21 kr.
120. številka.
za soboto 5. oktobra
(v Trata, v soboto zjutraj dne 5. oktobra 1895.)
Te&lj XX.
„EDINOST"
izilaja po trikrat na teden ▼ Acntin \?-danjih oh tovlclh, ćetrttiih
in lobotahi /.jutranjo i-r.iluiij« izhaja ol> B. uri zjutraj, T«r«rno pa <di 7. uri Tei'er. — Olitijnu izdi.ii.jf alaiif: ta 1«»t*n mi-ni'c . (. —i*vt*n Av:,trljf> (. 1.4* « tri Ditiou . , . 2.«u .	, . *,—
/.a pol leta . . , 5.— . , , jt.— * a ti« liito . . , 10.— . , .
Na naročfc« fcrez priloženo naročnine se ■e jealje »zlr.
Ponaraićne Mtovilke »o dobivajo v pro-dnjalnicah tobaka v 1 rut it po 2 nv»'\. i z »en T M ta po S n»č. Sobotno vcAeruo izdanja v lr*tu 4 nfl.. izven Trata S cč.
EDINOST
Ui>la!ti »•' ra>lun» po tarifu » pottu; z. >nnii>».< c dotielioit trkami plaiiij. iT(i«tnr, kn:|ltir	navadnih »r-ti,,
1'otdana o-mrtneo in javn«'*uh»«l». d'>. ii*ili oblati it l. »t« »t'unajo t>t» p i^.i.tiii-
Vni lupini naj »r poililiapt uredništvu ■ilira ('a*t?riua fct. l;i, V nujen pi<ra<i mira (>iii frankovann. Ir.ir iiof'Hiik.tT-in a »i» nn .projiinajo. RokopUi »e no
Naročnino, reklamacije in otjla-n „;ir,. I>'tna ttfirarniifvo ulica Mulino ^ it« -colo hHl. 3, II. nadat. Odprt« rt-kUu.it. ijn ■o pr->«t« poitnmr.
Olauilo Blcvenskejrfa političnega društva za Primorsko.
v hHhomH Jo mor".
Zlate besede iz ust Leva XIII.
Ko so te dni v Rimu pravimi orgijami slavili spomin na dan nasilstva in krivice, ali pa so morda šumnim veseljem hoteli le udušiti žgočo vest — tedaj so naglašali resni glasovi sirom Evrope velikansko razliko med današnjim pol oženjem sv. Stolice in pa po-loženjem nje nasprotnikov.
Res, razlika je velikanska. Pred pro-svitljenim poglavarjem cerkve katoliške klanja se danes ves svet., ne le katoliški, ampak tudi nekatoliški in ceI6 nekrščanski, dočim gleda svet na sjedinjeno Italijo pomilovanjem. Ugled papežev blesti v prekrasnem sijaju, zjedinjena Italija pa — strada in se valja v mlaki grozne korupcije in znak nje gibanja je vseobče nazadovanje v gmotnem in duševnem pogledu.
Cerkev katoliška pa ima tudi sedaj glavarja, — vnetega duhovnika in veleuma. Kadar-koli se oglasi Lev XIII, vsikdar so njegova usta vir nedosežni bistroumnosti, vir zlatim besedam in naukom. Ni ga svetovnega vprašanja, s kojim bi se ne bavil Lev XIII in najtežavnejšim problemom prihaja do ko-renike ta presvetljeni duh.
Najbolj pa se moramo čuditi širokemu svetovnemu obzorju Leva XIII; tu ne vidiš nikjer nepotrebne tesnosrčnosti, ampak pov-sodi se uveriš, da ta sedanji glavar cerkve katoliške hoče pridobivati srca le dobrohotnostjo. In tako vidimo, da jednako ljubeznivostjo vsprejema prijatelje in nasprotnike, katoličane in nekatoličane. In ves svet proslavlja dobrosrčnost in modrost njegovo in ves svet posluša občudovanjem, kadar Lev XIII. govori o tem ali onem vprašanju. V katoliški Avstriji, v protestantski Nemčiji in v pravoslavni Rusiji — povsodi se klanjajo pred velikim papežem.
Tako je te dni sv. Oče vsprejel rimskega dopisnika ruskega lista „Novoje Vre-mja* in kakor vsikdar, tako so tudi to pot besede Leonove vzbudile veliko senzacijo. Lev XIII je govoril z ruskim časnikarjem o združenju cerkev, zlasti v združenju vztočne in rimske cerkve, o razmerju med Rusijo in narodom poljskim, o s o c i j a 1 n e m vprašanju, o namenih cerkve katoliške — in vsaka njegova beseda nam priča, da Lev XIII ni le pre-moder glavar cerkve, ampak da je tudi nedosežen državnik in bister politik.
Glede združenja cerkev je pripoznal papež, da obrača posebno pozornost temu vprašanju. Saj med istimi ni tolike raz-I i k e, o kateri govore ljudje, poznajoči vero le površno, in cerkev katoliška ne stremi po oni obliki nadvladja kakor jej podtikajo. Vzemite, katero sibodi cerkev, n. pr. špatijsko. V istej ni niti jednega inozemca.
