itev. 324
TMT, v sredo 22. novembra 1911
Tedaj XX* VI
IZHAJA VSAK DAN Mt «b nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Poammlčne štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petro, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-žćini, Dornbergu itd. Zastarele Štev. po 5 nv6. (10 stot.) OOLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. •smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po SO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka udaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave ,Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
Plačljivo In to2ljivo v Trstu.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
„V edinosti je moč!"
NAROČNINA ZNAŠA
za celo leto 24 K, pol leta (2 K, 3 mesece 6 K; na na
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■areonlu na nedeljsko Izdanja „EDIlfOSTI * itts*: ma o«lo leto Kron 5-20, za pol lota Kron 3-flO.
Vsi dopi9i naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma se no sprejemajo In rokopisi so no vri&ajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica Giorfll-J Galatti 2U (Narodni doa). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEF1 >' (J01)I>* A. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila T:skarna „Ed-noat*, ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica
Giorgio Galatti štev. 20. PoStno-hranllnKnl račun Stev. 841-652. TELFFOM Jt. 11-57
DRŽAVNI ZBOR
(Izvirno telefonično poročilo.)
DUNAJ 21. Danes so se v državni zbornici predstavili novi ministri. Posebno prijazno je bil pozdravljen poljedelski minister dr. Braf, ki nam je znan kot češki minister krajan izza prvega Bienerlhovega ministrstva ne samo kot velik učenjak, temveč tudi kot vseskozi koncilijanten minister. Agrarci, ki sicer ne simpatizirajo z njegovimi narodnogospodarskimi nazori, so danes hiteli od vseh strani k njemu, mu stiskat roke.
Novi poljski minister pl. D 1 u g o s z, ki je bil komaj še-le par mesecev poslanec, je v parlamentu popolen „homo novus".
Poljaki ga hvalijo kot zelo delavnega moža, kakoršnega se je izkazal v gališkem deželnem zboru, imajoč šolski referat, in ga imenujejo deželnega poslanca posebno izbornih kvalitet.
Novi finančni minister vit. Z a 1 e s k i je znano „ priljubljen pri vseh zborničnih strankah. Če bo odgovarjala njegova zmožnost kot finančnega ministra njegovi splošni priljubljenosti, bo kot tak gotovo v čast parlamentu i kabinetu.
Splošno se smatra, da je ministrska kriza sedaj rešena definitivno za dalj časa. Manjka edino le še enega ministra, kakor je poudarjal danes posl. Lecher, namreč ministra, ki bi se upal odločno delovati za koristi Avstrije, ne pa za interese Ogrske.
Te besede posl. Lecherja so tikale stališče vlade glede na uvoz argentinskega mesa, ki je jedro pravkar se vršeče dra-ginjske debate.
Pričakovalo se je splošno, da se danes zaključi draginjska debata, toda prišlo je le do volitve generalnih govornikov. Jutri se bo glasovalo in sicer najbrž poimensko. Sodi se tudi, da bodo draginjski predlogi odklonjeni, ker bodo z agrarci, ki jim nasprotujejo, glasovali najbrž tudi vsi oni, ki nočejo delati vladi nepriiike.
Inozemsko meso torej ne bo smelo čez mejo, ker bi okusna argentinska pečenka škodovala „praznim nazorom" visoke avstrijske vlade in menda tudi našim želodcem ; naj se le zastrupljajo žnjo Angleži, Francozi in Italijani! Vlada pa naj le nadaljuje svojo protidraginjsko akcijo s tarifnimi ugodnostmi za eksporterje živil iz Avstrije v inozemstvo!
Tozadevna razkritja nedeljskega proti-draginjskega shoda v Trstu so napravila danes v zbornici velikanski vtisk.
Zbornica se bo po končani draginjski debati bavila z reformo zakonskih določb o ženskem in otroškem delu v rudnikih in bo potem rešila predlogo o socialnim zavarovanju v prvem in drugem branju. Nato pride na vrsto reforma zborničnega poslovnika, ki se bo najbrž rešila zopet le provizorično, namreč take, da se sedanji provizorij podaljša zopet za eno leto.
Drugi teden pride po zatrdilu načelnika proračunskega odseka že lahko državni proračun pred plenum.
Zbornica gre po splošnem mnenju na počitnice šele neposredno pred božičnimi prazniki. Meseca januarija bodo potem zborovali deželni zbori, in parlament se zopet snide Šele okoli 12. februarja.
Med došlimi vlogami v današnji zbornični seji je dopis vlade, s katerim se zbornica obvešča o izpremembi v ministrstvu.
Posl. Pitacco je vložil »predlog v zadevi razširjenja telefonske mreže v Trstu.
Nato je ministrski predsednik predstavil zbornici nove ministre.
Potem se je nadaljevala debata o poročilu draginjskega odseka. Govorili so poslanci dr. Ivčević, Janovec, Schilinger, Rydlo in Lecher, nakar se je debata zaključila in sta bila izvoljena za generalna govornika posl. W i n t e r „za" in posl. Hladnik „proti". S tem se je seja končala.
Proračunski odsek.
DUNAJ 21. Proračunski odsek je danes nadaljeval razpravo o proračunskem provizoriju. V debato ie tudi posegel ministrski predsednik grof Stiirgkh, ki je govoril za dovolitev nameravanih posojil, s katerimi bi se pokrile državne in ljudske potrebščine, prosil pa je, da naj odsek za sedaj ne pre-korača teh kreditov. Viada priznava v polni meri upravičenost izrečenih želja v zadevi železništva, pomnožitve vozil in razširitve telefonske tnreže. Z vsakoletnimi navadnimi investicijskimi krediti je nemogoče doseči popolno sanacijo.
Vlada, ko temeljito preštudira celo vprašanje, predloži tekom prihodnje pomladi tozadevne predloge zbornici. Vlada zahteva šestmesečni proračunski provizorij, ker to odgovarja zborničnemu zaposlenju in pa tudi z ozirom na zasedanje deželnih zborov po novem letu.
Glede dalmatinskih železnic je ministrski predsednik povdarjal, da vlada odločno vzdržuje junktim med zgradbo dalmatinskih železnic in vprašanjem drugega tira na železnici Kašice- Buhumin in da torej vprašanje dalmatinskih železnic ni in ne more biti nikakor oškodovano vsled takih pogajanj. Vprašanje dalmatinskih železnic je brez-dvomno vitalni interes avstrijske države, katerega varstvo mora biti pri srcu vladi s splošno državnega stališča.
V nadaljnem je ministrski predsednik odgovarjal na vprašanje poslanca dr. SusterŠiča glede priznavanja na zagrebški pravni fakulteti pridobfjenih spričeval. Povdarjal je, da obstoje tu razne težave, in je izjavil, da se v tem oziru vrše pogajanja, in da je upati, ako se napravijo preuredba v Zagrebu tako, da bodo odgovarjale specialnim potrebam istrskega in dalmatinskega dijaštva, da se bo dalo vprašanje rešiti ugodno. Dotedaj pa mora ostati v veljavi določba iz 1.1902. glede dopolnilnega Izpita.
Vlada namerava prihodnje tedne predložiti zbornici vodnogospodarski zakon s pomladi pa zakon o lokalnih železnicah.
Končno je zavračal vesti, da hoče on za uveljavljenje brambnega zakona uporabiti § 14 in da goji posebne simpatije do tega paragrafa, ter se je skliceval na svoj pro-gramni govor, v katerem se je izjavil za redno ustavno, parlamentarno delo. — Povdarjal je, da je vladi vodilna zvezda v j vsem njenem delovanju skupno delo s par-i lamentom.
