Poštnina plalana v gotovini LJUBLJANA, 21. NOVEMBRA 1934 LETO 47 Stev. noMocjun Dopise in spise sprejema uredništvo »Dcimoijuba«. — Telefon 25-49 Prostor ene drobne srstsee v inseratnem delu slane 10 Din — Naročnino Stane 18 Din z« celo leto. za inozemstvo 60 Diu. Posamezna Številka I Din. inserute in reklamacije sprejema uprava »Domoljuba«. — Telefon 29-9S. Kal narod dolguje V ameriškem »Glasilu« čitamo: Predzadnjo nedeljo, dne 7. oktobra, je imel med katoliško uro po radiu rev. dr. Ge-orge Johnson iz Washingtona D. C. jako pomemben govor, katerega so slišali 3 pomočjo vseh radio postaj širom Amerike. Za predmet »i je govornik vzel vprašanje: »Kaj narod dolguje katoliškim šolain?« Pri tem je omenjal sledeče: »Ce kaka država uvede obvezno šolanje ali izobrazbo, s tem prisili starše, da pošiljajo otroke v šolo. Pri tem bi morala država tudi pomagetš staršem in nuditi mladini tudi take Šole, ki so v skladu z verskim prepričanjem staršev in mladine. Ako se ne ravna po tem, potem ne smemo trditi, da je v Ameriki ver-tka svoboda na podlagi ustave vsetn zajarti-tena. Odkar so tudi katoličani primorani s plačevanjem davkov podpirati izobrazbo (šolanje) v Združenih državah, bi morali biti po vsej pravici deležni vsaj nekaj koristi tega davčnega bremena. Ti državljani gotovo nimajo od javnih Sol vse koristi od plačanih davkov, ker država nič ne podpira tudi katoliških, zasebnih Šol, Ker'st) naše katoliške šole velikanskega pomena za splošno dobrobit Amerike, bi iste Zadnjič smo povedali, da je vse slovensko gospodarstvo neločljiva celota, zato potrebujemo Slovenci tudi jasen slovenski gospodarski program, za katerega uresničenje bi motal /.tista viti ves naš.narod prav vse svoje sile iu sicer povsod, od stanovskih in strokovnih organizacij preko našega tiska do našega banovin-ekega sveia iu narodne skupščine ter ministrskih stolcev. Danes tega programa nimamo in pri naši lahkomiselni brezbrižnosti vse kaže, da nihče tudi ne čuti potrebe po njem. Živimo kar tja ven dan ter le stokamo in se pritožujemo. Vsak čuti le svojo težavico, zato jadikuje vsak zn svojim oglom. Tega jadikovanja nihče ue sliši in nihče ne upošteva. Da je slika še bolj žalostna, se žal lo prepogosto zgodi, da se začneta dva jadikovalca, ki imata iste bolečine, zmerjati še med seboj, namesto, da bi svoje moči združila in si skušala združeno pomagati. Tako vlogo igrajo danes na primer slovenski obrtniki, ki mislijo, da si bodo pomagali s tetn, če bodo razbijali enotno slovensko gospodarsko organizacijo. Slovansko narodno gospodarstvo je celota, zato nujno in neobhodno potrebujemo enotni slovenski gospodarski programi javnost ali oblast ne smeli zapostavljati kot zasebne učne zavode. Naše katoliške šole so domoljuben prispevek deželi in kakor javna odprta knjiga, da isto lahko vsakdo čita. Dandanes pohaja v naše katoliške šole dva in pol milijona učencev. Ako bi ta mladina ne hodila v katoliške šole, bi jih imela država na rami v zadevi izobrazbe. Ze danes je za našo šoloobvezno mladino premalo učnih zavodov. Ker računamo za enega samega šolarja samo 300 dolarjev stroškov letno, bi morale Združene države izdati samo za nove šole uaših učencev 750 milijonov dolarjev, k temu je pa treba prišteti še 300 milijonov dolarjev n» ieto za učiteljske plače in drugo. Katoličani v Združenih državah ameriških vzdržujejo torej svoje lastne šole, poleg tega pa še plačujejo davke za šolanje drugih otrok. Enf (ie-siHiitp učeče se mladine v Ameriki pohaja v katoliške' šale, katoličanov je pa ona šestana skupnega prebivalstva, To torej pomeni, da eni šestiha prebivalstva plačuje za izobrazbo poleg ene desetine svojih otrok še za'devet desetin drugih otrok.« Tudi Ameriški Slovenci so v tem prizadeti, ker imajo skoro po vseh večjih naselbinah svoje farne šole. Toda, kako priti do njega? Predvsem itfB-ra biti slovensko gospodarstvo stanovsko in strokovno organizirano. Do neke mere to že je. Imamo Zbornico za trgovino, obrt ia industrijo ter Delavsko zbornico. Nimamo pa žal še slovenske Kmetijske zbornice. Nujna in neobhodna dolžnost nas vseh je, da čim prej pomagamo izbojevati stanovsko zbornico slovenskemu kmetu, kajti ta je najvažnejši člen v verigi slovenskega gospodarstva. Brez. kmetove ozdravitve in njegovega sodelovanja ni ne našega gospodarskega programa in ne gospodarske ozdravitve. Seveda morajo pa te stanovske organizacije tudi v polni meri vršiti svoje dolžnosti. Danes jih ne. Daues so to ustanove s kopico pisaren in uradnikov, ki pišejo in pišejo, se vozijo po komisijah iti intervencijah, a nam še do danes niso podale točne in vsestranske slike položaja svojih stanov kot celote, niso ločno opredelile mesta, ki ga ti stanovi zavzemajo v skupni družini in niso bile zmožne seslaviti jasnega delovnega in gospodarskega načrta za bodočnost, takega načrta namreč, ki bil bil del celotnega našega gospodarskega programa. Naše sedanje zbornice so le preveč kancli-Je in sicer precej dira«« kanclije. Popolnoma napačno je pa stališče nekaterih obrtnikov, ki mislijo, da bi jih bilo treba razbiti. Ne, bolnika je treba ozdraviti, ne pa ubiti. Kakor hitro bi imeli vse glavne naše gospodarske ustanove, to je kmete, trgovce, obrtnike, industrijee in delavce dobro in pravilne organizirane v svojih stanovskih zbornicah, bo treba sestaviti iz njih gospodarski svet. Naloga tega sveta, v katerem bi moralo biti zastopano tudi slovensko ' zadružništvo, bi bila sestaviti narodni gospodarski načrt, v katerem bi našle popolno, a skladno uveljavljen je vsa slovenske gospodarske panoge. Ne smelo bi pa ostati zgolj pri načrtu, temveč bi bilo treba stremeti tudi za njegovim uresničenjem. Predvsem in nujno bi bilo, do bi ta program dobro poznal vsak Slovenec. Zato bi neobhodno potrebovali gospodarsko književnost, ki je doslej še sploh nimamo. Gospodarski načrt bi moral preiti potom knjig in časopisov v slehernega slovenskega človeka, teko, da bi zadnji Slovenec točno vedel kaj v gospodarskem pogled« »mo, kje smo in kai» hočemo. Kakor hitro bi bil v vsakem Slovencu m-j koreninjea slovenski gospodarski načrt, je tutfi samo ob sebi umevno, da bi moral vsak; »tr»-meti z« njegovim uresničenjem. Naše občine, banovinski svet in narodni poslanci bi pa točno vedeli, kaj je njih sveta dolžnost. Vsak slovenski človek bo potem lahko tudi pazno in točno nadzoroval delo in nedelo raznih ustanov, uradov in posameznikov iu nemogoče bi bilo deniagoško siepomišljenje z najdragocenejšimi našimi gospodarskimi dobrinami, nemogoče lažnjivo zavijanje dejstev. Vsa ta naša gospodarska organizacija in oblikovanje slovenskega narodnega gospodarskega programa bi se pa nikakor ne smelo vršiti tajno za zaprtimi vratiui, temveč prod najširšo javnostjo, kajti vprašanje slovenske industrije se ue tiče le treh, štirih industrij-cev in dveh, tceh uradnikov, ampak tudi kme-tiških sinov in hčera celih okrajev. Ne moremo dovolj obsojali razvade, ki se je uvedla zadnja leta skoro pri vseh naših ustanovah, da o najvažnejših življenjskih vprašanjih vsega naroda sklepa in odloča le gospoda za zaprtimi vrati. Tudi to je stvar, ki je v veliko našo gospodarsko škodo, kajti gospodarstvo je vsenarodna zadeva, zato se morajo gospodarska vprašanja obravnavati pred vsem narodom in s sodelovanjem vs«iga uaroda. — E. »BOGOLJUB« najboljši in najlepše opremljeni nabožni mesečnik v naši državi. Ima vedno lepe slike v bakro-tisku. Pišite, da ga Vam pošljejo na ogled. Naslov: »Bogoljub«, Ljubljana. Jugoslov. tiskarna. MAZGLED PO S Deslekosežna vprašanja madžarski Belgrajski časopis }VmsM>-e je objavil ialjii Sanek, v katerem se havi z izjavo ma-Ijarskega ministrskega predsednika GSmbdsa •jlede njegovega zanikanja sokrivde Madjar->ke pri umoru kralja Aleksandra, »Vreme« ^svi Sest vprašanj sledeče vsebine: 3, Ali je res, da je bila Janka Pusta od lete 2931 sedeš morilcev, ki so imeli nalogo, pripravljati atentate v Jugoslaviji? Ali je res, la je bila Janka Poste-prav sa prav vojaško laifoorišče, kjer so se jnorifci pod vodstvom oadjarakih častnikov vsak dan vadili v streljanju s revolverjem na sliko, ki je predstav-jala jugoslovanskega kralja? In da je bila •Janka Pusta le vojaško, skladišče sa orožje, ki ie prišlo izključno le iz vojaških skladišč? 2. Ali je res, da so častniki madjarske vojske, v kateri je predsednik vlade general, dobavijali morilcem orožje in jih vadili v streljanju? j Vreme t našteva imena desetih častnikov. Ali je res, da t/o kraljevega morilca vadili v streljanju in metanju bomb madjarski aktivni častniki: Buda, Kis Brosy in Lahov-sky? 3. Ali je res, d« so morilci iz Janka Puste napravili deset atentatov v Jugoslaviji, v kratkem času od 17. julija 1932 do 9. decembra .1983? Ali je to Gombtisu znano in aii osi res še trdi, da spadajo umori nedcrii^i. osebek »pravicam, ki.jih uživajo politični-begUaci«? 4. Ali je Gomtesu znano, da so m&djftr&e, torej njegove oblasti, ponafejevale potne liste za morilce in če še misli, da spada tudi So med »pravice političnih beguncev«? 5. Ali je G6thb5s bral jugoslovansko spomenico na pritožbo madjarske vlade pri Zvezi narodov majnika letošnjega leta, kjer je jugoslovanska vlada imenovala nekatere morilce, med njimi tudi kraljevega morilca Mijo Kralja, za katerega je jugoslovanska vlada že 1. avgusta 1931 v posebni no4i zahtevala aretacijo, ki je pa madjarske oblasti niso izvršile? Ali mu je znano, da je takrat, pred enim letom že, jugoslovanska vlada točno povedala madjarskim oblastem, kje se Mijo Kralj nahaja, in da je ta julija 1933 poslal peklenski stroj v Jugoslavijo, ki je eksplodiral v Koprivnici in povzročil več nedolžnih žrtev? 