M 4,
U L ubijam, v četrtek, dne 1 Jcnu r;a 1909.
Leto XXXVII.
■SKracTarrr^i. -t.
Velja po poŠti i
ga celo leto naprej K 26'-pol leta „
i pol leta tt p, 13-sa tetrt leta „ „ 6-50 us en mesec „ „ 2 20
V upravništvu:
sen celo leto naprej	K	22 40
pol leta „	„	11*20
ietrt leta „	„	5.6O
> n <sn mesec „	„	190
'fn j)oJllj, na dom 20 h na
mesec
t^ffisameine SteV, 10 ho
SLOVENEC
Inserati: Cnostop. petltvrsta (72 mm):
za enkrat za dvakrat. . , za trikrat . . . za vet ko trikrat,
13 h 11 „
9„ 8 „
V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrst; 3 26 h. Pri veikratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, Izvzemal n^dei]* in praznike, ob pol 6. ur« popoldne.
Uredništvo le " Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod ?ez —	dvorljie nad tiskarno). — Rokopisi s*
■is trajajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Urednllkega telefona Štev. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. ~
■-L- Vsprejema naročnino, Inserate te
reklamacije. Uprav n IJkega telefona Ste v. 188.
W Današnja številka oblega 4 strani.
Pnrlflinentorlzocljn d! ne?
Čeli i im Nemci se ne morejo 'sporazumeti. Na obeli straneh ne manjka radi-kaltema, manjka pa menda tako pri mla-dočehih kakor pri nemških ultranacional-cili resne volje, da bi delal državni zbor-Največ so 'tega nenormalnega stanja krivi Nemci, ki stavljajo neizpolnjive zahteve ter hočejo, da bi vlada kar 'takoj izvedla administrativno deliftev češkega kraljestva. Na drugi straini so pa mladočehi in agrarci izdali parolo, da ne sme zborovati državni zbor, ako ne deluje češki deželni. To je res neutemeljena in malo modra zahteva, saj se ne suče Avstrija samo okoli deželnega zbora v Pragi. Poljaki, Jugoslovani, krščanski socialci, Italijani Ru-muni in socialni demokrati hočejo delaVen parlament. Zaradi preklarij na Češkem ne bo ljudstvo trpelo, da bi se še del j zavlačevala socialnozavarovavna predloga, zunanji položaj pa tudi kategorično zahteva, da se reši bosansko vprašanje v prid on-dotnemu ljudstvu.
'Baron Bienerth še ni obupali. Zdaj menda zasleduje sledeči načrt: Napravi naj se 'parlamentarno koalicijsko ministrstvo, ni pa potreba koalicije strank. To se pravi: v ministrstvo naj vstopijo odlični parlamentarci, toda na svojo odgovornost. Stranke naj imajo poipolno akcijsko svobodo. To pa je po našem mnenju nesrečna misel. Tako ministrstvo bi dolgo ne držalo. Ministri bi ne bili pravi zaupniki strank in vlada bi .morala zopet za vsako glasovanje z veliko inujo loviti glasov. Vsa stvar bi imela konečno te en praktični uspeh: strankini voditelji bi vlekli lepe ministrske 'penzije, dosegli te ali one koncesije, poštena vlada pa bi to ne bila. Stranke same za ta BienerthOv načrt niso vnete. Celo dober uradniški kabinet je boljši od take vlade. Če je koalicija, naj bo poštena. Zastopane morajo biti v kabinetu vse parlamentarne skupine brez izjeme.
nečedne In druge zanimive stvori iz Messine.
Rim, 5. januarja 1909. »Rešilno de!o« italijanske mornarice. — Vprašanje o roparjih in skrunilcih. — Hrabri ruski mornarji. — Bogokletstvo. — Požrtvovalna duhovščina.
Italijanski poslanec C o 1 a i a n n i je očital italijanski mornarici, zlasti pa poveljnikom, da ob priliki strahovitega potresa v južni Italiji in Siciliji niso bili na svojem mestu. Prvi, ki so prišli Messini na pomoč, so bili ruski mornarji, ki še sedaj nadaljujejo s skoro nadčloveško požrtvovalnostjo rešilna dela. Italijanske vojne ladje so priplule na lice mesta šele po treh dneh, ambulančne sanitetne ladje pa so dospele šele po šestih dneh! Vrhtega so poveljniki nekaterih križark odklanjali in zapodili begunce in ranjence, dočini so Rusi na »Slavi« in »Cesareviču« takoj improvizirali bolnišnici.
Na ta očitanja se je drž. podtajnik Aubry izgovarjal s tem, da so vse ital. bojne ladje bile združene v lukah Spezzia, Neapolj in Taranto, in sicer radi popravljanja in oboroževanja, ki da je z ozirom na prihodnjo pomlad to zimo iz raznih vzrokov obsežnejše kakor druga leta ... Kaj to pomeni? Ali nas misli naša zaveznica spomladi obenem s Srbijo iznenaditi? Pa vendar ne? Tudi ministrski predsedtiik Giolitti je hitel opravičevati mornarico.
Izpočetka je javnost mislila, da poslanec Colaianni pretirava. V resnici bi ne bilo nič čudnega., če bi se dogajale v Messini in Reggiu nerednosti, saj so rešilna dela tako obsežna, da -pravzaprav nihče ne ve, kje prijeti. Tisoči in tisoči leže pod razvalinami, hiše se še nadalje podirajo, zločinci ropajo, da je kaj, zažgali so tudi razvaline mestne hiše, vode ni, •ni gasilnega orodja, kruha manjka, ranjence režejo kakor v mesnici, ker nimajo obvezil in mazil, tisti, ki so ostali živi, zmrzujejo in so od lakote in strahu pobesneli in znoreli, zveze so še vedno slabe itd., itd. Toda Colaianni dokazuje 4. t. m.
v neapolj'skem Listu »P u n g o I o«, kjer nadaljuje svoje napade proti mornarici, da vse to nikakor ne opraviči lahkomišlje-nega in nečloveškega ravnanja nekaterih častnikov in pomorščakov. Sledeča dejstva se ne dajo utajiti:
1.	Italijanska mornarica ni poslala nobenih posebnih ainbulančnih (bolnišničnih) ladij. Ali jih ima ali jili nima. Če jih nuna, kaj bo v vojski, če jih pa ima in jih ni poslala, je to ne samo nepremišljeno, temveč tudi proti humaniteti.
2.	Ko je lani šlo za demonstracijo laškega brodovja proti Turčiji, so vsi listi trobili, da je bilo laško brodovje mobilizirano v 48 urah. Zdaj so pa ladje komaj v treh dneh prišle na kraj nesreče. Ali so lani oficiozni listi lagali in je mobilizacija bila le navidezna, ali pa se zdaj, ko se ni šlo za demonstracijo, ampak za pomoč istorodcem, poveljnikom ni zdelo vredno odpluti proti Messini in Reggiu.
Sicer pa očitajo vladi podobne in še hujše stvari listi »Mattino«, »Roma«, j »Avanti« in »Ora«.
Na vsak način je kaj malo častno za Italijo, da so se v Kalabriji in Siciliji zopet pojavili umazani špekulanti, ki čakajo na vlake in ladje, ki prinašajo živila in obleke, si jih na goljufiv način prisvajajo ter potem prodajajo za nečloveško visoke cene. Razumljivo je 11. pr., da so v Messini porabili zločinci priložnost, da ropajo, vendar pa je značilno, da je teh band toliko, da jih še do danes niso mogli docela ukrotiti in je kralj moral d. t. m. razglasiti pravo obsedno stanje, glasom katerega ima polnomoč general Mazza. Roparji so ustrelili enega ruskega pomorščaka, čeprav izkušajo oblasti to utajiti. Nič kaj lepo se ne sliši, da so našli pri ropanju tudi nekega laškega podčastnika od rešiI-,ni'h ekspedicij. Moža so na licu mesta brez posebne sodbe ustrelili. Vlada zdaj ne pusti na suho nobenega časnikarja, ki ni posebno priporočen. Roparji so se polastili velikanskih svot, na milijone. Upati je, da vojaštvo vendar enkrat napravi mir.
Spominjam se, kako so laški listi za časa rusko-japonske vojske Ruse slikali za barbarje, da jim ni para na svetu. Zdaj
LISTEK.
Otok zakladov.
Angleško spisal R. L. Stevenson. Prevel J. M.
(Dalje.)