Skupna naloga vlade in parlamenta je, ] da s skupnim delom preženeta strašilo § 14.
Finančni minister vit. Z a 1 e s k i je po- ž udarjal nujnost potrebe, da se odobri v mt-nolem mesecu marcu s pomočjo § 14 na-
bavljeno posojilo, da se pa svota 76 milijonov zniža na svoto 69 milijonov, ki jih je vlada v resnici dvignila. Minister je poudarjal tembolj to nujno potrebo, ker bi vlada prišla v veliko zadrego, posebno, ker bo morda treba s provizorično odredbo zboljšati
parlamentarni dovtip krstil za — „Silvestrov« večere*4.
Slovensko-hrvatski klub je tudi sklenil, da se odzove povabilu zborničnega predsednika.
V posameznih narodnih skupinah pa
položaj državnih uslužbencev v prvi polovici'položaj ni tako vesel. Zaradi imenovanja leta 1912 in zato uporabiti blagajniške gotovine.
Odsek za državne uslužbence.
DUNAJ 21. V današnji seji odseka za državne uslužbence je načelnik posl. dr. El-vert poudarjal, da je nujno treba rešiti uradniško vprašanje. Pododseki naj precizirajo svoje stališče napram glavnemu vprašanju, vlada naj se pa izjavi podrobno. Več govornikov je zahtevalo takojšnje vladne izjave o znanih zahtevah.
Minister notranjih zadev bar. H e i n o 1 d je izjavil, da z ozirom na še ne končane medministeriaine konference ne more še podati precizne izjave. Vlada bo preudarila vse dosedanje nasvete in sklepe, zlasti pa je dobro poučena o mnenju, ki vlada glede pravic in dolžnosti državnih uslužbencev. Minister želi, da bi se dala vladi možnost, da se popolnoma posveti legislativnim pripravam za novo predlogo, da se tako more vzdržati termin, ki ga je določil ministrski predsednik.
Vlada bo na najlojalnejši način izpolnila svojo obljubo in storila, da se rešijo ta vprašanja.
Po daljši debati je sklenil odsek z ozirom na to, da bo tedaj vladna predloga že dogotovljena, da se prihodnja seja vrši dne 28. t. m.
Draginjski odsek.
DUNAJ 21. Odsek je končal razpravo o kartelih. Sprejel se je predlog poslanca dr. Rennerja, da se odpravijo vse premije, direktne in indirektne, žgalnicam špirita. Sprejel se |e tudi dodatni predlog poslanca Kadlčka, da so izvzete kmetske žgalnice. Sprejeli so se tudi predlogi, v katerih se zahtevajo odredbe proti oderuštvu pri cenah in proti kartelom.
PODLISTEK
Jug.
Historičen roman. — Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V.
Parlamentarni položaj.
(Izvirno.)
DUNAJ 21. Situacija se tudi danes presoja precej optimistično. Ministrski predsednik grof Stiirgkh nadaljuje pogajanja s stran-| kami za določitev predbožičnega delavnega j programa. Danes je imel konferenco z na-! Čelnikom enotnega češkega kluba dr. Fie-jdlerjem. Na vse načine se ministrski pred-isednik trudi, da bi si pridobil zaupanje zbornice z raznimi izjavami in obljubami.
V proračunskem odseku je ministrski ! predsednik odločno zavračal vesti, češ, da j bi on hotel biti minister § 14. Prikupiti se i hoče Poljakom, Čehom, tudi Jugoslovanom j in obljublja jim vse mogoče zlate gradove, j Znamenita je njegova izjava o reciprociteti j zagrebškega vseučilišča, ki jo priobčujemo j na drugem mestu.
Javlja pa se tudi med strankami precej i pomirljivo razpoloženje. Na Češkem je razpoloženje za češko-nemško spravo precej ! ugodno in pogajanja se vrše precej uspešno, I Nemci so pa tudi že izvolili svoje zastopnike za znana spravna pogajanja, ki bi se imela : vršiti na Dunaju še pred nastopom Gautsche-ivega ministrstva.
Prihodnji teden se zopet začno spravna i pogajanja rr ed Poljaki in Malorusi.
Pri zborničnem predsedniku dr. Syl-vestru se nadaljujejo zaupni razgovori parlamentarnih voditeljev, razgovori, ki jih je
posl. Dlugosza za poljskega ministra so nastale v poljskem klubu resne diference. Nekatere frakcije poljskega kluba so namreč zahtevale, da naj Dlugosz, ker je bil imenovan za ministra, Izstopi iz poljske ljudske stranke, ker kot poljski minister krajan ne more biti več samo zaupnik poljske ljudske stranke, torej posamezne frakcije, temveč celega poljskega naroda v Avstriji. Ker pa je poljska ljudska stranka odklonila to zahtevo, se je prijateljsko razmerje med njo in ostalimi poljskimi strankami znatno ohladilo.
Enake razmere vladajo tudi v enotnem češkem klubu. V znanem govoru posl. dr. Kramara, ki ga je priobčil tudi naš list, vidijo češki agrarci preoster nastop proti vladi, ki kažejo vedno več pripravljenosti za to, da bi glasovali za proračunski provizorij. Nasprotno pa so češki radikalci in pristaši posl. Masaryka odločno za najstrožjo opozicijo.
Korespondenca „Centrum" priobčuje in-terview z bivšim ministrom ekscelenco Praškom, ki je poudarjal, da se morajo Čehi ozirati na sedanji položaj In ga kolikor mogoče izrabiti, in to jim je mogoče le, Če sodelujejo, kar jim je sedaj bolj mogoče, ko imajo dva ministra. Prišel pa je potem ek-scelenca Prašek do nepričakovanega zaključka, da za enkrat Še ne kaže opuščati opozicijonalne taktike. Zarimivo je, da je poudarjal potrebo, da bi Čehi brez ozira na vlado glasovali za vojaške in državne potrebščine in za reformo državne in deželne uprave.
Jutri se vrši seja parlamentarne komisije češkega enotnega kluba, v kateri pride najbrž do odločitve, kako stališče zavzamejo Čehi napram proračunske m u provizoriju.
Ne dvomi se, da se posreči ministrskemu predsedniku izvesti predbožični program brez večjih težkoč ; odločilni čas pride šele po novem letu.
Ogrsko-hrvatski državni zbor.
BUDIMPEŠTA 21. Predsednik Na\ay je otvori! sejo in prečital pismo podpredsednika Kabosa, v katerem isti prosi, naj se vzame na znanje, da je odstopil kakor podpredsednik.
Izkoriščanje trgovskih uslužbencev v Pragi.
PRAGA 21. Ker je praško namestništvo odločilo, da ostanejo trgovine jestvin v Pragi odprte do 9. ure zvečer, so socialnodemo-kratični in narodnosocialni zastopniki trgovskih uslužbencev najodločneje protestirali proti tej odredbi In zapreiili z nairesnejšimi posledicami, če namestništvo ne prekliče te odredbe.
Pogreb morilca Matkoviča.
DUNAJ 21. (Izvirno.) Danes popoludne se je vršil pogreb dr. Matko.iča. Na cesti pred bolnišnico se je zbralo na stotine občinstva in tudi na pokopališče je spremljala mrliča velika množica. Truplo so pokopali tik zidu, brez duhovnika. Ko so spustili krsto v zemljo, pomolili cčenaš in je oče MatkoviČev pri besedah „odpusti nam naše dolge, kakor mi odpuščamo svojim dolžnikom" vrgel tri perišča zemlje na krsto v grobu, da ni bilo očesa, ki bi bilo ostalo
„Vem, vem, da storite to," je govoril Tomišević zopet, ko je vrišč utihnil, „saj poznam svoje junake, katerih slavo moram naznaniti tudi kralju, svojemu očetu, da ga prosim nagrade za nje."