6. Ali je Goiubflsu znano, da so vei mar-sejski atentatorji ne samo prebivali na Ma-djarekem, ampak sprejemali tudi denar od madjarske vlade, da so na Madjarskem mirno žrebali, kdo naj umori našega kralja, in da so v spremstvu madjarskih uradnikov odpotovali čez mejo? Kdo je po mnenju geiierala G5in-b&sa denarno podpiral Paveliča in njegove žalostne druge, ko so ti bili brez vakih sredstev in brez vsakega drugega dela, kot da so . pripravljali peklenske stroje? Ali, mu je znano, da je-denar prihajal'od društva »Tes>« v Budimpešti, kjer jei general,. :ii#inb{Ss častni predsednik? . Ali apada-- d«na$®o'- podpiranje atentata M vJ«d^ja#0M4nj» tudi med »pravice poWtj6uik •, KATOLIŠKA CERKEV s Drobil. V.naselbini Uvari v Indiji so imeli katoliški misijonarji 40 urno pobožnost. Pri tej priliki se je dalo krstiti 125 protestantov. — V Chicagu 111. so pokopali šolsko sestro tare sv. Jederti, Marijo Balbina, ki je bila redovnica celih let. — Romanje v Sveto deželo prirede .prihodnje lete katoličani ameriške države Illinois. Romarsko skupino bo vodil chikaški pomožni škof 0*Brien. — Društvo katoliških učiteljev so osnovali nedavno na Škotskem. Šteje ie nad 2000 učiteljev. — Za župana angleškega glavnega mesta Londona je bil pri zadnjih volitvah izbran Štefan Emilo Mollineui Killik, ki je katoličan. Katoličani so izbrani za župane v Kardilju, v Lancashire, v Heywordu, v Blackburu in še v mnogih drugih občinah. — Da zatro vsako sled za krščanstvom, so ruski boljševiki odstranili s pokopališč vse križe Lesene križe so sežgali, železne in marmornate pa uporabili pri novih stavbah. —■ Sv. oče papež Je povišal 6 argentinskih škofij v nadškofije in istočasno osnoval v Argentini deset novih škofij. — Poljaki imajo dva kardinala, Kakovvskega in THonda, ter 25 škofov. — V južni Indiji je sprejelo krščanstvo v prošlem letu 4372, letos pa že 9617 oseb. V Indiji je že 65 odstotkov dubovnikov-domačinov. — Železnica v Vatikanu je popolnoma dovršena in predana prometu. — V katoliško Cerkev je bil slovesno sprejet pruski knez Leopold, ki je bil dozdaj protestant. — V Belgijskem Kongu je 11 državnih šol z okrog 5830 učenci in 4000 misijonarskih katoliških Sol, v katere hodi 200.000 šolskih otrok. —■ Katoliška vera na Madagaskarju, otoku na jugovzhodu Afrike, se je začela širiti leta 18315. Danes je tam 3,600.000 katoličanov in 88.000 katehumenov, 6 škofov, 203 misijonarji in 540 redovnikov in redovnic. AVSTRIJA s To in ono. Avstrija je kljub slabim gospodarskim prilikam pokazala razumevanje za kmetiške potrebe v goratih krajih s tem, da je s podporo omogočila izboljšanje gospodarstva. Tako n. pr. imajo vsi kmetje v Rutah danes betonirana gnojišča. — Koncem oktobra je bil sv. misijon v Št. Jakobu v Ro-žu, ki sta ga vodita očeta lazarista iz Celja. — V narodni šoli v št. Jakobu se je pričel 15. novembra šestmesečni gospodinjski tečaj. — Is to tam je ob nedeljah slovenski jezikovni tečaj za šolarje, ki ga obiskuje 32 otrok. — V Škofičah je umrl posestnik pod. Ahačič. — Ši-man Waldhauser, 42 letni mizar v Celovcu, je BANKA BARIJC is itšie Leta^cnc, Pan$ Odpremljn denar v |ngo*lavi|o najhitreje in po najboljšem dnevasm ktirzu. Vrši vse bančne poste najiutantnsje Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji io Laksem-burgu sprejemajo plačila na usSss čekovne račune: ESUSIU: Rt 33M-S4 Smoli«. RAROM: »8 111?-« fSEB. R0UR. HUi Rt l«m« Re4. Mm«. MlKSKBlBr k«; HtM«? uhotonr*. )|a labtavn pojajemo braiMe nafe ček. nakaznic« prišel na Vse svete domov na očetov grob v Slovenji Plajberk. Nato se je vračal peš v Pod-goro. A ni več dospel v Celovec. Našli so ga v soboto mrtvega v Čepi. Vihar mu je bil odnesel klobuk, šel ga je iskat, spodrsnil je in padel v prepad. Pokopali so ga v Kapli. — Prosvetni minister je odredil, da »adobijo znižanje šolnine na srednjih šolah aamo otroci državi zvestih staršev. Prav, ako so »državi nezvesti« starši oproščeni tudi davkov. — Mil. prošt Benetek je v Tinjah blagoslovil novi križ na stolpu tnmožnje cerkve. — Cene mesa so znatno znižali celovški mesarji. s Še ae mintjeja rasbejniki. Te dni je romunsko glavno mesto Bukarešto obkolila vojska, nakar je policija preiskala vse hiše in ustavila vse ljudi, ki so morali dokazati kdo so. Kdor se ni mogel izkazati, je romal v zapor. V zadnjem času je namreč prišlo iz Madjarske polno sumljivih lipov, v katerih sumijo, da so vzeli sedaj sna piko« romunskega kralja. Kako varni bi bili državni glavarji vsepovsod, ako bi imeli okrog sebe samo verne, Cerkvi zveste ljudi! s Dobro je povedal. Madjarski poslanec Payer je na seji budimpeštanskega občinskega sveta, ki je razpravljal o vladnem predlogu, s katerim se odpravlja samouprava Budimpešte, zaklical: sKako se vendar morete v tujini boriti za madjarske pravice naroda, če pa sami izvajate protizakonitosti nad tem narodom v sami Madjarski.« BOLGARIJA s Bivši minister — učitelj. Aleksander Botev, bivši minister v vladi Stambolijskega, je bil te dni na lastno prošnjo imenovan za učitelja na ljudski šoli v Masabeju v bližini Radomirja. FRANCIJA 1 s Velik finančni škandal je zopet prišel na dan v Franciji. Neka gradbena tvrdka je za regulacijska dela ob spodnjem toku Sene zaračunala državi material, ki ga Rploh ni dobavila. Država je bila s tem oškodovana aa približno 120 milijonov frankov. s Zakaj ne že preje? 0 nedavno umrlem francoskem državniku Rajmondu Poineareu pišejo francoski listi tudi sledeče: »Katoličani se vesele, da je ta veliki Francoz umrl spravljen s Cerkvijo. Priprave za spravo niso bile kratkotrajne. Zadnjo nedeljo svojega življenja je prejel Poincare poelednjič sv. zakramente. Pri njegovi smrtni nri navzoči pripovedujejo, kako pobožno je spremljal Poincare molitve in kako so mu solze kapale raz lice, ko je poslušal duhovnikove molitve ... AMERIKA s Razno. V Jolietu jo umrl &i letni Marti« Slak iz Št. Vida pri Stični. — V Ridgevrood-a je odšel v vednost 79 letni Anton Villar. — V Cliisholm Mina. so pokopali Antona Novaka is Laz pri Ribnici. — V Forest City Pa je bil pred desetimi leti umorjen Alojzij Breznikar 7, Dolenjskega. Takrat so našli truplo brez glave. Te dni je našla policija med kamenjem 3 km od kraja umora človeško glavo, o kateri meni, da je Breznikarjeva. — -V Chikagu je zapel mrtvaški zvon Margareti Stopar roj. Oo-ropečnik iz Trzina. — Iz Calumet reke v South Chikagu so potegnili truplo 60 letnega Antona Zupančiča. — V Johnstownu Pa je umrl Oregor Kreščak z Unca. — V Kentnore 0. je preminul 36 letni Anton KovSca iz Dolenje vasi pri Cerknici. — V Moon Run Pa je preminula Marija Alivana, nekje od Idrije. — V Njujorku je umrla Marija Kočar iz okolice Domžal. — V Betlehemu Pa je preminul starosta tamošnjih prekmurskih Slovencev Frank Piff. V Chikagu je bil posvečen v duhovnika g. Leonard Bogolin. — V Pittsburghu Kansas je odšel v večnost 84 letni rojak Frank Gladeš. — V San Franciscu je zapel mrtvaški zvon 52 letnemu Josipu Pangercu iz Št. Vida pri Stični. — V Chisholmu so položili v grob vdovo Marijo Pečovnik iz Luč pri Ljubnem. — V Meadov Land* Pa se je obesil 47 letni Anton Semec iz Šmihela na Notranjskem — V Massilon Ohio je umrl John Anžlovar iz Št. Vida pri Stični. DROBNE NOVICE Sporazum o medsebojni letalski pomoči 30 sklenile Anglija, Francija in Belgija I)o krvavih spopadov med policijo in komunisti je prišlo na Dunaju Papena, nemškega poslanika ua Dunaju, ni hotel sprejeti dunajski kardinal dr. In-nitzer. Nov volilni red, ki bo izključeval male stranke, je napovedala češkoslovaška vlada. Španske upornike je z denarjem podpirala sovjetska vlada. 1300 ribičev je utonilo, ker jih je zalotil fihar v Korejskem morju. Veliko vojaško trimotorno letalo je padlo na tla v Nemčiji; 15 mož posadke ubitih. Največ vojaštva ima na svetu sovjetska Rusija, največ vojnih letal pa Francija. 400 km meri vodovod v ameriškem Los Angelesu. Le po en stanovanjski prostor ima v Londonu 60.000 družin. 400 vagonov medu uvozijo vsako leto Angleži. Rodbine s 6 otroci so v Nemčiji oproščene davka. 266 Iramazonskih lož deluje v Mehiki. Zato Cerkev tako preganjajo! Kongres indijskih katoličanov se vrši v decembru v mestu Koono Papežev nuncij Kuiz y Flore«, ki mi ga mehiške »Masti zaprle, češ, da je nastopal proti novemu šolskemu sistemu v Mehiki, kateri je tako urejen, da bo vso mladino moralno pokvaril. Na smrekove gozdove spominja sveži vonj Vaše omare za perilo — vonj, ki ga ima perilo, oprano po Schiehtovi rr.etodi. Tako preprosta so nje pravila: zvečer namočite perilo z Žensko hvalo— drugo jutro ga pa operite s Schichto-vim terpenfinovšm milom1 To j« vse delo, f.tt perete po SCHICHT0 METOD! ¥1 DOMAČ« ' Z D E v. K A ST.3, 3-ik N/ v kakor s soincerr Slovenski katoličani so prepričani, da pod I strupenim dihom brezverskega in brezbožne- | ga časopisja krščanski narodi propadajo v verskem, političnem, književnem, gospodarskem in društvenem pogledu. Kakao ni več samo bogatim dostopen, temveč ai ga more vsakdo privoščiti. Zavitek MirlM tals«®™ za štiri osebe velja sauao Din 1'—. Mtrtflsi trnka« e priznano dober in okusen, p« tudi izredno hranljiv In okrepčujoč. Dobite ga t vsaki trgovini. ■HW lili .............................■"'HI.......11 d Pri nagnenju k maščobi, protinu, sladilso-sočnosti izboljšuje naravna »Frana-Josefova« groučiica delovanje želodca itt čr&vesa in trajno pospeši prebavo. f Kardinal Ga&parri V Rimu je v častitljivi starosti 82 let umrl eden najodličnejšili cerkvenih knezov, kardinal Peter Gasparri. Pokojnik je bil učenjak svetovnega slovesa. Novo moderno cerkveno pravo je v glavnem njegovo tlelo. V težkih letih od 1914 do 1930 je pokojnik vodil tudi zunanjo politiko svete stolicc kot papeski državni tajnik. V mirn! W Stran 576 >IK)M0LJ1JB<, dne 21. novembra 193-1 Stev. 47. E NOV Za gospodarsko ureditev Jugoslavije »Trgovski liste piše, kako je po zaslugi pokojnega kralja Aleksandra Jugoslavija politično urejena država in nadaljuje: Ko moremo z vsem zadoščenjem ugotavljati ta veliki uspeh, pa moramo tudi dostaviti, da še ni v tej meri ko politična napredovala tudi gospodarska ureditev Jugoslavije. — Tu treba izvršiti še ogromno dela. Ce kdaj, potem je danes složno delo vseh Jugoslovanov prva in najsvetejša dolžnost. Na nobenem polju pa ni več prilike za složno delo, ko na gospodarskem polju, če le ljudje pozabijo stavljali svoje osebne koristi pred celoto. Saj je vendar vsakdo prizadet na tem, da se v državi dobro gospodari. Saj ima od slabe uprave izgubo tako davkoplačevalec, k" državni nameščenec. Saj je že samo po sebi razumljivo, da bi morali gledati vsi na to, da se gospodari dobro. Pa tudi to ni nobena skrivnost, kako se gospodari dobro. Že vsak priprost kmetovalec ve, kdaj se neha dobro in začenja slabo gospodarstvo. Če se izda več, kakor se zasluži, je konec dobrega gospodarstva. Ce se skrbno ne gleda na vsak dinar, ki se izda, potem se začenja slabo gospodarstvo A neba se dobro gospodarstvo tudi takrat, kadar se ne izvršijo nova dela, ki služijo povečanju dohodka, kadar se varčuje na nepravem mestu. In prav tako ne bo veljal • nikjer pri nas za dobrega gospodarja tisti, j ki le mnogo govori in obljublja: kaj bo vse ' lepega napravil, ki pa ne napravi niti naj nujšega dela v svoji hiši. Zakoni dobrega go spotiarstva niso nobena skrivnost, temveč že stokrat izpričana dejstva, ki jih pozna vsak, če jih le hoče poznati, in po katerih 3e tudi vsak ravna, ki ima dobro voljo za to. Ureditev gospodarstva je zato mnogo manj težka stvar, kakor pa se na prvi pogled vidi in prav za prav obstoji vsa težava le v tem, ker manjka dobre volje za dobro gospodarstvo. V narodu ta dobra volja, ki je potrebna za ureditev gospodarstva, živi in treba jo je le uporabiti, pa bo tudi gospodarska ureditev Jugoslavije dejstvo, kakor je politična. Toda pogoj vsega je, da se napravi konec vsem napakam, ki so se pri nas kar na široko razpasle. Kar je napačno, to je napačno in to je treba odpraviti, in če ne gre drugače, potem mora pomagati tudi bolestna operaeija. Toda stvari, o katerih vsakdo ve, da so napačne, se ne smejo dogajati več. To je prav za prav vsa priprosta vsebina recepta za gospodarsko ureditev. Če nimajo potrebne dobre volje za odpravo teh napak nekateri ljudje, naj se pokličejo takšni, ki imajo to dobro voljo in v vrstah gospodarskih mož je takšnih ljudi posebno mnogo. Zato naj se da več besede