let: 1. Faganel (Kemična tovarna Podnart); moški — do 27 let: 1. Fister (Plamen), 2. Katraš-nik (Iskra Lipnica), 3. Praprotnik (Iskra Otoče); od 28 do 35 let: 1. Tepina, 2. Faganel (oba Iskra Otoče), 3. Kordež (LIP Podnart); od 36 do 45 let: 1. Pogačnik (Iskra Otoče), 2. Sitar (Plamen), 3. • Albinini (Iskra Otoče); nad 45 let: 1. Vo-bovnik (Iskra Otoče); veleslalom — ženske — do 30 let: 1. Prešeren (Iskra Otoče), 2. Udir, 3. Bohinc (obe Iskra Lipnica); nad 31 let: 1. Turnšek (Iskra Lipnica), 2. Rozman (Iskra Otoče), 3. Faganel (Kemična tovarna Podnart); moški — do 30 let: 1. Gatej, 2. Šolar (oba Iskra Lipnica), 3. Ajdič (Kemična tovarna Podnart); od 31 do 40 let: 1. Pogačnik (Iskra Lipnica), 2. Kozjek, 3. Rozman (oba Plamen); nad 41 let: 1. Hafner (Iskra Lipnica), 2. , Resman (Plamen), 3. Kržišnik (UKO). A. Potočnik ^speh mladih plavalcev Triglava - Na slovenskem klubskem za mlajše pionirje in pionir-- t« na posamičnem in ekipnem pr-j^tstvu šolskih športnih društev v Ce-» največ uspeha imeli kranjski /aki. V Vuubski konkurenci sta bila -;;av in domači Neptun razred zase, -no tretje mesto pa so zasedli rado-<šti plavalci. V tekmovanju šolskih ^tnih društev je zmagala osnovna Franceta Prešerna iz Kranja, za m k nastopilo pet plavalcev Tri-v& pred šolo Antona Tomaža Lin-iz Radovljice. Najuspešnejša pla-prvenstva je bila Kranjčanka Rebolj, ki je zmagala v osmih di-,Jiah in ot, tem še veliko pripomo-k zmagi štafet 4 x 100 metrov mešala 4x100 metrov kravi. Poleg nje za odlične dosežke pohvaliti še Pbdvrsček in Boštjana Naglica. JR reki festival Bledu ^slSL? ^diovska zveza Gorenjske, J^TJ*°*na poslovna skupnost Bled in ^hhi1P1?1^^0 °d 16. do 25. marca ^***du peti mednarodni šahovski fe-^^oški bodo igrali v dvorani Ca-pa v trim kabinetu hotela Otvoritev tekmovanja bo v pe-1« marca, ob 15.30 v Casini, takoj 10 pa bodo na sporedu že prvi dvo-Fesoval bo trajal do nedelje, 25. ^3- Redno kolo se bo vsak dan pri-, ob 15.30 in nadaljevanje prekinje-Jartij ob 22. uri. Po osmem kolu bo 1,10 prost dan, zadnji dan pa bodo zlenci sedli za šahovnice že ob 8. Neža Rebolj (PK Triglav) — najuspešnejša plavalka prvenstva v Celju. A TER POL O w vodstvo Kranju ^GREB — Na redni konferenci V*rt0v vaterpolske zveze Jugo-^vj^f' ki je bila pred dnevi v Za-fc^ba, so izvolili novo vodstvo sod-^wVZ Jugoslavije. Za predsedni-i* ^letnim mandatom so izvoli-%**anjskega vaterpolskega delav-^Borota Farčnik. Novo predsed JSw^ j* za novega sekretarja zveze H^ddo Kranjčana Jožeta Marin- l5V^**Pk>h so največ dobili sloven-[ S^ooroma kranjski sodniki, saj so fS^na ostalih vodilnih položajih ' & jL*60**- V komisijo za delegiranje Nk~>J2*predsednika izvoljen Borut jt^vatl iz Kranja, za tajnika pa JvT^ićan Milan Cadež ter za člana < ^^ojčan Zdravko Maržič. V stro-kNs^nem svetu je Peter Didič iz Kra-I KJ*-V samoupravni kontroli je Ko-Edmond Rebec, medtem ko ^^k^^hnski sodnik Kranjčan Ja-i^V^Kovačič, predsednik VZ Slove- ___^ Gostinsko podjetje HOTEL GRAD PODVIN Podvin — Radovljica razpisuje prosta dela in naloge 1. RAČUNOVODJE OZD Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom ^izpolnjevati še naslednje: — srednja izobrazba ustrezne smeri, — najmanj 5 let delovnih izkušenj v stroki na področju hotelirstva, — pasivno znanje enega svetovnega jezika (nemščina, angleščina) Objavlja tudi prosta dela in naloge: 2. KUHARJA Pogoj: — KV kuhar