Nagrada! kako sladka je ta beseda za vsakogar! Veselje perjanikov je doseglo najvišjo stopinjo.
„Slava ti kraljevič !" so vriskali. „Da bi že bil naš kralj," so vpili mnogi, „tako darežljivega kralja rabimo!"
Ilija se je še bolj vžalostil pri teh krikih ; solza mu je porosila iz očesa, pekoča solza, ki mu je vsahnila; ko pa si je obrisal oči z dlanjo, je zrl brezbrižno na Tomaše-vića, ki je stopil s konja ter se napotil k kraljevskemu šotoru.
„Njega ni groza tega koraka," je šepetal Ilija za-se, ,zreti hoče v obraz umorje-
nega, ta vražji sin! No, samo potrpljenje!" je dostavil z divjo grožnjo v licu in očesu.
S spoštljivim občudovanjem, da skoro z začudenjem je zrl vojvoda Radić za svojim stričnikom.
„K vragu 1" je renčal tiho, „kako v jezik j ima ! Sedaj se ti še-le klanjam, Tomaševič! j Toda — pri moji veri! Kar tesno mi je v I njegovi bližini!"
Komaj da je Tomaševič stopil v šotor, | se je zopet brzo vrnil nazaj, in najhuja groza 'se je zrcalila v njegovem očesu; lice mu je bilo bledo, usta višnjeva, oko nemirno, boječe begajoče na okolo, lasje zježeni; tako je pritekel iz šotora, da je v trenotku potihnil vsak hrup v vrstah perjanikov.
„Kaj je? kaj se je zgodilo?" so mu ! donela vprašanja nasproti; in vojvoda Radič, [prestrašen vsled pogleda na stričnika, mu je i tekel nasproti.
Ilija je ob tem pogledu ua Tomaševića prikimal z glavo in oni trpki nasmeh, poln sovraštva, mu je zaigral okoli usten.
Tomaševič je mahal z rokama; parkrat je poskusil spraviti iz sebe glas, toda prsa, j stisnjena od groze, niso dala glasu od sebe; slednjič je zavpil z močnim, pretresljivim I glasom : »Kralj!"
Grobna tišina je zavladala med vrstami perjanikov, prestrašenje se je pojavilo v pogledu vseh; potem pa je ravno tako, kakor podivjujejo morski valovi, nastal krik v njih vrstah: „Kralj! Kaj je s kraljem ? Kje je kralj ?"
Tudi ostali vojščaki, preplašeni vsled krika, so zapuščali svoje vrste in so se tru-moma gnjetli k kraljevskemu šotoru, ter se, ne da bi vedeli zakaj, kričali: „Kaj se je zgodilo s kraljem? Kje je kralj?"
„In kaj te je tako preplašilo, stričnik ?" je vprašal Radič Tomaševiča začudeno in šepetaje.
„Moje vrvice ni več v šotoru in prsteni las nad desnim sencem tega starca je odrezan," je odgovoril Tomaševič tresoč se.
Tedaj je celo vojvoda sam prebledel.
„To je slaba novica," je dejal, „in kdo se je to drznil — morda ta stari pes, ta Ilija ?"
„Ta se ni oddaljil od svojih tovarišev; da, celo njihova zmaga današnje noči je njegovo delo," je rekel Tomaševič.
„Kako se je potem moglo to zgoditi?" si je grizel vojvoda v zadregi ustnice.
„Ona prikazen ponoči tamkaj v šotoru ni bila nikaka prevara moje fantazije," je
menil Tomaševič, „naj je bil duh že duh ali pa posmrtnik, samo on se je polastil dokazov našega dela."
„Kaj za to?" se je ojunačil Radić. „Kakor hitro stopiš na kraljevski prestol, se ne drzne obtožba pred stopnice tvojega prestola 1"
„Naj bo 1" se je odločil tudi Tomaševič, „pognal sem kolo usode z drzno roko;
v polovici pota se ne vstavim, in Še danes zavihra kraljevska zastava v moji roki!"
„Govori, reči!" so tru klicali perjanik i, pomešani z ostalimi vojščaki, deroč brez vsakega reda k njemu, „kaj se je zgodilo s kraljem ?"
„Počakajte, norci," je govoril Ilija za-se, „da se izmisli novo laž."
„Kralj je mrtev!" je dejal Tomaševič temno.
Nastala je taka tišina, da je bilo čuti sapo vsakega posamičnega, kakor mu je uhajala iz prs; tako je ta vest otrpnila vseh. Še pred trenotkom so si želeli darežljivega kralja ; a sedaj, ko je bila njihova želja izpolnjena, jim je neizrečena bol pretresala srca; mnogemu so kapljale solze po zagorelem licu, posejanem z zaraščenimi ranami.
(Pride še.)
Biran II.
^EDINOST* St. 324
V Trsca, 22. novembr* I9iu
suho. Silno težko je bilo tudi ločiti mater od groba sina, ki ga je nemila usoda na tak grozovit način naredila za morilca.
Matkovičeva žrtev.
DUNAJ 21. (Izv.) Zdravstveno stanje Roberta vit. Holzknechta je precej povoljno. Kakor poročajo, vživa že dosti hrane in rane se že začenjajo celiti. Zdravniki so mnenja, da ozdravi, ne da bi bilo treba operacije. Danes ga je za par minut posetil tudi njegov oče.
Kralj Peter se je vrnil iz Pariza.
BELIGRAD 21. Kralj Peter se je nocoj vrnil iz Pariza.
Dijak streljal na profosorja in na sebe.
ZAGREB 21. Ves drugi oddelek zagrebške trgovske akademije je od ravnatelja dobil karcer, ki je bil določen za včeraj popoludne. Inspekcijo je imel profesor Schneider. Nakrat je vstal 16-letni gojenec Milivoj Ščerbak ter vprašai profesorja, zakaj je on kaznovan. Profesor mu je odgovoril,, da sedaj ni časa za tako razpravljanje. Ščerbak je nato vzel iz žepa browning revolver ter ustrelil proti katedru. Kroglja je prebila profesorju klobuk, ki je visel na zidu. Ščerbak je nato obrnil revolver nase in se ustrelil v desno stran prsi. Kmalu nato je bil mrtev.
Sara Bernhart se moži.
LONDON 21. (Izv.) Angleški časopisi poročajo, da se svetovnoznana tragedinja Sara Bernhart namerava poročiti z 26-Ietnim igralcem Teliegerom. Sara Bernhart je stara 65 let in je večkratna stara mati. Vest učinkuje v umetniškem svetu kot velikanska senzacija.
Ruski polk na potu v Perzijo.
BAKU 21. (Petr. brz. ag.) — Parnik družbe „Merkur" je odplul danes v Perzijo s polhom „Izaliani" (gubernija Baku), ki je v popolnem vojnem stanu. Ameriške Združene države in Meksiko.
WASHINGTON 20. (Reuterjev biro). Kakor se čuje, odide več pehotnih in ka-valerijskih oddelkov, da udušijo revolucijo, zapričeto v Teksasu proti Meksiki.
NEW-JORK 21. Glasom brzojavke iz Meksike je na severni meji zaukazana mobilizacija 25.000 mož.
Potovanje angleške kraljevske dvojice v Indijo.
PORT-SAID 21. Angleški kralj in kraljica sta sinoči na jahti „Medina" dospela semkaj. Lord Kitchener se je takoj podal na jahto, kamor so prišli tudi podkralj in turški princ Zia Eddin efendi ter min. predsednik, da pozdravijo kralja.
