Poštnina otačana v eotovin!
fcfa^S*?tvr, ns's’s 2"*. m^rca 593?
Stev. 6 d
Leto VI. OCIIIA
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo 1 r» gprivsi Maribor, Aleksandrova cesta št 13 # Telefon 2440 in 2455 Izha a razen nedelje In praznikov vsak dan ob 16. url / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din « Oglati po ceniku 1 Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Ljubljani » Poštni čekovni račun št. 11.409
JUTRA’
99
Male veliko slovensko zlo
KLIC VSEM TISTIM, KI
Dasi je poljedelstvo tudi pri nas v Slo-Veniji Se vedno poklic večine prebivalstva, so obrt, trgovina in industrija tako tazvite, da nam povzročajo v sedanji vsesplošni krizi mnogo več težkoč in skrbi, Kakor jih imajo ostale, izrazito agrarne 1'OKrajine naše države. Zaradi zmanjšala kupne moči kmečkega prebivalstva ;;ri nas in drugod in zaradi oslabitve splošnega, trga je bila naša industrija prisiljena omejiti ali zapreti svoje obrate; isto storila rudniška industrija, a trgovina 11 °brt sta se morali omejiti na golo ži-votarenje. Tako se je zgodilo, da je brezposelni v Sloveniji, ki že prej ni mogla Preživljati vseh svojih otrok, procentual-n° dosti večja, kakor po drugih banovi-”r-n. Zaradi tega pa je večja tudi beda, *aH; poljedelcu se, tudi če ne more pro-l" svojih pridelkov, ali jih mora oddati t^d ceno, še vedno boija godi kakor pa f eiavcu, ki nima zaslužka. Prvi ima vsaj ar0Y nad glavo in zadosti hrane, drugi ntora prezebati in stradati.
^ to konstatacijo pa-smo se tudi že dotaknili neke občeslo,venske nesreče, ki Povzročila v prošlosti veliko škode, Prehaja pa sedaj že v pravo pravcato katastrofo. Ta nesreča izvira iz neke nezdrave duhovne strukture našega ijud-stva. ki je vedno bilo in je še sedaj pre-Vee romantično in dosti premalo realno. Kajti nič drugega kakor romantika je biia tista sl!a, ki je, kakor v narodni pesmi lepo Vido, gnala nekoč dcsettisoče Slovencev 7. rodne grude v tuji, večinoma Prekomorski svet, Odhajali so kakor na vesela gostijo, prepričani v svoji poetični lantaziji, da bodo v tujini kar s prgišči ^jemali bogastvo in se kakor Krezi vrasli domov. Odhajali pa niso, kakor dru-izseljenci agrarnih narodov in pionirji "°ve kulture in civilizacije, na polja, na arme, kjer bi si bili lahko pridobili zem-
Amerika za finančne pomoč Nemčiji
'io.
ki bi ostala trdna podlaga bodočim
°dovom. odhajali so rajši v tuje rudnike, °varne In vsepovsod, kjer so ali izmozgan! propadli in se vrnili domov še boli ®vni ko prej, ali pa so se kot najnižji Proletariat za vselej izgubili v morju tuj-v3. Le redki so bili tisti srečniki, ki so
LAHKO POMAGAJO.
se vrnili z večjimi ali manjšim prihranki. Tu pa je tudi vzrok, da Slovenci nismo nikjer v tujini ustvarili kompaktne narodne kolonije, ki bi lahko-iudi v bodočnosti ohranila svoj materni jezik in narodno individualnost.
Ista poetična romantičnost kakor pred vojno v tujino onstran morja, je pa vodila po vojni tudi tisoče naših ljudi v mesta in druge industrijske ter obrtne centre v Sloveniji, Jugoslaviji in Evropi. Mislili so pač, da je zaslužek, pa če je še tako skromen in negotov, vendar več vreden kakor obdelovanje zemlje. In tako se je zgodilo, da je ponekod na deželi zmanjkalo pridnih delavnih rok, po mestih in industrijskih ter rudniških središčih pase je nabrala armada bednega proletariata, ki je danes na cesti, brez stanovanja, obleke in hrane. Ta naval z dežele je seveda tudi pocenil delo, zmanjšal zaslužke in tako težko oškodoval staro zavedno in organizirano delavstvo. Pa še tudi sedaj, v času najhujše krize, ni mogoče nikogar pripraviti, da bi se vrnil na deželo, kjer bi si lahko še vedno prislužil vsaj Stot v h'ši in hrano. Obenem prihajajo iz Primorja v Jugoslavijo stotine fantov in deklet, ki so doma živeli na kmetijah ali pa so bili poljski delavci, hlapci in dekle, ti; pa silijo samo v mesta, v industrijo in v službe. Na deželo, iz katere so izšli, ne marajo iti.
Danes je težko popraviti zlo in škodo, ki jo je povzročilo poetično in romantično hrepenenje naših ljudi po »lahkem zaslužku«, »naglem oboga-tenju« in vseh tistih lepih, a neresničnih stvareh, ki so mamile lahkoverne duše. Storiti pa se da vsaj eno: obvarovati pred pustolovstvom one, ki so še doma, na rodni grudi svojih očetov. Tam jim vse svetovne krize ne morejo odvzeti vsakdanjega kruha in strehe, po čemer zaman hrepene deset-t.soči in stotisoči onih, ki so odšli »za srečo«. Dolžnost vse naše inteligence na deželi, posebno pa še političnih oblasti je, da store vse, kar morejo, da se zlo bega z rodne grude prepreči. Tudi pri nas je še dosti neizrabljenih tal, ki bi lahko prehranjevale tisoče pridnih poljedelcev
Začetek po- a’an na lesen"«*h
Delavci zahtevajo, da se v celoti zopet sprejmejo na delo.
. JESENICE, 25. marca. Danes so se pri-£.ela tu pogajanja o zahtevah delavstva ■vinjske industrijske družbe, ki so bile javljene na dan prenehanja obratovanja. e«avstvo zahteva, da se v celoti znova ®P°sli, dočim ponuja podjetje delo samo manjši skupini. V primeru, da med dejstvom in ravnateljstvom ne bo dose-
žen sporazum, bo delavstvo odpoklicalo iz podjetij tudi onih 340 tovarišev, ki so neobhodno potrebni za straženje objektov, za delo pri generatorjih itd.
Delavstvo je zelo disc;p!inirano. Mestna aprovizacija funkcionira vzorno. Brez poselni delavci prejemajo rženo moko, za praznike pa tudi pšenično.
Milan Ačimovič mariborski okrožni inšpektor
BEOGRAD, 25. marca. S kraljevim u-l*azom je imenovan šef beograjske raest-ne Policije Milan Ačimovič za okrožnega Inšpektorja v Mariboru, in sicer v četrti Srupi.
uveljavljenje novih zakonov.