gospodarskim ljudem in potem bo tu ona dobra volja, da se bo začeto uspešno delo za gospodarsko ureditev Jugoslavije. M Ne dam se oplamti te Bivši voditelj španske komunistične mladine, Enritjue Matorra, eden najvplivnejših oserfmosti levice, se je v Madridu vrnil v katoliško cerkev. Zdaj objavlja naslednji poziv na špansko delavstvo: >Po štirih letih nemira, zmot in veri sovražnih dejanj čutim potrebo, da pred vso javnostjo priznam svojo izpreobraitev. Razvoj, ki ga je snoral v zadnjih letih preživljati španski deiavgki razred, je bil doba nebrzdane agitacije, ki jih je veliko pognala v vrste zagri-zencev, ker so upali tam najti pomoč v telesni stiski in zadovoljitev v duševnem nepokoju. Tudi jaz sem bil eden izmed teh mladih ljudi, ki »o bili vse prezgodaj vrženi ven v borbo življenja, in moj uemirni duh ie pohlepno »prejemal enostavne komunistične nauke. Popolnoma sem se posvetil organizatorifinemu delu, si pridobil polagoma velike izkušnje v sirovih oblikah socialnega boja in sem tudi druge poučeval v spletkah in početju stanovskega gibanja, a istočasno sem doživel veliko razočaranj, ?a katera sem delal odgovorne ljudi. Danes vem, da niso krivi ljudje, marveč njihove ideje. Danes se s bolestjo spominjam preteklih dni. Svoj čas sem zapravljaj v to, da sem tajil tistega, ki je naše življenje — Boga. Koliko brerftoristnih žrtev, koliko izgubljenega boju za resnico — a resnice tam ni bilo! Resnica, edina resnica je v naukih Je-isusa Kristusa. Danes pozivam vse, ki me po- Vam nndi CcaSrClB« TSsssrs«. iSE&Bjffisse. v svati iiosodi najugodneje, znajo, da se v javni razpravi pomenijo z menoj o temeljnih vprašanjih življenja: o božjem bivanju, o katoliški veri, o zasebni lastnini, o razrednem boju. Dobro vem, da mi ta javna otipovod preteklosti, da mi ta javna izpoved ne prinese drugega kakor preganjanje, sra-motenje in obrekovanje. A ne dam se opia-šiti. Dolžnost vseh, ki svojo zmoto spoanajo, je, da se te zmote ne odpovedo samo v besedah, marveč da tudi dejansko v vgakduojein življenju služijo resnici.«, ZAHVALA Dne 26. oktobra 1934 mi je pogorela hiša in vsa živila. Bil sem v hudi stiski. Kje dobiti denar za prvo pomoč? Kot zvesti naročnik »Domoljuba« sporočil sem po poverjenik« svojo nesrečo upravi »Domoljuba«, čez tri dni sem že prejel 1000 Din. Kakšno veselje v veliki nesreči! Ne morem dovolj priporočati »Domoljuba« kot naš kmečki najboljši Kst, ki nudi pole;? dobrega čtiva prvo pomoč nesrečnim pogorelcem, Serjuče pri Moravčah, 16. nov. 1934. Jakob Kaline s. r. n Gledališko in persku drnStvn v Preddvoru naznanja, da v nedeljo, 25. novembra ne bo veseloigre »Slaba veetc, ker oblast n: dovolila vesele igre; namesto tega vprizori isto društvo v nedeljo, 9. decembra ob 15 v Ljudskem domu Roeegger-Volčevo ljudsko igro »Na sodni dan« v treh dejanjih. Ve i prijatelji preddvorekega odra «o tem vijudneje vabljeni. OSEBNE VESTI d 75 let $e dopolnil ta meeec moatarski škof g. fr. Alojzij Mišič. Prevzviienega nad-pastirja Boj živi ranogc let! d Sedemdeset let je dopeksiS g. župnik Fra-.ic Rajčevič v Vogljah pri Šenčurja. Bog ga živi ie mnogo leti d 79 letnik je postal vzoren katoliški moj Franc Jevšnrk, na Viču pri Ljubljani. Živeli! d Za aovega oprsvnika belgrajskcga kraljevega dvora je imenovan pehotni polkovnik Jovan Le ko, DOMAČE NOVICE d Lfsbijaagiti geesfoS uslažfeeaei so izvedli dvodnevno nabiranje za prireditev božičnice revnim otrokom. Njihova zbirka je presegla znesek . 50,000 Din. d Že 24 tramvajskih nesreč je vpisanih letos v ljubljanski policijski zapisnik. d Ugovor' proti Madjarski, ker je podpirala morilce našega kralja, vloži Jugoslavija pri Društvu narodov, dne 21. novembra t. 1, d Za vernike srbske pravoslavne cerkve je odobril finančni minister 1 odstotni davek na indirektni državni davek. Cerkveni davek bodo pobirale državne oblasti. ^ah. Pri vsaki prirodni mineralni vodi fflHBBBn 10 glav"«- koliko ima raznih zdravil-TCSlBm nih sestavin čira vež jih ima. ve8 velja! Radenski Zdratiini vrelae jih ima preko 2u, poleg težkih kovin, ki so bile v njeni ugotovljen« laneke leto iu katerih nima nobena druga mineralna voda v Jugoslaviji. Zgto pa je {tedenski Zdravilni vrele« M zdravje tako koristen in tako tabornega okusa. Primerjajte analizo drugih mineralnih vod z Radensko, pa se boste takoj odločili ter odslei vedno in povsod zahtevali izrecno Radenski Zdravilni vrelee. Zahtevajte obširno brošuro o Radenski prt upravi ZdrariiiMa Slatina Studenci. d Avstrijski begunci sapuste Jugoslavijo, Naroduo-socialistični begunci i?, Avstrije, ki so julija pribežali v našo državo in dobili zavetišče v Varaždinn, Požegi in Bjelovaru, odidejo te dni v Nemčijo. Begunci se odpeljejo na Snšak, tam jih sprejme poseben nemški parnik in privede po morju v hitier-jevsko »tretje earstvo«. d Proti priključitvi mestu Maribor se je izjavila občina v Studencih. Občina Celje-okolica je za priključitev k mestu Coljn le pod pogojem, da se priključi vsa občina in ne samo nekateri njeni deli, kakor predlaga banska uprava. d Posestvo in hišo socialdemokratskega konsumnega društva v Sp. Šiški je kupilo Društvo za zgradbo učiteljskega koavikta v Ljubljani za 1.080.000 Din. Tako je dobilo učiteljstvo svoj dom, kdaj dobe kmetje svoj kmetski dom«t —■ Pri hripi, bronhitis, vnetju mandljev, pljučnem kataru. zaslezenju v nosu, sapniku tn grlu. obolenju ušes in oči skrbite za to, da se želodec in črevo večkrat temeljito izčisti z naravno »Franz-Josef« grenčico Sloviti strokovnjaki v zdravilstvu potrjujejo, da zelo dobro de »Franz-Josef* voda trpečeniu človeštvu pri rdečici in drugih mrzličnih nalezljivih boleznih. d Letošnja tobačna žetev v Primorski banovini je odlična tako po kakovosti, ko po količini. Žetev cenijo na 210 vagonov, od katerih odpade 180 na Hercegovino d 14 kg težko sladkorno peso je pridelal posestnik M. Satrič v Rusji. Izračunali so, da bi ta pesa dala 2 in pol kg sladkorja. d Uvoz in razSirJanje vseh tujih madjar- »kih listov i« prepovedalo notranje ministrstvo v Belgradu. d Komisija sa iKpremesnho sedanjega Invalidskega zakona je začela zasedati v ministrstvu za socialno politiko. d Vse tuje besed« bodo pognali ia turškega jezika; kemal paša je v ta namen ime-iioval posebno državno komisijo. Kdaj pa bo kakšna naša komisija očistila jugosloven-Mino nemških, turških itd besed? d Opozarjamo cenjene iitatelje, ki bolehajo na boleznih src«, jeter, ledvic, žolčnik in želodčnih kanmifc, da uživajo stalno Radenski Zdravilni vrele«, Ici je tudi izborila pijača sam tase ali pomešan z vinom. d Prometno ministrstvo je odredilo popravo vseh pokvarjenih tovornih vagonov. d Trgovsko združenje v Mariboru je darovalo v počastitev spomina blago pokoj aega kralja 5000 Din ko.t božienioo za svoje bivše člane, ki m prišli v revščino. d Konferenca generalnih štabov Male antavite se je začela te dni v Pragi, d Gorenjske občine nameravajo v počastitev spomina kralja Aleksandra »graditi bolnišnico v Kranju. d Finančno ravnateljstvo v Novem Sadu je obsodilo tvrdko Hoffher in Schrantz na 3 milijone in 800.008 Din globe. d Delavci sphrfc se plaž« je jo i odstotnega izre&tega prispevka. Tako je odločilo te dni, na neko pritožbo, upravno sodišče v Celju. d »Divji zakoni.« Boj oblaati proti »divjim zakonom« v vojvodinskem Vršen traja žo več let b rez posebnega uspeha. V predmestju Pavi 15 jo Se vedno 150 parov, ki šiv« »na koruzi«, v Vršču p® več sto. Te dni je policija vnovič pozvaJa »nezakonit« »parčke« k sebi in jim naložila m koruzništvo občutne kazni. d 1S8 črnogorskih Izseljencev ae Je vrnilo iz Albanije. Dobe od naše vlade zemljišče v Južni Srbiji. d Pri iahijsau sledi aa kozarec naravne »Frang-Joselovec grenčice, popite zjutraj na tef. e, brez truda iv/iatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja. d V Franciji saprii atentatorji »o izjavili preizkovalnemu sodniku, da si sami ne bodo izbrali zagovornikov, ker bo te žo določila njih organizaoija, Ker pa organizacija umevno tega ni storila, je sodišče imenovala tri uradne zagovornike. d Konkurenca se škodi. Ono soboto je aa tržnem prostoru v Trbovljah začel sekati ljubljanski mesar Golob meso po 8 Din za kg. Takoj mu je eden domačih mesarjev pariral in dajal meso po 6 Din, Ljudje bi bili zadovoljni, če bi priredili takšno spremenjavo cen navzdol. d Na pojedine samo domača vina in jedi! Soproga predsednika Rosevelta je sporočila, da se bo odslej na slavnostnih koncertih in večerjah pri njej postreglo gostom tudi z vinom. Serviralo pa se bo le belo in samo domače ameriško vino. Želeti bi bilo, da bš tudi pri nas sledili primeru soproge predsednika Združenih držav Sev. Amerike in da bi se pri vseh slavnostnih pojedinah postreglo gostom le z domačimi pijačami in domačimi jedili. Pa tudi vsa naša poslaništva bi se morala strogo ravnati po tem pravilu. In prepričani smo, da ti bili tuji gostje še bolj zadovoljni, kakor pa so sedaj, ker bi bila to zanje prijetna izpre-memba. Kakovost vseh naših jedi in pijač, pa je tudi tako odiična, da jih moremo mirno ponuditi tudi razvajenim gostom. Obenem, pa bi bila to učinkovita propaganda za naše deželne pridelke in to ni zadnji namen predloga. d Gradbg velikega mosta čez Donave pri Oršovi je že sklenjena, kakor poročajo iz Beograda. Most zgradi družba Batignolles. Stroški gradnje so preračunani na 300 milijonov dinarjev. Most bo služil tako železniškemu, ko cestnemu prometu, za pešce pa bodo posebni hodniki. Polovico stroškov nosi Jugoslavija, polovico pa Rumunija. Trdno pričakujemo, da bodo pri tej gradnji tudi Jugoslovani kaj zaslužili in sicer ne samo najnižji delavci, ampak tudi domači strokovnjaki vseh vrst, ki jih imamo v izobilju. d 127 ovac je raemesarila lokomotiva na progi Bogojevo—Subotica. Stroj je vsled tega skočil s tira. d Dober pridelek bnhača. V Dalmaciji ao letos pridelali okrog 520.000 kg ivanjščice (Leucanthemum vulgare), kateri pravijo do- ščenicl, drugo pa v zadnjem delu mesta pri južueta kolodvoru. Z zidavo prično že spomladi Stroški so preračunani za vsako poslopje na 9 do 10 milijonov dinarjev. d Zaradi neplačanih davkov. Somborske-mu peku Štefanu Matiču je davkarija zaradi neplačanih davkov zarabiia razn« predmete. Ko je davčni izterjevalec prišel, da odnese zarobljene predmete na dražbo, mu je pekova žena z vrčem v roki zastavita pot in izjavila, da bo le čez njeno truplo odnesel zarubljene predmete. Izterjevalec jo je hotel odriniti, pa je takoj začuti! po glavi kre-pke udarce z vrčem. Ženi se je končno posrečilo, da je izterjevalca vrgla ia hiše, Končno besedo pa je že izpre-govoriio sodošče, ki je junaško ženo obsodi!