Ves ta čas sem slišal glasove iz kabine; da pa povem resnico, moje misli so se tako popolnoma pečale z drugimi stvarmi, da nisem imel časa poslušati. Sedaj pa, ko nisem imel drugega opravila, sem začel bolje paziti.
Po enem teh glasov sem spoznal krmarja Izraela Handsa, ki je bil v prejšnjih letih Flintov topničar. Drugi je bil seveda moj prijatelj z rdečo čepico. Oba-dva sta bila očividno nad vse pijana in sta še vedno pila; kajti ravno ko sem poslušal, jc eden izmed njiju s pijanim vzklikom odprl eno zadnjih oken, in vrgel skozi njega neko stvar, o kateri sem mislil, da je bila steklenica. Vendar ona dva nista bila samo močno pijana, bilo jc očito, da sta bila tudi divje razkačena. Kletvice so padale kakor toča in vsak trenutek je nastal tak vrišč, da sem mislil, da sc mora končati z udarci. Vendar sc je prepir vedno lepo polegel in glasovi so za nekoliko časa utihnili.
Na obrežju sem videl svit velikega ognja v taborišču. Nekdo je prepeval dolgočasno, staro. enolično mornariško pesem brez konca iu kraja. Cul sem jo že na potu več kakor enkrat in sem se je
prav dobro spominjal. In mislil sem si, da je bila ta pesem prav primerna družbi, ki je doživela Zjutraj tolike izgube. Soditi po vsem, kar 'sem videl in slišal, so bili ti roparji ravno tako brez vsakega čuta, kakor morje, po katerem so se voizili.
Naposled je zopet 'potegnila sapa; ladja se je začela premikati po straini in se bližala; čutil sem, kako je vrv zopet odjenjala in s krepkim urezom sem prereza! poslednje niti.
Veter je le malo vplival na čoln sani, ki je skoro kar naenkrat splaval proti rilcu »Hispalniole«. V istem času sc 'je začela ladja obračati in plavati počasi1 preko toka.
Vcsljal sem na vse kriplje, kajti vsalk trenutek sem pričakoval, da se prevrnem, in ker sem spoznal, da ni mogoče odriniti čolna naravnost proč, sem ga potiskal sedaj proti zadnjemu delu ladje. Končno sem bil iprost svojega nevarnega 'soseda iu ravno ko sem -zadnjikrat pognal z veslom. so se moje roke dotaknile lahke vrvice, ki je vilsefa zadaj s krova. V trenutku sem jo pograbil.
Zakaj sem tako storil, skoro ue morem povedati. Mil je pred vsem nekak nagon; ko pa sem jo imel v svojih rokah in se prepričal, da je gori pritrjena, se me je začela polotevati radovednost in sklenil sem, da pogledam Skozi okno v kabino.
Vlekel sem za vrv roko čez roko, -i 11 ko sem mislil, da sem dosti blizu, sem se z velikansko nevarnostjo vzdignil nekako
za polovico svoje velikosti in sem tako mogel videti Strop in del kabine-
Sedaj sta ladja in njen majhni spremljevalec precej hitro drča! a po vodi. Ladja je govorila, kakor pravijo mornarji, precej glasno in z neprestanim plivskanjem rezala :n'eštevilrie 'valove. 'Dokler •nisem pogledal skozi okno, nilsem mogel1 razumeti, zakaj stražniki niso bili vznemirjeni. En pogled pa je zadostoval, in bili je v resnidi en sam pogled, ki sem ga smel upreti iz svojega nestanovitnega čolniča. Videl sem Handsa in njegovega tovariša v tj utoni boju, držeča drug drugega za vrat.
Stopil sem zopet na klopico doli in skoro bi padel iz čolna. Za trenutek nisem mogel ničesar videti razun teh dveh divjih zabuhlih obrazov, ki sta se pod ka-dečo svetilko zibala sem in tja, iu zaprl sem svoje oči, da se zopet privadijo teme.
Brezkončna balada je bila končana in cela družba okoli ognja v taboru je zapela v zboru pesem, ki sem jo tolikokrat slišal:
Petnajst mož na mrtvega moža zaboju .luhuliu, in steklenica ruma! Pijača, vrag stori potem ostalo .luhuliu, in steklenica ruma!
Ravno sem premišljeval, kako marljivo sta pijača in zlodej v istem trenutku na delu tudi v kabini >hispuniole«, ko me je iznenadil nenaden sunek čolna. V istem času se je močno zibal in sem videl, ka-
pa ruski mornarji ta očitanja vračajo s plemenitostjo, ki daleč prekaša ravnanje italijanskih . . .
Se nekaj jako zanimivega in značilnega. Messina je bila v rokah najstrupe-nejših svobodomislecev. Ravno nedeljo pred grozno katastrofo se je vršil v Messini javni shod, na katerem so sprejeli resolucijo, polno klevet proti religiji. Najznačilnejše je pa sledeče: Šaljivi liberalna list v Messini »II telefono« se je v svoji božični številki v neki pesmi kruto norčeval iz »bajke« o Kristusovem rojstvu. Pesem se je končala takole:
C) bambinello mio vero uomo, vero Dio, per ainor della tu a croce fa sentir la nostra voce, tu clie sai che 11011 sei ignoto manda a tutti 1111 terremoto!
Po slovensko: Ti moj otročiček človek pol, napol božiček, križu svojemu na ljubo stori to-le nam uslugo: Ti vladar nam in nebesom, daj, udari nas s potresom!
Iz tega pa nič nočem sklepati, da ne bo kak »svobodomislee« dejal, da klerikalci zopet »operirajo« s šibo božjo.... Moja je sodba, je rekel Gospod ...
Sicer pa smem menda vendar saj tole omeniti: Prvi, ki je v Rimu priskočil dejansko na pomoč, je bil sv. Oče, kajti prvih 400 ranjencev, ki je prišlo iz Messine in Reggia, je spravljenih in negovanih v papeški bolnišnici sv. Marte. Ravnotako je sv. .Oče vsprejel v svojo oskrbo blizu 1000 sirot, dokler odrastejo. V Messini sami pa je od prvega dne strahotnega potresa in morske poplave, ko od nikoder ni bilo rešitve, bolnikom in ranjencem stre-gel ter jili tolažil na razvalinah nadškof D' Arrigo, o katerem so izpočetka mislili, da je mrtev, pa noč in dan izvršuje dela krščanskega usmiljenja . . .
kor da menja svojo smer. Brzina je med tem čudovito narastla.
Odprl sem svoje oči. Okoli in okoli mene so bili majhni valovi, ki so se premetavali med ostrim šumenjem in se nekoliko svetlikali. »Hiispaniola« sama, v katere sledu sem se nekoliko časa zibal, se je zdela, da je neodločena glede svoje poti, in videl sem kljub veliki temi, kako so se njeni drogi zibali sem iu tja; in še več, ko sem gledal dalj časa tja, sem se prepričal, da se je gibala proti jugu-
Pogledal sem preko svoje rane 'Jn srce mi je začelo hitreje utripati. Tamkaj ravno za menoj se je nahajal ogenj taborišča. Tok se je 'bil obrnil pravokotno ter tiral seboj Vitko ladjo in mali čolnič iti med vedno'glasnejim plivskanjem in vedno večjimi valovi smo drli proti odprtemu morju skozi ožino.
Naenkrat se je ladja pred menoj močno zazibala, obrnila morebiti za dvajset stopinj, in skoro v istem trenutku sem začul glasove s krova; slišal sem glasove korakov po stoipnjicah iu tako sem vedel, da sta pijanca prekinila svoj prepir in spoznala nevarnost svojega 'položaja.
Vlegel sem se na dno svojega bornega čolniča in goreče priporočil svojo dušo njenemu Stvarniku. Vedel sem, da moramo koncem ožine dospeti v divje valove, kjer je bilo tako hitro konec viseli mnogih k rižev in težav, in akoravno bi morebiti znal umreti, vseeno nisem mogel mirno gledati svoji bližajoči se usodi v oči.	(Dalje prih.)
Avstrilsko-srinki spor.
Anglija hnfcka.