BEOGRAD, 25. marca. Današnje »Služ ene Novine« objavljajo vse nove zako-!1E’ k' sta jih sprejela narodna skupščina 1 senat. S tem stooajo novi zakoni v
veljavo
MISIJA BERLINSKEGA AMERIŠKEGA
BERLIN, 25. marca. Potovanje tukajšnjega ameriškega poslanika Sacketta v Pariz, kateremu sprva niso pripisovali nobene politične važnosti, je sedaj postalo akcija velikega stila. Prvotne vesti, da potuje Sackett v Pariz samo zaradi vprašanja medzavezniških dolgov, niso bile točne. V resnici je to začetek akcije za veliko ilnančno pomoč Nemčiji. Največja težkoča finančnega položaja Nemčije je v previsokih obrestih in v pomanjkanju deviz za kritje kratkoročnih dolgov. Poslanik Sackett hoče sedaj posredovati, da bi se to stanje zboljšalo. Kakor zatrjuiejo v poučenih političnih krogih, se tudi francoski ministrski predsednik Tardieu ne proti vi novemu velikemu
OBNOVITEV PROMETA Z DALMA-CIJO.
ZAGREB, 25. marca. Zagrebško železniško ravnateljstvo sporoča, da je proga Zagreb — Split v Liki popolnoma očiščena snega, tako da morejo vlaki zopet voziti v obeh smereh.
ANGLIJA IN PODUNAVJE.
PARIZ, 25. marca. Diplomatski poročevalec »Agence Havas« poroča o angleškem stališču napram Tardiemevem načrtu, da vztraja Anglija pri svoji zahtevi, naj se najprej sporazumejo na posebni konferenci Francija, Anglija, Nemčija in Italija, in sicer že v Ženevi. Podrobna vprašanja Tardieujevega načrta pa bi se prepustila konferenci petih po-dunavskih držav
POSLANIKA SACKETTA V PARIZU.
mednarodnemu posojilu, katero bi dale Nemčiji Amerika, Velika Britanija in Francija.
PARIZ, 25. marca. Uradno še ni bilo izdano nobeno poročilo o razgovorih med ministrskim .predsednikom Tardieujem, finančnim ministrom Flandinom, berlinskim ameriškim poslanikom Sackettom ter nemškim pariškim poslanikom von Hoschem, zatrjujejo pa, da gre za dve ločeni akciji, za ureditev medzavezniških vojnih dolgov in za finančno pomoč Nemčiji. Glede medzavezniških vojnih dolgov stoji Amerika slejkoprej na stališču, da mora to vprašanje rešiti velika mednarodna gospodarska konferenca.
Odhod laponskih tet iz Šanehala
PO RAZGLASITVI PREMIRJA. JAPONSKA AKCIJA V ŠANGHAJU JE BILA LE TAKTIČNA POTEZA. PROTEST RADI MANDŽURIJE. ATENTAT NA KOMISIJO DRUŠTVA NARODOV.
LONDON, 25. marca. Po uradnem obvestilu iz Tokia je izdala včeraj japonska vlada svojim četam v Šanghaju nalog, da se vrnejo domov, in sicer ne glede na bodoče rezultate pogajanj za premirje in mir. V Šanghaju bodo ostale samo one čete, ki so neobhodno potrebne za vzdrževanje miru in reda. Ta japonska popustljivost se pripisuje okolnosti, da Japoncem prav za prav nikoli ni bilo do tega, da bi si prisvojili Šanghaj, ampak so uprizorili vso akcijo samo zato, da bi odvrnili pozornost velesil in Društva narodov od Mandžurije.
ŠANGHAJ, 25. marca. Uradno razglasitev premirja, ki je bilo včeraj sklenjeno na britanskem konzulatu med zastopniki Japonske in Kitajske ter velesil, je sprejelo šanghajsko prebivalstvo z velikim zadovoljstvom in navdušenjem. V krogih naukinške vlade pa prevladuje velik pesimizem, ker se zatrjuje, da zahtevajo
Japonci pravico še nadaljne zasedbe Tu* sunga in Kljangvana.
ŽENEVA, 25. marca. Zdi se, da bo kitajska vlada že te dni predložila Društvu narodov novo noto glede Madžurije. Zastopnik Kitajske, poslanik Jen, je včeraj uradno protestiral pri Društvu narodov proti postopanju Japoncev v Mandžuriji. Jen zatrjuje, da podpirajo Japonci na vse načine novo marionetno mandžursko vlado, ki ni nič drugega kakor njihova ekspozitura, ki naj prikrije dejansko okupacijo.
ŠANGHAJ, 25. marca. Na člane preisko valne komisije Društva narodov je bil v Čapeju organiziran atentat. Ko so člani prišli v spremstvu japonskih in kitajskih častnikov v porušeno predmestje, je bilo oddanih nanje več strelov, ki pa na srečo niso nikogar zadeli. Rezultati uvedene preiskave še nro znani.
FRANCOSKA ZLATA PODLAGA.
PARIZ, 25. marca. *Zlata rezerva Francoske banke se je s pritokom novih 351 milijonov frankov dvignila na 76.5 milijard frankov. Med tem pa se je znižal obtok bankovcev za 651 milijonov- Zlato kritje znaša sedaj 69.81 odstotkov.
ARGENTINA PLAČUJE DOLGOVE.
BUENOS AIRES, 25. marca. Argentinska vlada je nakazala velikobritanski narodni banki v Londonu 776.102 funtov šterlingov in 1,765.673 frankov, katere ji je dolgovala na račun izplačila kuponov za mesec april.
RAZPUST LAPOVSKE ORGANIZACIJE.
HELSINŠKI, 25, marca. Finska vlada je izdala zakon, po katerem se ookret lapovcev proglaša za nezakonito organizacijo.
TROCKIJ NE SME NA ČEŠKOSLOVAŠKO.
PRAGA, 23. marca. Češkoslovaška vlada je zavrnila Levu Trockemu prošnjo za zdravljenje v Karlovih varih, ker ni podal garancije, da se bo po dokončanem zdavljenju vrnil v Turčijo.
PUNT GOBAVCEV.
MADRID, 24. marca. V taborišču v Pegu pri Alicantu so se včeraj uprli gobavci, premagali paznike in pobegnili v okoliške vasi, kjer so zahtevali od kmetov, da jih morajo poljubiti, da bi se okužili. Kmetom in orožnikom se je po daljši borbi posrečilo nesrečneže odgnati nazaj v taborišče.
RUSI HODIJO PO MOKO.
VARŠAVA, 24. marca. Pred bližajočimi se velikonočnimi prazniki prihajajo številni ruski kmetje in delavci iz Rusije po moko na Poljsko. Ker nimajo potnih listpv, jih oblasti love in zapirajo zaradi nedovoljenega prekoračenja državne meje.
NOVO ITALIJANSKO LETALO.
MILAN, 25. marca. Včeraj so bili izvršeni prvi poizkusi z nekim novim letalom, katero je iznašel neki italijanski inženir. Letalo tehta 760 kg in je opremljeno z motorjem z 80 konjskimi silami. Dvigniti se more v zrak v treh sekundah in rabi za zalet samo 15 metrov. V primeru, da se motor pokvari, more novo letalo leteti še 50 km daleč in izbrati prostor za pristanek.
*
Vreme.
Današnja vremenska napoved (opoldne); Nobene bistvene spremembe, polagoma topleje.	‘_______
Pustite cvetkam, naj govorijo!
Naj mesto Vas pozdravijo Vaše znance in prijatelje na prvi pomladanski praznik, dan vstajenja. — Z majhnim izdatkom napravite vsakemu lepo velikonočno veselje, osvežite dom po dolgi zimi s cvetkami, ki naj spominjajo na budečose naravo pomladi.