PODLISTEK. T Klarica iz farovža.
(Daljo).
In kaj še-le, ko so vzrasle rože in jagode ! Zgodaj v jutro bil je Ciril že v farovžu s kitico rudečih rož in z canjico zarudelih jagod, da se je Marjeta kar čudila, kako lepe rasejo po tukajšnjih lesovih.
Ciril imel je Klarico rad kakor sestro — in ko bi bil imel sestrico, ne bi je bil zamogel imeti rajše.
II.
„Moj Bog! Kdo bi to rekel, da smo že pet let v kameniškem farovži!" vzdihnila je nekoč Marjeta. „V resnici, tudi pri uboštvu beži čas kakor voda. Predno se nadejamo, pak postanemo starci iu starke".
„Resnica! Tako se mi zdi, kakor bi bilo to včeraj!" pritrdil j« gospod župnik. ,.Ko človek vidi, kako rase mladež vsaki dan,
Vsi so rojeni Španjci, celo kardinali, škofje in duhovniki. Tako je tudi v vsaki drugi cerkvi. Cerkev ne misli nikamor pošiljati lujih duhovnikov ; duhovščina b 6 d i narodna! Sploh ima cerkev v poslednjem času dokaj povoda do veselja. Katoliška cerkev je dosegla lepili vspeliov na Angleškem, v Ameriki pa je prišla do velikega vpliva, ne da bi v to posebno delovala rimska stolica. Tako bddi, saj je to povsem naravno: resnica zmaguje sama ob sebi.
Kar se dostaje vstočne in rimske cerkve, bili sti nadahneni jednim in istim duhom. Bili sti v apostolski skupnosti do nesrečnega trenotka, ko sti se ločili. In tudi če sodimo združenje cerkev se splošnega stališča, ne moremo prezreti, da bi bile posledice jako velike in važne. Saj sedaj ni pravega miru na zemlji. Vse se opira le na bodala; sila pa, ki se opira le na bodala, ne more biti večna. Ker so vse države v stanju oboroženega miru, se v istih ne morejo primerno razvijati znanosti, umetnosti in obrt. V sedanjih težkih gospodarskih pogojih niti ni možno človeškemu duhu, da bi se mogel kazati v vsej svoji moči. To bi bilo mogoče še le tedaj, ako bi n a s t*o p i I a na zemlji doba večnega m i r u, o kojem govori cerkev od nekdaj, ako bi vrgli od sebe bodala in orožje in bi se reševala mednarodna vprašanja potom svobodnega presojanja se strani evropskih vladarjev in papeža. Potem še le bi zavladal na zemlji prau mir in bi bil mogoč pravi živi napredek.
O P o 1 j a k i h je rekel Lev XIII.: Kar so dostaje Poljakov, pravil sem vedno in pravim vsakemu Poljaku, ki me obiskuje, da t r e b a ločiti versko stran od politike. Pustite na strani politiko — rekel sem jim. Usoda je hotela, da je prenehala vaša samostojna država in da ste prišli pod drugo vlado. Tej se morate ukloniti. Jaz ne morein drugače presojati vašega razmerja do Rusije. To isto sem rekel tudi v svoji encikliki do Poljakov.
Glede na s o c i j a 1 i z e m je menil papež, da isti izgine raz površje ali vsaj premeni svoj značaj, ko nastopijo bolji gospodarski pogoji in ob intenzivnem delovanju cerkvenih organov,
V vseh teh izjavah zrcalita se nam veliki um in zlato srce Leva XIII.: navdušenje za svoj sveti poklic, za moč in slavo cerkve katoliške ; dobrohotno vabljenje drugih v naročaj te cerkve, ljubezen do miru in po takem ljubezen do človeštva; intenzivna skrb za one, ki si v potu svojega obraza morajo služiti vsakdanji kruli; in pa velika državniška modrost v opominih do Poljakov.
IJpi *av otroško hvaležnostjo pa jemljemo na znanje izjavo svojega očeta : k a k o š e n bodi duhovnik! in pa opomin Poljakom.
niti ne opaža, da rase kakor iz vode. Ozrite se le na Klarico. še nima dvanajst let in že je velika kakor solnčnica v vrtu. Ne rad bi jo iztrgal iz šolskih klopij, dokler se bode hotela učiti. Klarica je nadarjena. Za tukajšnjo šolo je že prevelika. Podaj mi sem, Marjeta, to knjižico raz mizico, — to ne, ono manjšo; — imam tu imenik šolskih otrok; pogledati hočem, kateri mi oddidejo. — Nil, ta ostane že pri gospodarstvu, — ta-ie pojde na Nemško, — ta se bo učil vrtnarstva, — tega hote dati v semenišče, — a Ciril ? V nedeljo sem govoril z mladim kmetom Za-meckim iz Toužetiua, ki je rekel, da vzame Cirila v službo; da mu da med tem ložjega dela in ako bo vrl, zaupa mu pozneje tudi konje. Revež Ciril! jokal je, ko je sprejel odpustno spričevalo. Povprašal me je skrbno, kdo bo namesto njega ministrira!, ter po otročje povprašal, kani pojde Klarica v službo. Rekel sem. da služila ne bo, da pojde po počitnicah v Prago v Solo. In to, mislim.