Spor med Avstrijo in Srbijo je poravnan. Minister za zunanje zadeve dr. Milovanovič se je 'namreč nasproti našemu poslaniku grofu Forgachu, ki je glede na iiujslkajoči minisitrov govor zahteval ofi-cielno pojasnila, opravičil in tiste besede, ki so našo monarhijo posebno žalSile, popravil. Ker je baron Aerenithal nasproti Srbiji silno popustlijv, kar se mu mora šteti v zaslugo, se bo z Milovanovičevo izjavo brez dvoma zadovoljil-
Sicer pa treba dr. Milovanovičev govor presojati tudi iz drugega stališča. Dr. Milovanovič je najmodrejši državnik, kar jih dima Srbija. Na svojem turneju po evropskih dvorili je zastopal samo pametno stališče m je bil celo pripravljen podati se na Dunaj. Da je zdaj v skupščini tako silno radikalno govorili, temu je samo to vzrok, da se je moral pred srbskim javnim mnenjem rehabilitirati, saj je Pašič proti njemu roval, kar je le mogel. Vzilic temu pa so dnevi Milovanovičevega ministrovanja šteti. Po pravoslavnih božičnih praznikih bo Velimirovičev kabinet zopet demisioniral in najbrž bo 'tudi Milovanovič šel ali pa se moral popolnoma ukloniti nameram Pašičevim, ki bo sestavil nov kabinet. Ce se Pašiču vsled odpora mlado-radikalcev ne bo posrečilo zlezti na predsedniško mesto, se pa osnuje koalicijski kabinet, katerega 'naloga bo izvesti vojsko.
Da bo Srbija morala v boj, je gotovo. Vlada je namreč šla tako daleč, da bodo Karagjorgjev.iČi morali plačati z glavo, ako ne izpolnijo svojih obljub. List »Za Otačbinu« že danes piše, da so Kara-gjorgjeviči v odloči vnem trenutku vedno zapustili Srbijo. Kralj Peter naj zdaj premisli, kam bo zbežal, ali v Turčijo ali v Avstrijo . • .
Vrhtega imajo v Belgradu zopet svoj škandal. Vojni minister Stepanovič je izvršil silne goljufije, oziroma jih dopustil. Nekateri častniki so erar ogoljufali pri novih vojnih dobavah; zdaj je imenovan nOv vojni minister, Zivkovič, ki ima nalogo te elemente iztrebiti, ako se 'bo dalo. V Kra-gujevacu pridno delajo bombe, princ Mirko črnogorski pa nadzira čete na meji. Kmalu odrinejo iz Belgrada na bosansko mejo inakedonSko-srbske čete.
Sicer pa 'se ne motijo tisti, ki dolže vseh teh homatij Anglijo. Anglija v zadnjem času na eni strani zagotavlja Avstrijo, da ji je prijazna, na drugi pa hujska srbske državnike in Turčijo. Dr. Milo1-vanovfč bi se ne bil upal prdvocirati Avstrije, ako bi ne bila Anglija namignila, da ji je prav. Anglija tudi 'plačuje srbske vojne nabave. Vojske med Avstrijo in Srbijo bo kriva Anglija. Še grše je, da Anglija v tem slučaju Srbiji ne bo prišla na pomoč; njej je le za splošno zmešnjavo, da kaj vlovi zase- Saj vemo, zakaj gre: Anglija je zahtevala, kakor so zdaj izvedeli francoski časopisi, Kreto zase, da se polasti celega sredozemskega morja, toda Grčija in Francija sta se temu odločno uprti. Anglija pa upa, da ji bo v splošnem kaosu vendarle kaj pripadlo. Iu zaradi angleških koristolovskih namenov naj se preliva kri, upropasti malo državo in spravijo milijoni na 'beraško palico? . . . Dohod angleškega kralja v Berolin bo morda položaj ublažil . . .
Rusija daruje konje srbski artiljeriji.
Z e m u n. 7. januarja. Rusija je darovala Srbiji 1000 konj.
Princ Arzen Karagjorgjevič pozvan v Srbijo.
B e 1 g r a d, 7. januarja. Princ Arzen, ki je zdaj na Francoskem, je pozvan v Srbijo in bo uvrščen kot kavalerijski general v srbsko armado.
Novo srbsko odposlaništvo v Peterburg.
Z e m u n , 7. januarja. Pašičev zaupnik, nekdanji minister Stojan Protič, Odpotuje v Peterburg, da pojasni ruski vladi in merodajniiu politiškim krogom o sklepu skupščine glede na sklepe o Bosni.
Kaznovani naročniki lista »Za Otačbinu«.
Z e m u n, 7. januarja. V Nišu so kaznovali enega stotnika in dva nadporočnika v 25-dnevni zapor, ker so nabirali naročnike »Za Otačbinu«.
Občinski snet Uubranskl.
je Imel 5. t. m. sejo. Na predlog župana Ivana Hribarja se sklene, da se dovoli 1000 kron po potresu prizadetemu italijanskemu prebivalstvu. Pri čitanju zapisnikov zadnjih dveh sej se .Oklene, da se napravi takoj telefonsko zveza med straž-
nico na Gradu in med »Mestnim domom«. Dr. Ivan Tavčar nato nujno predlaga protest na justično ministrstvo, ker se je izpremenilo vodstvo c. kr. ljubljanskega okrajnega sodišča na ugovor nemškega »Volksrata« za Kranjsko. Govornik na-glaša, da se sluti, da je bil deželnosodn! svetnik Einspieler premeščen k deželnemu sodišču proti svoji volji." Einspieler je izvrsten, miren in vesten sodnik, samo tega mu nemški »Volksrat« ne odpusti, ker je Slovenec.
O samostalnem predlogu obč- svetnika Franehettija glede na slovensko dopisovanje obrtnim zadrugam se sklene, da se zahteva, naj tudi dež. vlada dopisuje slovensko.
Vdovi Frana Kosa Mariji Kosovi se podeli ustanova 100 kron.
Odobrč se nato proračuni ubožniega, zaklada meščanske imovine in mestnega loterijskega posojila.
Mestni ubožiii zaklad izkazuje primanjkljaj 65.831 kron, zaklad meščanske imovine izkazuje prebitek 164 K, prebitek v proračunu mestnega loterijskega posojila je izkazan s 49.297 K 50 vin.
Josipu Puhu se proda nekaj sveta ob Emonski cesti, če plača za nr 28 K. Odkloni se prošnja štaoijskega poveljstva za izredno pokritje 59-52 K za tranzenalno nastanitev nekega častnika v »U ni dnu«, za katero ni znal magistrat.
»Družbi sv. Cirila in Metoda« se dovoli 1500, trgovskemu gremiju za gremi-jalno trgovsko šolo 500, bolniškemu in podpornemu društvu pomožnih in zasebnih uradnikov 100, Podpornemu društvu za slovenske visdkašolce 200, Zavodu sv. Nikolaja v Tnstu 100, Slovenskemu planinskemu društvu 600 kron redno, 400 kron izredno in Deželnemu podpornemu društvu za ibolne na pljučih 500 kron. Šolskemu odboru za ustanovitev in vzdrževanje ku'hars'ke in gospodinjske šole, ki je prosilo za podporo, se naznani, da se bo dala podpora, ko se o tem izjavita država iiin dežela. Elizabetni otroški bolnici se dovoli 1000 kron s pripombo, da se graja, ker se vrše seje v kazini in ne na. nevtralnih tleh; graja se tudi, ker odbor ne rešpektira slovenskega uradnega jezika ljubljanske občine s tem, ker ni vložil slovenske prošnje. Deželni zvezii za povzdigo tujskega prometa se dovoli podpora 500 kron za gostilničarski tečaj. »Philhannonische Gesellschaft« se dovoli podpora 400 kron.
Odkloni se prošnja Adolfa Kafeerja glede na premembo regulacije trga ob stiku Blei\veisove, Rimske in Tržaške ce-' ste, oklene se kanalizirati Prisojne ulice, kar 'bo stalo 4900 'kron. Mariji Ceponovi se proda nekaj sveta db Cojzovi cesti proti 10 kronami za m3.
Oddbnita se poročili o mestni dekliški šoli in mestnega dekliškega licej|a za leto 1908. V c. kr. mest rti šolski svet se izvolita dr. Triller in Milolmoja; dr. Ma-jaronu, ki je bil 12 let član mestnega šolskega sveta, se izreče zahvala za njegovo požrtvovalno sodelovanje. Odobri se proračun mestne klavnice za I. 1909, ki izkazuje 15.084 kron prebitka. Občinski svetnik Predovič želi, naj si enkrat ogleda gospod župan malo klavnico, tisto, ki je za prašiče 'in ko'zle. Župan: »Se bo zgodilo.« Končno se še odobri proračun mestnega vodovoda, ki izkazuje prebitek 23.830 K. Zupan ob tej priliki omenja, da bo vodovodni proračun bodoče leto boljši, ker odpadejo nekateri stroški, ki narastejo z inštalacijo vodovoda v Šiški. Javrni sledi tajna seja.