in najmanj 2 leti delovnih izkušenj DO ne razpolaga s stanovanji. Delo se združuje za nedoločen čas z dvomesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo pismene prijave v 8 dneh po razpisu oziroma objavi na naslov: OZD Hotel Grad Podvin, p. p. 4, za kadrovsko službo. LOŠKI MUZEJ ŠKOFJA LOKA Grajska pot 13 Objavlja zbiranje ponudb za najem prostora V OKROGLEM STOLPU - KLET, V NETO IZMERI 50 kv. m Prostor je namenjen za potrebe gostinskega lokala sezonskega tipa z letno in zimsko ponudbo kontroliranega izbora. Ponudbe je treba poslati na Loški muzej, Škofja Loka, p. p. 9, do 20. marca 1984 in naj obsegajo: — navedbo dejavnosti, ki jo želi ponudnik izvajati, — idejno rešitev notranje in zunanje opreme, — izjavo, da so sredstva za izvedbo zagotovljena, — znesek, ki ga je ponudnik pripravljen plačati kot mesečno najemnino za prostor in pritikline. Stroški gradbenih del in preureditve prostora za potrebe navedene gostinske dejavnosti so strošek ponudnika. Interesenti dobe dodatne informacije na upravi Loškega muzeja v delovnih dneh od 10. do 12. ure osebno ali na telefon: 064-62-261. O izboru bodo kandidati obveščeni pismeno. SLIKOPLESKARSTVO ŠKOFJA LOKA Razpisna komisija razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta delovne naloge in opravila INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA Poleg splošnih pogojev, ki jih določa zakon in družbeni dogovor o kadrovski politiki, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo višjo ali srednjo šolsko izobrazbo ekonomske, tehnične ali organizacijske ali druge ustrezne smeri, — da imajo najmanj 5 let delovnih izkušenj, — da imajo lastnosti aktivnega družbenega delavca in ustvarjalen odnos do samoupravljanja. Kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v zaprti pisemski ovojnici na naslov: Slikopleskarstvo Škofja Loka, Tavčarjeva 21, za razpisno komisijo, v 15 dneh po objavi razpisa. Komisija za delovna razmerja DO pa objavlja prosta dela in naloge VEČ SLIKOPLESKARJEV Pogoji: — KV ali PK slikopleskar, — 1 leto delovnih izkušenj, — poskusno delo 1 mesec Pismene prijave z dokazili o strokovni usposobljenosti pošljite v 15 dneh po objavi oglasa na naslov: Slikopleskarstvo, Škofja Loka, Tavčarjeva 21. Delovno razmerje z najprimernejšimi kandidati bomo sklenili za nedoločen čas. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po preteku razpisa. ^Ss^jr^Se^s^Liubliana- Tržič, Slap 8 OBJAVA KADROVSKIH ŠTIPENDIJ Zaradi zadovoljevanja tekočih in razvojnih potreb po kadrih, objavlja temeljna organizacija za šolsko leto 1984/85 naslednje kadrovske štipendije za štipendiranje udeležencev srednjega usmerjenega izobraževanja: — papirničar IV. stopnja zahtevnosti 10 štipendij Kandidati naj pismenim vlogam za dodelitev štipendije priložijo: 1. kopijo zadnjega šolskega spričevala, 2. potrdilo o osebnih dohodkih staršev za leto 1983, 3. potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov Vloge z navednimi dokazili naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: TOZD Lepenka, Slap 8, Tržič. O rezultatih izbire bomo kandidate obvestili v 15 dneh po poteku roka za prijavo. LESNINA Proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki, pohištvom in gradbenim materialom, n. sol. o. Ljubljana, Parmova 53 Komisija za delovna razmerja Delovne skupnosti za opravljanje del skupnega pomena želi pridobiti delavca za