Torej če želite z Vašim darilom razveseliti, kiinujte samo cvetje iz cvetličnega salona DŽAMONJA, Gosposka 37*
/mn 'jr
martooran »ttvcniMM Jutrs
.---.m,'.*., Tjmani
v marmor n,
ene m. m. vrsta
Velike misli m čisto srce -to je, kar si izprosimo od BoqaJ	GOETHE
Pohujšanje v slovenskem Meranu
(Cvetie z vrtov spakedranščine.)
Ruhri, Aleksandrova: Vanilijeva bruch-čhokol.
Bat’a: Znižujemo cene. Dolžnost je podjetnika, da vedno dela na temu, kako bode svojim odjemalcem omogočil najcenejšo kupnjo. Z tem zniženjem želimo se oddolžiti odjemalcem za zaupanje, katerega uživamo ter da jim postrežemo še boljše in še cenejše.
Od danes prodajemo:
ženske č  (z visokom in nizkom
petom) par...
Narodno gospodarsko nalogo vrši naj-ooljše oni, kateri svoje izdelke prodaje po taki ceni, ki jo lahko odjemalec plača, a svojim sotrudnikom daje največje plače, katere je mogoče.
Restavracija Union: Sprovedite Vaše praznike v domovini...
Nabavljalna zadruga drž. nameščencev: Odračunavamo 4—5% od v letu 1901 nakupljenem in plačanem blagu.
Da, da, ljudje mariborski:
Jezik očistite peg, opilite gladko mu rujo, jasno ko struna bo pel, zvonu enako donel!
Koseski.
Mestni gradbeni urad
Frančiškanska ulica 8, jutri He veliko soboto radi čiščenja uradnih prostorov ne bo uradoval.
Akcijski odbor vseh stanovskih organizacij
ima drevi ob 18. uri sestanek v Mariborskem dvoru.
Pogrešan mladenič.
Z doma svojih staršev je v ponedeljek odšel 21-letni Josip Pittner, trgovski potnik pri tvrdki Singer, in se do danes še ni povrnil. Starši so v skrbeh, da si ni kaj storil, ker je bil zadnje čase zelo potrt in je govoril o samomoru. Pogrešani Josip Pittner je visoke postave, ima podolgovat obraz, nosi sivo obleko in črno suknjo. Komur je o njem kaj znanega, naj to javi mestni policiji.
Državne vstopnice za prireditve.
Z zakonom o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah stopijo 1. aprila v veljavi novi predpisi taksne tarife, po katerih se morajo rabiti za vse priredit ve z vstopnicami, ki so podvržene taksi po tarifni številki 99a, samo vstopnice državne založbe. Opozarjamo, da je po novih predpisih točke 1. tarif. št. 99a taksne tarife plačati 10% doklade na vse vstopnice za gledališke predstave, umet niške koncerte in gledališke predstave, prosvetnih društev, za dirke kola jahačev ter za javne vaje in tekme športnih društev, izvzemši javno telovadbo sokolskih društev.
Telefonski promet Slov. Blstrica-Ner<|Slja
Z odobrenjem min. za promet se upostavi telefonski promet Slov. Bistrica z vsemi kraji v Nemčiji. Promet se po sporazumu z nemško upravo lahko prične 1. aprila 1932. Terminalna taksa v korist jugoslovanske uprave po enoti minutnega pogovora znaša za navaden pogovor 1 % zlatega franka, tranzitna, kakor tudi terminalna taksa v korist nemške uprave pa se plačuje od dotičnega kraja v Nemčiji, s katerim se pogovor opravlja.
Podzemsko stranišče pred glavnim kolodvorom.
Po sporazumu z železniško upravo bo mestna občina zgradila pred glavnim kolodvorom že davno potrebno javno podzemsko stranišče, nad njim pa dva lična paviljona. Načrte je izdelal mestni gradbeni urad. Dela se prično v kratkem. ,
Kanalizacija In tlakovanje ulic.
Po sklenjenem in že odobrenem načrtu bo naša mestna občina kanalizirala letos Aleksandrovo cesto od Mlinske ulice do Krčevine, ko bo izvršena kanalizacija, bo pa cesto tudi tlakovala. Razen tega bo tlakovala tudi dovozno cesto na tovorni kolodvor in Sodno ulico. Tlak bo napravljen iz malih granitnih kock, ki so po dosedanjih Izkušnjah najbolj trpežne tn praktične. Kanalizacijska dela so bila pri licitaciji oddana tvrdki Nassimbetii, tlakovalna pa tvrdki Šlajmer in Jelenec.
Maribor v pričakovanju Vstajenja
PREDVELIKONOČNE SLlClCE Z ULIC
PIRUH1
Maribor ni vedno v znamenju krize! Je namreč nekoliko razlike med pustnim in velikonočnim razpoloženjem, četudi ni velika. Nekateri celo trdijo, da je Maribor za praznike dolgočasen, toda mi si tega trditi ne drznemo. Nam je Maribor vedno simpatičen.
Torej zadnje dni je Maribor v znamenju vstajenja. Tudi Maribor se namreč začne ob veliki noči buditi in je to vsekakor zanimivo. Marsikaj se v mestu spremeni pred veliko nočjo in resnično lahko govorimo o velikonočnem razpoloženju.
Maribor v znamenju vstajenja — to ni nikaka šala! Z velikimi dogodki in raznimi prigodnimi znaki je zvezano to dejstvo, ne izvzemši — pomarančnih lupin. Te dni so namreč naše ceste in ulice kar pisane od pomarančnih odpadkov; to je tudi velikonočno znamenje. Pravijo, da Mariborčani zato skalpirajo in požirajo pomaranče tako na debelo, da si utešijo in obrzdajo silovito pekočo žejo, ki jih na velikonočni ponedeljek končno vendar premaga. Tudi mi si tega pojava ne vemo drugače razlagati.
Na ulicah je pa te dni tudi drugače — precej drugače. Ulični promet spreletavajo nenavadno čudni in nenavadni krči. Ljudje so še bolj raztreseni kot navadno; hodijo kot poosebljeni cikcak, pijani od samih velikih reči... menda tistih, ki jih mučijo iz izložb, pa tistih, ki jih ni v žepih. Sploh so trgovine te dni nekakšni magneti, da so polne ceste, še bolj kot navadno. Ni pa treba misliti, da Mariborčani hodijo po ulicah praznih rok. O ne, videti je mnogo ljudi z zavojčki, kar tudi mnogo pomeni.
VELIKI TEDEN NAŠIH TRGOVCEV. Z NEBA.
| Naši trgovci doživljajo sedaj tudi svoje velike dni. Vsekakor večje kot mi navadni zemljani s križi in težavami... Po ! nekaterih trgovinah je naravnost gneča, 'trgovina cvete... Trgovci so kot sam zlodej: kdor jim pride v roke, ga več ne izpuste brez »odpustkov«. Postrežljivi, vljudni in sladki so, in so tudi solidni, zares solidni, skratka: pohvaliti jih moramo.