Grozen potres o Južni ltallll
Ranjenci umirajo med prevažanjem.
Catania, 7. januarja. Vlaki z ranjenci prihajajo z velikimi zamudami- Morajo voziti tako počasi, ker je doslej v nekaterih vlakfh med vožnjo skoro polovica ranjencev umrla.
Zopet na stotine roparjev ujetih.
Rim, 7- januarja. »Messagero« javlja, da so zopet 200 roparjev, ki so plenili mrliče, postavili pred vojno sodišče.
V Catoni na tisoče žrtev.
Neapolj, 7. 'januarja. Neki lovski poročnik, ki se je podal iz Bagnare v Ca-tono, poroča, da je tudi tam na tisoče mrtvih.
Ostanke Messine porušijo.
N e a p e 1 j, 7. januarja. Oblasti so sklenile, da ostalo zidovje messimsko porušijo. Pri tem 'bodo navzoči lastniki hiš, da se jim izroče vrednosti, ki hi jih o tej priliki našli-
Osem dni brez hrane.
Neapolj, 7. januarja. Predvčerajšnjim so potegnili iz razvalin v Messini z velikim trudom živega moža, ki je bil 8
dni pokopan in brez hrane.
Še življenje pod razvalinami.
R i m , 7. januarja. Kneginja Marsullo, dvorna dama kraljice, in. soprog sta še živa, a jih doslej niso mogli odkopati
Vojaški koncert za žrtve v T>identu.
Tri d en t, 7- januarja. Tukajšnja vojaška godba 88. pešpolka priredi v mestnem gledališču velik koncert za žrtve potresa. Proizvajali bodo same italijanske komade.
Reševanje.
Rim, 7. januarja. Po železnici Mes-sina-Palenno prevažajo dan za dnevom na Stotine ranjencev in ubežniikov. Ubež-niki se podajajo v notranjo Sicilijo. Ognje-gasci iz Palerma, Milana, Genove in drugih mest pomagajo požrtvovalno reševatr. Truplo poslanca Ftuleja so nalšli grozno pohabljeno.
Junaški otroci.
Reggio di Calabria, 7. januarja. V razvalinah so našli v neki kuhinji i2 let staro deklico z malim bratom živa. Deklica je sebe in brata prehrani!a s kavo in limonado. — 14 let stari s'n gozdnega nadzornika Piccioli je našel svojo mater mrtvo v podrtinah. Kopali je dalje in čez dve uri prišel dO živega očeta. Delali je še naporno osem ur ter rešil svoje tri sestre, žive sicer, a težko ranjene. — Neka 16 let stara deklica je kopala dva dnli in dve noči, da bi rešila mater, sestre in brata. Vojaška patrulja, ki je prišla do nje, jo je imela za tatico. Dekle pa se je vrglo pred častnika ter ga prosito, naj ji pomagajo vojaki kopati. In res so dobili vseh pet oseb še živih.
Kaj pravijo rešitelji in rešeni.
Neapolj, 7. januarja. Iz Messine poročajo: Izkopali so mladega moškega, ki je bil zvečer pred potresom v gledališču; bil je še praznično oblečen. Dasi je bil šest dni pokopan, je pravil, da je bil zasut največ dvanajst ur. — Prvo, kar je storil neki mladenič, ko so ga odkopali, je bilo, da je prosil za svalčice- — Neka mati je čula iizpod razvalin slaboten glas svojega sina. Prosila je vojake, da so ga odkopali. Ko so ga nekoliko okrepčali, je zbesnel, tekel proti morju in skočil v valove, ki so ga pokrili. Mati je vse to morala sama gledati. — Vojaki so slišali i'z neke globočine klicanje na pomoč. Eden se oljunači in spuste ga po vrvi v klet. Tu zagleda mladega moža, ki ga 'lovi za roko. V tem hipu priskoči starček, ki zgrabi mladeniča za vrat in ga začne daviti. Potem ulovi sam vrv. Ko so ga vlekli kv)i-šku, se odlušči kamenje in starcu razbije glavo. Ko je prišel vojak vdrugič v klet, je našel mladeniča zadušenega na tleh ležati.
Sreča v nesreči.
Neapolj, 7. januarja- Smodnišnica v Messini je ostala nedotaknjena, dasi je divjal v bližini požar. Ako bi bil smodnik razletel, bi ž njim vred zletel velik del mesta v zrak. Sedaj so smodnik spravili drugam-
Tolovaji.
N e a p o 1 j, 7. januarja. Lastnik tkalnice v Canitellu se je vrnil v tovarno in našel tam roparje, ki so plenili zalogo svile. Prosil jih je s solzami v očeh, da mu puste zadnje ostanke premoženja. Neki tolovaj mu nastavi samokres. V tem skočita z dvorišča psa, ki bandita raztrgata na drobne kosce.
Zaklad stolnice ukraden.
N e a p o 1 j, 7- januarja. V Messini so roparji odnesli ves zaklad stolnice v vrednosti mnogo milijonov.
Novi sunki.
P a 1 e r m o, 7. januarja. Tu se še vedno ponavljajo potresni sunki. Zlasti 5. t. m. okolo poldne sta bila dva močna sunka, ki sta povzročila mnogo strahu.
Castro Reale ni v razvalinah.
Neapolj, 7. januarja. Messinsko predmestje Castro Reale je le lahko poškodovano, da bo mogoče hiše popraviti.
Plovitev po messinski ožini-
Rim, 7. januarja. Mornariško ministrstvo je ukrenilo potrebno, da se plovitev po morski ožini messinski vpostavi.
General Mazza poroča.
R i m , 7. januarja. Izredni komisar messinski, general Mazza poroča ministrskemu predsedniku Giolittiu, da so 5. t. m. zdpet potegnili 10 živih oseb na dan. Vsega so rešili 2300 živih. Pokopali so okdlo 20.000 oiseb. Sedaj rešujejo zasute zaklade. Vrednostmi papirji italijanske banke, trgovinske banke in paroplovnih družb Navi-gazione Generale ter Societa VelOce so že na varnem- V Palermo so poslali 181 jetnikov, prijetih po proglašenju obsednega stanja. Poštna in brzojavna 'služba zoper deluje. Železniška zveza s Palermom in morska zveza z Ncapoljem sta vpostav-!jeni. Poslal je železničarje v Kalalbrijo,
da popravijo železnico v Neapolj. Gradijo barake. Vojaštvo je zdravo.
Kraljica odklanja vsako čast.
R i m , 7. januarja. Na rojstni daln kraljice so nameravali pred Kvirinalom velike manifestacije; tudi spominske svetinjice v znamenje hvaležnosti naroda so hoteli kovati. Kralj in kraljica želita, da vse to odpade iu da se osredotoči vsa sila dežeie v pomoč nesrečnim krajem.
Številke govore.
Rim, 7. januarja- Vedno jasnejše se kaže, da je nesreča večja, nego si jo more naslikati najbujnejša domišljija. Uničenih je 24 mest, mnogo vasi in selišč. Iz manjših mestec poročajo sledeča števila mri-čev: Canratello 1000, Gallina 120, Mon-tella 100, Pel I ar o 500, Jonico 100, San Gio-vanmč 100, Posargoni 100, Salice 50, Saln Veecio 200, Salmabetto 200, Viha San Giu-seppe 600, San Gregorio 50, Lazzaro 75. prosi vlado, da podeli kraljici Meni za njeno požrtvovalno delovanje na krajih nesreče zlato zasllužuo medaljo.
Avstrijski konzul mrtev.
Neapolj, 7. januarja. Med mrliči sta avstrijski in ameriški konzul v Messini. O nemški koloniji ni ne duha ne sluha. 30 tisoč ljudi se je doslej izselilo.
50 ,milijonov cerkvenih zakladov pokopanih.
Neapolj, 7. januarja. Katedrala v Messini je pokopala nad 50 milijonov vredne cerkvene zaklade.
Usodne pomote.
R i m, 7. januarja. Ob postopanju proti roparjem so se pripetile vojaštvu strašne pomote. Neki major je našel v razvalinah grebsti moškega, ki ga je vprašal, koga išče. Mož je odgovoril: To je moja hiša. Kljub temu so ga vlekli za bližnji zid in brez zaslišanja ustrelili.
Grob v valovih.