opravljanje PROSTIH OSKRBNIŠKIH IN RECEPTORSKIH DEL TER MANJŠIH VZDRŽEVALNIH DEL v počitniških enotah »Lesnine« v Kranjski gori. Pogoji: — srednja poklicna šola elektro ali ključavničarske smeri, dopustna je tudi končana osemletka, — 2 leti delovnih izkušenj na področju vzdrževanja za kandidate s srednjo poklicno šolo in 5 let delovnih izkušenj na področju vzdrževanja za kandidate s končano osemletko. Za objavljena dela oziroma naloge sklepamo delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom, in zahtevamo 2 mesečno poskusno delo. Kandidati naj oddajo svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev na naslov: Lesnina Ljubljana, Kadrovsko splošni sektor, Parmova 53, v roku 8 dni od dneva objave. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. ZAVOD ZA LETOVANJE KRANJ Vabi k sodelovanju za izvajanje določenih nalog v zdravstvenih otroških letovanjih v Gorenjskem letovišču Novi grad—Pineta in letovišču na otoku Stenj ak — Jerolim pri Puli v času od 1.6. do 11.9. 1984. 1. 8 ZDRAVNIKOV 2. 8 MEDICINSKIH SESTER 3. 9 PEDAGOŠKIH VODIJ 4. 9 POMOČNIC PEDAGOŠKIH VODIJ 5. 250 VZGOJITELJEV Pod točko L, 2., 3. in 4. je pogoj ustrezna strokovna; izobrazba s 3-letno prakso, j>pd točko 5. pa najmanj dokončana srednja šola. Delo v izmeni traja 20 dni. Rok za pismeno prijavo je'v15 dni od dneva objave oziroma do zasedbe delovnih mest'.1 Pismene prijave pošljite ha Zavod za letovanje Kra«j, Stritarjeva 8. Vse informacije dobite Ina omenjenem naslovu, lahko pa tudi po tel.: 220-52. ISKRA KIBERNETIKA Industrija merilno-regulacijske in stikalne tehnike Kranj, n. sol. o. Komisija za delovna razmerja TOZD Tovarna stikal Kranj objavlja prosta dela oziroma naloge VOZNIKA VILIČARJA do 1,5 tone Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih pogojev še naslednje posebne pogoje: — opravljen izpit za voznike viličarja, — zaželene delovne ustrezne izkušnje, — zaželen odslužen vojaški rok. - Akontacija osebnega dogodka bo približno 17.000 dim Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v roku 8 dni po pbjjjavi na naslov: Iskra Kibejfiheti-ka, Kadrovska služba*Savska loka 4, Kranj. -M— SGP GRADBINEC n.sol.o.KR AN J nazorjeva I SGP GRADBINEC KRANJ Nazorjeva 1 Na podlagi sklepa odbora" za delovna razmerja objavljamo razpis za proste delovne naloge in opravila: za TOZD Lesni obrati Kranj, Cesta na Rupo — 3 KV MIZARJE Pogoj: — poklicna šola lesne smeri, 4 leta delovnih izkušenj za TOZD Strojno kovinski obrati Kranj, Cesta na Rupo — 3 KV AVTOMEHANIKE za sektor Kranj Pogoji: — poklicna šola, 4 leta delovnih izkušenj Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas z dvomesečnim poskusnim delom. Prošnje z dokazili o kvalifikaciji vložite v roku 8 dni po objavi na naslov SGP Gradbinec, Kranj, Nazorjeva 1. OBVESTILO V GLASU — ZANESLJIV USPEH GLAS 10. STRAN OGLASI, OBJAVE TOREK. 13. MARCA W jo ceste Bratstva in enotnosti, odstopila ali posodila Sloveniji, ki si prizadeva, da bi končno že vendarle začefi graditi predor pod Karavankami. Za predor je v tujini veliko zanimanje in sosednja Avstrija ponuja Jugoslaviji zelo ugodne kredite, prav tako tudi Bavarska. O tem je razpravljalo tudi naše predsedstvo in se zavzelo za to, da bi ugodnosti izkoristili in kredite sprejeli ter tako pospešili dolgoletna prizadevanja za gradnjo predora, saj bi se sicer popolnoma »izklopili« iz pomembnih evropskih