Največji promet je pa pri modistkah. Pomlad je končno vendar tu in kdo jo bolj čuti, kot naš presladki in prenežni — takorekoč — cvetni, pomladni spol? Da, klobuki, to je atrakcija vseh atrakcij, začetek in konec vseh skritih, pa tudi o-čitih zakonskih dram ali komedij. Toda tega ne moremo lahko razumeti, kakor ni mogel pojmiti deželan, zakaj je toliko »strašil« v izložbah, ko ni notri ne prosa, ne koruze. Potem je pa spregledal tudi on, ko-so se mu oči nekoliko privadile na mestni blesk. Spregledal je, razumeti pa seveda ni mogel, mestnih dam namreč!
No, in kako bodo Mariborčani kaj preživeli velikonočne praznike? To je pa odvisno največ od vremena. Nekaka tradicija je, da o Veliki noči vse beži iz mesta, in ^Mariborčani s tem terminom odpovejo svojemu domačemu gnezdu nedeljsko in praznično zvestobo čez vse leto tja do zime.
Na kolodvoru doslej še ni videti mnogo »dezerterjev«, razen dijakov in dijakinj, .ki za nekaj dni zapuščajo mariborsko promenado. Snoči sta na peronu stra šila s smučkami cela dva smučarja. Vreme, vreme... Bomo videli: morda nam bo tudi nebo naklonilo vesele piruhe. Saj smo veselja tako potrebni!
Ifp'
»s,1- f-fes
.
.
■ mtmči
Veliki petek
Na velikonočno nedeljo in ponedeljek popoldanske predstave v Veliki kavarni.
Mestno kopališče
bo jutri na veliko soboto od 8. do 15. ure odprto. Preko velikonočnih praznikov bo kopališče zaprto.
Otrokom o Veliki noči naj večje veselje
napravite, če jih povedete v gledališče, na velikonočno nedeljo ob treh popoldne, h Gorinškovi lepi pravljični spevoigri »Rdeča kapica«, ki se uprizori zadnjikrat v sezoni in ob najnižjih cenah. Sodeluje poleg številnega ansambla otroški zbor in orkester.
»Razvalina življenja«.
Dramski odsek Sokola Maribor I. ponovi na velikonočni ponedeljek Finžgar-jevo dramo »Razvalina življenja«. Vsebina igre je zelo lepa in napeta, Finžgarje-vo krepko oblikovanje pa porok za resničen draniatski užitek. V vlogah nastopijo sami odlični igralci. Režija, ki je v rokah br. Bajta, bo na tej predstavi še nekoliko izpopolnjena. Predstava bo v telovadnici inž. podof. šole kralja Petra I. (kadetnica). Pred predstavo bo imel kratko uvodno predavanje br. Guardiančič. Začetek predstave ob 20. uri, po predstavi dru-žabni večer.
Karambol med avtom in kolesarjen
Ko se je snoči okoli 19. ure jetniški paznik g. C. vozil na svojem kolesu proti Košakom, mu je privozil naproti po isti strani ceste neki osebni avto. Na kratki razdalji je ta avto ugasnil reflektorje in naravnost zavozil v kolesarja. Gospod C. je imel toliko prisotnosti, da se je v trenutku nezgode oprijel levega reflektorja, tako da ni prišel pod kolesa. Njegovo kolo pa je avto popolnoma pomečkal. Neprevidni šofer se bo moral za« govarjati pred sodiščem.
Delavski azil.
Mestni gradbeni urad izdeluje načrte za delavski azil, ki se bo letos zgradil v Frančiškanski ulici poleg sedanje mestne uradne in stanovanjske palače. Stavba bo stala 1,500.000 Din.
Policijska kronika beleži od včeraj do danes pet aretacij in sicer radi tatvine, beračenj, nedovoljenega krošnjarenja in potepuštva. Prijave zadevajo večinoma prestopke cestno-policijskega reda.
Neznan tat je snoči gospe Mariji Šlajmerjevi na ZrinJ skega trgu iz predsobe odnesel ženski klobuk in žensko ročno torbico s 70 Din«
Družabni večer »Narodne Odbrane«.
Ker bo v soboto 2. aprila svečana proslava desetletnice obstoja tukajšnje Jadranske Straže, je za ta dan napovedani družabni večer »Narodne Odbrane« preložen na soboto 30. aprila.
Motoklub Maribor sklicuje drevi ob 20. uri članski sestanek ob 20. uri v hotelu »Orel«. Ker je na programu vprašanje novega davka na motorna vo-zila, je v interesu posameznika-da se članskega sestanka sigurno udeleži. — ^Tajništvo.
Izlet priredi T. K. Triglav na velikonočni ponedeljek k Sv. Urbanu. Odhod ob 1. uri z Grajskega trga. Vabljeni vsi člani in prijatelji društva.
Izlet na Mozirsko planino priredi Zimskošportni odsek SPD za časa velikonočnih počitnic. Skupen odhod v soboto z vlakom ob 13.20 do Celja, odtod dalje z autobusom. Vabljeni so vsi iz-vežbani smučarji!
Mariborska zimskošportna podzveza bo imela svoj občni zbor dne 23. aprila 1.1. ob 20. uri v lovski sobi hotela »Orel*' z običajnim dnevnim redom.
Licenciranje bikov v dravograjskem srezu •
bo letos v dneh 11., 12., 13. in 14. aprila po naslednjem sporedu: 11. aprila na sejmišču v občini Črna; 12. aprila na sejmišču v občini Prevalje; 13. aprila Pr‘ mostu v občini Muta in 14. aprila v občini Marenberg.
Veliki petek v delavskem predmestiu
Malo pogleda na položaj delavske družine.
Veliki petek — največji praznik tišine. Zveličar je umrl. Zvonovi so utihnili. Namesto zvonenja ropočejo raglje, oznanjajoče dan žalosti ...
Po smrti pa vstajenje. Tiho hrepenenje je v srcih po nečem, kar težko pričakujemo: »Vesele praznike!« Letos pa ne bodo veseli kot nekdaj. Za malo koga. Za delavca pa najmanj.
Obupani stoje delavci danes ob računih svoje plače. S številkami se da najbolje pokazati, kako hudo udarjene so danes družine, ki so nekdaj dobro živele. Letno poročilo Delavske zbornice, ki je izšlo koncem 1. 1928., torej,, ko so bili življenjski pogoji boljši, beleži na primer položaj družine kovinarja z ženo in dvema otrokoma.
Mesečni dohodek družinskega glavarja je znašal (brez odtegljajev) 1434.98 Din. Stanovanje v pritličju z eno sobo in ku-
hinjo je stalo 60 Din. Družina je porabila na mesec približno 9 kg kruha, 5.5 kg boljše moke, 14.5 kg krušne moke, 1 kg pšeničnega zdroba, 12.6 kg koruznega zdroba, 1 kg ješprenja, 0.60 kg riža, 0.80 kg fižola, 10 kg krompirja, 5.60 kg sladkorja, 0.25 kg kave, 1.55 kg kavine primesi, 7.80 kg mesa, 1 kg masti, 2 kg slanine, 0.45 kg masla, 0.20 kg sira, 0.15 kg marmelade, 2 kg soli, 32 jajc, 31 in pol litra mleka, 1.10 1 olja, 2.5 1 kisa, 3.25 1 vina, 1 1 piva, 5 1 mošta, 0.5 žganja, za tobak izdal 50 Din, za obleko 274 Din, za čevlje 81.50 Din, za kurivo 80 Din, za razsvetljavo 7 Din, za vžigalice 6 Din, za šolske potrebščine 13 Din, 1 kg mil 14 Din in 1 kg pralnega praška 16 Din. Vse skupaj je porabila ta družina pri takratni nizki ceni stanovanja 1690.81 Din, torej je bilo deficita že za 250 Din. Ko se je 1.1930 stanovanje zvišalo na 300 Din
je bil deficit že 500 Din! In pri tem je živela družina slabo, kot je, razvidno >z seznama jedi!