R i m, 7. januarja. Izkopane mrliče polivajo z apneno vodo, polagajo v čolne ter jih vozijo na globoko morje, kjer jih potope. Še nad 40.000 mrtvih trupel je med razvalinami. Psi so ninogo trupel ogrizli. Pse streljajo, kjer jih dobe.
Izstradano 'ljudstvo napadlo vlak.
Neapolj, 7. januarja. Blizu postaje Galati je izstradano ljudstvo ustavilo vlak z živili ter ga skušalo opletati. Finančni stražniki so nastavili puške. Napadalci so pričeli streljati iz samokresov ter razdirati tir. Vlakovodja pa je izpustil v stroj vso paro in vlak je zdirjal z bliskovo naglico skozi gručo napadalcev.
Dnevne noulce.
Kranjski deželni zbor ima jutri ob 10. uri dopoldne sejo. Na dnevnem redu je: Branje zapisnika III. deželnozborske seje dne 19. junija 1908. Obljuba novoizvoljenih deželnih poslancev. Dopolnitev konstituiranja deželnega zbora, in sicer:
a)	Dopolnilne volitve v deželni odbor;
b)	volitev disciplinarnega odseka; c) volitev peticijskega odseka. Priloga 52. Poročilo deželnega odbora o dopolnilnih volitvah. Naznanila deželnozborskega predsedstva. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlagajo proračuni za 1. 1908.: deželnega posojilnega zaklada; pokojninskega zaklada deželnih uslužbencev; muzejskega zaklada; deželnokulturnega zaklada; normalno-šolskega zaklada. Poročilo deželnega odbora: o dovolitvi vsakoletnega kredita 2000 K v namen podeljevanja podpor okrožnim zdravnikom za njih nadaljno strokovno izobrazbo; o adaipciji vratarskega stanovanja v blaz-nici na Studencu; glede priprav k izboljšanju gorenjskih planin; računski sklep deželnega zaklada za leto 1906.; o novih splošnih volitvah ze deželni zbor vojvo-dine Kranjske. Računski sklepi: bolnič-nega, blazničnega, porodničnega in naj-denškega zaklada za leto 1906. in raizkazi imovin teh zakladov koncem leta 1906.; deželnokulturnega zaklada za leto 1907.; kranjskega učiteljskega pokojninskega zaklada za leto 1907.; bolničnega, blazničnega, porodničnega in najdenškega zaklada za leto 1907. in razkazi imovin teh zakladov koncem leta 1907.; ustanovnih zakladov za leto 1907.; zaklada deželne prisilne delavnice za leto 1907.; garancijskega zaklada Dolenjskih železnic za leto 1907.; grmskega zaklada za leto 1907.; deželnega zaklada za leto 1907.; gledališkega zaklada za leto 1907.; muzejskega zaklada za leto 1907. Proračuni bolničnega, blazničnega, porodničnega iu najdenškega zaklada za leto 1908. Računski sklepi: pokojninskega zaklada deželnih uslužbencev za leto 1907.; deželnega posojilnega zaklada za leto 1907.; normalno-šolskega zaklada za leto 1907.. Proračun deželnega zaklada za leto 1908. Poročilo deželnega odbora v zadevi zvišanja tista-
nov za hrano učencem s Kranjskega na deželni kmetijski šoli na Grmu;«glede izvrševanja v § 13. nove vinske postave od 12. apri.a 1907., drž. zak. št. 210, določene pravice zastran nameščanja državnih kle-tarskih nadzornikov; o potrebnih ukrepih glede brezobrestnih, iz deželnih sredstev dovoljenih trtnih posojil; glede subvenii-joniranja podkovske šole v Ljubljani in o proračunih: učiteljskega pokojninskega zaklada za leto 1909.; deželnega posojilnega zaklada za leto 1909.; muzejskega zaklada za leto 1909.; gledališkega zaklada za leto 1909.; normalno-šolskega zaklada za leto 1909.. Poročila deželnega odbora: glede zvišanja letnega prispevka za kmetijsko-kemiško preskušališče v Ljubljani; glede bivšega provizoričnega okrožnega zdravnika v Senožečah, dr. Antona Perco-ta; ter o proračunih pokojninskega zaklada deždmih uslužbencev za leto 1909.; deželno-kulturnega zaklada za leto 1909.; grmskega zaklada za leto 1909.; zaklada prisilne delavnice za leto 1909.; bolničnega, blazničnega, porodnič-nega in najdenškega zaklada za I. 1909.; deželnega zaklada za leto 1909. Poročila deželnega odbora: glede začasnega pobiranja deželnih priklad leta 1909.; glede deželnega prispevka 55.000 K za zgradbo ženske bolnice v Novem mestu in glede pravice javnosti za to bolnico; glede dovolitve višjih nego 20 % priklad za cestne namene; glede izboljšanja Senožeških pašnikov; glede izboljšanja Narinskih pašnikov. Proračuni ustanovnih zakladov za leto 1909. Poročila deželnega odbora glede dovolitve pobiranja 5 % naklade na najemnino od stanovališč v mestni občini Kočevje; glede dovolitve pobiranja 319% priklade na vse neposredne davke razun osebne dohodnine in plačarine v davčnih občinah Jasen in Vrbovo leta 1909; glede dovolitve pobiranja ' 155 %■ priklade na vse neposredne davke razun osebne dohodnine in plačarine od pri vodovodu udeleženih posetnikov" katastralne občine Stara Vrhnika; glede dovolitve pobiranja 5 % naklade na najemnino od stanovališč v mestni občini Novo mesto.
+ V Kalteneggerjevi dobi. Prejeli smo in priobčimo: Stavnemu uredništvu »Slovenca« v Ljubljani. Z oziram na vest v št. 3. dne 5. januarja 1909 Vašega cenjenega lista »V Kalteneggerjevi dobi. Nepričakovan najnovejši odlok c- kr. deželnega šolskega sveta za Kranjsko — silovit udarec za uboge starše«, blagovolite vzeti resnici na ljubo na znanje, da sem jaz, poročevalec o prošnjah, za oprošče-nje od plačevanja šolnine, oziroma 'za odložitev plačevanja šolnine učencem prvega razreda srednjih šol. Očitanja torej ne zadevajo gospoda deželnoVladnega svetnika viteza Kalteneggerja, ampak mene. Sicer pa 'po mojem prepričanju niso osnovana. — S spoštovanjem Fr. Hubad, c. kr. deželni šolski nadzornik.
+ V dvorani »Slov. katol. izobraževalnega društva« v Ribnici se je včeraj dne 6. t. m., po prvi maši zlbralo nad 300 mož in fantov, da manifestirajo za slovensko vseučilišče v Ljubljani in protestirajo proti krivicam, ki jih mora trpeti slovenski narod. Shodu je bil za predsednika odbornik »Kimetske zveze« g. Anton Lovšin, zapisnikar pa agiilni in delavni pristaš S. L. S. g. Alojzij Klavs. Domači kaplan Andrej Orehek je pojasnil namen zborovanja: da se ljudstvo pouči o potrebi slovenskega vseučilišča, o krivicah, ki jih moramo Slovenci prenašati, o nalogah, ki jih imajo zasledovati poslanci S- L. S. — Član »Zarje« stud. iur. g. Josip lic poroča nato o razmerah na gralškem, član »Danice« stud. phil. g. Franc Trdan pa o razmerah na dunajskem vseučilišču ter o pomenu slovenskega vseučilišča v Ljubljani. Predlaga resolucije: Volivci in davkoplačevalci ribinliške doline protestirajo kar najodločneje proti laški univerzi v Trstu, zahtevajo vseučilišče v Ljubljani, protestirajo proti nepotrebnemu in nepo>-stavno določenemu tretjemu deželnemu šolskemu nadzorniku za Kranjsko ter nalagajo poslancem S. L. S., da z vsemi mogočimi sredstvi delujejo za dosego slovenskega deželnega namestnika. — Ob burnem navdušenju in odobravanju se zaključi impozantno zborovanje.
+ Od državne železnice. Premeščeni so: Skobrtal Josip, oficijal in postajena-čelnik iz Roča v Trst c. kr. drž. žel., Ve-ber Anton, asistent in postajenačelnik iz Tržiča v Jesenice, Seme Avgust, asistent iz Jesenic k ravnateljstvu, oddelek VIL v Trst, in Griinvvald Franc, žel. tajnik iz Jesenic k tras. odd. v Novo mesto. Na novo je sprejet kot volonter Koželj Jakob za postajo Lesce.