prometnih tokov. D. S. la. Dobile so opis ilegalcev; a kaj, ko je opisu enega ilegalca ustrezalo vsaj deset, dvajset ljudi. Kot mravlje pridno so se lotili svoje naloge. Marsikdo je bil presenečen, ko je sredi sobotnega nakupovanja naenkrat zagledal okrog sebe pet, deset tabornikov. Zgodilo se je namreč, da je tudi več ekip vrglo oko na občana, ki je ustrezal opisu. Še bolj pa so bili ljudje presenečni, ko so slišali: »Sodelujemo v akciji Ilegalec. Ustrezate opisu, zato dovolite, da poiščemo razpoznavni znak.« Na znak privolitve je nekaj parov rok začelo raziskovati bundo, suknjič. Marsikdo pa je moral nadobudneže prepričati, da ni ilegalec, s tem, da je ubogal navodila: sleci bundo, pulover, odpni srajco in dokaži, da nimaš razpoznavnega znaka. Ilegalci so imelikot razpoznavni znak simbol odreda Stane Žagar — mlajši. Skritega so imeli v oblačilih od pasu navzgor. Kam so ga skrili, pa je bilo prepuščeno njihovi iznajdljivosti. Mnogo je bilo smeha, rečena je bila tudi kakšna pikra beseda, saj vsakdo ni bil pripravljen prepustiti se včasih zelo natančnemu pregledu. Pa vendar je akcija uspela. V napovedanem času so taborniki odkrili vseh šest ilegalcev, kar dokazuje, da imajo ostre oči, odlikuje pa jih tudi vztrajnost. V akciji, ki je trajala dve uri in pol, je bila najbolj upešna ekipa Tnmbači, ki so jo sestajali Igor Hegedič, Danilo Kodrič in Nenad To- firiftHUI ««** J'' kozolce brez dajatev — Kozolci kot značilnost gorenjske krajine ttginjajo z naših travnikov in polj. Februarski orkanski veter je podrt veliko kozolcev, ki so dotlej še trdno stali. Da bi jih kmetje nekaj veti&arle postavili nazaj, je radovljiški izvršni svet dal pobudo blejskemu Gozdnemu goapodetrstvu, naj od lesa, ki ga bodo porabili za paHtevitev kozolcev, ne zahteva običajnih dajatev. Za obnovo kozol-cev'posekani hrasti in kostanji naj bi se torej šteli kot za lastno upora-fr«. Seveda pa bi morali tudi kmetijski pospeševalci navduševati kme-Tpostavitev kozolcev, ki jih zaradi drugačnega načina kmetova-trabljajo vse manj. M. V. mič iz odreda Stražni ognji. Odkrila je dva ilegalca. Dva ilegalca, vendar je za to potrebovala več časa, je odkrila tudi ekipa Klicaji (Marička Ba-juk, Jana Zrimšek in Gregor Jagodic) iz odreda Stane Žagar — mlajši. Tretje mesto pa je zasedla ekipa Punčke (Slavica Matovina, Nuša Konc in Sandra Brankovič) iz odreda Stražni ognji. Prva ekipa je prejela prehodni pokal in priznanje, drugi dve pa le priznanji. Za sodelovanje v akciji Ilegalec je priznanje prejela tudi osnovna organizacija ZSMS Zlato polje, katere člani so ilegalci. Udeleženci akcije so organizatorju izrekli pohvalo, prihodnje leto bo treba poskrbeti le za več ilegalcev. Taborniki so si zaželeli, da se tudi na naslednji akciji Ilegalca srečajo, vendar v večjem številu. Grenka kapljica pelina je bila namreč odsotnost tabornikov odreda Črnega bora z Golnika, pa tudi odred Albina Drolca je imel le dva predstavnika. Občani, akcija Ilegalec bo v naši občini potekala tudi drugo leto. Če vas bodo obkrožili otroci in mladinci v zelenih krojih in z ruticami okrog vratu, vedite, da so to taborniki. Z nasmehom ugodite njihovi radovednosti, saj vsi vemo, da je potešena radovednost največje zadovoljstvo. T. Bilbija Prospekt slovenskih gora Center za turistično in ekonomsko propagando pri Gospodarski zbornici Slovenije je v sodelovanju z Alpe-tourom izdal