Revolucija na Kitajskem.
PEKING 21. (Reuterjev biro). Misijonarji, ki so sinoči dospeli v Tientsin, poročajo, da so ustaši umorili v Tsianfu šolsko predstojnico gospo Beckmann in pet otrok. — Mnogo kitajskih deklic in številni ino-zemci so po nasvetu konzulov ostavili Čunking.
PARiZ 21. Listi poročajo, da je Japonska storila pri nekaterih velevlastih korake v svrho, naj bi poslale v kitajske vode vojne ladije, da bi skupno varovale svoje državljane.
Dunaj 21. Grški kralj furij je danes popoludne vsprejel v avdijenci ministra za unanje stvari grofa Aehrenthala. — Kralj se jutri vrne v Atene.
Miinster 21. V katoliški cerkvi sv. Martina je izbruhnil ogenj. Zvonik se je zrušil. — Pogorelo je tudi mnogo bližnjih hiš.
Dunaj 21. Na Semerniku pada neprestano sneg. Doslej je padlo že nad 40 cm
snega.
Zader 21. Poveljnik vojne mornarice admiral grof Montecuccoli je danes zjutraj na jahti „Lacroma" dospel semkaj, inspiciral pastajo torpedov in odpotoval ob 9. uri predpoludne.
Carigrad 20. Vest, da je v Kutahiji gorelo, ni resnična. Listi poročajo, da je predvčeraj uničil požar skoraj popolnoma malo mesto Sinav v bruškem sandžaku. Pogoreli so konak, vladno poslopje in skoraj tisoč hiš. Finančni minister je poslal za po-gorelce 1000 funtov.
Italijansko-turška vojna
Italijanski vojni stroški.
RIM 21. Kakor poroča „Ag. Štefani", bo v kratkem priobčenih več kraljevih dekretov, ki vsebujejo na podlagi zakona z dne 17. julija 1910 pooblastilo, da se v prilog ministerstev za vojno in mornarico otvori izredni kredit 65 mil. lir v poravno stroškov za tripolitansko ekspedicijo od začetka sovražnosti do 30. novembra. — 0.1 te svoie se 57 milijonov lir pokrije s prebitki zadnjih finančnih let in 8 milijonov lir z delom prebitka tekočega leta.
Turčija se oborožuje.
SKOPLJE 21. Porta je zaukazala mo-bilazacijo redifov L in II. razreda, da ojača obmejne čete na srbsko-črnogorski meji.
Turški „Rdeči polumecec".
CARIGRAD 21. Francoski poslanik Bompard je naznanil porti, da je francoska vlada pooblastila zdravstveno komisijo turškega „Rdečega polumeseca", da na potu v
Tripolis pasira Tunis. Tudi je vlada dovolila turški misiji potrebne olajšave. Misija, ki se je najprej podala na Francosko, je že odpotovala v Tripolis.
Odbor turškega „Rdečega polumeseca" je sklenil, odposlati v Bengazi zdravstveno misijo. Dovolilo se je, da se turški polu-mesec pridruži „Rdečemu križu.
Pitna voda za Tripolis.
NAPOLJ 20. Vlada je najela za prevažanje pitne vode v Tripolis poseben parnik. Parnik „Armando* naklada sedaj v tukajšnjem pristanišču pitno vodo in jo odpelje 6000 tonelat.
Italijansko poročilo iz Tripolisa.
RIM 20. „Ag. Štefani" poroča iz Tripolisa z dne 19. t. m.: Sinoči je bilo videti malo turško kolono, kateri je sledila karavana z municijo in tremi topovi, 4000 metrov od Bumeliana. Naša baterija jo je prl-lila, da se je umaknila. Pozneje se je kolona zopet pojavila pri Sidi Mesri. Dve naši bateriji sta jo obstreljevali ter sta pri tem raz-streljali sovražno lafeto.
Danes zjutraj je sovražnik kakor navadno oddal posamične strele, ki so ostali brez vspeha.
TRIPOLIS 21. (Ag. Štefani). VTobruku je baterija obstreljevala dve utrdbi arabskega ŠotoriŠča. Utrdba je bila popolnoma razdejana. Arabci so zbežali. V Derni je prišlo po noči do živahnega boja s sovražnikom, ki je bil potisnjen nazaj z močnim streljanjem iz pušk in mitraljez. Iz Bengazija in Homsa ne poročajo nič novega.
General Caneva je dal razdeliti med siromašno prebivalstvo v Tripolisu žito, riž in kruh.
Sovražnik je napadel 1. in 2. polk ber-saglierov, a je bil odbit in je izgubil dvajset mož. Italijani seveda nismo imeli nikakih izgub. Pet aeroplanov je spustilo nad sovražnikovim šotoriščem bombe, vsled česar je bilo več predmetov razdejanih in zažganih. Vojna „Carlo Alberto" je obstreljevala vasi Armrus in Heni.
Turško poročilo iz Bengazija.
CARIGRAD 20. Iz Bengazija poročajo z dne 18. t. m.: Včeraj smo napadli sovražnika en kilometer pred mestom. Zaplenili smo dvanajst zabojev municije. Vojne ladije so razdejale vse prazne hiše, ki so nam služile v obrambo, tako, da smo morali prenesti naše postojanke.
Italijansko brodovje v Egejskem morju.
KOLIN 21. (Izvirno). „Kolnische Zei-tunga, oficiozno glasilo nemškega zunanjega urada, poroča iz Soluna, da so v nedeljo priplule pred solunsko luko tri italijanske križarke, ki so nato odplule proti otoku Thasos. Včeraj pa so videli v bližini tega otoka zopet štiri italijanske križarke.
BEROLIN 21. „Beriiner Tagblattu" javljajo iz Carigrada, da prihajajo iz Tripolisa vesti, da je ob priliki zadnje povodnji utonil skoraj celi italijanski pionirski bataljon in da se je rešilo samo 30 mož. Poroča se iz Carigrada o novih turških zmagah, da so Turki zopet zasedli artiljerijsko vojašnico in si osvojili mnogo plena. Ravno tako pa se tudi poroča, da Italijani nada'jujejo svoja grozodejstva. _
Mestni svet tržaški.
Proračunska debata tržaške občine za 1. 1912.
Svet. dr. W i 1 f a n je izjavil, da ne misli kritikovati predležeči proračun, porabiti pa hoče priliko generalne proračunske debate, da pove na novo, kaka bi morala biti uprava tržaške občine in da pove splošne misli, ki mu se porajajo o tem proračunu.
Oni, ki vodijo občinsko upravo, vodijo to upravo v nasprotju z dejanskimi razmerami, enostransko, ker se ne zavedajo svojih dolžnosti napram celokupnosti prebivalstva, ter posvečajo svojo skrb preveč eni sami stranki, enemu delu prebivalstva. Občina je sestavljena iz raznih elementov, katerih interesi so, samoobsebi umevni, dostikrat v navskrižju. Občina pa bi morala za vse enako skrbeti in delovati za izravnavo navskrižnih interesov, tam, kjer se taki pojavljajo.
Občina je sestavljena na eni strani iz mesta in okolice, a na drugi iz italijanskega in slovenskega prebivalstva. S tema elementoma bi se občinska uprava ne smela postavljati v nasprotje. — Dosedaj pa se je preveč povdarjalo mesto, a premalo storilo za okolico, skrbelo le za italijansko, a zanemarjalo pa slovensko prebivalstvo občine. Iz predležečega proračuna se razvidi, da je okolica preveč zanemarjena, ker ista izginja skoro popolnoma iz proračuna. Pomisliti treba samo, kaj bi bilo kako drugo mesto storilo iz svoje okolice, da je v tako srečnem položaju kakor Trst!