D u h o v n i k b o d i naroden! tako vsklika sv. oče. Dii, duhovnik bodi naroden. Ta vsklik si tolmačimo mi tako, d a duhovnik spajaj skrb za večni blagor svojih o v č i c se skrbjo za gmotni in duševni napredek istih tudi na tej zemlji. Duhovnik sočutstvuj z narodom, vodi ga in [»odpiraj pri dosezanju vzvišenih idejalov. Kar je narodu pri srcu, bodi tudi duhovniku pri srcu. Iz kratka: duhovnik identifikuj se z narodom. Velik um Lova XIII. vidi, da duhovnik najlože doseza svoje verske cilje, ako se kaže zaščitnika naroda tudi v posvetnih stvareh.
Opomin Leva XIII. Poljakom pa je naravnost kos našega narodnega programa. Da bi se avstrijski Poljaki hoteli ravnati po tem opominu, da ne bi urejali vsega svojega po-litiškega postopanja le v zmislu svojega srda do Busije, nikdo ne bi mogel danes trditi, da je vzajemnost med avstrijskimi Slovani zgolj utopija. To je ravna naša rak-rana, da Poljaki — kakor jim očita Lev XIII. — nočejo ločiti verske strani od politike in se nočejo ukloniti v to, kar stoji trdno in neomaj-Ijivo. Tn je izvor njih separatizmu, slovanski neslogi, naši nesreči. Razumnemu človeku ne treba praviti, kako bi bilo danes v Avstriji, da so Poljaki tesno spojeni z ostalimi Slovani te države. Boj za jednakopravnost, narodni boji, boj proti neslovanskemii zistemu vse to bi bila danes le legenda iz davno minulih časov.
Ako mi svarimo Poljake radi njih separatizma, pravijo nam, da smo rusofill in — vežejo se z Nemci in Madjari. Levu XIII. ne morejo očitati kaj takega. Ako nočejo slušati nas, ki smo jim bratje po krvi, pa naj slu-šajo vsaj oni veleum na sv. stolici, ki objema z vso svojo brezmejno ljubeznijo uprav katoliški narod poljski. Ali se smemo nadejati temu ? Radi bi so nadejali, ali preobilo imamo že žalostnih skušenj. Ali bodi tako ali tako : Slovani moramo b i t i o d s r c a hvaležni L e v u X III. n a zlatem nauku zaslepljeni m našim b r a t o m P o I j a k o m.
Politiške vesti.
V TrHtu, lUo 4. oktobra 1895.
„Zmernim Slovencem na Goriškem v album. Dunajska „Reiclispost" piše: V goriškem deželnem zboru stavili so Italijani v zadnjem zasedanju uprav nečuvene in toli nezmiselue zahteve, da sta se zgražala celo dobrodušni deželni glavar in vladni zastopnik vitez Bosizio. Zlasti pa je zbudilo opravičeno ogorčenje, ne le pri imenovanih dveh gospodih, ampak pri vseli pametnih in zmernih življih, zavratno izkoriščanje načrta za namakanje pri Tržiču, ki bi bilo vzlic ener-
Marjeta, bo najbolje. Damo jo v Prago. Dokler sem živ, bom jo podpiral, a kjer bi nezadostovali denarji, pomaga dobro priporočilo. Imam v Pragi nekoliko premožnih tovarišev, ti bodo Klarici na mojo prošnjo tudi dajali nekoliko južinice zastonj. Ko sem jo že vzel v oskrbo, moram za njo skrbeti. Premoženja ji ne morem zapustiti, to veš, Marjeta, sama. A Klarici pak vendar prav pride, česar se nauči".
Resnično, ko je minolo leto, došel jo župnik v Toužetin ter poprosil Zemeckega, naj bi popeljal jutri se svojimi konji Klarico in malo njeno prtljago na Peruški kolodvor.
»Popeljem jo, častitljivi gospod. Žetev je končana iu z jesensko setvijo se tudi še ne mudi. Konji l>i se zastonj redili s praznovanjem. A ti, Ciril, pripravi zali koleselj in prazniško jermenje, pojdeva jutri na Peruc".
„Na Peruc? s kom ?"
„Z časlitini gospodom in Klarico, ki pojdeta v Prago".
gičnemu protestu ogromne večine sointere-sentov požrlo 5e jeden milijon goldinarji v, in pa načrta za furlanski tramvaj, koji bi uničil p o k r aj i n o in kojemi so nameni le politički, da bi namreč p r i b I i ž a 1 Gorico d e ž e 1 i - m a t e r i Italiji.