+ Iz Tržiča 'se nam poroča: Naš župan MaMy, vulgo Boncelj razpošilja raznim uradom in korporacijam uradne dopise s pozivom, naj se tržišketmi županstvu dopisuje zgolj nemški! Kako poje pe-
sem očka Boncelj: »In spet se oglasi jlFh sto, da nam Boncelj župani! ne bo.«
+ V pojasnilo. Za torkovo številko »Slovenca« nam je bilo iz Gorice poslanih več dopisov z željo, da pridejo pod »Goriške novice«. Pomotoma so bile notice vlomljene pod »Dnevne novice« in tako je prišla tudi goriška novica »Nekaj poka«, j ki se bavi z goriškimi razmerami pod ! »Dnevne novice«. Toliko v pojasnilo, da J se dotične notice ne bo napačno tolmačilo.
—	»Slovenski Dom« v Čikagi. V Či-kagi so Slovenci ustanovili stavbinsko društvo »Slovenski Dom«. To društvo je nekaka domača posojilnica in hranilnica.
—	Smrtna kosa. V Lešah je dne 7. januarja umrla mati spoštovane družine, gospa Marija Valjavec, mati g. dr. Josipa Valjavca. Naj počiva v miru!
—	Umrla je v Ilirski Bistrici dne 5. t. mes. zjutraj gospa Pavlina Bachinann-Lešnik. Pokojna je bila znana po cel'i Notranjski in Istri, prvi nje soprog je bil okrožni zdravnik v Ilirski Bistrici; imela je več otrok, kateri so ji pa že vsi pomrli. Ostala je več let vdova, predlanskim pa se je poročila z g. Petrom Lešnikom, tedanjim občinskim tajnikom. Naj v miru počiva!
—	Celo bleško jezero je zamrznjeno. Led za drsalce je jako gladek in je torej najlepša prilika za zabavni izlet.
—	Po 14 letih. V neki duplini ob Soči so našli nekega Antona Majer, pristojnega v Anhovo, kateri je bil uže večkrat kaznovan zaradi raznih hudodelstev. Privedli so ga v goriške zapore. Zasleduje ga namreč sodna oblast s Hrvaške in iz Istre zaradi velikih tatvin, katere je izvršil pred 14 leti.
— K nesreči v Hammnu na Nemškem.
Svoj čas smo poročali, da se ie zgodila velika nesreča v rudniku v Hammnu na Nemškem, kjer so se plini vneli. Ponesrečilo se je pri tej nezgodi tudi več Slovencev, med temi tudi štirje možje iz goriških hribov, katerih imena smo svoj čas 'priobčili. Sedai se nam poroča, da je pri imenovani nezgodi ponesrečil tudi Jakob Božič s St. Viškegore in pa Janez Božič iz Dolenje Tribuše. Uradno to sicer ni še objavljeno, a resnica je vendarle.
—	Kopaču se je slaba godila. Tržaški socialni demokratje so hoteli razbiti v Trstu shod novega jugoslovanskega društva železničarjev. Železničarji so socialne demokrate, katerim sta načelovala Kopač in dr. Šolar, vrgli na cesto. Kopač je igral Zeppelina.
—	Sin ubil očeta- V nrinoli noči je bi! v tržaško bolnišnico sprejet cestar Angolo Bogat, star 69 let, iz Beliana pri sv. Kancijanu v Furlaniji. Zdravnik, ki ga je preiskal, je konstatiral, da ima nesrečnik razun mnogih notranjih poškodb tudi razbito lobanjo. 31 letni sin Konstantin, ki ga je spremil v bolnišnico, je pripovedoval, da je starčka — njegovega očeta — na božično vil jo pretepel stareji njegov brat. Uprava bolnišnice je o tem Slučaju obvestila policijsko oblast. Včeraj zjutraj podalo se je nekoliko funkcionarjev v bolnišnico, da zaslišijo ranjenca. Ta pa je že umiral in ob pol 1. uri je izdihnil, ne da bi bil mogel več ziniti besede.
—	Italiianska vlada odklonila Lloy-dove parnike. Včeraj sta imela odriniti v Messino Lloydova parnika »Imperator« in »Marija Valerija«, opremljena z vsemi sredstvi za pomoč ponesrečencem. Vlada italijanska pa je potom tržaškega generalnega koinzula hvaležno odklonila pošilja-tev teh parmkov, češ, da je v tem pogledu tam zadosti preskrbljeno.
italerskč novice
š Župnik v pokoju Martin Sket umrl.
Iz Ptuja smo dobili danes dopoludne naslednjo brzojavko: Prečastiti župnik v pokoju Martin Sket je v Ptuju umrl. Pogreb bo v soboto ob pol 10. uri dopoldne. Svetila mu večna luč!
š Obesil se je v St. Petru v Savinjski dolini hlapec Jož. Kač.
š Častno svetinjo za 40-letno službovanje je dobil poštar Anton Goričan v Mozirju.
š Umrl je v Šoštanju gostilničar in mesar Karol Breschnig.
š Prijeli so orožniki pri Pragerskem četovodjo Podlesnika, ki je zabodel veleposestnika Kaca.
š Naslov ravnatelja sta dobila okrajni šolski nadzornik J. Dreflak v Rogatcu in nadučitelj Franc Jurkovič v Šmarji.
š S kropom se je polil tri in polletni sinček sevniškega posestnika Janeza Vid-inajerja tako nesrečno, da je za opeklinami umrl.
š Žilo si je prerezala na nogi mariborska gostilničarka Ana Rapoc. Nezavestno so prepeljali v bolnišnico.
š Baron vojaški begun. Brežiško orožništvo je aretiralo vojaškega beguna infanterista barona Zorensberga.
š Izginil je kočar Jakob Pišek, ki se je iz Pristove vračal domov v St. Peter. Njegov klobuk so našli na cesti, moža pa ne. Sodijo, da je bil Pišek ubit, mrliča so pa vrgli v Sotlo.
š Grozna samopoškodba. S škarjami si je prerezal trebuh praški krojaški pomočnik Peter Novak, ker se je spri s svojo ljubosumno ženo.
š Nepošten odvetnik. Proti odvetniku dr. R. Neckermannu v Weizu pri Gradcu se je pričelo kazensko postopanje, ker »se je okoristil z denarji svojih klijentov.
Uublianske nouice.
lj Trdnjava se maje. Danes ie ljubljansko učiteljstvo volilo dva svoja zastopnika v c. kr. mestni šolski svet. Zc zadnjič pri dopolnilni volitvi je učiteli Karel Simon dobil lepo manjšino, danes pa je dosegel zmago. Vrlemu in vnetemu članu »Slomškove, zveze« iskreno čestitamo. Dobil je 29 glasov. Nasprotni kandidat J. Režek je prodrl z 31 glasovi. V manjšini je ostala gdč. M. Sercova, ker tovarišice učiteljice ne marajo (?) imeti zastopnice; če bi bile le štiri koleginie še zanjo, pa bi bilo šlo. G. Črnagoj, ki se je nedavno ogreval za svobodno šolo — je propadel. Ljubljansko učiteljstvo sc je skoraj otreslo dosedanjih voditeljev, ki so pomagali širiti nesrečno liberalno politiko. Pogumno naprej!
lj Proračun ljubljanske občine za leto 1909. izkazuje 130.386 kronski primanjkljaj. Ni naša dolžnost, da preiskujemo, kako naj se primanjkljaj pokrije. Za primanjkljaj je odgovorna narodno-napredna stranka, ki naj si zdai ubija glavo, kako ga pokrije. Niti to nas ne zanima, kako je nastal kar hipoma tak velik primanjkljaj. Zdravo nikakor ni, da se jc pojavil primanjkljaj skokom. Proračunski in računski sklepi minulih let so vedno izkazovali precej znatne prebitke. Zato je tembolj presenetljivo, da sc je kar hipoma pojavil tako velik primanjkljaj. Primanjkljaj je za Ljubljančane jako resna stvar, ker ga raz-ven najožjih poučenih krogov ni nihče pričakoval. Nočemo niti preiskavati, kako da je nastal kar hipoma tak velik primanjkljaj, za katerega ni pokritja. Prišle so nove postavke, ki jih včasih ni bilo, kakor n. pr. »Zatišje«, poskočil je zdatno proračun plač, slovensko gledališče stane 29.560 kron, so pa tudi postavke, ki bi se lahko črtale. Neki ljubljanski strelski klub dobiva kar 52 kron letne podpore. Ni sicer veliko, a člani dotičnega strelskega kluba bi lahko tudi sami plačevali svoj šport. Proračunski primanjkljaj za leto 1909. nam zopet dokazuje, kako bi rabili Ljubljančani krepko opozicijo v ljubljanskem občinskem svetu. Prav je imel pred leti dr. Ivan Tavčar, ko je naglašal, da naj se špara. Storili bi bili občinski svetniki takrat prav, ko bi ga bili ubogali, pripišejo naj sami sebi blamažo, ker imajo zdaj tako velik primanjkljaj, dasi smo jim mi in pa dr. Tavčar vedno svetovali, da naj »šparajo«. Če bi bili ubogali nas in pa dr. Tavčarja, bi tudi mi danes ne pisali o primanjkljaju.