Ker slovenski element noče izginiti iz ulic, in ga ni bilo mogoče spraviti iz nazna-nilnic ljudskega štetja, se ga je pa zato izbrisalo iz proračuna. Morda se poreče, da bi bil čas, da se že enkrat konča z ljudskim štetjem. Vendar se govorniku zdi potrebno navesti nekaj Številk.
Revizija ljudskega štetja...
Svet. dr. Mrach: „Bula* (imenitna).
Svet. dr. Wilf an: ...torej „bula" (imenitna) revizija magistratnega ljudskega štetja,
ki ni bilo „bulo", je dokazala, koliko Slovencev je v Trstu.
Reviziji se sicer ni posrečilo spraviti vso čisto resnico na dan, a vendar smo z vspehom zadovoljni...
Dr. Mrach: Se razume i
Politični položaj na Hruatskem.
Zagreb, 20. novembra. — C. — TomaŠić nima pristašev! A tudi ne kandidatov! „Obzor" je prinesel listino 40 njegovih kandidatov. Že pet dni
Svet. dr. W i 1 f a n: ...Ker je isto potem pa se je petorica teh pet kandi-dokazalo, da je v Trstu preko 56.000 Slo- datov odrekla TomaŠića. Eden izmed teh vencev, a to takih, ki niso le Slovenci;™ odvetnik dr. Hofer — je označil Toma-temveč ki se tudi poslužujejo slovenskega šićevo stranko za — stranko narodne Impo-občevalnega jezika. (Mrach nekaj vsklika), tencije/ Ako uvažujemo dejstvo, da celo en brez ozira na rimske legijonarje, preno-ban, ki je do pred malo časa (po zaslugi vega kova, kakor spoštovani Fdr. Mrach. •: hrvatsko-srbske koalicije) slovel kakor naro-(Smeh).	j den ban, ne more danes zbrati okoli sebe
Govornik je v nadaljnih svojih izva- J niti ono malo ljudij, ki so bili doslej pristaši janjih povdarjal, da bi trebalo iskati harmo-< vsake vlade — potem pomenja že to dej-nije interesov, česar pa občinska uprava !stvo grozen poraz za bana Tomašića. ne dela. Ako bi hotel na kratko povedati, | Kakor smo že javili, je bivši poslanec kaj se v tem oziru stori, bi rekel, da 'in vodja kmeč/re stranke Stjepan Radić po-občinska uprava dela za okolico le, kolikor; begnil, da se odtegne usodi, ki je zadela okolica postaja mesto, za Slovence le kolikor j dr.a Lorkovića. Orožniki in detektivi ga postajajo Italijani. Vsa občinska uprava in i iščejo povsod. Neke noči je prišlo v vas ves magistrat sta izključno italijanska. Na ■ Resnik pri Zagrebu šest orožnikov pod vod-magistratu ni niti enega uradnika Slovenca, i stvom šefa policije. Prišli so, da poiščejo (Nemir). In ne le to. — Iz magistrata je Radića. Ob 11. uri po noči so udrli v sta-pregnana tudi vsaka slovenska beseda. Kdor novanje Radićevega pristaša, kmeta Škorjača. pride na magistrat plačevati davke, mora Pregledali so vso hišo, hlev, svinjak, raz-poleg materijalnih žrtev trpeti tudi še mora- metali seno, ali — Radića niso našli. Isto-lično, če je Slovenec. V mestu mora pošiljati tako so udrli v hišo kmeta Malčića.
svoje otroke v italijanske šole tudi oni, ki ni Italijan. Govornik je uverjen, da se bo s temi problemi morala v kratkim začeti baviti tudi večina in socijalistična manjšina. Trebalo bi enkrat napraviti program, ki ne bo le volilen proglas, treba da občinska uprava že enkrat opusti svojo enostransko narodno politiko, da se spomni, da je ob mestu okolica, da je ob italijanskem prebivalstvu tudi avtohtono slovensko prebivalstvo.
Govornik je dalje rekel, da, ko bo tu večina, ki ne bo mislila le na italijanski | element, ki ne bo urejevala svojih idej le j po koristih tega elementa, ko bo tu večina, j ki bo enako pravična vsem delom prebivalstva, bodo mogli tudi Slovenci glasovati za proračun, dočim do te uprave ne morejo imeti zaupanja. Gotovo so v proračunu posamezne postavke, ki so sprejemljive tudi 'za Slovence, katerim bi se od strani večine utegnilo očitati, da so neskromni, da zahtevajo, da se jim da prednost, dasi tudi Italijani nimajo vsega, kar bi želeli. A dočim zahtevamo mi ljudskih šol, imajo Italijani
Politični mrtvec — kakor ga je celo lastna stranka proglasila, dr. Jozua Frank — bo zopet kandidiral v svojem volilnem okraju. Koalicija mu postavi protikandidata.
V Našicah kandidira kakor „munkač" bivši koalicijski ban grof Pejačević, v imenu koalicije pa urednik „Pokreta" Wdder.
Krogi, ki imajo zveze z vladnimi pristaši, izjavljajo, da bi imele biti volitve razpisane za dan 15. decembra.
Domače vesti.
Ne izgovarjajte se, ampak — zahtevajte! Večkrat se dogaja, ko so naši ljudje klicani na sodišče, ali pred druge oblasti, kjer pa svojo pravico do posluževanja svojega jezika, uveljavljajo na zelo čuden način. Ne upajo se namreč naravnost izjaviti, da želijo govoriti slovenski, da zahtevajo biti izpraševani v slovenskem jeziku, da zahtevajo slovenski zapisnik o svoji izjavi in podobno, ampak izgovarjajo se, da ne znajo
tudi
dobro italijanski ali nemški, če tudi to kakšenkrat niti ni res. S tem naši ljudje gimnazijo in realko. Gotovo imajo tudi j sami ponižujejo slovenski jezik v nekak de-Italijani mnogo potreb, a naše zahteve soiželni jezik druge vrste, ki ima v uradu ne-stareje. Poreče se morda, da bi morali biti kaj pravice le tedaj, kadar stranka ne zna
hvaležni za šole v Gropadi, a tu ne gre za hvaležnost.
Svet. dr. D' O s m o : „Ne, ker je bilo potrebno".
Dr. W i I f a n : „Da, ker je občina sto- [ rila le svojo dolžnost.
Ker nimajo Slovenci nikakega zaupanja
druzega deželnega jezika. Oblasti vendar niso dolžne vsprejemati naših slovenskih izjav in izdajati nam svojih rešitev v istem jeziku samo v slučaju, ko mi ne znamo druzega jezika, marveč so dolžne vsikdar in povsod, kjer je naš jezik deželni jezik, posluževati se napram slovenski govorečim
do občinske uprave, bodo glasovali proti, strankam njihovega jezika. Proč torej z proračunu".	[izgovorom, s katerim se posebno naši poli-
Svet. Bratos pravi, da so pri občini i zobraženci radi opravičujejo pred uradniki, nameščeni moški delavci, ki fmajo le po ; češ „bi že govoril italijanski, ako bi dobro
2 kroni 90 in ženske, ki imajo le po 80 vinarjev dnevne plače. Vprašuje poročevalca Archa, če bi bilo možno v proračunu dobiti pokritje okoli 90.000 kron, da se poviša omenjene dnine od 15—30°/0.
Svet. A r c h pravi, da bi se po njego-govem maenju dalo tekom leta dobiti svoto 90.000 kron za zboljšanje v smislu vprašanja svet. Bratos.