« na pet mesecev zapora. d Velikim poneverbam so pršili na sled pri zagrebški mestni občini. d Kmeild magaain, nova manufakturn* trgovina v Ljubljani, Krekov trg 10 (nasproti Mestnega doma). Ako hočete dobro blago in pocani, potem obiščite nas in prepričajte s©. Naše geslo je: Mali doi>ičak — veiik promet! terpentin naj izdatnejše. mačini buhač. Samo v splitskem okraju znaša pridelek nad 230.0(90 kg, kar predstavlja vrednost nad 3 milijone Din. Buhač, iz katerega izdelujejo prašek zoper mrčes m golazen, je že ves prodan, v zalogi ga imajo samo še nekateri trgovci, vsega skupaj kakih 40,000 kg. Tudi tega bi že lahko prodali, pa čakajo, da se bodo cene zvišale. Letošnji buhač je izbor-ne kakovosti, ker vsebuje veiik odstotek pi-retrina. Buhač so v glavnem prodali v Ameriko in Italijo, deloma pa tudi v Francijo in Nemčijo. Precej so ga prodali tudi v notranjost držav«. Cena je bila od 14 do 17 Din za kilogram. d Zakonski načrt o saposiltvi tujcev v naši državi, izdelujejo v ministrstvu za scial-no politiko. Zakonski načrt naj bi nosil ime »O zaposlitvi tujcev in tujih podjetij v naši državi. d Cisti povprečni mesečni dohodki naših železnic so znašali od 1. 1929 do 1934 v prvih polletjih takole: v potniškem prometu v letu 1929 Din 64.2 milijonov, v letu 1930 59 4 milijonov, v letu 1931 55.2 milijonov, v letu 1932 45.5 milijonov, v letu 1933 43.1 milijonov, v letu 1934 38.9 milijonov; v blagovnem prometu v prvem polletju I. 1929 181.4 milijonov Din, L 1930 152.2 milijonov Din, 1. 1931 129.6 milijonov Din, 1. 1932 110.7 milijonov Din, 1. 1933 110.7 milijonov Din, I. 1934 92.1 milijonov Dir,. Torej nazadovanje dohodkov na vsej črti, kljub ponovnemu povišanju prevoz-nine. d Skrb Zagrebčanov za srednješoistvo. Na zagrebški banski upravi zelo živahno pripravljajo načrte za graditev dveh novih srednjih šol, ki se bosta zgradili prihodnje leto v Zagrebu. Eno gimnazijo bodo sezidali na Pe- NESREČE d Zgorelo je stanovanjsko h< gospodarsko poslopje (viničarija) posestnika Franca Petka nad Mestnim vrhom pri Ptuju, i d Požar je uničil: V Prebukovju pri Slov. ] Bistrici stanovanjsko hišo posestnika Sturma i in gospodarsko poslopje posestnika Rudolfa ; Kranjca. — V Vrhlogu pri Cresrjevcih je po- I sestniku Bračiču do tal pogorelo gospodarsko ! poslopje. d Gospodarsko poslopje, polno poljskih pridelkov so uničili ognjeni plameni posest-j niku Francu Steinerju v Ar ji vasi pri Celju. d Ko je prišel na del«, je aadela kajp Hi-; reša Vendcllna, tovarniškega delavca na Je-j aenicah. d V kamnolomu v Žetateh je 47 letni Ivan ! Mlinar padel pri delu v 6 m globok prepad in | dobil smrtnonevarne poškodbe. | d Smrtno nevarno se je poškodovat v | Domžalah, pred pošlo, 37 letni hlapec Anton Pogačar, uslužben pri posestniku Rusu v Št. Vidu pri Lukovici. Poln voz drv mu je šel i čez trebuh, d Težka služba. Na zagrebškem tovor-; nem kolodvoru je kretničar Mojo Peršim med ; svojo službo zaradi goste megle prišel pod i kolesa lokomotive, ki je razvrščevala vagone, j Kolesa so nesrečnemu možu nad kolenom : odrezala obe nogi. Prepeljali so ga takoj v i bolnišnico, kjer so ga operirali, vendar bo I težko ostal pri življenju, ker je izgubil veliko krvi. d Železen kavelj se mu je zapičil v telo. Te dni je bila ljubljanska reševalna postaja klicana Ha Vrhniko. V vasi Podlipi pri Vrhniki se je namreč nevarno ponesrečil 24 letni mm iimmni i i-.i jiosm t.am ia uzmim . •jam-vt «hm ... fraucukaiMjtteia »aiuuataau -eucau -uauuiua uri -io«na iitr. ' r» .joiic-uu i r«?iiii- '■>» vmutii .ms. •propa ,'. »liJCIUna .t rz. -'i- iv. .a i rhniAi je t) u s i u j ... 3 \ e l na Mnnue i. pvc. i-.aua ri leaiu t. izdiha« Aaiin o n. — -i .v,- .-\n» nu 'V. tmcaa v tapet mrtvakiu -on j — ' edveoau. , r» u.s.in i tc*nn . iciio .*-:'xa ± -?znii\ . . amtc, — , yx.no i jv eniora p. ;■ > i 'Httm .:ui b »hiia: uottfvaauu ■•■ari • i o- ■ i» n':s«iuaa - aiu ■ .snzia j.-i ihrnci >., nt«? •. .titiat. *pmn ■ . a«4 . n i •tuši*. i .atutin; m- nam: žica Carr u - .i HM«« .roM ' -v-. . 'ieinetna , v <-. - .■:: ','r.^ iea, a:Ojt* 'HiSiuM ■ ' r«LS»i tiamotiiier •>.• ouj*4it. ... -.liu -r.M!:!»ii lan ,;v a.vcai:. ' n-i nofw aotni ■ laonocciic ; suisiav iutiii«.. > . r>«nsfu e :iuj iMMOLJUBt, »*- . :. (»v«fii»or» . M4. ______________f"v ražm* jtmmi mm auMOfci K'rorr--' It nw. »» i m* n~a»i i.M'ii'* ' 1 '»»i >» >•»•»• i4 . vf.ub mii/ • ••N"*!. uliitail ,, i -jf ;it*'!«k "»r ,'ilfir M«- "it , t -Muh m'«?, »<• 1 i»«l«r» -»»i: •««,. •n »v- jlflill ,ii|.-->»nn 3 ihrr. re-ti;'Hr;ile rul IW—T. nr:.1i .irar.it ■in/v 11 ii..|/fii.-- r! ;«rovem e iu i in ' H', .iavi^i t nlliV.' n I i i v i"—. j ' jjij. .. iMele nI! 1 ..i-fii 'iU trtftTrm' -in nrnR it-rave -...il.. ■ .MMnnau > »aMimHmi >o- »tnie Iri(»»ne -Ipre' > nHpw»*i. otroftiiSl. rr - .ilf*r!|. • .. ./.f^.T.d julit: -ia .iir»:i, iii... sik« r i.ruvit • »<>uo »;. .mi.. , i »k" • mhlRi »k« -••.. >.., etM •iiiibiii" olimlalno li »ni«.. . ..|n nII0 j »b l'ii .tiimivri- , --fii ■.. . artnv/iiisnv) ;t , . • . ii nei uMeo ilsrr • , i, : VB. .1, /lil .. l.TUli f rsakr> lomoiiuoa! •ws*iiukj>v .-, :a i iaim>. %. >aunmwm i U» »c l< • ;.•"*«!«» Kiobuao • .-(«£«a r.d*«t( <:::. .-. . mi ier n:u jumju crrvkshs. i 'jiMiaiuao. lioliUMUku leuitruta prrpetiaii : > x.a*ctt<*a» « Ns-nism: >o tula. , j iseua .icracua j • .iravnisi ' i>a>v, j. i« i mu ■ atattail pri ivneatu. j« ix«»w>i i i ! in« ■. rnnar i - »u t iei K.nuuesa reec. ' i n >eitflnmi : V a a 1 p3Sc« HjCVI ~1. :i i i liMtljl -ecel . vi. ;t-.|>. mw«i v , iui»ho i im- :- ■ t <•»!«. i -.Iv -co ' ri-ihlin -ti :iiaj;uiie, ..i .i^vs* i ozon. Ih-iu s« v, diero jnefcii. rK«ta • ati. . Jti se.ie mcer '. . Kia i ueie .•urio k'i ,u MUtnuu i :>m »m, > ntruio s.a »e -i \ aiiuiiskiu aiiaiau i3.ii tn> Jo±e ške i ina j sta Ccmeev* > i ,'jsitnut. •iiniieani i > miit?) : kOiir volj vioriti ...jepiste. i »ct-ono '.rueniiio i . > ; •ituduiisivom. l*ft|.»|U MAOJUiJI itor ir a T 1.1; iii: ioOt • v' iT A •-9ut%0 , :L'j iifucv 'tv .vise nnii- i . ■ ■ . ... , .tint '.-um :me»hzaa uuai^tmaeih . ef«eaunva i jju* i -■eraea. • \intt je aovoru, mi »imhii ikmm* i mit t.n v , i®v^3Li i . -o«^« -i! :iiuneffl trz .13. .-o ta tt/M ■ oh: rum* •■ n sitni i -aaturact -travmi. , > •■ • t Jfiira ; meuaaama ■ J-. ru -v .^^i .■ :vt\ni n ■ ■* • ticreij i mavro. H 'o .as..v(i irroaamnn i - ,'otn . oiraiau. iiau . ha iitrts ; lzaaetta i a ■ -.ororinn i auu. . -i.r., 'T«iiaaia. . rravr ■ reirma i oor .ua^« -ustro ;,£l.-iiir. t- mu - '.itmoieucev .josisvfio . jatiaa;. PO DOMOVINI Gospodarske vesti. (Polica pri Višnji gori.) mcošrcje vreme jc bilo zelo raznolično. Lati. nn je pa v prvi vrsli odvisna od vremena. Ko je sneg »kopnet, ni zemlja dobita skoro vso pomlad oobene vlage. To je imelo neizogibne posledice. Ozimine, ki so bile že Itak poškodovale od zime in mišje nadlege, so rastle in zorele v suši, ter do-tegle komaj polovico letine. Pridelek je bil tako slab, da n« bo zadoščal niti za seme m prehrano do prihodnje žetve, da o prodaji niti ne govorimo. Ozimine so dale komaj polovico lanskega pridelka. Nič boljše ni bilo s senom: raslo j« v suši in ko ic prišlo prvo deževje sredi maja, je bulo godno za košnjo, ter se nii izplačalo čakati, tako da so začeli kositi že v drugi polovici maja. Koruzo in krompir so sadili radi zgodnje vročine preje kot navadno, tako da tu in tam koruza n, vzklila, ko pa je prišel dež, se je dobro razvijala. Koruza je obrodila bolje kot lani, krompir pa je le za malenkost. Bnl je sicer zelo debel, pa kaj, ko ga je bilo skoraj polovica gnilega. Značilno je, da je letos vse dozorelo skoraj mesec prej kot lani. Vzrok je pač zgodnja pomladanska vročina, na podlagi katere napovedujejo stari ljudje zgodno in hudo zimo. Napredek. (Muljava.) V naši cerkvi smo dobili električno razsvetljavo. K temu je največ pripomogla dobra žena Marija Struna, Bojanji vrh 6. Darovala je 1000 dinarjev. Veliko je zanjo, ki ni bogata in mora paziti na vsako paro. da sc preživi, V svoji živi veri in v zaupanju do .Marije je žrtvovala tako veliko vsoto. Bog ji povrni! — Tu bomo končno ustanovili vodno zadrugo, ki ji je namen, da pošteno reguliramo tek vode. Zadnja leta nam veliko škoduje povodenj. Razlije se čez polja in travnike. Vsled tega je kakovost zemlje padla in le malo priiela-mo. Vzpodbudo k temu nam je dal mil g. opat v Stični. Hvala njemu za njegov trud! Tu seveda ne sinemo pozabili našega domačina Alojzija Erjavca, Velike Kcrmpolje 3. On se je takoj v začetku zavzel za zadrugo. Ni čakal, kaj drugi poreko, arn- Rak je prigovarjal, prosil vaščane za to akcijo, ekateri so gledal, od strani in poizvedovali po mnenju. Kertinar, tako pravimo po domače njem«, je letal okrog in drezal, da ni stvar zaspala. — Še par novic. Naša muljavska soseska ima lepo posestvo in šume. Tukajšnji gospodarski odbor je le-težnjo jesen dal nasekati več voz drv. Drva eo bila na dražbi med popoldansko božjo službo tako prodana, da so kriti komaj stroški za sekače, Mi smo mnenja, da bi šla ta drva raje za šolo. Bi bil vsaj en dobiček v dobro stvar. Nekateri previdni in skrbni vaščani se izprašujejo, zakaj ee to ni oddalo na občnem zboru vpričo vseh in v korist vseh. Naš interes je, pravijo, da delamo v skupni vzajemnosti za prospeh soseske, naše cerkve. Govore dalje možje, da se bo treba na občnem zboru pogovoriti in skleniti za vzdrževanje našega priljubljenega gospoda ekspnzita. Stoletna želja se je uresničila, da stalno duhovnik med nami biva in mi ga hočemo gmobno vzdržavaii, da bo vesel in zadovoljen. Vsi ga bomo podpirati, Teveži po moči; bogatini pa po dobrotiffivosti in radodarnosti. Nov« društvo imamo! (Dol pri Ljubljani.) V nefleljo, 4. novembra smo imeli ustanovni občni zbor novega društva »NaTodna prosveta«, ki ima svoj sede« v Dolu. Društvo je strogo nepolitično in ima namen gojiti med član: narodno in državno miselnost in jim priirejati zdravo in pošteno zabavo. Prvo razvedrilo, ki ga priredi novo društvo, bo Miklavžev večer, že v nedeljo, 2. decembra ob 17 v cerkveni dvorani i. Tudi topot borno zbirali darila okrog dobrih src, za kateira »e že danes toplo priporočamo. Vsem članom se tudi priporoča društvena knjižnica, ki je odprta vsako nedeljo popoldne po lifanljah. Pojdimo na delo z geslom: s Vse z.a prosveto liudetva!« Društvene vesti. (Hrušicn pri Ljubljani.) Naše prosvetno društvo uvaja z letošnjo sezono prosvetne večere, ki naj nudijo članstvu in prijateljem društva čim več koristnega iti veselega. Predavanja bodo s s ki optičnimi slikami. Stvar je našla pri občinstvu veliko odobravanje. Vpisalo se je lepo število novih podpornih članov. Na prvem prosvetnem večeru v nedeljo, 25. novembra ob 16 bo predaval priljubljeni g. profesor Janko Mlakar o potovanju po Sredozemskem moriu. — Tudi naše prosvetno družtvo ne Js e svojo žalno komemora-cijo 4. novembra poklonilo spominu blagopokojnega kralja. 20 letnica. (Regunje — Menišija.) V nedeljo, 25. novembra bomo obhajali 20 tet nico, odkar so prišli k nam naš g. župnik. Mislili i smo, da bomo že pred enim mesecem imeli to j elavnost, pn smo jo odložili zaradi narodnega žalo-j vanja. Spored bo naslednji: Zvečer podoknica in i razsvetljava z balončki, drugo jutro skupno sv. ob-i h a j i To vse fare, ob 10 slavnostni govor magra dr. ! Debevca, popoldne poklonitev otrok, petje, govor j in igra >Gareia Moreno.