prospekt, ki je namenjen prijateljem gora, popotništva, turne smuke, domačnosti in prvin-skih lepot slovenske zemlje. Publikacija predstavlja planinar-jenje v Sloveniji in daje predloge planinskih tur iz desetih planinskih koč, ki so natančneje opisane. V planinske ture in lovske planinske izlete je vključen tudi Triglavski narodni park, največji narodni park v Jugoslaviji. Turistom, ki bodo bivali v dolini, pripoveduje o možnosti, da za eno ali dvodnevne izlete v planine na Bledu, v Bohinju, Bovcu in Kranjski gori najamejo planinske vodnike. Prospekt omenja tudi možnost, da si z aerotaksijem, z letali, ki polete z letališča v Lescah, iz zraka ogledajo naš planinski svet. Ljubiteljem turnega smučanja obljublja, da bodo lahko izbirali med eno ali večdnevnimi turnimi smukami, prav tako z vodniki. Omenjena je tudi evropska pešpot, ki se s svojimi zadnjimi 250 kilometri vije pri nas od Radelj ob Dravi do Kastava nad Opatijo. Seveda niso pozabili na številne kmetije, ki se pri nas že ukvarjajo s turizmom. Natisnili so že 40 tisoč izvodov prospekta v nemškem jeziku, koncem meseca jih bodo natisnili še 25 tisoč v angleškem, 15 tisoč v italijanskem, 12 tisoč v srbohrvaškem in tisoč v slovenskem jeziku. Prospekt obsega šest listov, ki so vpeti v šeststranski barvni ovitek. Tri tisoč ovitkov bo izšlo v obliki plakata. GLASOVA ANKETA Razvrednoteno državno prvenstvo Kranj, 11. marec — Dvorana pod Mežakljo je bila to nedeljo nabito polna. Na sporedu je bilo namreč peto srečanje letošnje končnice v prvi zvezni hokejski ligi. To je bilo srečanje, ki je dalo odgovor, kdo bo letošnji državni hokejski prvak. Ali bo Ljubljančanom uspelo, da bodo na Jesenicah v petem derbiju končnice presenetili Jeseničane, ali pa bodo Jeseničani slavili svoje enaindvajseto državno prvenstvo. Odgovor smo dobili danes. Kako se je vse končalo, bomo zapisali v drugem sestavku, saj srečanje na Jesenicah še traja. Toda dopoldne je bilo tudi v Kranju živahno, saj so padale stave, kdo bo osvojil državni naslov. V Kranju in na Gorenjskem je veliko ljubiteljev hokeja in skoraj vsi navijajo za Jeseničane. Vendar pa so si skoraj vsi edini, da ta končnica, ki se igra na tri dobljena srečanja, razvrednoti ligaško tekmovanje v prvi zvezni in tudi v medrepubliški ligi. Za državni naslov se borita le dve moštvi, v medrepubliški ligi štiri, v tej pa vsa srečanja sploh niso bila odigrana. boljši od Ljubljančanov. Končnica je brez pomena, saj n ti prvo zvezno ligo. Moštvo, kij. ligi prvo, bi morali biti državni i vak. Končnica ne prinese _ kar bi morala — prinese prednost domačega igrišča, že je, bi morala biti pred olimj mi igrami V medrepubliški isto in tiste ekipe, ki ne _ vseh tekem, bi morali kaznovat Nasploh je naša prva zgrešena. Bolje bi bilo, ko bi samo republiško, saj je v ji dovolj kvalitetnih moštev bi bila lahko deležna boljše čne pomoči.* Miro Konc: »Po moje končnica ni prinesla tistega, kar smo od našega hokeja pričakovali. V prvi ligi se za prvaka praktično borita le Olimpija in Jesenice. Pet tekem v končnici je preveč, s tem pa tudi kvaliteta hokeja pri nas pada. Končnica, če jo že imam*, bi morala biti pred olimpijskimi igrami, saj bi tako naši reprezen-tatje, ki so iz vrst Olimpije in Jesenic- , imeli težka medsebojna srečanja. Enako je tudi v medrepubliški ligi. Precej tekem v končnici ni bilo odigranih. Zagrebška Mladost in Ina iz Siska sta prište le na gostovanja na Bled, medtem ko doma obe moštvi nista odigrah nobenega srečanja. Lahko rečem, da je končnica v medrepubliški ligi neregularna. Jeseničani bodo novi državni prvaki.