Zdaj ja poglejmo današnjt položaj kovinarja, Stanovanje se ni znižalo, cen® živil so pa padle toliko, da bi omenjena živila s stanovanjem stala 1426 Din, to' rej za 261 Din manj kot pred tremi let1-V resnici je plača padla na 928.50 Di"-Torej diferenca na eksistenčni mininiuh1 za štiričlansko družino znaša še vednfl 500 Din.
Kaj sledi iz tega? Dvojno je mogoče-Zadolževanje ali pa znižanje konsun'3 pod normalo, vsled česar je prizadeta *e' veda tudi produkcija.
V tem znamenju bodo letošnji praznuj Otroci bodo hoteli potic in belega krii' ha, a mati ga ne bo mogla dati. ^
Bodočnost je temna. Računi velikcg^ petka bodo postali morda še slabši. Mor da grozi še — brezposelnost. Žalost . v srcu, zunaj pa sije solnce in kliče l1( mlad k vstajenju ...
Mariborski »VE ČER NIK« Jutra
Stran 3.
r
NOVE
CENE!
MODERNI LAKASTI 4
čevLDi d.i45“
ISTI IZ BARŽUNA
ČRNI AU RJAVI, SAMO D. 75-
ČRNI, RJAVI Al!
V MODNIH BARVAH, TUDI S
5!ROKO PETO D. 125-
CRNI, RJAVI AU V MODNIH BAR-
VAH,BAZNE d.145-
VRSTE
MOŠKI POLČEVLJI ČRNI ALI RJAVI
D. 165-i O.lZo—'
MARIBOR, Gosposka ulica 17
Iz francoskega krožka
Francoski krožek ie imel v torek svoj deseti redni občni zbor, katerega se je udeležilo precejšnje število članov. Zbor je otvorila velezaslužna	gospa	M a i-
s t r o v a,	ki	predseduje	krožku	že od
ustanovitve; izrekla je zahvalo francoski vladi	za	podporo,	vodstvu	realne
gimnazije	pa	za naklonjenost.	Tajnik
krožka g. prof. Q a sp ar in je poročal o krožkovih prireditvah v minolem poslovnem letu. Krožek je priredil več zelo uspelih predavanj in družabnih večerov.
Le razstava francoske grafike žal ni
i:.ičla zaželjenega uspeha. Blagajniško poročilo, katerega je podal g. prof. dr. Kotnik je povoljno. Knjižničar g. prof. K a r h a je ugotovil precejšen prirastek leposlovnih knjig, po katerih pridno sega 82 rednih in več drugih čitateljev Za'vem je predsednica gospa Maistrova c^zorila navzoče na krožkovo desetletnico, ki jo namerava krožek primerno proslaviti v aprilu, se zahvalila za lepo udeležbo in zaključila zbor.
V Mariboru, dnem. 193?«
mariborsko gledališče
Petek, 25. marca. Zaprto.
Sobota, 26. marca. Zaprto.
Nedelja, 27. marca ob 15. uri: »Rdeča kapica«. Ljudske cene od Din 2—12. — Ob 20. uri: »Viktorija in njen bazar«. Zadnjič. Znižane cene.
.^aedeljek, 28. marca ob 15. uri: »Dijak-Šrosjak«. Znižane cene. — Ob 20. uri: -Trije vaški svetniki«.
Gustav Šilih: „Kaverna“
(Ob krstni predstavi 23. t. m.)
Na svet namenjajočih deskah^ našega gledališča je zaživela v sredo Š i1i h o-va tridejanska vojno-povojna psihološka drama »Kaverna«. Rodilo jo je demonizirajoče uzdušje fronte, kaverne, pa tudi psihoze zasedja, ki je stopnjevala Primarne instir.!-:‘°. do patoloških izrodkov. Iz prve so izšli Boris, Arnold in in-yalid, iz druge Marija, njena mati, stric in Milena. Zli duh prve skupine je invalid, druge mati. Oba si delita delež zla, ki zraste v dramo, tragedijo treh src. Psihološka osnova je zelo posrečena, harmonična in krepko začrtana. Vzdušje vojne veje iz vsega dogajanja, da jo čutimo prav neposredno. Opazovanja so Ponekod fina, dovršena celo v odtenkih, samo koncepcija je mestoma preveč hladno preračunana, premalo tehnično zabrisana. Prihajanje in odhajanje je na °dru premalo življenjsko resnično, preveč odersko. Skoraj vedno sta vidni samo dve osebi. Mimo tega bi se dalo vse, kar . izgleda sedaj preveč slučajno in prisiljeno, že s spremembo nekaterih potez temeljito popraviti, kar bo avtor moral na vsak način tudi storiti. Slučajnost Arnoldovega srečanja z Marijo, invalidove vloge in stričeve osebnosti je nepotrebna in za delo prav zato kvarna. Isto veha za nekatere scene.
Ideja je pa jasna, dasi nikjer ne sili moteč v ospredje. Po vsem tem ima Šiliho-va »Kaverna« zelo dobre strani, poleg , nekaterih šibkih in slabih, ki pa tudi v sedanjem konceptu ne motijo toliko, da bi ji jemale vrednost. Zato je tudi razmeroma dobro uspela in pokazala, da ima Šilih dosti talenta in bi nam lahko dal še kdaj tisto psihološko dramo na realni o-snovi, ki jo v povojni dobi tako pogrešamo. Njegova vztrajnost in energija sta nam za to najboljše jamstvo.
Režiser g. Jože Kovič se je resno Potrudil, da bi prelil avtorjeve besede v kri in dal vsemu dogajanju pravilen o-kvir. V splošnem mu je to tudi uspelo, he nekatere režijske točke bi morda mode doseči pri drugačni stilizaciji še večji e*ekt. Toda režija krstne predstave, ki m°ra izpolniti poleg vsega drugega še ki-f^Ško nalogo, je dosti težja zadeva ka-k°r režija že vigrane igre. Tako je Šilihov uspeli tudi Kovičev in uspeh igral-Cev, kakor so nasprotno za šibkejša me-Ufe odgovorni več ali manj vsi.
V indijskem Lurdu
Čudodelno telo sv.Ksaverja.
Romarji iz vseh dežel romajo te dni ^ Goo v Portugiški Indiji, poljubovat ve-!'ki palec n.a nogi sv. Ksaverja. O tej oož-!!. Poti pripoveduje angleška novinarka Tiss Annie Ouensel, ki potuje po Indiji 111 r’e bila, kakor smo zadnjič poročali, tudi pri Gandhiju na obisku.