\ Zaradi žalovanja bo nior-| da nekaj točk spu<ščenihi pocfolaiica, razsvetljava, ! pozdravi otrok. To bomo napravili pa pozneje. Povabljeni pa ste, da pri prvi sv, maši prejmete v velikem številu sv. obhajilo in ga darujete za g. župnika, popoldne pa pridete v Dom, kjer ga bonu) pozdravili. Naj Ik> to prisrčen praznik vse fare! — Spomnimo se našega ljubljenega g. župnika vsaj enkrat, ko se za nas žrtvuje in dela 20 let. Pokažimo mu ljubezen in vdanost, ki jo imamo do njega. Povejmo mu, da je naš, ves čisto naš in da je Menišija ponosna, ker ima tako dobrega, skrbnega in vnetega dušnega pastirja — duhovnika po srcu Gospodovem. V»e sorte. (Sostro.) Pretekli teden smo pokopali gospo Fajonovo, mučeniško trpečo mamo priljubljeoiega učitelja g. Fajona, ki je bil pred nekaj tedni prestavljen v Haloze. Velike ljubezni in spoštovanja, ki ga je užival gospod učitelj med nami, je bila deležna tudi njegova mama na zadnji poti. Pokojnica je bila velika častivka sv. Reš. Telesa, ki ga je ob zadnjem času zaradi bolezni v grlu komaj še uživala. — Porok še kar noče biti konca. Spet je bil pred oltarjem član Prosvete in njen dolgoletni, podpredsednik g. Jože Keber, Smukov iz Zagradišča. Na odTu so bile v zadnjih letih vse glavne vloge v njegovih rokah. Igral je svetega župnika in drznega roparja, divjega lovca in odločnega cesarja, razigranega slehernika in pretkanega slikarja — le zakonskega moža še nikoli. No, tega bo sedaj. Hvaležni mu čestitamo k tej mnogodejanski igri, želeč mu, da bi jo z božjo pomočjo srečno izpeljal. — Prihodnjo nedelj«, dne 25. nov. bo ob po.1 4 v društveni dvorani vprizoril odsek pretresljivo ža- Zgoefe in nezgode slikarja Verbana Priredila Lea Fatur Verban jielje prijatelja v prostorno delavnico, ki je bila skromnemu umetniku obenem spalnica. Verbanov pogled se ustavi na veliki sliki, od krnic r so gledale žalostno prijaane modre oči. Mož v višnjevi suknji, s skrbno nasvedrunimi ln iiaprašenimi lasmi ic bil videti nn sliki kakor zlato poštenje. 1'endar nekaj je kazilo ta izraz: slika je imela v obrazu in držanjn pečat omahljivosti, tisti pečat, ki ga imajo navadno nesrečni ljudje, ko zgubijo v viharju sidro in krmilo. Na desni strani slike jc viselo par pištol, na drugi par sabelj, pod sliko je bila miza s čopiči, jx>«odajni in risbami. »Sedite, gospod Katlo!« povabi Verban prijatelja. . »Sem zopet gospod?« je užaljen Rado. »Seveda, vi ste mojster in Parižan, jaz pa učenec in kmet. In še nekaj je. Čas poravna vse, mrtvih pa ne obudi.« »Prav zato, ker čutim posebno prijateljstvo tlo vas,« ne otožno nasmehne Verban, «vam naročam, česar nc bi naročil Didjeru. Cas beži.' Poslušajte! Ne sodite krivo, kar boste videli ali slišali. Nekdaj smo bili premožni. Toila očeta je prevaral prijatelj. Pahnil nas je v bedo. Tudi toka ura pride. Sestra je preskrbljena. Obešena vam priporočam, Pozna vsa skrivališča pariške so-drge. Rekli ste, da hočete iskati morilca svojega očeta, onega, ki je odvedel vašega brata? Zato vam ho najboljši vodja Obešen.« Rado povesi oči, rdi in. bledi, ko odgovarja: »Ros me je pripeljala v Pariz sveta dolžnost do oseb, ki so že mrtve, Vum žc novem, zakaj.. .« Zamišljeni Verban nc opazi Radove zadrege, ker prihrumi Kata, da pripravi posteljo, se poslovi Verban: »Pazite, da ne naletite pri iskanju na slabo družbo. Ne za-u pa j (e nikomur!« Kata pristavi: »Iu tla vam ne bo pral dež hrbta po cele i ure.« »Kaj da sta tako radodarna z nasveti, ko I nc vidimo vendar zjutraj?« se zahvaljuje in I čutli Rado. Hitro, gospod Verban!« bruhne Kata, ko [ odide Rado. »Polnoč je, staram se, vi mi pa napravljate tlelo' z obiski. Didje pa Obešen! • Na .i večerjeta kot drugod.« »Ti me kregaš, Kata?« objame Verban staro gospodinjo. »In nocoj? Kaj nimaš več rada svojega Verbančka?« Kata se zavzame. Odkar je Verban zra-stcl, ni bil nikoli tako ljubezniv z njo. Je bolan? Prime ga za glavo in mu poljubi čelo: »Jaz da bi v a.s kregala, drago dete moje. Šalila sem se. Lahko mi je tlelo za moje otroke. Ampak bolni ste. Hočete lipov čaj? Spanje je najboljši lek za bolezen in žalost. Žapojem vam pesem, ki sem .in Jicla ob vaši zihel i ■", »Nisi huda tiamt, Kata?« s< predrami Verban. »Pa z Rogom in hvala! Lahko noč, Kata!« Težko jc odšla Kata, skoraj da jo je moral poriniti Verban iz sobe. Stopi v sestrino spalnico in obstoji. Metka sloni na postelji in spi. Ni hotela motiti sladkega sna nedolžnega dekleta, rahlo jo poljubi na čelo in šepeče: Spavaj mirno, sestrica! V srečo greš, bogata teta ti bo dala, česar ti ne more dati ubogi bral. Verban se vrne v svojo spalnico, napise pismo, ga naslovi na grofico Furtin, drugo pismo naslovi na svojo sestro. Potem vzame iz m i žilice sliko mlade deklice. Solza kane na sliko, bridek je vzdih: »Z Bogom, Jadviga! Pavel grof Furtin prihaja; bodi srečna! Teta mi je vzela tebe in sestro. Za koga naj delam, kaj naj še upam?« Z naglo kretnjo vzame pištolo s stene, dvigne oči v očetovo sliko: »Z Bogom, svet! Ti, moj ubogi oče, mi ne boš zameril, če ti sledi sin ...« Nameri cev na sence, roka se strese. Pogled mu obvisi na očetovi sliki. Verban pade, orožje mu zleti z rok. Očetova slika, glej! — se giblje, stopa iz okvirja, se bliža... Strah, ki loči živega od mrtvega vrže Verbana na kolena: »Oče, oče moj! kaj hočeš?« »Ko bi vedeli živi, kar vemo mrtvi,« odgovarja žalostni očetov glas, »ne bi obupa-vali nikdar. Božja previdnost ne dopušča, da bi jo žali! sin, kakor jo jc žalil oče. Nikdar ni trpljenje živečih toliko, do bi ga ne zmogli. Vsem, ki pridejo nepoklicani pred Sodnika, je odmerjena dvojna kazen. Nima miru, blodna senca se mota med ljudmi, dokler ne pride njegov čas. Z molitvami in dobrimi deli bi moral lajšati, Verban, trpljenje svojega očeta. Živi Verban ln upaj; tvoja sreča prihaja. Za kazen pa, ker nisi veroval, te pokliče Bog predse, kadar boš najbolj srečen. 4. Ko se je bil jxw!ovil Verban od Didjera in Obešena, sta stala prijatelja naenkrat v temni stranski ulici. Bilo se je zjasnilo in luna bi morala nadomeščati dvanajstero svetilk, ki so razsvetljevale ^icer pariške ulice in trge. Poleg teh svetilk so kazale zakasnelim potnikom pot, lučice, ki so bdele pierl kipi svetnikov, in svetilniki. Pa"»svet-niki in svetilniki so .se držali bolj glavnih nlic in trgov, tudi luna ni pogledala rada v zakotne ulice. Pri polni luni pa sploh ni gorela nobena luč. Ce se je v tistih dtieh skrila luna, ;ie bil ves Pariz leta 1780 v temi. Sferam 590 loijro ifrababica*. Immino i«p« oblaka ta joopet novo opromljeai od«ir bosta aui d»»ce.m .svežega už«tk*i vsa bo pretreaM tsirss do kosti ob prizorv v airivainici pri treh tratah mrtvih, škoda bi bilo zamuditi to izredoo pred' »t.TVO Ijiria. »DOMOLJUB«, diie 21. novembra 1934. Stev. 4T. staTo ia tembolj, ker m igra n« bo v«č ponavljala. — Za božične praznike bomo pa postregli svojim prijatelj«« i dramo * Vv *, Zdravstvene in javne »adeve, (Mirna peč.) Pretekii mesec si je Higienski zavod v Gor. Globodolu ogledal prostor, kjer bo vaščanom zgradil velik vodnjak, vas preskrbo! z »travo pitno vodo in polagoma odstranil nezdravo stoječo vodo. Prihodnje leto bodo pričeli. Higien- eki zavod se je ob tej priliki zanimal tudi, kako Mirpopečanont preskrbeti zdravili vodnjakov. Treba bi bilo studenec v Biški vasi ograditi, da oe bi Temejiica o&uževala dobro studeočnice. Le zavreti «e je treba, da se dovoli primerna podpora, izrabite prilik«, da vsaj nekaj izprosite! — 7. veseljem sprejemamo vest, 8 in bo ob 4 popoldne slovesno zaključena. Vstop k razstavi je brez- Ttlnrr ti TAiiaf i trta zi b ," in Jan ^^ .«.',1A .... - .. J mommuE izmsmE aotriujajs, i« je IMtNKA stavlini nuii . pu: zelo dobro lladuke tdravllo, ker »hajalc »j«#ove sestavine li saaoetveue fn deloma tudi ja ljudsko medicine. PLANtNBA-ta) BAHOVKC je dober regulator u aiičeide lu obnavljante krvi. Badi tega nSlnkuJe ts-tl tedensko idrsvljenje s KARINRA-ea|em IzretSno dotroi pri slabi želodčni prebavi in zaprtju pri slabem In nerettn»m delovanju eravuj« ln napetosti telesa, pri omotic!, glavobolu, nespeonoett In »gagi, pri obc-U.1,lir. načne Kisline !n hemoroidih (zlati Zlil), pri ooolenju jeter, pri nervost In živonlh boiesnih. Zahtevajte t lekarnah izreuuo BAHOVKC za Dlu ŽV- paket, ki vse- buje eamo tedaj prav! I>&ANSNKA-£<4. tailar le paket saprtln plombira« ter nosi oaaiov proiavajalca: M« '.aMOVl muc LEKARNA Mir. SAHOVK LJUBLJANA Reg. S.br. l«ljj, 16, VII. 1984 i plafrn. Želeti je, da si ta dan razstavo vsi od bližji so ti glejte in sodite! iližje ogledati; in se prepričate, kolike važnosti so ti tečaji za naša dekleta. Torej pridite, po- lž društva. (Bohinjska Bistrica.) Na Martinovo nedeljo popoldne je priredilo proavetno društvo igro »Poulični otroac«. Igra je verska, poučna in zelo lepa. Od ginje-noeti je vse jc&alo. Igra nam kaže nazorno, kako zelo obrekovanje škoduje na časti i« imetju. Daje nam lep nauk o vzgoji ia dejanski Irafceani do bližnjega. Ponovili jo bodo prihodnjo nedeljo, 25. t. m. zvečer ob pol 8. Želeti je, da bi bila dvorana nabito milna. Pričeli smo s prosvetnimi večeri. Pretek io sredo je bilo prvo predavanje za fante ia može. Govo- rila sta g. Jakob Rozman o menicah in g. jos. Ainforožič o gospodarskih in socialnih razmerah v rimski državi v času sv. Pavla. Predavanja bodo vsako drugo sredo ob 8 zvečer skozi celo zimsko sezono. Prihodnjič predava dr. Petri« o prvi pomoči v nezgodah. Vabimo fante in može, da se teli predavanj udeležujejo redno, v obilnem številu in točno. Jubileji. (Kokra.) V Kokri nismo kar tako. Le poglejte staro Sp. Celarjevo mater Marijo Zaplotnik, rojeno Polajnar. V sredo 2t novembra je dosegla starost 90 let Rojena je biia 21. novembra 1844. Na rojstni dan praznuje tudi avoj god. Siavljenka j® bila. draga žena umrlega Boštjana Za-pSotaika. Sedaj gospodari na Celarjevem njen sin Jakob, ki ie bil rojen 1. 1868 in ki ima tudi številno družino. Mati je dočakala že vnuke vnukov, pa kar mriadeaišfeo še izgleda. Le par let sem so ji opešale salo noge is tudi naduha jo ovira, da ne more doli v cerkev. Doma se pst še kar dobro giblje. Saj ne moremo pričakovati, da bi še mogla premagati strmino na Celarjevo. Rada moli, vseh domačih je vesela, ki ji dobro strežejo. Veliko ve povedati iz svojega živ- ljenja. pa tudi iz poročil prednikov, lutko ja bilo življenje včasih, za nas v davnih časih. Želimo materi Se rauogo let, družini ia hiš«, ki je naročnica »Domoljuba« ia teč drugih verskih listov in zvesto drži e cerkvijo, pa izrekamo našo radost. — Dne 11. nov. se je pa naš g. župnik M. Dinuiik srečal i Abrahamom. Vsi pošteni farani smo mu ob tej priliki želeli S« obilo srečnih in zdravih let. Razno. (Preddvor nad Kranjem.) Velika nadloga isi šiba božja nas celo leto obiskuje: nenavadno silno deževje. Lije kakor ob Noe (oveni času. Z letino nas je Bog skoei malo okno pogledal, davkarija pa skozi veliko. Zaupamo, da Bog drobtinici da lahko isti hranilni blagoslov, kot celemu hlebu. — »Oklice v t smo imeli to jesen kot še nikoli, kar župnija obstoja. Izvršil jih je kar abčiusiki sluga Florjan na »feštru« pred eenkvijo. Za adventno nedeljo pravijo, da bo še več takih kandidatov, ki so kljub dežju suhi. — O Vseh svetih sino z veliko gorečnostjo posvetili oba dneva našim dragim onkraj tihepa groba. Smitaa kosa (Loka pri St Jerneju) »ne 14. novembra je na Loki umrl v etaroeti 75 let Martin Turk. Eno leto je trpel strašne bolečine, ki pa jih je prenašal z Jobovo potrpežljivostjo. Pokojnih je bil mož poStanjab in vzore« gospodar. Nepretrgoma 30 let je bil občinski odbornik io evetovalec. »Domoljubi in Mohorjeve knjige so prihajale v njegovo hOo, odkar je bM ob gospoder_ Naj počiva v miru! farno tak, ki je dobro poznel pot, «1 ni polomil nog po hrapavih kamnih, pa tudi tak je postal lahko žrtev razbojnikov, ki so presoli 7M vsakim vogalom. In ta kljub nočni vojaški straži, ki }o je postavila vlada, ln kljub številnim redarjem gospoda Sartime-sa, predsednika policije. Molče si pomagata Didje in Obešen po tesni nliei. Kar se ustavi Obešen rn se prikloni Didjeni. »Kaj ste že tu doma?