Mislili bi torej, da bodo odločilni činitelji branili drŽavi zvesto slovansko prebivalstvo pred takimi zahtevami žido-iiberalskih Italijanov. Ne, ampak storili so vse mogoče, da bi predrli sklenjene vrste Slovencev, med tem ko so dopustili, da so v Kurlaniji, kjer bi bili lahko srečno operirali, prišli na površje najsrditiši in najfanatičnili življi. T11 navajamo le dve imeni: župan Venntti in dr. Marani (K, gosp. Jakončič ? ! Vsklik ured.), ki sta 11. pr. dosegla, da so krščanske člene »Del. podp. društva v Trstu", ki so liili na potu na sv Goro, tirali po dolgih ovinkih okolo inpsta, preko trga za živino, kakor da bi bila to druhal tolovajev. Kaka čutstva je vzbudilo to v slovanskem prebivalstvu, je težko opisali. Začujeni se moramo vprašati : ali Živimo na katoliški zemlji, ali v požidjeni iu demo:alizovani Italiji?!
Označivši po zaslugi takozvane „zmerne" Slovence pravi „Reiclispost" : Zahteva Slovencev, da bi se izdavala poročila tudi v slovenskem jeziku, je baje slovenska nesrainost, dasi Slovenci sestavljajo 2 tretjini prebivals'va. Dvojezične uradne table so trn v peti tem »zmerniin" Italijanom, odkar so Istrani ugiiali vlado v kozji rog. V deželnem zboru Slovenci ne bi smeli govoriti v svojem materinem jeziku, kakor v Istri, kjer zastopniki velike večine prebivalstva ne smejo govoriti hrvatski. Taki bi bili torej idejali naših „zmernih* Italijanov ; in če se Slovenci upirajo takim poželjivostiin „zmernih" Italijanov, nazivljajo jih — radikalne ultra.
Hrabrim slovenskim bojevnikom — tako vsklika konečuo „Reiclispost" --, ki bijejo toli težaven boj za Avstrijo in za tlačeni narod slovenski, in ki pridejo v pomnoženem številu v prihodnji deželni zbor, kličemo navdušeno : Le hrabro naprej !
Gosp. Jakončič iu družba! Glejte, kako sodijo Nemci, a kako ste postopali v i V !!!
O bodočem dež. glavarju za Utro
piše „Slovenec" od min. četrtka: Dolgo časa se že vrše obravnave mej vlado i u italijansko stranko o tem, kedo otvori kot novi deželni glavar zasedanje deželnega zboiaister« skega. Vzlasti vlada mnogo obravnava s poslancem iu advokatom v Pulju dr. Rizzi-jem, katerega je nalašč poklicala v Trst, da se ondi žnjim Rinaldini osebno dogovarja, pod kakimi pogoji da bi bil voljan sprejeti čast deželnega glavarja. Dr. Uizzi, ki pozna razmere in ve, daje v 1 a d a v h udih š k r ip-
„ Klarica v Prago...."
Iu Ciril se je otožno pokril s svojo kapico, ter šel ven, da izvrši ukaz. Drugokrati bil bi gotovo v tem hipu gotov, toda danes ? — Ničesar ni mogel najti ; iskal je kako reč, pa hodil okolo nje. Kakošno čudo! Za-solzeno oko slabo vidi. Da, niti g. župnika ni videl, ko je odhajal z dvorišča. Hotel je nekaj sporoči Klarici — — eh ! vsaj ji to jutri povć.
V	jutro, po zajutreku zapregel je Za-mecki mlada konja, sel s Cirilom na voz in dal mu prvikrat vajeti v roko.
Kako se je veselil Ciril tega trenutka, ko bo prvokrat sam vodil konje, ali — sedaj mu to ni bilo lahko. Ko bi ne bilo Zemeckega. pa bi mu bili pobegnili na polje.
V	kratkem bila sta v Kamenici — iu čez pol ure že so odrdrali na Peruc.
(Dalje pri h.)
c i h, je stavil važne pogoje. Zahteval je namreč, naj se mu pusti prosta roka, da po svoje določi jezik, v katerem se bo obrav- j navalo pri deželnozborskih razpravah. Na- j dalje hoče, da se poleg njega imenuje kot glavarjev namestnik tudi Italijan jednako odločne narodne barve, kakor je 011; ob enem pa hoče Rlzzi še vedno ostati župan in odvetnik v Pulji. Baje da je mu je vlada vse to dovolila. Oudno. da ni Rizzi dobil tudi dovoljenja prepovedati slovanskim poslancem vstop v deželno zbornico ! Ako bodo merodajni krogi tako umevali svojo nalogo gojiti v Istri avstrijsko domoljubje, tedaj pač ne vemo, kaj je avstrijsko domoljubje in kaj italijanska iredenta. Slovani v Istri, katerih je večina v deželi, po tem načrtu ne bodo prav nič zastopani v deželnem predstojništvu in deželni glavar oode imel pravico jim določevati, v katerem jeziku bodo v deželni zbornici zastopali koristi svojih volilcev. To so razmere, ki porajajo v deželi vse drugo, le 7adovoljnosti ne. Nadejamo se, da dunajski vladni krogi konečno vender le spoznajo, kje se nahaja (tu sledečih besed si ne upamo ponatisniti) ter da s krepko roko zabranijo vse, kar bi bilo v kvar isterskim Slovanom iu ob enein tudi avstrijskim koristim.