Svet. Bratos formulira tozadevni predlog.
Župan V a 1 e r i o vpraša, če želi svet. Bratos, da se glasuje o nujnosti njegovega predloga. Ker je svet. Bratos odgovoril da ne, je nadaljevala razprava o proračunu.
znal !"
To je neznačajno, strahopetno, to je znak jako male razvite narodne zavesti. Uradna oseba mora s slovenski govorečo stranko govoriti slovenski, ne zato, ker stranka druzega jezika ne zna, ampak zato, ker stranka hoče govoriti slovenski, j Tega naj se zavedajo naši ljudje, ko prestopajo prag kake oblasti v trž. mestu.
Sedcmdesetpetletnica. — V ponedeljek je praznoval presvetli gospod Anton K l o d i č vitez S a b 1 a d o s k i, c. kr. dvorni svetnik in deželno-šolski nadzornik v pokoju, rodom od Klodičev na Beneškem, svojo se-demdesetpetletnico. — On je naš, mož od-
Svet. B r o c c h i odgovarja pred vsem ličnlak in učenjak, k« je storil več, nego dr. Puecherju, ter pravi, da ni nikdar upli-!je bila njegova dolžnost. Ponajveč na nje-val na svet. Archa, ki je vedno postopal g°v*h načelih počiva ustrojstvo šolstva v samostojno. Govornik ni nikak konservati-. zapadni polovici našega cesarstva (na Pred-vec, večina je demokratična in njene demo- i Htavskem). Poleg komentacije „De ordine et kratične ideje so našle tudi izraza v pred-, temporibus, quibus Horatius smgulas satiras ležečem proračunu. Ideje dr. Puecherja pa composuerit" in slovnice grške (spisane po so predoktrinarne in praktično neizvršljive. i italijanski) napisal je po naše v klasični slo-Večji troški, ki jih izkazuje proračun, gredoi venščini dobro znano igro s petjem „Materin pred vsem na račun šol in javne dobro- blagoslov", šaloigro ,Novi svet" in velevazm delnosti, bolnišnic itd. Ko gre za povišanje j spis „O narečji beneških Slovencev ; v troškov, treba vedno gledati, kje se dobi rokopisu ima pa lepo drame» Ivan (iz ziv-pokritje. Glede predloga Bratos meni U^nja beneških Slovencev 1848.1.), domač govornik, da o istem ni možno glasovati eP0S »Llvško jezero" (v petindvajsetih spe-v današnji seji. 2 kroni ni nikaka dnina za	in »Povestno-slovstveno razpravo o
delavca, ki je zaposlen celi dan; tu gre le|Slovencih na Beneškem". Nadejamo se, da za delavce, ki delajo le po nekaj ur na dan. P' deJO kmalu na svetlo tudi ta njegova Stavi zato formalni predlog, da se Bratosovj ^ marsikomu na razveseljevale, marsi-predlog izroči gremiju z naročilom, da po-pa tudi na razm.šl jevanje. - Neki roča o predmetu v prihodnji seji.	beloglav njegov štovatelj zlozil mu je za to
Svet. dr. W i 1 f a n u hoče odgovoriti na	ta'Iet so"et =	, ,
kratko. Omenja slučaja, kjer se je na ne-	vinska trta |e donesla plode:
kega očeta, rojenega Slovenca, ki živi že i Lepotno grozdje, divmo zazarelo, dolgo let v Trstu in ki ima družino vzgojeno j Ogreva kmeta nedro se veselo, tako, da njegovih pet hčera ne razume niti i besedice slovenski, tako uplivalo, da je celo rodbino zapisal za Slovence. Ena hčeri, ki je to doznala, je zbog tega celo zbežala iz i hiše. To je tudi naravno. Italijanski element j mora absorbirati slovenskega, ki se naseljuje tu v tem italijanskem mestu.
Dr. SI a v i k (ugovarja).
Svet. B r o c c h i: Da, mora absor- j birati, spoštovani dr. Sla vik, ker je v tem ! mestu vse, celo zrak, katerega se vdihuje, italijanski. (Smeh na klopeh Slovencev.) a kjer i bi se Slovenci, ki so tu gostje hoteli pred- j stavljati kot nekake žrtve.
Na to je župan zaključil sejo. Bilo je nam naš vitez zdrav in kreptk in čil še 10'30. Prihodnja seja drevi.	* mnoga in mnogaja leta! (Uredn.)
-------f
Drevene z maščo napolnjuje sode. \z sebe vrenjem meče ta vse zblode Čiste se v vino, duhom okrepelo. Aj ! kmalu rujno pilo bo blestelo. Napoj najboljši za vesele zgode. Tako čiste se vse živenje Svoje Estetik, mož si zdaj na knjižnjem
Železni steber našega jezika. Izvrstna Tvoja dela, Tvoja dika, V ponos potomcem bodo, njim
[po volji.
Izdaljšaj Večni nam živenje Tvoje I Tej želji pridružujemo se tuji mi. Živel
V Trstu 22 novembra 181 i.
* EDINOST* 324
Predavanja v NDO. Kakor že javljeno bo v nedeljo ob 10. uri predpoludne predavanje o „Francoski revoluciji" v veliki dvorani „Narodnega doma". Odsek za ljudska predavanja hoče letos po svojih močeh preskrbeti tržaškemu slovenskemu občinstvu čim več poljudnih poučnih predavanj ter se je v ta namen obrnil do cele vrste priznanih slovenskih razumnikov v Trstu in po slovenski domovini. Dotične gospode, kakor tudi vse one, ki se čutijo sposobne, iti odseku za ljudska predavanja na roko, prosimo, da javijo to tajniku odseka g. H. Čoku, c. kr. učitelju Acquedotto štev. 20.
O potrebi in važnosti predavanj nam ni treba govoriti. Tržaško slovensko občinstvo je predavanja, ki jih je naš odsek prirejal predlanskim, obiskovalo tako, da lahko rečemo s ponosom, da je bil obisk lepši od onega, ki ga imajo prireditve po tržaškem magistratu podpirane „Universita populare". Tržaški Slovenci napredujemo v vseh ozirih; naj bi v kulturnem oziru bolj nego v vsakem drugem, ker s tem bi dokazali, kako neopravičena so ona zasramovanja naših sovražnikov, ki trdijo, da smo narod brez kulture, brez inteligencije, da smo barbari.
Praznik „Matere božje od zdravja". Kakor vsako leto, je bila tudi včeraj na votivni praznik „Matere božje od zdravja" ob 11. uri predpoludne v župni cerkvi Sv. Marije Velike (pri Jezuitih) pontifikalna maša, ki jo je ob veliki asistenci in v navzočnosti Škofa mons. dr. Karlina služil stolni prošt mons. dr. Petronio. Službi božji sta prisostvovala tudi namestnik princ Hohenlohe s soprogo in župan dr. Valerio. Cerkev je bila nabito polna vernikov.
Nedeljsko predavanje v NDO v prid našemu ženstvu je bilo nepričakovano dobro obiskano, osobito od naših služkinj. Gosp. predavatelj dr. J. Mandič nam je razlagal razvoj in položaj žensk na Angležkem in v Združenih državah. Strmele smo, ko smo čule iz ust g. govornika kake vspehe do-sezajo ženske, ki so organizirane in ki se v tem tudi kulturno izobražujejo. Tudi točka o položaju gospodinje napram služkinji je bila kaj zanimiva. Jako poučna je bila za nas, a tudi za naše gospodinje. Take duševne hrane smo me služkinje potrebne ; zato prosimo, naj se predavanja za nas nadaljujejo. Ob tej priliki se g. dr. J. Mandiču zahvaljujemo iz srca za dober pouk in bodrilo v našem poselskem stanu.