« se začudi Didje. »Pa hi vendar spremili človek« Vi mora pmjfcolovratiti skoraj ve« Pariz, da pride v Zeleno nlieo.« »Vaši: pot jc res dolga in nevarna,« kima Obešen, »pa va«, ža!, ne morem spremiti; moram skozi botlko, ki je po polnoči pprta. Gospodična Zalka, ki mi oddaja sobo, hodi zgodaj spat. Je perica.« »Perica Zalka? Kdo je govoril danes o nji! Ah — oni smešni pisar. Čuje te, Obešen!« Pa Obešen je že zgiuil iu Didje se tolaži: »Pa drugič. Botn že prišel na to, od- j kod jemlje ubogi piaaroek darila za svojo dekle.« Didje se mota iz ulice v ulico, posluša v temne kote, drži roko ua ročaju sablje, premišljuje: »Lepa je Metka, Ali neumno je, da bodim tako daloč radi te ožabnice. Odkar le ta burgundski kmet pri Verbanu... fant ima posestvo,.. Ko bi bil jaz bogat... Ko bi ime! palačo, sluge, kočijo, bi imel zveze bi na kupo bolnikov. Gorje človeku, ki bi rad užival življenje, pa je priklenjen na rev-Sčlflo! Kaj mi pomaga, da so moji starši poginul? Samo pridige slišim od njih, za vsakim mojim korakom stikajo. Kakor hitro morem, se ločim od njih. Metka je angolj, ki bi me varoval ptopaati, p« Metka gleda za bogatim kmetom. Kaj mi pomaga poštenje? Da dobim Metko, bi zapisal dušo vraeru.« S' Iz teh misli ga predrami kričanje: »Čakaj, lopovi Naučim te, jemati uro!« DrugI glaa je prekričai prvega: »Pustite me, gospod! Pustite, reveža:« Oho! Kaj ni to flas popoldanskega znanca? Didje teče proti temnemu kotu Grajske ulice. »Pozor, gospod Mališ!« kriči. »Pomoč prihaja!« Udarci in vpitje prenehajo na mah. Nekdo se zaleti iz teme Dldjeru pod noge in zgine, Didje pa butne v zid in pade skoraj preko človeka, bi atoče: »Mrtev sein, dobri moj gospod, mrtev!« Glas zamre. Žarek lun« se prikrade v kot in pokaže Didjeru napol mrtvega znanca, ki ga je bil pustil v globokem spanju na postelji v gostilni pri sv. Mavru. Didje namoči robeo v umazano vodo, ki se zbira na uliol, in drži Mališu robec na čelu, stekle lilelco pod no«. Mališ odpre oči. »Mrtev sem, Zalka,« vzdihne. »Dokler imate toliko sape, gospod Ma-lis... Pa kako pridete sem? Vas je napadel oni lopov?« »Men?« se oživlja Mališ, »bilo jih je sedem. Kar brenči mi po glavi. Preveč sem pil. Pa pridem do sem in vprašam gospoda, koliko je ura.« »Pa vas je za to nažgtil z roparjem?« se smeje Did.te. »Seveda. Veste, bil je pijan. Ampak glava, glava! Vrti se mi... ne pridem domov.« »Spremim vas na tlom,« se ponudi Didje. »Ne, ne! Ze gre,« se sili Mališ in omahne ob zid. Didje mu prigovarja, da ima rano. ki je nevarna. Zdravnik sem.e Naslonjeu na zid posluša Mališ in premišljuje: »Prosim vas!« ne oprime zdravni- kove roke. »Mogoče ae okoristita tudi vL Bogato vam povrnem vaš trud.« Didje vleče Mališa, ne iz ljubezni, ampak v slutnji, da se mn preokrene življenje, da zve, kako se dobiva zastonj denar. Pu MaliS se ustavlja, posluša, vzdihuje: »Ne gre! Se vam ne zdi, da ropoče kočija?« In res prihaja od trga G reve ropot koles. Mam dene dva prsta v usta. Od trsra odgovori žvižg, ropot koles se približuje. »I^at« prijatelje med kočijaži, gospod Malte?« se čudi Didje. »Zakaj ne? Ne gledani ua obleko ln stan. To je gotovo Krikon; je navadno pozen.« Kočija priropoče. Je najgrši koš, ki oe je kdaj bahal % imenom kočija. Streha polomljena, okna zabita z deskami, konji — lakot* na kazen. »Si ti, Krikon?« zakliee Mališ. »Sem,« odgovori surov glas. »Kdo j# tam?« »Mališ. Ranjen sem.« Kočija pride tik do zida, kočijaž skoči s kozla, se zasmeje: »Že zopet? Pa kdo j« it teboj?« »Z menoj je zdravnik, ki mi hoče obvezati giavo,« poudarja Mališ. »Zdravnik?'« zatefriie izvoščok in pogleda prodimo Didjera. Dkijeru je neprijetno. »Da, zdravnik,« se premaga. »In sem vai« v pomoč, če je treba.« »Že več let me muči...« se popraska izvoščok po glavi in pokaže na koleno. »Surovina!« ga ustavi Malis. »Gospod ne ordinira ponoči in ua ulici.« »Si pomislil, da je nocoj zbirališče?« se obotavlja Krikon. »Pomagaj nam v šldebedro, drugo j« moja skrb,« Ka zavrne Mališ. Voz se ustavi na keju Peletje, pred mestom Naše Gospe. Most je bi! zgrajen leta JefciSsj našegn gospoda (Ainbrua) Lepo slovesnost sme imeli 28. oktobra. Prasni/vali aiiKi 25 letnico, odkar ao pri nas gospod lupnik Ivan Zavhi. Dekleta eo v !a namen vso terkev lopo okrasila z venci, lanlje eo postavili davoloke. Pri Sesti »v. mafti je bila, z malo izjemo, v»a župnija pri obhajilu, ki smo ga darovali za g, župnika, in pa za doiber uspeh ovh.irietičnega kongresa, ki bo drugo leto v Ljubljani. Pr«! de-leto av. rnažo se je pa tirala vsa župnija pri cct-jrvi in Sla v sprevodu pred župnišče. Tam so pozdravili in se zahvalili za 25 letno delo g. jubilant« isslopniki organizacij. V imenu vso župnije eo mu Izročili le[K> podobo Jezusa, dobrega pastirja. Nato je šel sprevod v cerkev, kjer jc bila slovesna sveta maša. Cerkveni govor so imeli vlč. g. Karol Gni-dovec, dekan v Žužemberku. Omenjali so duhovnikovo delo in vezi, ki vežejo duhovnika z ljudstvom. Prečitaili so tudi dekret prerav. g. knezo-Sltofa, e katerim so imenovani naš gospod Skofij-ukini duhovnim svetnikom. Po sv. maši smo zapeli res iz srca: »Tebe, Boga hvalimo!« Dag; ni bilo ničesar -organiziranega, se je kakor na povelje ubrala vsa župnija in opremila jubilanta nazaj v žitpaišče. Tam m je g. jubilant zahvalil za izka-tano hvalažnoet in ljubezen, ki ne velja samo njemu, ampak vsemu duhovniškemu sta-nu. Vsi smo se vrnil; veseli in zadovoljni na svoje domove z željo, da bi nam eedanji dobri, skrbni gospod Se dolgo pastirovali v župniji. Igra (Sv, Gregor) MiDgi izaied čitateljev j Domoljube« se še gotovo spominjajo povcata »V Goliških plazovih«, katero smo vsi z velikim zanimanjem brali in z veliko pozornostjo zasledovali napete borbe s tihotapci. Imenovana povesi je sedaj dramatizirana in v nedeljo, dne iS. novembra je dana vsakomur prilika, da si jo ogleda na giegorskein odru. Predstava je v 7 slikah, Začetefe toč.io ob pol treh. Prijatelji poštene zabave vljudno vabljeni v najobil-tejšem številu. ti »agrebške torbe (Zagreb) Zadnja nedelja, 18. novembre, je bila zopet *den lepiti :n veselih dni za zagrebške Slovence. Pn Mirih mesecih se nam je odprla popolnoma prenovljena in predelana rerk-vica sv. Roka, ki «e je kar amejala v jesenskem soncu. Ze dolgo pred deseto uro, ko je bil napovedan začetek službe božje, 1512. Na obeh straneh so-stale hiše, ki so se že povešale in pokale. Bilo jih je trideset, ena grša od druge. Ves Pariz se je »gražal nad temi hišami, a mestni svet se ni mogel odločiti, da bi jih podrl, najsi so govorili, da izgine v njih mnogo oseb. Hiše so n tale tako ob vodi, da sd lahko ribaril z okna, rib pa je bilo poti njimi, ker so metali iz hiš odpadke v vodo. Mališ je stanoval v hiši, ki je imela več stolpičev in prizidkov. Mališ je odslovil kočijaža in prijel Didjera za roko. »Kako, da stanujete v taki podrtiji?« je spreletela Didjera kurja polt. »Stanovanja so zastonj,« se poreži Mališ, »in tolste ribe so tudi zastonj.« Mališev smeh ni ugajal Did.ieru. Pa že je prijel leta za trkač na glavnih vratih in udaril petkrat. Frčalce v vratih se odpre: »Dobra kupčija!« šepeče v odprtino Mališ, Vrata se odpro, temna In strašna zaaija veža. Kaj ne stoji tam Didjerova mati in mu brani naprej 1 Didje se trga Mališu iz rok, a Mališ šepeče: »Gospod! Čaka vas kraljevska razvada.« Didje prestopi prag. Vrata se zapro za njim. Debela vrv ob stopnieah je tako visoko napeljana, da jo komaj doseže, stopnice so tako strme, da je pravi čudež, če Pride zdrav na vrh. »Zakaj ne razsvetlite teh vražjih lukenj?« »akolne Didje. »Tiho!« svari Mališ. »Pravila! Ce pridem sam, mi posvetijo. Smo že tu!« Vrata se odpro, Mališ zvleče Didjera Preko praga. Svetilka ua štiri plamene razsvetljuje veliko sobo in zlato se zasveti z uro na kaminu, s svečnikov, okvirov, orožja. »Tako bogastvo!« ostrmii Didje. Se po k.-iažjlh dvoranah ga ni nabranega toliko.« se Je zbrala velffca množica Slovencev, ki so radovedno pričakovali svojega »ovega duhovnika g. Jožeta. ln ko je malo pred 10 prišetl, g« je pozdravil v lepem govoru g. Težak M., ki mu je izrekel dobrodošlico in se tudi zahvalil vodulvu župnije svetega Blaža ter zagrebškemu nadškofu an ljubljanskemu Škotu, ki so omogočili, da bodo aagrefifeki Slovenci lahko poolužali božjo besedo v svojem je-ziku_ in v istem jeaiku tudi hvalili svojega Boga. Mlada Štrukljeva M. je sprejela g. Jožeta z lopo deklamacijo in mu podala šopek nageljnov, enako zastopnica Marijine družbe, kii je prinesla šopelt lepili belih križan tem. Po tem lepem oprejamu bo ljudje do zadnjega količka napolnili Rokovo cerkvico; nekateri niti notri niso mogli. Enako polna je bila cerkvica tudii popoldne pri fcrSčanskem nauku in pri litanijah. Iz tolike udeležbe se je jasno videlo, kako so se ljudje že privadili na sv. Roka, da brez njega ne morejo živeti. Upaano, d« bo cerkvica sv. Roka, lri je sedaj res okusno popravljena in razsvetljena % elektriko, privabila vedno več vernikov in da bo vsako nedeljo polna Drugih posebnih novic bi za sedaj ne bilo. Morda bo to koga zanimalo, če povemo, da je število rojstev v Zagrebu vsako leto manjše! Počim eo je 1. 1926. rodilo 3528 Zagrebčanov ali okol! 278 vsak mesec, se jih je letos do 1. novembra komaj 2500 ali okoli 250 ua mesec! Torej vsak mesec okoli 28 do 30 manj; poleg tega jih pa še.od onih 250, ki se rodijo, že prvi mesec okoli 88 umre! To so hude številke, ki marsikaj povedo! Zdravniki in ciTug: premišljujejo, kdo je temu kriv. Pravijo, da stiska in pomanjkanje! Mi pa vemo, da imajo ravno taki najmanj otrok, ki bi jih mogli največ rediti! Pa »daj sami preudarite, kje je krivda?! MED BRATI Iz zveze jugosl. kal, društev. (Moers-Meerbeck.) Wehofen: 5. oktobra se je smrtno ponesrečil v rudniku sDeutscher Kaiser« v Wehofenu Franc Koštomaj, doma od Sv. Jurja ob Juž. žel. Ponesrečenec je dobil strašne poškodbe. Živel je še šest ur. Previden s sv. zakramenti je v Gospodu zaspal Bil je vzoren krščanski mož, zaveden Slovenec, član odibora Zveze Jugoslov. kat. društev ter zaupnik »lov. pogrebe blagajne. V času tukajšnjih borb je 3tal vedno kot dober Jugoslovan v prvih vrstah. Po-grebu se je udeležilo b naših slovenskih zastav in 6 nem- Dklje pogleduje omare, natrpane z zlatnino in umetninami, in pretehtuje z lakora-nim pogledom. Mališ mu sledi z lisičjim pogledom. »Recite, gospod!