Demonstracija Armencev v Carjem-gi-adu. Armenci žive v Mali Aziji na planjavah med Kaspiškim in Ornim morjem. Deloma pripadajo Rusiji, deloma Turčiji, deloma Perziji. Po veri so sicer kristijani, toda pripadajo po ogromni večini takozvani gregorijanski cerkvi. Kakor je povsodi, kjer je kaj nemohamedanskega pod žezlom sultanovim, tako so tudi Armenci silno nezadovoljni in vrvenje med njimi je postalo v poslednji čas toli intenzivno, da dela veliko skrbi vsej Evropi. Ravno te dni je poslala Angleška zadnjo odločno spomenico turški vladi, da uvede potrebne in od Armencev zahtevane reforme. Dne 30. 111. m. pa so Armenci, živeči v <-arjemgradu, priredili veliko manifestacijo ter so hoteli izročiti posebno spomenico, v kateri zahtevajo, da se zasnuje armenska provincija s kakim Evropejcem na čelu, katerega bi izvolile vlasti v sporazumljenju s Turčijo, da se uvedejo reforme v upravi po nasvetih držav in potem razne gospodarske reforme. Spomenica pravi, da utegnejo nastati velike nepriličnoati za Turčijo iu za armenski narod, ako Turčija ne izvede reform. Povodom te manifestacije prišlo je do hudega pretepa med Armenci in Turki. Turki mahali so s palicami in metali kamenje po bežečih Armencih ; mnogo njih so raniti težko, jednega Armenca so celo ustrelili. Turke hujskajo softi (dijaki) in duhovščina.
Je pač vse gnilo v tej nesrečni Turčiji, da ne pomorejo ni tožbe ni pritožbe prebivalstva, ni žuganja od strani evropskih držav. Turčija se ne gane, ampak vstraja v svoji '/anikernosti, dokler je ne zganejo z mesta ustaje in topovi.
Dne 2. t. m. so bili zopet krvavi spopadi. Zaprli so vse armenske listouoše pri vztočni železnici. Mnogo prodajalni® v Stani-bulti je zaprtih. Turška vlada zavrača vso krivdo seveda na Armence. Oficijelna turška poročila trde, da so bili Armenci oboroženi jednakitni revolverji in da je padlo v boju oziroma bilo ranjenih 7 častnikov in 45 vojakov. Izgube Armencev so baje še veliko veče.
O srbskem kralju Aleksandra se mnogo govori v poslednji čas, da se zaroči z hčerjo jednega velikih knezov ruskih. Sedaj pa javlja „Kolnische Zeitung", da se je kraljica Natalija nedavno sestala z velikim knezom Vladimirjein, da se dogovori žnjim o poroki njegove hčere Helene z njenim sinom Aleksandrom.
Različne vesti.
God Nj. Vel. cesarja in kralja praznoval se je v Trstu, kakor običajno s slovesno sv. mašo v stolni cerkvi pri sv. Justu, katere so se udeležili zastopniki civilnih in vojaških obla-stnij, razne korporacije itd. Tudi v drugih župnih cerkvah bila je posebna služba božja v ta namen, da nam Najvišji ohrani še mnogo let premilostnega vladarja.
Nadvojvoda Fran Ferdinand d' Este. Bodočemu našemu prestolnasleduiku obrnilo se je zdravje tekom bivanja visokega bolnika v Mendoli na Tirolskem mnogo na boljše, kakor smo to sporočili v našem listu. Včeraj je odpotoval Nj. ces. in kv. Visokost nadvojvoda Krati Ferdinand z Dunaja v Mali Lošinj,
kjer nameruje ostati nekoliko tednov. Potem se poda bržkone za nekoliko časa v Egipt.
Dr. Ante Starčev i 6, prvak stranke prava na Hrvatskem, bolehal je močno v poslednji čas. Zdravniki so dognali da trpina posledicah pljučnice, ki jo je bil prebil v minolem letu. Nastali ek^udat odpravili so zdravniki potom operacije. Sedaj mu je odleglo in se nadejajo, da skoro okreva.
Imenovanja. Više deželno sodišče na Primorskem imenovalo je dnevničarja pri okrajnem sodišču v Labinju Konrada Sestali« vodjo zemljiških knjig pri okrajnem sodišču v Buzetu, dnevničarja pri okrajnem sodišču v Tržiču na Goriškem Srečka Ri-karda V i s i n t i n a kancelistom pri okrajnem sodišču v Crvinjann in dnevničarja pri okrajnem sodišču v Sežani Cirila K u m a r j a vodjo zemljiških knjig pri okrajnem sodišču v Podgradu. — Predsedništvo c. k. finančnega ravnateljstva imenovalo je pri c. kr. davkarijah: pristave Josipa Hocheja, Frana S a u n i g a, Alojzija D o I i a c h a, Leopolda K ii n i g a in Matijo B a s t i a n u t-t i j a oficijali; vežbenika Henrika Rosen-k r a n z a in Feliksa S a n t i n a pa pristavama. — Finančni minister je imenoval višjega komissarja II. razi. finančne straže v Trstu Jos. S t e f fi c h a višini komisarjem I. razreda.