Dvoje je zdaj v vsej Indiji na dnevnem redu; politični položaj in češčenje svetnika v Goi. Kar zadeva politiko, se mne-križajo, toda o apostolu krščanstva v mdiji, sv. Frančišku Ksaverju, vlada po-Popolna složnost. Vsi molijo njegovo ču-0 tel° in naimani toliko libidov n Mohamedancev kolikor kristjanov romajo k cerkvi Bom Jezus, da se na lastne 0Cl Prepričajo, da resnično eksistira človeško telo. ki je zamoglo že skoro štv ;:$io let kljubovati zakonom minljivosti, 'n to brez balzamiranja!
Miss Annie Ouensel si je osebno ogledala svetnikovo telo, ki je v zlatem, z dragulji okrušenem sarkofagu izpoštav-°„.v svetišču, kamor hitijo dan na dan množice romarjev. Dozdaj je obiskalo to mzjo pot že nad pol milijona ljudi in ve-ike romarske procesiie so še napovedane iz raznih indijskih pokrajin, pa tudi iz aponske in Kitajske. Kar Evropejca naj-mj preseneti, pripoveduje novinarka, so llJr,’e Dobožnih Hindov. ki se v vidni gin-
Med igralci je bil g. Vladimir Skrbinšek kot prvi Marijin ženin Boris močan interpret v vojni porušene osebnosti. S finim niansiranjem čuvstev je premagal skoraj vsa nevarna mesta in dosegel ponekod zelo močne efekte. Gdč. Ema Starčeva ni bila vedno tako enotna, ustvarila pa je nekatere zelo dobre scene. Njena igra je dosegla višek v scenah z Borisom in Arnoldom v drugem dejanju, ki so uplivale zares prepričevalno in umetniško-resnično. Tretji steber je tvoril g. Hinko Tomašič kot drugi ženin Arnold. Podal ga je celotno prepričevalno, samo v tretjem dejanju mestoma malo bolj medlo. Že po avtorju močno, morda celo premočno enostransko karakteri-ziranega invalida, je g. Maks F uri ja n posrečeno pogodil, a premalo diferenciral. Nekaj lepih prilik ni znal izrabiti tako, kakor bi jih bil mogel. Milenina vloga je sicer postranska, a njen lik je vendar jasen. Gdč. Elvira Kraljeva ga je še stopnjevala in mu zato vdahnila življenje. Manj je izdelana mati, dasi jo sicer že uvodne besede prikažejo v luči onega zalednega zlega duha, ki stoji kot protiutež frontnemu invalidu. Tako si jo je, morda bolj podzavestno kakor zavestno zamislila tudi ga. Milena Z a k r a j š k o-v a in uspela. Najmanj pa je jasen stric. Tak, kakršen je sedaj, je skoraj nepotreben. Naloga g. Eda Groma zato ni bila posebno hvaležna. Oživel ga je le toliko, kolikor se je dalo.
Celotno moremo tedaj reči, da je ta krstna predstava, že tretja v letošnji sezoni, dosegla relativno prav dober uspeh, kar je pokazalo tudi občinstvo, ki je gledališče skoraj popolnoma napolnilo. Z njim je avtor lahko zadovoljen; daje mu novih pobud za delo, ki bo doseglo lahko tudi absolutno zmago. Pogoji ne manjkajo.	—r.
Spurf
Odborniška tekma,
ki jo priredijo tekmovalci ZSO-SPD Maribor, bo v nedeljo, 3. IV. 1932 pri Mariborski koči. Ob neugodnih snežnih razmerah bo ta tekma na Ribniški koči.
Slalom-tekma na Peci
bo v pondeljek, 28. t. m. Ne pozabite tega, ker ima Peca še obilo pršiča. Pridite i>n izkoristite še zadnje lepe smučarske dnevef
Odbor za delegiranje sodnikov pri
MOLNP (službeno).
Delegirajo se dne 27- L m. S. K. Žel. ml.:S. K. Svoboda ml. Ko nič; ISSK ml.:SK Žel. Mohorko; SK Sfidbahn : SK Rapid Bizjak (stranska sodnika Pušenjak in Horaček). V pondeljek 28. tm.:SK Rpd. komb.:ISSK ml. komb. S k a 1 a r (stranska sodnika Kaspar in Kopič); SK Siidbahn, SK Žel. B e r g a n tostranska sodnika Konič in Podpečan). SK Mura :SK Žel. rez. V e s n a v e r.
jenosti poklanjajo temu apostolu krščanstva, ki se je bojeval proti veri njihovih očetov, veri, kateri pripadajo tudi oni. Semkaj prihajajo v tisočih, mrmrajo svoje molitve, poljubljalo zgrbljeni veliki palec svetnikov in prinašajo darov Kristusovi cerkvi.
Svetnikov obraz je čudovito ohranjen, tako da človek rad verjame pripovedovanju duhovnika, da so še na dan pred izpostavitvijo puščali kri iz tega telesa, na katerem so še vedno vidne žile pod kožo nalik višnjevkasti mreži. Tu pripovedujejo o čudežih kakor v Lurdu: sie-pa ženska je tu zadobila luč oči, hrom deček je vrgel berglje proč in je z zdravimi nogami zapustil cerkev, gluho dekle je zadobilo sluh in kruljavemu starcu je tu popolnoma ozdravela boter. noga. uias o teh čudežih se širi po vsem vzhodu in v vsaki dobi izpostavljenja svetnikovega trupla je na tisoče in tisoče duš pridobljenih za krščansko vero.
Med njimi, ki so letos nastopili dolgo romanje v daljno Goo, je tudi nekaj članov stare plemenitaške rodbine Xavter, s katere domačega gradu v Pirenejih je nekoč sv. Francis odšel v daljni svet. Kakor njegov učitelj in prijatelj Ignatius Loyolski je bil tudi Francis otrok skrivnostne zemlje Navarre, in na učiteljev klic je zapustil razvajeni mladi plemenitaš profesuro modroslovja na pariški univerzi in kot odposlanec papežev odrinil v jutrove dežek.
V neverjetno kratkem času mu je uspe-
lo krščansko kolonijo v Goi rešiti propadanja in nato se je podal v notranjo Indijo oznanjat Kristusov nauk poganskemu prebivalstvu. Pridigoval je v vseh narečjih in ljudstvo je rado- sprejemalo njegovo vero. Tako je izvršil ogromno, da, nai-večje misijonsko delo, ki se je kedaj posrečilo kakemu svečeniku v Indiji. Iz Indije se ;e podal na polotok Malaka, od tam na otok Javo in druge otoke, povsod z enakimi uspehi šireč krščansko vero, in naposled je krenil tudi na Kitajsko. Toda na poti tjakaj ga je nenadoma dohitela smrt dne 2- decembra 1552. Bilo mu je tedaj šele 46 let.