« se oglasi prijazno, »kaj vam je všeč? Vaš« je!« Didje stopi burno k njemu in_ vihti sabljo, ki ima zlat ročaj: »Je to vaše? Je to pošteno?« »Pošteno delo, vam pravim. Pristna zlato. Izvolite samo,« se reži lisičji Mališ. Didje odloži sabljo in preudarja: Kako pride Mališ do takega bogastva: Tudi ee krade, ne more nakrasti sam toliko tega. Mališ pa že ve, da mu je zapadel Didje. Udari z nogo ob tla. Steklena vrata v dnu sobe se odpro in kavalirsko oblečen človek, star kakih 50 let, krepak in vitek, vstopi. Kakor kak učitelj sabljanja. Iz oči mu sije nekaj krutega, krviželjnega in sme.h okoli zabuhlih ust je z*>pern. Leva roka mu visi mrtva ob boku. Neznanec se ustavi pred Didjerom lai ga prodira z zlokobnimi očmd, »Tebe boli roka, Bobertt« se oglasi Mališ. »Kaj bi dal, ko bi ti ozdravil roko?« »Karkoli bi zahteval zdravnik.« »Toroj,« poudari Mališ, »Roberta boli roka, mene pa glava. Kar začnite z zdravljenjem, gospod — in to za začetek ...« Odpre predal v omari in izroči Didjeru zvitek. 50 zlatov. »So pristui?« — »Ne bojte se! Mi plačujemo točno.« »Točno in hitro!« pristavi Robert. Didje strmi... Nikdar mu ni dal še kak bolnik zlatnika. Pa denar je denar; ne pozna se mu, kdo ti ga je dal. Z vajeno roko spravi zvitek v žep in se pokloni Robertu in mu namigne naj sede k mizi: »Vode! Platna!« ukazuje stroko vojaško. »Imamo vsega,« se pohvali Mališ, tudi zdravila. N« obiskujemo radi lekarn,« in škili. Na grobu ee je poslovil od njega obrato-vodja (er omenil, da je bil rajni prva žrtev tegu rudnika, ki obratuje komaj par let. G. Krati io Vabič se je v imenu zveze pri odprtem grobu od ujcria poslovil. Prestal si naš sotrpin muke. Tvcj« pota so končana med nami. Naj ti bo tuja zemlja lahka. A Tvoj duh naj živi med uaini! Hochheide. t*. oktobra smo imeli žalno sejo za pokojnim uašiin kraljem Aleksandrom, katere se je udeležil tudi g. bseljeniški komisar. Seje so se udeležila tudi društva iz Mcerbeeka. Glofcpki, v srce segajoči govori g, Vabi&a, g. Lindiča iu g. komisarja o tragični siurti tako priljubljenega kralja so tako vplivali, da ni bilo enega očesa suhega. Njegovo podobo smo akinčali s cvetlicam,! in črnim pajeoianom ter z rudurskinii svetilkami. Zaton i lo aain je soln-ce, bridke »o nastale iwe preizkušnje. Ni te več, ki smo ti obljubili zvestobo do konca. A vendar si nam zapustil mladega potomca in svojo oporoko. Tefoi, d200 Din za en pogovor, to je malo predrago, gospod doktor.« — »Predrago? Menda ste pozabili, da imate šest bolezni, od teh dve smrtni.« postavi na mizo srebrno skledo, zavojček tenkega platna, eufanje in steklenico balzama: »srčna moč,« ki pozdravi vse rane in bolezni. Roliertova rana je bila vneta in vroča. »Zakaj ste odlašali toliko časa?« vpraša Didje. »Nisem odlašal,« se zarežl Robert, »vrnil sem hitro in krepko. Ta ne bo suval več.« Didjera spreleti. Dregne rano pa ustavi ga Robertov krčeviti smeh. »Robert se krohoče, če ga boli in če vidi kri,« se smeje tudi Mališ. »Tako je. Ce slišite kdaj ponoči Robertov smeh.« Didjeru se strese roka. »Mališ!« se zadere Robert. Didje obvezuje rano, ves se trese in drhti. Popolnoma mu je jasno — zašel je med roparje in tolovaje. Mož, ki ga je imel za učitelja sabljanja, je iz tiste družbe, ki napada in ropa ponoči. Glas, ki gre o teh hišah ob mostu, je resnica. Zdaj gre za življenje — mlad js — uživaj bi rad bogastvo. -In kaj zahtevajo od njega? 'Oa zdravi. To je vendar njegov poklic. Giovek. ki je ranjen, bolnik potrebuje zdravnika. Tudi v ječi zdravijo zločince... Morda me vešf d« je sedaj zapoelerfih na Angleškem 10 milijonov 140.000 ljudi. To je najvišja številka od leta 1929; da je neki Anglež, ki ie bil 49 let natakar v nekem obmorskem hotelu, zapustil svojcem okoli 5 milijonov dinarjev; da je povprečna življenjska doba človeka višja, kot pa pred pol stoletjem. Dane« živi moški 56 let, ženska 60, pred 50 -leti pa moški in ženska 48 let; (Nadaljevanje.) Notranjo vsebino tej ua zunaj precej zapleteni državni stavbi daje ustava. Prvo ustavo, kakor sruo že povedali, so izdali boljševiki že poleti 1. 1918 zgolj za RSFSR, ki so jo tedaj obvladovali. Ta ustava, ki je uvedla izrazito razredno državo, v kateri vlada izključno le proietarijat, je obsegala šest delov in sicer: I. »Deklaracijo pravic delavnega in izkoriščanega ljudstva«, sprejeto na III. vseruskem sovjetskem kongresu meseca januarja 1. 1918. II. Splošne ustavne določbe RSFSR. III. Določbe o sestavi sovjetskih oblasti. IV. Določbe o aktivui in pasivni volivni pravici. V. Določbe o proračunskem pravu. VI. Določbe o zastavi in grbu RSFSR. 2e v tej ustavi je določeno, da »gre vsa oblast delavskim, vojaškim in k m e t i š k i m s o v -je to m« (§ i) in da temelji RSFSR »na načelih svobodne zveze svobodnih narodov kot federacije sovjetskih narodnih republike (§ .2). Odpravlja se vsaka zasebna lastnina brez vse odškodnine, razveljavljajo vsa dotedanja državna posojila, gocijaiiseirajo vse banke, uvaja splošna delavna dolžnost v svrho »uničenja parasitskih slojev človeške družbe« ter »zaukazuje oborožitev delovnega ljudstva« (ustanovitev rdeče armade delavcev in kmetov) in »popolna razorožitev posedujoči!) slojev« (§ 3). Proglaša »pobratimstvo med delavci in kmeti dotlej medsebojno se vojskujočih armad« in zahteva m i r brez aneksij In odškodnine ua podlagi s a -moodločbe narodov {§ 4), odvzema meščanstvu vso besedo v »kakršnemkoli oblastnem organu« (§ 7) in priznava pravico popolne samoodločbe tudi vsem narodom dotedanje Rusije (§ 6 in 8). Izjavlja, da je »osnovna naloga ustave ...ustanovitetr-diktature mestnega in kmetiškega proletarijata... katere končna svrha je, da popolnoma zatre bur-. i o a z i j o..., uniči izkoriščanje človeka po človeku in da zavlada socijalizem.. .< (§ 9), zato pripada vsa oblast delovnemu ljudstvu, združenemu v sovjetih (§ 10). Sovjeti posameznih pokrajin se lahko združijo v avtonomne pokrajinske zveze, ki tvorijo po načelih federacije sestavni del RSFSR (§ 11). Vrhovna oblast v RSFSR pripada vseruskemu zboru sovjetov, v dobi, ko ta ne zboruje, pa njegovemu centralnemu izvršilnemu odboru (§ 12). Proglaša se ločitev cerkve od države in šole ter pravica do verske in protiverske propagande (§ 13), vsa sredstva za tisk se izročajo pro-letarijatu (§ 14) in njemu se izročajo na razpolago vsi prostori z vsem inventarjem za prirejanje zborovanj (§ 15). Razveljavlja se vsa gospodarska in politična oblast posedujočih slojev (g 16), uvaja brezplačni pouk (§ 17), delavno dolžnost (§ 18) in splošno vojaško dolžnost, a služba z-orožjem je častna pravica le proletarijata, dočim »se nalaga vsem drugim nedelavnim elementom samo izvrševanje ostalih vojaških dolžnosti« (§ 19). Končno priznava ustava popolno narodno enakopravnost (§ 22). To so nekake splošne ustavne določbe, katerim slede potem določbe o organizaciji oblaste v. Ta je zgrajen« na sistem sovjetov (svetov). Najvišja oblast* RSFSR je vseruski zbor sovjetov (§ 24), ki sestoji iz zastopnikov krajevnih sovjetov tako, da voli 85.000 mestnih volivcev po 1 odposlanca in 125.000 kmetiških tudi po 1 (§ 25). Vseruski kongres sovjetov se sklicuje po dvakrat na leto (§ 26) in ta voli svoj »Centralni izvršilni odbor« (»Centralnij ispolni-Selnij komitet« = CIK), sestoje® iz največ 200 članov (§ 28), ki predstavlja v dobi med dvema kongresoma najvišjo oblist republike (§ 30). »CIK je najvišji Sakonodajni, upravni in nadzorovalni organ RSFSR« 31), ki določa »vseobčo smer... 8' vlade in vseh organov sovjetske oblasti...« (§ 32), pre-tresa in potrjuje načrte vseh dekretov (postav) ljudskih komisarjev (§ 33), sklicuje kongres sovjetov in mu poroča (§34) ter imenuje sovjet ljudskih komisarjev (§35). Vso upravo vodi »Sovjet ljudskih komisarjev« (§ 37), ki predstavlja isio kot v drugih državah ministrski svet ali vlada. Sovjet ljudskih komisarjev izdaja dekrete, naredbe ter navodila (§ 88) in poroča sproti CIK-u (§ 39), ki ima pravico razveljavljati njegove ukrepe (§ 40). Sovjet ljudskih komisarjev sestoji iz 17 komisarjev (§ 43), ki načeljujejo posameznim ko-misarijatom (§ 42). Ta so. za zunanje zadeve, za vojsko, za pomorstvo, za notranje zadeve, za pravosodstvo, za delo, za socijalno skrb, za prosveto, za pošto, za narodnostne zadeve, za finance, za promet, za poljedelstvo, za trgovino in obrt, za prehrano, za drž. nadzorstvo, za narodno gospodarstvo in končno za zdravstvo. Komisarji so le predsedniki kolegijev (zborov), ki dejansko vodijo vsak komisarijat (§ 44). Sovjet ljudskih komisarjev je odgovoren CIK-u (§ 46). Sovjetski kongres in CIK izpreminjata usta-v o, dajeta smernice vsej notranji in zunanji politiki, izpreminjata državne meje in meje zveznih republik, napovedujeta vojno in sklepata mir, sklepata mednarodne pogodbe in najemata posojila, določata smer vse gospodarske politike, potrjujeta državni proračun, vodita vso sodno, upravno ter drugo zakonodajo itd. (§ 49). Sovjetov razločuje ustava (§ 53) več vrst, in sicer: pokrajinske (t. s. sovjeti za«vsako posamezno republiko), guberuijske, okrožne, okrajne in krajevne (občinske). Po en odposlanec se voli: a) v pokrajinski sovj. na 25.000 kmetiških in 5000 mestnih volivcev; b) v gubemijski sovj. na 10.000 kmetiških in 2000 mestnih volivcev; c) v okrajni sovj. na 1000 prebivalcev; ?) v krajevni sovj. na 10 članov vaških sovjetov. Volitve v višje sovjete niso direktne, temveč volijo krajevni sovjeti svoje zastopnike v okrajne, ti v gubernijske, gubemijski v pokrajinske in ti končno v najvišji sovjetski kongres za vso zvezno republiko. Vsak sovjet mora zborovati vsaj dvakrat na leto (§ 54), v vmesni dobi pa vodijo njih posle i z v r š e -valni odbori posameznih sovjetov (§ 55 in 56). Nadaljnji členi (57—00) določajo notranji ustroj posameznih sovjetov. V njih pristojnost spada »izvrševanje vseh oaredb »višjih sovjetskih oblasti, skrb za kulturno in gospodarsko povzdigo svojega ozemlja in reševanje izrečno krajevnih zadev (§ 61). Višji sovjeti nadzirajo nižje in pokrajinski ter gubemijski lahko tudi izpreminjajo sklep-e nižjih (§ 62). Sklepe sovjetov izvršujejo njih uradi (§ 63). Aktivno in pasivno volivno pravico imajo vsi nad 18 let stari moški in ženske, ki se pečajo s proizvajalnim in občekoristniin delom ali so pa izgubili delazmožnost ter vojaki (§ 64). Izrečno je pa odvzeta volivna pravica vsem, ki se poslužujejo najetega dela, ki žive od dohodkov svojega imetja, trgovcem, duhovnikom, uslužbencem nekdanje policije in orožništva, umobolnim in takim, ki so bili kaznovani zaradi dobičkarstva ali nenravnih prestopkov (§ 65). Nadaljnji §§ (66—70) na splošno določajo volilni postopek in govore o odobritvi in razveljavljanju volitev (§§71—77). Sovjeti lahko o d k l-o n i j o potrditev posameznih izvoljenih kandidatov (§75), a volivci imajo pravico svojega poslanca vsak čas o d -poklicati (§ 78). Členi 79—88 govore jako na splošno o proračunih posameznih sovjetov in o kritju njih stroškov z davki. Izrečno pravi § 79, da stremi finančna politika RSFSR za razlastitvijo meščanstva. Grb RSFSR sta na rdečem polju v solnč-nih žarkih križema položena srp 111 kladivo, obdana z zlatim vencem žitnih klasov in z napisom RSFSR ter »Proletarci vseli dežel, združite se!