Zastonj se veseli! Včerajšnji „II Piccolo* preobrača kozolce samega veselja, ker si revše domišlja, da propadajo v Trstu učni zavodi družbe sv. Cirila 1« Metoda. Seveda ga bode najbolj v oči slovenska šola pri sv. Jakobu, a veseli se, da tudi ta šola propade skoro in v kratkem. Zastonj se veseli, dra-gec! I nas veseli, da je .resnicoljubni" „II Piccolo" nehotć priznal veliko važnost te šole za slovenski živelj tamošnjega okraju, ker je priznal, da je mestni magistrat že svoječasno, — „uvažuje pretečo nevarnost raznarodenja italijanskih otrok (!!), prihajajočo iz te šole, hotel odpreti italijansko šolo v istem kraju (na a pol verjeti") kot tekmovalko slovenski šoli pri sv. Jakobu, kar pa ni dovolilo namestništ vo in kojo prepoved je potrdilo najviše upravno sodišče*. C. kr. namestništvo in pa upravno sodišče razsodila sta tako, kakor je bilo prav, kajti laška šola, katero je bil hotel odpreti magistrat, bila bi zares povsem nepotrebna. Gospoda „liberalci" morali so se torej udati svoji usodi in pustiti slovensko šolo, kjer je bila in kjer je še. Da, gospoda, vaše veselje je prav neutemeljeno. Slovenska ljudska šola družbe sv. Ciriia in Metoda pri sv. Jakobu se je ukoreninila tako močno in stoji tako krepko, da je ne podro vsa vaša tendenci-jonalna in zlobna zavijanja — dejstev. Nikakor n i res, da se je odpravil otroški vrtec pri sv. Jakobu zaradi tega, ker družba nima denarja, 11 i r e s, da sti došli na šolo pri sv. Jakobu kot učiteljici dve šolski sestri zbok tega, ker stanejo učitelji ali učiteljice preveč. Na ljudski šoli pri sv. Jakobu ostalo je vse prejšnje učiteljsko osobje, poleg tega pa sti nameščeni še dve šolski sestri, obe izprašani učiteljici in te dve šolski sestri staneti družbo isto toliko kolikor učiteljici posvetnega stanu. In zakaj je pozvala družba ti dve šolski sestri v Trst ? Zato, ker je odpravila pri sv. Jakobu otroški vrtec, namesto tega pa je odprla na ljudski šoli na dveh razredih v s p o r e d n i c i. Ljudska šola pri sv. Jakobu šteje torej letos vštevši ti dve vspo-rednici sedem razredov; razširila se je torej za dva razreda! Je-li to znamenje propada ? Je-li morda znamenje propada dej s v o, da se je tudi letos prijavilo toliko ufiencev v ta zavod, da vodstvo ni moglo vsprejeti vseh V ? Zastonj je tvoje veselje, dragi .Piccolo" ! Daj, pošlji vendar jednega svojih „reporteijev* na lice mesta in ako ti isti sporoči resnico, pove ti, da šola družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu ne le ne propad a, ampak da se lepo razvija v veselje Slovencev in v slepo jezo tebi iu tvojim somišljenikom!
Umestno vprašanje. Laški listi v Gorici iu v Trstu prinašajo to-le vest, katero so posneli iz dunajskih .nemško-liberalnih" listov: „Osrednje predsedništvo družbe .Schulve-rein" v Bero lin u podarilo je 200 g 1 d. za ,11 e m š k e"(!) dijake v Celju, ter sklenilo, da bode v s p o d b u j a I o t u d i d r u g a b e r o 1 i 11 s k a društva, naj skrbijo za osnovo š t i p e n d i-j e v za C e I j e. T 11 d i društvo ,S ii d-
mark" v Celju, katerega namen je braniti nemško narodnost v Gradcu (???), d 0-bilo je nedavno iz Berolinaiz-datno podporo*.
Nam ni nič novega, da dobivajo nemška .šolska* društva podpore iz „rajha*, a niti živ krat se nespodtika na tem; znamo tudi, da slavna .šolska družba" (?) „Lega nazio-nale* dobiva lepih lir iz bližnjega kraljestva, dasi vrli .11 Piccolo" hinavsko vsklika: .Moj Bog! kfj bi se dogodilo, ako bi družba „Dante Alighieri* podarila 400 lir za italijanske dijake v Gradcu?" — saj je javna tajnost, da dobivajo toliko Nemci, kolikor Lalii za svoje .šolske družbe" izdatnih podpor z — onkraj črno-žoltih kolcev. Umestno pa bi bilo vprašanje: Kaj bi se zgodilo, ako bi n. pr. blagotvoriteljno društvo v Peter-burgu poslalo .propadajoči" podružnici družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu par sto rubljev podpore ? To bi skakal in ovajal zopet .11 Piccolo*!!