Narodna služkinja.
Izpiti vsposobljenosti za obče šole. Prejeli smo : Tozadevno notico v 321 Številki „Edinosti" izvolite spopolniti v toliko, da je bil vsposobljen s slovenskim učnim jezikom tudi g. Vladimir Furlani, čegar ime je bilo po pomoti izpuščeno.
Razpisana ustanova. Vsled odloka tukajšnjega c. kr. namestništva, razpisuje tukajšnje vojaško-veteransko društvo „Cesar Fran Josip I." ustanovo po umrlem c. kr. stotniku Viljemu vit. pl. Rockeju v znesku 138 K 60 stot. za leto iQl 1/1912. Pravico do ustanove imajo sinovi in sirote udov tega c. kr. vojaškega veteranskega društva v Trstu, ki obiskujejo tehnično ali višjo c. kr. državno obrtno šolo v Trstu in se morejo izkazati z dobrimi spričevali. Prosilci naj se obrnejo do okrajnih poveljnikov društva in prilože prošnji krstni list, šolska spričevala in uradno potrdilo od strani c. kr. državne obitne šole v Trstu, da je prosilec v resnici obiskoval to šolo in da jo tudi sedaj obiskuje. Prošnje je nasloviti na zgoraj omenjeno društvo do 30. novembra.
V slučaju, da bi ne bilo prosilcev, kakor gori omenjeno, se ustanova podeli dvema vdovama umrlih udov društva.
Kavkaški gabež. Kmetijska družba za Trst in okolico vabi vse one člane, ki so
Učenci naj se zglase en dan pred pričetkom tečaja v podkovski šoli, Poljanska cesta štev. 57.
Ker je po slovenskih deželah Še vedno premalo v podkovstvu izučenih kovačev, ki bi morali zdraviti tudi kopitne bolezni, pa tudi premalo izurjenih oglednikov živine in mesa, zato naj bi skrbela županstva, da dobi vsaka občina vsaj enega dobrega kovača in oglednika za meso in klavno živino.
Frančišek Povše, predsednik c. k. kmetijske družbe kranjske.
Živinozdravnik Lovro Tepina, ravnatelj podkovske šole.
Skušnje* na podkovski šoli v Ljubljani se bodo vršile dne 29. in 30. dec. t. t., in sicer 29. skušnja iz podkovstva za kovače, ki niso obiskovali podkovske šole, 30. pa za učence podkovske Šole iz podkovstva in ogledovanja klavne živine in mesa. Kovači, ki hočejo delati to skušnjo, naj vlože do 15. decembra prošnjo za sprejem k skušnji, ki naj ji prilože (glasom zak. z dne 27. avg. 1873.): 1. učni list in 2. potrdilo o triletni službi za kovaŠk. pomočnika. Ravnateljstvo podkovske šole v Ljubljani dne 1. novembra 1911.
Dežnik je nekdo zamenjal na sinočni predstavi v gledališčni dvorani „Narodnega doma". Dotičnik naj pusti dežnik pri vrata-rici „Narod, doma", kjer dobi svojega.
Tržaška maia kronika.
Tatovi na delu. Marija Pazienza, stanujoča v ulici Scuole israelitiche 3, se je sinoči oddaljila iz svojega stanovanja med 7. in 7. 7a uro. Med tem so neznani tatovi s ponarejenimi ključi udrli v stanovanje in odnesli draguljev v vrednosti 407 K.
Na enak način je bil včeraj dopoludne okraden Anton Orsolini, stanujoč v ul. Malin grande št. 20. Ko ga ni bilo doma, so neznani uzmoviči vdrli v njegovo stanovanje in olajšali njegovo blagajno za 150 kron.
Razposajen deček. V ponedeljek zvečer je izginil z doma v ulici Belvedere 12 letni deček Josip Zlatovič, ki je precej razposajen, in se ni več vrnil domov. Skrbni domači so stvar prijavili policiji.
Nasilen tat. Predsinočije neki finančni paznik na Ribiškem obrežju (Riva del pe-scatori) aretiral 19-letnega težaka Antona Schiavona iz Trsta, stanujočega v ul. Cro-sada št. 12, ki je ukradel prazen sod 61/* hI. Ko je prišel reaar, se je Schiavon delal, kakor da spi, nakrat je pa skočil po konci in obrcal redarja. Spravili so ga seveda v ulico T/gor.
Nezgoda. 17-letni dijak Humbert To-nini stanujoč v ulici Giocchino Rossini št. 4 je hotel včeraj opoludne z lestve pribiti na gredo podstrešja omenjene hiše nekako gu-galnico. Nakrat se je pa Iestva izpodrsnila in Tonlni je padel tako nesrečno, da si je pretresel možgane in se ranil tudi na levem sencu. Pozvana zdravniška postaja je To-ninija prepeljala v mestno bolnišnico.
Usodna pozabljivost. Henrijeta Zorzut, stanujoča v Gorenji Kjarboli št. 48 je bila v ponedeljek ob 7 30 zvečer v prodajalnici prekajenine v Istrski ulici št. 19. Medtem ko je čakala na naročene reči, je položila na klop škatljico, v kateri je bilo več draguljev vrednih 86 K. Ko je za trenotek obrnila svojo pozornost od škatljice drugam, je poslednja z vsebino vred izginila. Polastila se je je bržkone kaka oseba, ki je bila tedaj v prodajalnici.
Nadebudna mladiča. Mladiča Evgen Zernitz, star 15 in pol let iz Trsta, stanujoč v Palladijevi ulici št. 19 in Emil Stach, star 14 let, sladščičarski vajenec, stanujoč v Ros-settijevi ulici št. 26, sta se pred nekoliko dnevi podala v furlanski Tržič ter sta v to mehaniku Antonu Lovriču
v
Čevljarska zadruga V Mirnu pri Gorici.
Prodajalna čevljev v Trstu, ul. Barriera vecchia 38.
Ima vedno v svoji zalogi bogato izbero vsakovrstnih čevljev lastnega izdelka za vsaki stan. Toplo se priporoča posebno Slovencem v mestu in okolici, da se pridno poslužujejo domačih izdelkov nase zadruge. -- SPREJEMAJO SE TUDI POPRAVE -1—

Odlikovana krojačnica
Avgust Mtular
TRST - Via deSis Poste štev. 2, i nad. - TRST
izvršuje civilne obleke in vsakovrstne uniforme.
Cene zmerne. - Delo solidno.

Čistilo za snaženje čevljev
Zastopstva in zaloga:
£ngen Jtrčtv, trst, ulica yf?qae<)otto st. 9.
TELEFON 276,XV.
Fozor Slovenci!
Nov veliki dohod moških, deških in otroških oblek za poletje. Velikanski izbor blaga za obleke po meri po cenah brez konkurence v dobroznani trgovini
,ALLA CITTA' Dl TRIESTE"
Trst, ulica Siosne Cardncci St. 40 (prej Torrente)
Obleke za moške iz blaga od K 13—48 Obleke „ „ „ platna „ „ 4—18 Obleke za dečke iz blaga od K 10—28 Obleke „ „ „ platua „ „ 6—12 Velik izbor oblek za otroke od K 2-14—14 Zaloga hlač, srajc, delavskih srajc itd. itd
ALLA CITTA' Dl TRIESTE I
frst, ulica Giosue Cartai M 40 (prej Torrente)
Trst, Corso 2. Telef. 10/1.