Njegovo truplo so položili v preprosto krsto, katero so napolnili z živim apnom, da bi apno meso čim nrei	in	da	bi
raKo osraio onranjeno okostje. Ko pa so hoteli truplo čez več ko dva meseca z ladjo prepeljati nazaj v Goo, so odstranili apno in v veliko začudenje videli, da se ie bilo telo ohranilo popolnoma sveže, ža poskušnjo so napravili ubodljaj pod srcem, in kri je kipela ven sveže, rdeče kot iz živega telesa. Ko je njegovo telo dospelo v Goo, kjer sd ga sprejeli v velikim češčenjem, so se pričeli čudeži, od katerih je božja pot Bom Jezus potenj tako zaslovela. Pravijo, da je ta Čretnik pripeljal katoliški cerkvi 1.200.00L duš in da je 75 mrtvih obudil k življenji..
Telesu sv. Ksaverja* manjka dčšna roka, katero hranijo kot relikvijo v Rimu, in pa mali prst desne noge. O tem pripovedujejo: Ko je bilo svetnikovo telo pr-
vikrat izpostavljeno v Goi, ga je prišla počastit tudi imenitna Donna Isabe! de Carons, ki rti mogla odoleti hrepenenju, da si prilasti relikvijo. In ko je kakor drugi romarji poljubovala nogo svetnikovo, je porabila priliko in odgriznila desni mali prst. Česar pa ni predvidevala, je bil pa tisti čudež, da je svetnikova noga takoj pričela krvaveti, in je tako pregreha Donne Isabele bila vsem očitna. Dve leti pozneje je truplo preiskala komisija, ki je tudi ugotovila, da pri najrahlejšem dotiku takoj priteče kri iz rane pod srcem.
Šele početkom sedemnajstega stoletja je bilo opažati, da se truplo polagoma suši, .vendar ni kazalo niti najmanjših znakov kake gnilobe. Pred vsakim izpostav-ljenjem so truplo znova preiskali in tudi zdaj zatrjujejo, da še krvavi. Tudi okostje, mišičevje in koža, vse je^ še dobro ohranjeno, če bo pa vzdržalo še eno desetletje, ne more danes nihče reči. Os bi truplo pričelo razpadati, potem je letošnja izpostavitev poslednja, in ta eventu-alnost v gotovi meri tudi pojasnuje ogromni naval romarjev, ki se je pričel s slovesno blagoslovitvijo v navzočnosti katoliških škofov vse Indije s papeževim odposlancem iz Rima na čelu. — Take poroča miss Annie Ouensel.
Daru te za
©©možno akcijo!
Strani	rtarreorsM	ifCCCKNlK«	Jutra	v	matlbora,	trne	23.	rn.	19&
Currer Bel!
74 ležala, a kmalu sern bila zopet pokoncu in sem tavala
Lowoodska sirota
Žalostna sem šla po stopnicah v pritličje. Poiskala sem v kuhinji ključ od stranskih vrat in stekleničico olja in pero. Namazala sem ključ in ključavnico. Potem sem se napila vode in najela kruha, ker sem se morala pripraviti na dolgo pot. Brez šuma sem nato odprla vrata in stopila na piano. Na dvorišču se je svitalo. Velika vrata so bila sicer zaklenjena, a majhna so bila le zapahnjena. Skozi nje sem odšla in bila sem prosta.
Nedaleč od gradu je držala čez polje cesta- Videla sem jo večkrat, hodila pa še nisem po njej. Tja sem namerila svoje korake. Nič razmišljati nisem smela, nič se ozirati, še pred sebe se prav nisem upala pogledati. Nisem smela misliti ne na preteklost ne na bodočnost. Prva je bila tako nebeško sladek in zopet tako smrtno žalosten list, da bi me gotovo ostavil pogum, ko bi bila čitala le eno stran tistega lista. Bodočnost pa je bila tako prazna kot zemlja po občem potopu.
Do solnčnega vzhoda sem hitela ob mejah, ob polju in travnikih. Mislim, da je moralo biti jutro kras-.10 Čeveljčki so st mi kmalu orosili. A nisem miela očesa ne za vzhajajoče solnce ne za prebujajočo se naravo. Koga vodijo po rajski krajini k morišču, ne misli na cvetlice, ki dehtijo ob potu, marveč le na tnalo in sekiro, na ločitev duše od telesa in na grob, ki zeva konec poti. Mislila sem na žalostni beg ter na potovanje brez cilja in v mukah sem se spomnila tistega, ki sem ga bila zapustila.
Nisem mogla drugače ravnati. Predstavljala sem si ga, kako opazuje solnčni vzhod v nadi, da pridem kmalu k njemu in mu povem, da ostanem pri njem. Vleklo me je nazaj, še ni bilo prepozno, da mu prihranim bridko bol ločitve. Gotovo še nihče ni opazil, da sem pobegnila. Lahko bi se vrnila in ga tolažila in rešila duševne bede. Kako sem se bala, da se bo čutil osamljenega! Ta strah je bila puščica v mojem srcu:	Ce sem jo izdirala, sta mi njena trna trgala
meso, medlela sem, če jo je spomin na gospodarja še dalje rinil v rano.
V polju in grmovju so zapele ptice. Ptice so znamenje zveste ljubezni. Ali sem bila zvesta tudi jaz? Gnusila sem se sama sebi. Nič utehe nisem našla v spoštovanju do sebe. Razžalila sem — ranila — zapustila svojega gospodarja.
Sovražila sem se, a nazaj le nisem mogla niti za korak. Ah me je Bog vodil po potu? Divja bol mi je udušila voljo in vest, zajokala sem na svojem samotnem potu. Hitela sem, kakor bi se mi bledlo. Slabost me je končno vrgla v rosno travo, kjer sem ob-
naprej.
Ko sem dospela do ceste, sem morala sesti v mejo in počivati. V tem začujem kolesa in opazim bližajočo se kočijo. Vstanem in dvignem roko. — Vprašala sem kočijaža kam potuje. Imenoval mi je oddaljen kraj, kamor gotoio ni segalo Rochestrovo znanje. Za mojih dvajset šilingov me je hotel peljati kos ceste. Sela sem v kočijo in voznik je pognal-
Kaj sem čutila v kočiji, kako sem se jokala, kake sem tožila in molila — vsega tega ne bom opisala. Želim Vam, naj bi nikoli ne občutili take srčne tesnobe in naj bi Vam nikoli ne bilo treba postati orodje zločina nad človekom, ki ga na svetu najbolj ljubite.
ali lovski tat. Če je veter potegnil čez vresje, sem sc
....................................................    X
VIII. poglavje.
Minula sta dva dneva. Letni večer je. Kočijaž me je odlož,i na mestu, ki se imenuje Whitcross. Dalje me nikakor ni mogel peljati za vsotico, ki sem mu jo bila dala, in več nisem imela. Kočija je oddrdrala. Bila je že daleč, ko sem opazila, da sem pozabila v skrinjici zavojček. Zda, sem bila brez vsega.
Whiteross ni mesto, ni vas, ampak le kamnat steber na križišču štirih cest. Pobeljen je, da se tudi od daleč vidi in v temi Štiri roke kažejo na vrhu stebra v različne smeri- Najbližji kraj je oddaljen deset milj, najdaljši nad dvajset. Znana imena mest mi pravijo, v kateri grofiji seru. Krajina je močvirna, ob barju se dvigujejo visoke gore. Nikogar ne vidim na cestah, ki drže na jug in sever, vzhod in zahod, bele, široke, puste. Vse držijo čez barje in vresje jim sega prav do roba.