Kdo je gospodar v Trstu? Naši čitatelji se gotovo še spominjajo, da je minole nedelje .11 Piccolo" kar rohnel, ker so si tudi šolski otroci ogledali plastično sliko bitke pri Kustoci, toli sijajne za avstrijsko vojsko in nekoliko manj sijajne za italijansko. Mi smo čudili, da je .Piccolova* družba poleg toli-tikili dobrot, ki uživajo avstrijski Italijani v tej državi še tako predrzna, da kar odkrito kaže svojo mržnjo do spomina na junaške čine avstrijske vojske. Čudili smo se, a danes še čudnno še bolj, ko vidimo, koliko moči imajo .Piccolova* ropotanja s takimi tenden-cijami. Poročajo nam namreč: V ne.leljo je zaropotal „II Piccolo", in čujte! v ponedeljek že so dobila ravnateljstva šol po okolici ukuz mestne šolske oblasti, da učitelji ne smejo pobirati prispevkov v razne n e š o I s k e namene in da ne smejo nikamor voditi n c e 11 c e v.
Kdo gospoduje torej v Trstu ? Kdo ?
V	nedeljo je zarohnel .11 Piccolo* v pone-nedeljed že so dobila šolska vodstva takoj ukaz.
Oriaven poitni urad v Malem Loiinju.
Poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu objavlja, da odpre s 15. t. tn. v Malem Lo« Sinju namesto dosedanjega neerariškega poštnega in brzojavnega urada državen poštni in brzojavni urad. Ta urad se bode bavil z vsemi postnimi opravili ter bode imel tudi poštno-hranilniško nabiralnico.
Trina ui. Strokovnjaki so konstatovali, da se trtna uš širi v občini Slap pri Vipavi.
Poziv. Načelništvo nadzornikov „Del. podp. društva" poživlja tein potom vse gg. nadzornike k redni mesečni seji, ki bode jutri v nedeljo dne 6. t. m. ob 6. uri zvečer.
Plesni odsek .Delalskega podpornega društva" naznanja, da se prično plesne vaje jutri, v nedeljo ob 4. uri popoludne. Kakor je bilo že omenjeno bode v letošnji predpustni dobi poučeval ples g. Ivan U m e k ml.
Poroka v obitelji Vanderbilt. Tekom tega meseca poroči se v Novem Vorku vojvoda Marlboronghški s hčerjo znanega ameriškega milijardarja, „železniškega kralja", gčno. Consuelo Vanderbilt. Miss Consuela dobi lepo doto 10,000.000 dolarjev, vojvoda pa „nagrado" 3,000.000. S tem drobižem nastopi mladi par popotovanje po Evropi. Nevesta je stara 25, ženin pa 24 let.
Kolera na Galiikem. Iz Lvova javljajo dne 3. t. m.: V Tarnopolu so predvčerajšnjem obolele tri osebe za kolero; jedna prej obolelih je ozdravela, dve sti umrli; v Zagrobeli obolela je jedna oseba.
H katastrofi v Mostu. Naši čitatalji se izvestno še spominjajo na poročila o katastrofi, ki je pred par meseci zadela mesto Most 11a Češkem. Včeraj bilo je izvršeno službeno poročilo o katastrofi. Iz istega je razvidno, da se je 34 hiš popolnoma pogreznilo, 6(5 poslopij pa je hudo poškodovanih.