« Jože Ovsenik: »Jeseničani bodo osvojili enaindvajseti državni naslov. V to sem prepričan, saj so Rajko Voršič: »Res nesroisd* je igrati it* tri dobljena srečac-« v končnici. S tem se jugosfc**8* ski hok$Lgo kvaliteti ne itd* * gnil. Moštvi Olimpije in JeseKK se med seboj preveč poznata igralci se nimajo v t*fe tek mah i sa nauči*. Najbolje bi bilo ko imeli močo© slovensko ligo v leta dala odgovor, kdo je najl ši. Enako je tudi v medreoui ligi. Le Bled in Triglav i2 j sta med seboj odigrala obe nji končnice. Mladost in prišl a na gostovanje le na medtem ko ju v Kranj spk* bilo. Tudi na domačen* ledu u # ekipi nista odigrali rtebenega *H čanja. Kako potem lahko govor] mo o napredku jugoslovanski! hokeja?* Skrb za vzgojo in V izobraževanje voznikov IJ Na redni letni konferenci Združenja šoferjev in aviomehadn Kranj so ocenili delo in podelili priznanj*, značke ter piak** I ^ Kranj — V prostorih osnovne šole u,;""----*---- *A % Bratstva ;n enotnosti na Planini v Kranju je bila v soboto, 10. marca, redna letna konferenca Združenja šoferjev in avtomehanikov Krajnji Udeležili so se je številni člani in gostje, delo Združenja pa je ocenjl predsednik Albin Zevnik. Združenje šoferjev iri avtomehani^ kov Kranj je lani še posebej skrbelo za vzgojo in izobraževanje poklic nih voznikov in tudi avtomehanikov. Tako je v delovnih organizacijah or|£»y ^uidemu«^«**, niziralo različna predavanja o pr^d- šoferjev in sLvtomefatmkov in proslav« «b 30-lebMci oziroma bbhše vrednotenje voznika in avtomehanika m merno organizirano, zlasti vno.zdravstoeno varstvo. Člani Združenja Šoferjev x* mehanikdv Kranj so se laai udeleževali tudi različnih tekmovanj.- Tako so se adel movanja voznikov in avtom« na Bledu, bili so na evrop renči voznikov v Zvezni Nemčiji, udeležili so se pi Žužemberku ob 40-Ietnici pisih, novostih in o varnosti v cestnem prometu nasploh. Združenje m tudi redno prizadeva za primerno i= zavarovalna skupnost trigiav Gorenjska območna skupnost Kranj Obvešča vse lastnike in zavarovance stanovanjskih hiš, gospodarskih poslopij in opreme, da bodo zavarovalni zastopniki v dneh od 15. do 17. 3. 1984 pregledovali zavarovalne police na Kokrici, Naklem, Ilov-Mi, Mlaki, Bobovku, Okroglem, Pivki, Polici in Ce^eituci. Cenilci so ob cenitvah škod po viharju tudi na vašem območju ugotovili prenizko zavarovalnost vašega premoženja, zato prosimo, vse zavarovance, da pripravite police in sodelujete z zastopniki, da bi »avarovali svoje premoženje za dejansko vrednost, to pa bo predvsem v vašo korist, saj boste ob škodi prejeli odškodnino v višini dejanske škode. Za sodelovanje se lepo zahvaljujemo! v Logatca Razen teg« kranjskega združenja svojo pisarno. Za letos p* načrtu nadaljevanje raziič izobraževanja, sodelovanje Avto moto društvom, *~ ventivo in vzgojo v in drugimi. Na letni konferenci znanja za deset set in tridesetletno dpfcfc zlate značke ter plakete $ in zlatim vencem. PJakec a vencem sta dobili tudi delevt ni/.nciji Alpetour tozd r\>trus£fcj» met Kranj in delovna organu***!) Creina. Podelili so jima ju za utetem' zasluge pri razvoju, sodelovat« utrjevanju organizacij združen; * ferjev in avtomehanifctv. 1 I ','