lj Manifestacijsko zborovanje za slovensko vseučilišče, katerega prirede slovenski visokošolci vseh struj, se vrši v nedeljo, 10. t. m., ob pol II. uri dopoldne v veliki dvorani hotela »Union«. Spored: 1. Anarhija na avstrijskih nemških univerzah; 2. slovensko vseučiliško vprašanje; 3. slovenske vseučiliške zahteve. — Častna zadeva Ljubljane je, da kot središče Slovenije in sedež bodočega najvišjega kulturnega zavoda ined nami. dostojno, a odločno izrazi svojo voljo. Akade-mična mladina, ki se je za to prireditev odločila vsa brez razlike mišljenja, pričakuje od ljubljanskega in okoliškega prebivalstva uajobihiejše udeležbe. Nedeljsko zborovanje v »Unionu« mora spadati med najlepše manifestacije zadnjih let!
Ij Odbor za pomoč Siciliji in Kalabriji je osnoval v Ljubljani gospod župan. Včeraj je tozadevno sklical na razgovor v mestno posvetovalnico razne gospode iz slovenskih, nemških in laških krogov. Došlo je 18 gospodov. Gospod župan je omenil, da je povabil 'tudi one gospode duhovnike, ki so v Rimu študirali, da pa se gospodje niso odzvali njegovemu vabilu. Gospod župan je nadalje izjavii, da je gospod lekarnar Piccoli pripravljen prevzeti blagajništvo pomožnega odbora. Končno je gospod župan povedal, da so se nvu izmed navzočih gospodov javili za odbor naslednji gospodje: Gabr. Piccoli, dr- Zariiik, stavbenik dr. Faleschini, Grassi, polkovnik L ukane, profesor Fantek, J. Roger star., Hatvs Roger (gaspod Roger: Prosim, gospod župan, moje ime je Ivan Roger mlajši), Tenentc, profesor Petkovšek, primarij dr. Jenko, trgovca Perdan tu Lilleg. Odbor si je izvolil za predsednika župana Hribarja, za tajnika dr. Faleschinrja, za blagajnika lekarnarja
Piccolija. Dasi sočustvujemo s ponesrečenci, vendar se nam zdi, da bi za Ljubljano kot izraz sočutja popolnoma zadoščala podpora občinskega sveta in da drugo nabiranje lahko izostane, ker imamo domaČih nujnih potreb dovolj.
lj Službeni jubilej 25-letnice praznuje danes dobroznani uslužbenec »Katoliške Bukvarne« g. Anton Supin. Dnč 7. januarja 1884. je vstopil v Bukvarno, kjer še danes zvesto in marljivo deluje. Bog ga živi še mnogo let!
Ij Umrl je na Sv. Petra cesti štev. 24 gosp. Franc S t e g n a r, uradnik v pok. Umrla je zasebnica Uršula Kompasi.
lj Osebne vesti z magistrata. Vpoko-jen je z naslovom ravnatelj mestni ekspe-ditor adjunkt g. Kališ. Za nadstražnika ]e imenovan Miha Sitar, za vodjo straže Alojzij Slanovec in za definitivnega stražnika Mihael Stante.
Ii Iz mestnega tržnega nadzorstva se nam piše: »Slavno uredništvo ^Sloven-ca«, tu. Na podlagi S 19. tiskovnega zakona zahtevam, da z ozirom na vest v Vašem listu pod naslovom »Dva shoda« v št. 2., z dne 4. januarja 1909. priobčite v postavnem roku z istimi črkami na istem mestu naslednji popravek: Ni res, da je bilo na ustanovnem občnem zboru »Narodne delavske organizacije« navzočih okoli 130 oseb, med njimi kakih 40 delavcev, res pa je, da je bilo na shodu navzočih okoli 300 delavcev. Z odličnim spoštovanjem Adolf Ribnikar, tč. predsednik N. D. O.« — Srečni Ribnikar, kadar bo — res tako! Na ustanovnem shodu pa je naš poročevalec udeležnike švel, česar g. Adolf Ribnikar ni storil. Odt^d nesoglasje. Da je domišljija Ribnikarja velika, smo vedeli že prej, predno nam je g. Ribnikar poslal kak popravek.
lj Časten večer. Svojemu velezasluž-nemu koncertnemu pevovodji gospodu Mateju Hubadu priredi povodom Najvišjega odlikovanja pevski zbor »Glasbene Matice« nocoj v veliki zgornji dvorani »Narodnega Doma« častni večer, h kateremu se častivci odlikovanca in prijatelji »Glasbene Matice« vljudno vabijo.
lj Z lopato po glavi udaril. Danes dopoldne je vsled tega prepira udaril Peter Božič, delavec, rojen 1853. leta v Pirn-čah, pristojen v Šmartno, z lopato po glavi sodelavca Antona Dolenca in mu prizadejal težko telesno poškodbo. Dolenca so prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
Ij Iz gledališke pisarne. Jutri, v petek, se igra drugič velezabavna burka »Vele-turist«, ki je vzbujala pri premijeri toliko smeha. — V nedelio, dne 10. t. m. sta dve predstavi: popoldne dramska, zvečer operna. — Ker je gdč. Hadrbolčeva zbolela na infhuenci, se je premijera nove operete preložila.
Ij Iz »Mestne hranilnice«. Za asistenta je imenovan g. P etri č, solicitator pri notarju Plantanu, za praktikanta pod pogojem, da v treh mesecih postane asistent, g. R o d c.
Telefonska in brzolaono porofe
AVSTRIJA IN OGRSKA.
Dunaj, 7. januarja. Ministrski predsednik Bienerth je bil danes pri cesarju v daljši avdijenci, ki je bila v zvezi z avdi-jenco dr. VVekerlovo pri cesarju. Bienerth je poročal cesarju tudi o položaju na Češkem.
Dunaj, 7. januarja. V kratkem se prične med Avstrijo in Ogrsko'pogajanje radi bančnega vprašanja. Najprej se bodo pogajali referentje, potem pa oba finančna ministra. Projektu ogrske vlade, ustanoviti kartelno banko, ostro nasprotujejo krščanski socialci. Danes došli budimpeštan-ski »Hirlap« piše, da so bila posvetovanja obeh Vlad le predboji za samostojno carinsko ozemlje ter da bo ta boj jako hud-Situacije sedaj še ni mogoče pregledati.
NESREČNA ITALIJA.
Rim, 7. januarja. V Palmi divjajo črne koze. Odposlano je v Palmi seruma za 20 tisoč injekcij.
POTRES.
Kečkemet, 7. januarja. Včeraj ob 3. uri 30 minut zjutraj jc bilo čuti tukaj potres srednje jalkosti. Ob 6. uri zjutraj jc bilo čuti drugi potresni sunek-
Pariz, 7. januarja. Včeraj je bil na (/toku Tanarifi močan (>otres. Pohištvo po hišah je potres prevrnil. Prebivalci po hišah so pobegli na ulice, a večje nesreče ni bilo.
USTRELJENI ROPARJI V MESSINI.
Rim, 7. januarja. Dosedaj je bilo v Messini ustreljenih nad sto roparjev.
BOLEZEN PORTUGALSKE KRALJICE.
Lisabona, 7- januarja. Bolezen kra-Ijicc-matere Marije Pie se je poslabšala. Kraljica je v hudi krizi.
Speclalitete modnih telouniKou!
Frak, smoklns In salonske obleke do najfinejše Izvršitve v veliki Izbiri v zalogi, kakor tudi bele In trem suknene in svilnate bluze
In krila za dame. Cene čudovito nizke!
28 3-1
Angleško skladišče oblek
O.Bernatovič
Ljubljana, Glavni t g 5.
Meteorotagično poročilo.