Policijsko. 23letni sodar Anton Urbančič iz Rojana in 23letni zidar Josip Tuljak iz Buzeta morala bi se predvčerajšnjem staviti
V	dejansko službo pri 97. pešpolku. Namesto da bi bila šla zjutraj že v vojašnico, pijance vala sta v družbi 25letnega težaka Josipa UrbančiSa, brata omenjenega novinca. Ti trije pijanci razgrajali so popoludne pred Kosakovo prodajalnico je3tvin v ulici Belve-dere hšt. 21, kjer so napadli 721etnega težaka Frana Babica. Navstal je pravcati pretep, ker so pomočniki, službujoči pri gosp. Kosaku, prihiteli starcu v pomoč. Toda še le stražarjem se je posrečilo ukrotiti besne pi-
jance. Oba Urbančiča odpeljali so na zdrav niSko postajo, ker sta bila o pretepu nekoliko ranjena, od tam so spremili vse tri na komisarijat v ulici Scussa. Tam so bili vsi trije zaslišani na zapisnik. Antona Urbančiča in Tuljaka so izročili vojaškim oblastim, Josipa Urbančiča pa so pustili na svobodo, toda moral se bode zagovarjati pred^sodiščem. — — Nepoznan tat se je vtihotapil v stanovanje rodbine Škočir, via deli' Istituto hšt. 16 ter ukradel iz zaprtega omarja 270 gld. v gotovem denarju. Tutu zasleduje policija in bržkone ga zasači, kajti stanovniki dotične hiše so videli nepoznanega človeka, ki «e je potikal po stopnicah omenjene hiše, — Po noči na včeraj ukradel je nekdo kurilen Josipu Novaku okolo 40 gl. v bankovcih, v tem ko je sedel s svojim prijateljem, 46letnim mizarjem Justom F. iz Vrhnike, v gostilni .Al Giardinetto" na Acquedottn. Pozvali so stražarje, ki so spremili okradenega kurilca, mizarja F. in pa I9letnega natakarja Angela Gonyja iz Grške na komisarijat v ulici Scussa. Tam so zaslišali vse tri na zapisnik, ter izpustili toliko mizarja F., kolikor natakarja Gonyja na svobodo. Včeraj pa so pozvali Gonyja zopet na policijo in po novem zaslišanju so ga odpravili v ulico Tigor, kajti opravičen je sum, da je Gony ukradel na mizi ležeči denar, ko se je potikal okolo Novaka. — Cerkovnik Josip S. zaspal je po noči na včerajšnji dan pod milim nebom. Ko se je probudi], opazil je v veliko in neprijetno svoje presenečenje, da mu je med tem spreten tat ukradel žepno uro vredno 10 gl. in pa tri srebrnjake. — 45letni natakar H. Wison iz Italije razsajal je po noči v neki gostilni v ulici Giulia. Prišedši stražarji so ga spremili v zapor. — Minolo noč so zaprli dva poulična razgrajalca in pa jednega postopača.
Koledar. Danes (5.): Placi d in tovariši, muč.; Gala, vdova. — Jutri '(6.): XVIII. pobink. nedelja. R o ž n e g a v e n c a. — V pondeljek (7.): Justina, devica; Marko, papež. — Polna luna. — Solnce izide ob 6. uri 7 min., zatoni ob 5. uri 30 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 18.5 stop., ob 2 pop. 22.5 stop. C.
Najnovejše vesti.
Dunaj 4. Današnja „Wiener Zeitung" javlja: Cesar je poveril sekcijskemn načelniku dr. pl. Korbeiju vodstvo generalne direkcije državnih železnic, ter je podelil istemu red železne krone druge vrsie v priznanje izbornega službovanja na dosedanjem mestu.
Praga 4. Nadvojvoda Karol Ludvik do-spe dne II. t. m. v Prago ogledat si narodopisno razstavo.
Fontalne bleau 4. Knez Lobanov je dobil veliki križ častne legije.
San Sebattlan 4. Včeraj je prišel sem Don Carlos, toplo pozdravljen od občinstva. Pozdravil ga je minsterski predsedsednik Ca-novas. Don Carlos je obiskal kraljico-regen-tinjo ter se dolgo pogovarjal ž njo.
Dun^Jak« bo
na 4. oktobi
		dane*	včeraj
Driavni dolg v	papirju . .	. . 100.80	100.80
n • *	srebru . .	. . 101 IS	101.05
Avstrijska renta	v zlatu	. . 121-65	121.50
» i« *	kronali	. . 101 40	101.35
Kreditne akcije	. « ■ . .	. . 405.75	40H.50
London 10 Lit.	.....	. . 120 'J5	iso la
		. . 9.53"/,	H'521
80 mark	.....	. . 11.70	11.76
100 itelj. lir .	.....	. . 45.30	45 27«
Edina gostilna
»e Slovenskim napisom * središču mosta tržaškega je
„Pri zlati kroni"
ulica S. Giovanni št. 10
v kateri ho to6i novo bolo ipavsko vino prve vrsto po 40 ur. Črno istrsko, novo in staro, po 40 nvt: Pivo Puntigam v steklenicah po 16 in 22 nvf. Kuhinja je izborna in na novo urejena. Nadejajo bo. da me bod<» mnogobrojno podpirali slovanski krogi, beležim še udnn;	Fmui KravOl.
JAKOB ŠTRUKELJ - TRST J
via CaBerna it. 16 uhod piazza della Ctserma. )
(muIjirali Ml H i ctf/aJniei),
prodaja po n^verojetnih nizkih cenah vsako-vrstna angleška
kolesa. (bioykle)
Zastopstvo koles „Ruloigh* i/, tovarne „Raloigh Cycle C" L.td. NoUingham Angleško" in koles , Adler ' iz tovarne II. Klever Frankfurt.
Kolosa „Raleigh" in Adlor so ivetovno znana, poslednja rabijo se v nemški vojski.
Kolnsa pošilja so na deželo in na vsu kraje brez vneli stroškov.
S p r e j einasepopruv a vsakovrstnih novih in starih koles in Šivalnih strojev.
V zalogi nahajajo se vsakovrstna orodja in priprave za kolesa. Zahtevajo nuj ao oonlkl! £
Lastnik politično tlriiHtvo.Kdinosli*. — Izdavatelj in odgovorni urednik: Julij Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trst«.