< (§ 89), državna zastava je rdeča z zlatim napisom RSFSR v zgornjem levem kotu (§ 90). RAZNO Mtllitiin visok« Šola v Pragi deluje že od leta 102«. Dokončalo j9 ua tej želi učenje že veS sto delavskih dijakov. Dne 15. oklobra se je začelo novo Šolsko leto. Predavanja, ki imajo namen vzgojiti dobre socialistične agitatorje in voditelje, se vrše trikrat na teden po dve uri v učilnici Strok. doma. O' : l.ra 1934 je minulo deset !ei, odkar so dobili češkoslovaški delavci svoje zavarovanje tudi za slučaj invalidnosti in starosti. Minimalne mexd« nameravajo uvesti v češkoslovaški tekstilni industriji. Delodajalci so dolini plačati mezdo v smislu obrtnega zakon« za vse one delovne dneve, kadar je delavstvo radi višje sile primorano počivati, torej tudi za četrtek, dne 18. oktobra. Na.. 1000 rudarjev v madjarskem premogovnika v Pešujit je nad 4 dni stavkalo v rovih in ni pustilo niti, da delajo seeaijke. Voda je zato v rudniku stalno naraščala in je začela že ogražati življenje rudarjev. Vse te dni so rudarji glado-vali, da so bili že čisto izčrpani. Končno je vendarle vlada posredovala v korist rudarjev in je podjetje njih glavne zahteve sprejelo. I* rudnika so prišli nekateri rudarji čisto izčrpani. Vedno aove podrobnosti o grezsritostih, ki jih uganjajo komunistični in socialistični uporniki v Asturiji, prihajajo na dan. Ko so videli, da je njihov poraz neizogiben, so začeli po vrsti razstrelje-vatl vsa javna poslopja, brez ozira, če so bili v njih ljudje ali ne. Nad 70 javnih poslopij so tako uničili. Na tisoče ljudi je bilo ubitih za čana nemirov. Samo v Oviedu so našli pod razvalinami 500 trupe! upornikov. V boju pa je padlo tudi 400 policistov in vojakov. Tudi boljševiški uradniki kradejo. Državno sodišče je v Smolensku ob-lodilo na smrt 6 uradnikov, 45 pa na ječo od enega iela do 6 let, ker so zadnjega pol letu pokradli več kot 10.000 k« žita iz državnih skladišč. Kdor se Boga ne boji, krade, če ima le priliko za to. Stotisoč žensk odpuščenih iz služb, Iz raznih trgovskih in državnih podjetij v Nemčiji je bilo zadnje čase vrženih na cesto 100,000 žensk. To so storili zato, da bi se nemška mati vrnila v družino in k gospodinjstvu. Na njihovo mesto so prišli molki. Svetilni plin, ki ni nevaren za zdravje in ni etrupen, eo iznašli na HolancWkem. fttev. 47. >DOMULJUB<, dne 21. novembra 1034. Slrtm 583 B_ski: Ob dmajseiietmci svetovne morije (Nadaljevanje) il. Do Novo-Nikolajevskn. Mod takimi in enakimi pogovori je čas kaj hitro bežal. Za malo postajo Raizjez je došla večja Čeljabinsk. Takratna orenburžka pokra-jina, ki je sedaj del samostojnega uralslkega ozemlja — republike brea besede seveda — je štela tedaj pet okrajev, s petimi »ujezdniani« (okrajnimi) mesta, med katerimi Čeljabinsfc ni bil najmanjši. Na tej postaji sem tistega dne prvič v življenju videl nemške vojake-ujet-nikc. Silno so biJi eamozavestni in nas Avstrijce so me', aažo«, ki je bila čisto gotovo že enkrat v skledi. Ta dan sem pisal g: srveintoi Antonu Čadežu, in ga prosil ta denarno podporo, ki sem jo poz-ieje v Bijfikn hvaležno tudi prejet. V Čeljabinsk u je ura odbila' Miri. Otroci so se vsuiii i/. šo4e. Tam mimo se je vosi I v kolesij u ruski pravoslavni duhovnik s svojo soprogo in tremi otroci. Mi Slovenci poročenih duhovnikov nismo vajeni, in iz. vMjih in zelo tehtnih razlogov tudi ne želimo duhovniških družin, zato je omenjeno prvo srečanje vfStj name napravilo kaj čuden liti«. — Mnogi ujetniki so T tem kraju žehlali in »e t',w'A brili. Jae sem sklenil, da bom pustil v Rusiji kocine pri miru, svoje namreč. Brada naj se svobodno razvija in po mili volji, da bom taiko bolj podoben ruskemu Človeku. Okrog 5 popoldne smo bili zopet ha kolodvoru. Ko sem že vstopil v vagon, mi je ruski dijak-reatec napisal-rusko malo in veliko abecedo, s katero sera si posle j izpopolnjeval zna- knši, Virajcvo in Eterarejest. Na tej pottaji, ki sem jo najbrže jianačno napisal, sem videl 15 razbitih vagonov. Vzrok železniške nesreče je bil i«ije vod, ki je padel pod lokomotivo. Naj verjame, kdor hoče. Iz. osebnega vlaka, ki je ravnokar privoail nn postajo, »dežuje« me vane. Za taike velike načrte takratni odločujoči krogi žal imeli nobenega smisla, saj se niso brigali- hiti za izobrazbo svojih kmetov In delavcev. Čtea deset minut samo na postaji Cerelovo. V bližini sc razprostira vas z manjšini in večjim jezerom, aa desno jjotad. Čez nekaj ininut se e v Do-brudio. 18.40 Pogovor a poslušalci. 19.10 Nacionalna ura. 19.35 Plošče. 19.50 (ist, program za četrtek 20 Pienoa opeia U tjubljane. Siten mož. »Neprestano s® gledaš v zrcalo! To je neraoauoU — »Kam so na) pa fledamr V zalioju za premog »o ne vidim.« S? Moli ogpftasnfk Vsako iioiiua vrstica ah nje prosioi velja z t enkrat Din S Naročniki „ Domoljuba" plačajo samo polovico *ko kupuieio kmetijske po trebšč'ne ali prodala j« svoje pridelke ai> tičejo pošlo*, oziroma obrtniki pomočnikom ali vaiencev in narobe Obiels, psiriailn ln usnjene suknjiče naiceneje pri Ludviku Slaku v Dobrnič-u. Hm? pipodaHU Nabavite si prvovrsten izdelek sekir in plan-kač, katere pošiljam po pošti. Cena kilogram za »laokače Din 40—, za sekire Din 20" Za vsak komad prevza men garancijo Trgovci imajo popust Matevž Krmelj, Log. pošta Škofi« Loka. 7000 m* v okolici ™l»« Liublj. ugodno naprodaj. — V >orabi se lahko za gramosue jstao Naslov v upravi Dom!juha pod«! 13047 Pmdsm dva iekiena zvona, s vso Opremo. — Naslov v opravi Domoljuba pod Št. 13077. Vam za majhen aSUBSI denar dobra oblačila. A. Presker. Sv. Petra cesta 14 Silslisl^s, JSSJ*. dam po Dia 2'— liter. Naslov v upravi Domoljuba pod št, 13020. igflte&ip niisca katari se je že učil. ali na novo sprejme takoj Va entin Cerne. Bled 2 gjiiratižfepiBatčiisa, ™ x tatu najvišja fr. S&apl««, šeletnins. UuMIana Gosposveisba cesta 1 IFC J^" J^. TEK CAS Agent, ki je posredovat pri prodaji hiš, je razlagal kupcu vrednost hiiše, »Seveda naj vam takoj [»oveni, da se ne bosie pozneje hudovoli name, da je na severni strani, hiše plinarna, na |užni stoji tovarna gumija, n« vzhodu je stro-jarna, na zapadni strani p« kuhajo klej. »Joj, kakšna soseščina,« ie vzklikni! kupec. »Je že res.« je nadaljeval agent, »toda cena je zelo nizka. .Glavno je pa, da vsak trenutek natančno veste, od katere strani vleče veter.« »Kaj pa hočete že zopet, saj ste danes že bili pri na«.« je dejala gospodinja nekemu vnn-drovru.. .»Gospa, spominjate se, da ste nii davi pd-darlli paf obnošenih hlač. V teh hlačah sem našel pet kovačev.« »Tako? in vi ste tak« pošteni, da $ie denar prinesli nazaj? Lepo od va«.« »Nič bati, gospa,« je hitel zagotavljati van-dfovec.« prišel sein le, če nimate morda še več takih hlač.« * Gospa je pri sosedi poizvedovala kako je t. rejo piščancev. Ta jo je poučila, da koklja vali tri tedne za piščance, a štiri tedne za race. Gospa Janeževa je odšla, kupila kurja jajca ter kokljo in jo posadila nanje. Čez teden dni je za dalj časa odpotovala, preje pa naročila služkinji takole: »Naša koklja vali že en teden, če bi po štirinajstih dneh še ne vstala, jo vzemite z gnezda, ker rac ne maram. pMtglllr Pod,, -aui K r vinu Franc v LJubljani, itesljeva r ranite, cesta 89 sem n gušpodlflnl Sildalo Ivanki, trgovki v LJubljani na Marijinem tre« vprstel, Ga je saprta. Z« to kleveto nisem Imel niti najmanjše osnove in jo radi tet-« preklicnjem ter »u gdč. Smalc Ivanki zahva nujetn, da i- odstopila oil ka^mske tožbe. Ljubljana, 15. novembra 3834. Krvina Franc, h. r. Tomaževee in ona sta bila v mestu, kjer je ona nakupila najrazličnejših stvari, on je moral pa nooiti. Stopala sta proti domu in on je bil že utrujen in zaspan, ko naenkrat zakliče ona: »Poglej, poglej, kako lepa luna.« »Res?« je zaspano odvrnil Tomaževee pod iglo zavojev« ali bi to tudi rada? Koliko pa »tane?« 9ostoj in pomislit Smrt ie gotovo In ne Izogneš se II. Kiti bo takrat s Tito/o družino ? Morda prideš u tem. Za delo nesposoben boi u nadlego drugim. In končno: Kai boš dat svojemu sinu, ka/ svoji hčeri, kadar st bo gradilo lastno ognjišče? 91! 1?9tw posetme modrosti, da razumeš tole: Vzajemna zavarovalnica i> Ljubljani ie s sooilm „Korita«"- zavarovanjem poskrbela, da deset- In aeselllsočt brezskrbno zro iieltentu s oči. hi Tt ša vedno nisi med njenimi zaoorooancl / ? Obrni se rta nasloo: ,Karllas°. Ljubljana, Ma-sarykooa cesta 12 (palača Vzajemne zaoarooatnlce). Ne odlašal s prepo-Irebnlm aaoaronantem! Katoličani v Franciji. Ker je francoska republika že od 1. 1905 popolnoma ločena od cerkve, ne more katolicizem mnogo vplivati na vladanje države. Kljub temu pa je vpliv katoliške cerkve izredno močan, iri cerkev vpliva le a svojo veljavo in sicer zlasti mod tnanjpremoinimi sloji, ki imajo seveda tudi v Franciji Veliko večino. Cerkev ima v Franciji 17 nadSkofov, 71 škofov in 47.000 duhovnikov. ■•••■•■■ Nova .kuharica je bila že en teden »ri hiši, ko je gospa nekega dne pregledala kuhinjo in vse, kar spada k nji. Ko je odprla jedilno shrambo, je osupnil«, kajti notri je «tal policijski stražnik, ki se je tam skril. »Kako pa ia pride sem?« je vprašala gospa kuharico. »Nevem, gospa, res ue vem, najbrž«, do ga je prejšnja kuharica tukaj pozadiifa.« Najbolj praktična m po ceni MIKLAVŽEVA DARILA nudi tvrdka F. L Gorifof, Ljubljana Sv. Petra cesta Ste* 29 Tako ha pr.: Flanela za parilo od 8 BI«, barhent za obleka od fr (Na, blago za predpasnike od T Sin moške in ženske triko hlače in mai« od SS GIb, moške In ženske vea.tje od *8 9!x. ieneke nogavice od S Din, otroška nogavice od 2'80 BSa, otroški dežniki od S8 dalje, moški in ženski od 48 Din. Zimske rjuhe od S® Sla, flanelaste deke od 88 Din, koci in razno plahte od 89 Dts, kovtri o i«^«™ »it......................i. sišje. dehorjeve, veverice, kupuj« Zdir«»vt£. kjubliana. Florijanska 9 Avtobus je drvel, da ne bi zamudil vlaka, pri tem pa prevrnil ročni voziček nekega branjevca. Policaj je bil hitro na mestu. »Vaše ime?« »Miha Žlindra« je ta odvrnil. Policaju se je obraz zjasnil. »Res? Tudi jaz se tako pišem in ime mi je tudi Miha. Od kod pa ste?« »Iz Ribnice« je pojasnil šofer. »Jaz tudi, I«* tudi« je ves vesel trdil stražnik. »Zdaj pa počakaj malo tu, dragi moj t-ojak, da zapišem branjevca, ker se je zaletel v tvoj avtobus«. in fine oddaja ^, !S1 Mtflr ugodili ceni Ljubljana, Emonska št. 2 Svan 3EI.AČIN fzdai»i«li: Dr. Gregor!) Pečjak Urednik: Jože Količek Za Jugoslovansko tiskarno: Karel C«8