Viilna n. morjem 306-2 m. srca. zračni tlak 73(vO mm
C -i Q	Ča« opa-zovan|a	Stan|e barometra » mm	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	«o XI EEe S ° i o- >
5	9. zveč.	784 9	— 9'6	sl. szah.	jasno	
	7. zjutr.	48-2	— 100	sl. jzah.	megla	00
	2. pop	465	— 3-9	brezvetr.	oblačno	
6	9. zveč.	43 7	— 2-8	brezvetr.	oblačno	
	7. zjutr.	42 0	— 19	sl. jvzh.	oblačno	00
	2. pop.	42-1	1— 00	*sl. jjvzh.		
Srednja predvčerajšnja temp. — 8'3°, norm. — 2'7°. Srednja vfierajšn)a temp. — 5'6°, norm. — 2 7°.
TRŽNE CENE.
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 7 januarja Pšenica za april .	. 12 66
Pšenica za oktober I. 1909. . . . 10 86
Rž za april I. 1909......1010
Oves zr april .	8 65
Koruza za maj 1. 1909..... 7 24
Efektiv 5 ceneji.
Prodajalna in trgovina
ravno pred cerkvijo se odda.
26	Več upravništvo.	3-1
velik, pšenične barve, z ■■a a belimi lisami, je za
■	■ flBflj šel v ponedeljek iz Doba IIJ J M ' v Moravško ali Krašensko Wm	dolino. Sliši na ime —
■	^	,,Sultan". Najditelj se ^^ ^^ ^^ prosi, da ga privede v Žeje h Kržanu proti primerni plači. 32 1—l
Učenca 1
35 sprejme takoj v poduk 2-1
v.«* tf *	mm mm > mizarski
mojster v Podgori, p. Št. Vid nad Ljubljano.
Iščem za trgovino se mešanim blagom zanesljivega	31 2-1
rjovsk. sotrud-niko m 1 učenca
A*»ton Zurcv Črnomelj.
Absolutno ognjevarne
blagajne
jekleno-oklopne blagajne in kasete ponudi starorenomirana tovarna za blagajne
Jan. Lange
Dunoj, XVIII/], Mihrlnger GUrtel štev. 7.
Telefon 21485. 3157 26 - 4 Ceniki zastonj.
Dobavitelj domačih hranilnic. "SS
Išče se prijazno
5tan©L>anjc
za mirno stranko brez otrok obstoječe iz treh večjih sob in pritiklinami za februarjev, oziroma majev termin. Prijazne ponudbe se prosijo na upravo tega lista pod »Prijazno stanovanje".	36 3—1
Viktorija Stegnar javlja v svojem in v imenu svoje hčere Minke omož. Grobelnik in vseh drugih sorodnikov tužno vest, da je preminul nje dobri soprog, oziroma oče, gospod
postne Stegnar
c. k. sodni uradnik v pokoju
po daljši bolezni v 70. letu svoje starosti.
Pogreb dragega pokojnika bo v petek 8. t. m. ob '/23 uri popoldne iz hiše Sv. Petra cesta št. 24, k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v soboto 9. t. m. v frančiškanski cerkvi ob 10. uri dopoldne.
Rajnika priporočamo v blag spomin.
Ljubljana, 6. januarja 1909.	39 1-1
38 l-l
Tužnlm srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni brat, stric, oziroma svak gospod
Anton Lušin
dne 4. t. m. ob '/28 uri zvečer v 57. letu starosti mirno v gospodu zaspal.
Pogreb dragega ranjkega se je vršil dne 6. t. m. ob x!i2 uri popoludne iz hiše žalosti v Sudražici na ondotno pokopališče.
Blag mu spomin!
Sodražica, dne 7. prosinca 1909.
Žalujoči ostali.
Zahvala.
Ob prebridki izgubi našega iskreno ljubljenega brata, strica, oziroma svaka gospoda
Antona Lušina
čutimo se dolžne izreči najsrčnejšo zahvalo vsem sorodnikom prijateljem in znancem, ki so nam v dnevih žalosti tolažilno stali na strani ter vsem, ki so v tako mnogobrojnem številu izkazali dragemu ranjkemu zadnjo čast spremljajoč ga k večnemu počitku. Hvala vsem.
Sodražica, dne 7. prosinca 1909
Žalujoči ostali.
s spodnjo gimnazijo
iiče pr.mernega opravila
za celi dan ali za pol dneva. Nastop takoj. —
Ponudbe pod šifro ,,I909(> na upravništvo »Slovenca".	37 3-1
Radi zvišanja voznine od strani c. kr. priv. južne železnice smo prisiljeni dvigniti ceno za 50 kg trboveljskega premoga v kosih za 2 vinarja.
Zadruga trgovcev s premogom v LJubljani.
Od 25. dec. 1908 do 25. jan. 1909
prodajam v Šolskem drevoredu na	^/T0od
MVllMlfi	MlMJi krez kože, od prašičev iz
pnino »no mm m.
I. vrste kg. 1*50 II. vrste kg. 1*30
Meso istih prašičev
I. vrste kg. 1*40 II. vrste kg. 1*20.
3098 (36)
Elija Predovič.
Sirom znan! ter jako dobro obiskovani
Hotel pri .zlatem Levu'
v Kanala ob Bohinjski železnici
se s 1. februarjem z vso opravo
odda na račun'
Pogoji ter promet se izve pri lastniku A.Kriznifi, Kanal.
34 3-1
Vsi, ki nimajo
pravega teka in trpe nn neredni prebavi, zaprtobti, gor£icl, phaniu, čezmernem tvorjenju kislin, glavobolu in težkočah v želodcu. doscie|" z uživanjem Brady-|evlh želodčnih kapljic izvrstne uspehe. Dobiva se v lekarnah.
C. Brady, lekarnar,
Dunaj.,"1, Fleischmurkt 1/462 pošilja 6 steklenic za K 5'—, tri dvojne steklenici za K 4'50 franko.
Ker se pogosto prodajajo ponarejanja, zahtevajte vedno le pristne Brady-|eve želodčne kapl|lce,
ki imajo na zunanjem ovitku in navodilu razen Marijine podobe s cerkvijo kot varstveno znamko tudi podpis
2745 6-2	&AhaiVjt
..Vrl{Ste
Na prodaj je iz proste roke
večji MLIN
ob Krki z vsem ostalim posestvom. Več pove naše upravništvo.	21 3—2
Hišnika
se ift£e. Več se poizve St3ri trg št. lla, II. nadstropje.	30 1—l
Gostilna
na prometni cesti se da *« najem ali ma '»roda pod
ugodnimi pogoji v Celju. Hiša je primerna tudi za vsako drugo podjetje. Poizvedbe pod: Poste restante, Celje, „Amious".
33 3-1
m
m £
mm m mw mm «
Dež. lekarna priMariji pomagaj"
. Leustek
Ljubljana, Resljeva c. I
zraven cesarja Franc Jožefovega jubil. mostu
priporoča ob sedanjem času za jemanje najbolj pripravno pristno, čisto in sveže
Dorševo med. ribje olje fiP?S:
Ijivo. Mala steklenica I K, večja 2 K. Nadalje zaradi svojega izbor, učinka znano
Tanno = chinin tinktura za lase,
katera okrepčuje lasišče in preprečuje izpadanje las. — Cena steklenici z rabilnim na-vodom I K.	2700
Slovita Melusine nstna in zobna
Vnrffl dell,ie iz':>orno Prot' zobobolu In gnji-TUUtliobj jjo^ utrcjj dlesno |n odstranjuje
neprijetno sapo iz ust. — Steklenica I K.
Zaloga vseh preizkušenih domačih zdravil, katera se priporočajo po ravnili časopisih in cenikih. Med. Cognaca, Malaga, ruma itd. razpošilja po pošti vsak dan dvakrat.
Podružnice Spljet, Celovec In Trst	Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve niice 2	Podružnice Spljet, Celovec in Trst
	priporoča promese na kreditne srečke.......K 20 žrebanfe 2. Januarja, glavni dobitek K 300.000 , , , srečke za regulaclfo Donave . , 10 , 2. , , , , 140.000 „ ljubljanske srečke .....„7 , 2. , , , 40.000 , , »3o/o zem. kred. srečke ..... S'/, , 5. , , , , 100.000 t: Vse 4 promese samo 3C 40. is Vloge na knjižice in na tekočI račun obrestuje po čistih 4-'|20!o	
- Delniška glavnica - K 3,000.000!		Kezervnl fond K 300.000.