Potnik bi uiegnii priti mimo mene in ne hotela bi, da me kdo sreča v tem trenutku. Tujec bi se čudil, čemu oklevam pri kažipotu, brez cilja, vsa izgubljena. Nemara bi me začel izpraševati, a ker bi mu ne mogla zadovoljivo odgovoriti, bi si ustvaril o meni slabo sodbo.
Nobena vest me v tem hipu ne spaja z ljudsko družbo — noben mik, nobena nada me ne kliče k drugim ljudem; kdor bi me videl, bi ne imel ne prijazne misli ne dobre besede zame. Nimam svojcev na svetu razen matere vseh zemljanov: narave. Njene prsi poiščem in jo poprosim zavetja.
Stopila sem na goljavo. Držala sem se plitke to-kave, do kolena sem gazila po temnozeleni rašči. V skritem kotu sem se namerila na granitno skalo, ki je bila prek in prek pokrita z mahovjem. Tu sem sela-Visoke stene goljave so se dvigale nad mano, pečina mi je čuvala glavo in nad menoj se je bočilo nebo.
Nekaj časa sem mirno obsedela. Bala sem se divjih čred, strah me jo bilo, da bi me ne zagledal kak lovec
jv T — VW*	vv« * * vvjjv,
ustrašila, ker sem mislila, da je pridrvel kak bik, če je priba zažvižgala, sem domnevala, da pride kak mož. Počasi sem se umirila in proti noči sem se čutila varno-Prej sem le oprezovala, prisluškala in gledala, zdaj sem začela razmišljati.
Kaj mi je bilo storiti, kam iti? Oh, strašni vprašanji, na kateri nisem vedela odgovora. Dolga pol je čakala mojih trudnih udov, preden pridem do ljudi; morala se bom zateči k njih milosrčju in jih prositi zavetja. Odklanjali me bodo in mojim besedam ne bodo verjeli; nihče mi ne bo hotel pomoči.
Doteknila sem se vresja; bilo je suho in še toplo od solnca. Pogledala sem kvišku; nebo je bilo iasno in prijazna zvezda je migljala nad gorami. Rosa je padala, a ne močno, vse naokrog je bilo tiho. Narava se mi je zdela priljudna in dobrotljiva. Človeštvo me je le varalo, zato sem se izročila prirodi. Nocoj bom nje gost — saj sem bila njen otrok, mati mi bo nudila brezplačno prenočišče.
Imela sem še košček kruha, ostanek hlebčka, ki sem si ga bila popoldne kupila v mestu za zadnji belič. Opazila sem med vresjem zrele črnice. Nabra'a sem jih v prgišče in jih pojela s kruhom. Dasi se nisem nasitila, sem si s puščavniško večerjo vsaj umirila želodec. Molila sem večerno molitev in legla.
Pri skali je bilo vresje zelo bujno. Vsa sem se pogreznila vanje in nočni vetrič se me ni mogel lotiti. Zgenila sem svoj šal in se pokrila. Glavo sem položiia na mehki mah. Prav nič me ni zeblo.
Lepo bi bila spala, da nisem imela težkega srca. ki mi je neprestano krvavelo iz sto ran. Bala sem se za Mr. Rochestra in njegovo usodo, bridko mi ga J® bilo žal. neprestano sem hrepenela po njem, a bila sem podobna ptici, ki so ji polomili krila in ki se zaman trudi, da bi vzleteia.
Vsa izmučena od razmišljanja sem kleknila. Znočilo se je bilo ;n zvezde so migljale. Tiha noč je bila« ničesar se ni bilo bati. Bog je povsod, a najbolj ga čn-timo, kadar gledamo njegova veličastna dela; z zvezdami posuto nebo nam je najboljši dokaz o neskončnosti, vsemogočnosti, pričujočnosti božji. Začela sem moliti za Mr. Rochestra. S solzami v očeh sem motrila Rimsko cesto- Zavedajoča se tistih tisoč in tisoč svetov nad seboj sem čutila vso moč in veličastvo milostljivega Boga. Kar je ustvaril, bo tudi branil in Ču-val- — Nato sem se začela Bogu zahvaljevati Izvof življenja je bil tudi Rešitelj duš. Mr. Rochester je bil varen: bil je otrok božji in Bog ga bo čuval. Spet sem legla; kmalu sem pozabila svoje gorje in zaspala.
Drugega jutra se me je iznova lotila skrb. 2e dav« no ptice bile zapustile gnezda, že dolgo so čebele nabirale med po vresju, že so se precej skrčile sence« ko sem vstala in se ozrla.
Damske nogavice
vnajnovej ih modnih barvah
Umetna svila po Din 10.—, 18.—, 24.—, Ia. pralna svila po Din 34— in Din 42.—, flor po Din 12.-, 16.-, 18.-, 20.-, 27.- itd., moške nogavice Din 4.-, 7.-, 9.-, 12.- itd.
čevlii. sandali.
telovadni če v’ji Itd.
Velika izbira pri
Dakobu Lahu
MARIBOR, GLAVNI TRG 2
r*3?	:j!
It. soklič)
vr, Maribor S?h
cutopnild m sprejmete
Solna
najpreglednejša kartoteka
Soklič, Maribor Tel.2510
Kdor oglašuje uspeha se raduje!
Primi m
Večemik
bom prodajal po
Din 6 - do F
v soboto, 26. marca pred gostilnoTscheligl
Kupujte svoje po-trebiClne pri naših Inserentih l
Odprite oči
samo reklama na) ne bo merodajna
Poglejte
kvaliteto, izdelavo In ceno.
Videli boste
boljšo, a iste ali še nlžle cene.
Prednost
za Vas le. da kupite nalbolješe blago za oainlžjo ceno. Za Veliko noč smo pripravili nad 60 vrst raznih modelov.
Cene damskih čevljev Din 130 OO 223, moških Din 145 0O 245
KARO
Koroika cesta 19
x>
997
Svinjska teletina po najnižjih cenah
Klrbii, Gosposka 23
st
Restavracija Senica
Tattenbachova ul. Za velikonočne pra-
znike točimo novodošli biser iz Kovaškega vrha (Scbmitzbergerperle). — Ocvrti kozlički porcija 10 Din. 20-a
Vino prodaja
od 5 l naprej po 6 Din Vaupotič v Košakih.	954
Kupim rabljene stelaže in pulte
za špecerijsko trgovino. Ponudbe upravo lista pod »Nujno«.
na
994
Otroški voziček,
moderne oblike, dobro ohranjen na prodaj. Kje, pove uprava »Večernika«.
995
Anton Vred, Pekre
Vinotoč s pristnim pekeitanom
99
Trajni kodri Din 10(L
onduliranje Din 6, striženje bubi-fri-zure Din 6, za otroke samo Din 4 pri Marici Požar, gledališki frizerki, Vetrinjska ulica 11.	981
Tri sobno stanovanje
iščem za takoj. Naslov pustiti pr' pravi »Večernika«.	962
Gambrinova dvorana!
Najboljša domača hrana, kosilo it' v®-čerja za Din 12.50. Abonenti se sprejmejo.
Izdaja Konzorcij »Jutra« y, Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: JOS IP FR. KNAFLIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru.
I