Linoleum Mi
Pristni linoleum......K 250 m*
Podolgaste preproge 67 cm. . „ 180 met. Preproge v vseh velikostih z
varnostnimi ogli iz kovine 150/200 K 7 90 200/300 K 15 — itd. Gospodarski predpasniki iz voSčenega
platna............K 2 50
Namizni prti 85/115 cm.......2 80
. 65/150 cm......1 80
PoorSnlkl Iz gumija od K 20 dalje.
Podrjuhe.........po 70 stot.
Ovratniki iz kavčuka ....	50
ManSete iz kavčuka..... .60 *
- Pošiija se tudi na deželo. -136
Prodajaln, ur in dragocenosti
G. BUCHEJt-.
(ex drug Dragotina Vekjeta)
Trst SK Corso Ste«. 36
Bogati izbor zlataniae, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupnje in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema nuročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, k&nor tudi žepno uio
DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE.
Oglase, poslana, osmrtnice, male oglase zahvale in v obče kakoršnokoli vrste oglasov sprejme „Inseratni oddelek4 v ul. Giorgio Galatti št. 20 (Narodni dom) polunadstropje, levo. — Urad je odprt od 9. do 12. dop. in od 3. do 7. zvečer.
svrho najela pri ________
dobili od družbe na poskušnjo kavkaški, dve kolesi, vredni okolu 150 kron. — Ko gabež, da poročajo čim prej družbinemu j sta se p0vrnila v Trst, sta izročila kolesi tajništvu o uspehih tega zelišča v naši oko- j knjigovodji Josipu Catternu, stan. v Rapiciievi lic!. Poročilo se pošlje c. kr. kmetijskemu! u|jci §t naloživši mu, naj ji proda. Cat-ktmičnemu poskuševališču v Gorico. _ j tern je eno kolo zastavil v zastavljalnici,
Podkovska šola c. k. kmetijske; drugo je pa za malo kron prodal starinarju družbe v Ljubljani. Novi šolski tečaj naj ivanu oppelu, stan. na trgu židovskih šol. podkovski šoli c. kr. kmetijske družbe kranj-j k0 je prišla goljufija na dan, je policija za-ske v Ljubljani se prične dne 1. januarja j prja 0ba mladiča in tudi Catterna ter prija-1912. Poleg podkovstva se učenci podkov- j vjja stvar kazenskemu okrajnemu sodišču, ske šole uče tudi ogledovanja živine in . Koledar ta vrcale. — Danes: Cecilja,
mesa.	...	, - , .' devica, mučenica. — Jutri: Klement pap.
Kdor zeli priti v podkovsko so\o, naj, Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne vloži prošnjo za sprejem ter ji prilozi: 1. , 16.0 Ce,s _ Vreme včerai: oblačno, krstni list, 2. domovinski list, 3. šolsko spri-1 deževn0
čevalo, 4. učno spričevalo v dokaz, da se je	"	-
podkovstva izučil pri kakem kovaškem moj-i	OrilŠtVOH^ VO^tJ.
stiu, 5. župnikovo ali županovo spričevalo o i
poštenem vedenju.	! Pevski zbor Glasbene Matice ima
Ubožni prosilci, ki se ne morejo šolati i danes zvečer pevsko vajo za mešani zbor. na svoje stroške, niti ne morejo pričakovati > Prosim točne in polnoštevilne udeležbe. Go-
Men Aususto Dell'Agnolo
- Edini preparat iz zdravilnih rastlin. -
Tovarna: 1 rst, ul. Farneto 36.
Upliva ugodno na živčevje; učinkuje proti težkemu prebavljanju, bolečinam in žganju v želodcu itd.
Ta grenčica je analizovana od c. k. instituta v Gradcu, odlikovana na razstavah v Rimu in Parizu z zlato kolajno in zasl. križcem. Vprašajte po vseh lokalih samo po grenčici Augusto Dell' Agnolo in pazite skrbno na buteljko, da lahko protestujete proti vsaki prevari in ponarejenju. Ne pustite se pregovoriti, da bi kupili druge, ker obvaruje samo OTČica AUgOStO M'AfllOlO pred kolero.

Dobroznana tvrdka manufakturnega blaga
«1. A1TE
Trst, ul. Nuova 36-38 vogal ul S. Lazzaro
podpore od svojcev, morejo dobiti po 100 kron podpore pri kmetijski družbi. Prosilec za podporo mora svoji prošnji poleg navedenih prilog priložiti še : 6. ubožni list in 7. potrdilo, da je bil že 2 leti za kovaškega pomočnika. Prošnje za sprejem, ki so kolega proste, naj se do 15. decembra t. 1. pošl^jo ravnateljstvu podkovske šole v Ljubljani'. Šolski tečaj bo trajal do konca junija 1912.
Kdor napravi skušnjo iz podkovstva, more postati po zakonu iz 1. 1873. podkovski mojster; brez skušnje pa ne more nihče dobiti patenta za zvrševanje podkovske obrti. Pouk v podkovski šoli je brezplačen, učenci. morajo skrbeti le za hrano in za učne knjige. Stanovanje imajo učenci v šolskem poslopju.
spode tenorje pa prosim, da pridejo že ob 7. in pol radi posebne vaje
Trst, ul- Nuova 36-38 vogal ul. S. Lazzaro
opozarja in prijateljsko priporoča svojim cenjenim odjemalcem in slavnemu občinstvu, naj nihče, ki ima nakupiti inanufakturnega blaga v svojo lastno korist ne opuste prilike ter obiščejo velikanske zaloge od goraj imenovane tvrdke; kjer se dobiva vedno največja izbera vsakovrstnih manufaktur, za jesen in zimo, in sicer: Blago (štofe) za ženske in moške obleke, barhenta (fuštanja) belega in barvanega, volnene odeje, odeje lastnega izdelka, preproge, zagrinjala (zavese), posteljna pogrinjala, spodnje jopice, kakor tudi vsako drugo telesno perilo. — Vsake vrste in vseh širinah belega platna
bombaževine itd. itd.
Vse blago je iz prvih tovarn, najboljše vrste in po najnižjih cenah, — tako, 3a prekosi vsako največjo konkurenco.
Stran IV.
•i
EDINOBT" it. 324,
Y Tretn, 22. novembra 1911.
Peresa
Odbor za Cirll-Metodov ples ima
s do danes zvečer ob 9. uri v restavraciji „Balkan".
Odsek za ljudska predavanja ima
danes svojo sejo ob 7. uri in četrt zvečer.
Zavod sv. Nikolaja priredi prih. nedeljo v prostorih NDO, ul. S. Francesco 2, šaloigro „Šivilja". Ker je ta uprizoritev namenjena v korist tako človeljubnemu podjetju, upamo, da prihiti naše občinstvo v velikem številu na to predstavo.
Sokolski pevski zbor. Danes točno ob 9. uri zvečer se vrši pevska vaja v prostorih „Trgovskega izobraževalnega društva" v ulici Sv. Frančiška št. 2.
Slov. akad. fer. društvo „Balkan". Danes ob polsedmi uri odborova seja. Ob ravadni uri sestanek. Predava tov. Batista o predmetu: „Ibsen in zakon". Tovariši pridite vsi 1
Akad.-tehn. društvo „Triglav* v Gradcu bo imelo svoj II. redni občni zbor dne 25. novembra 1911 ob 8. uri zvečer v prostorih gostilne „Zum Prinzen Koburg" Linzendorfg. 5. Slovanski gostje dobrodošli!
Mar. del. organizacija,
Skupina uslužbencev ces. kr. glavnih skladišč, bo imela izredno sejo danes 22. t. m. ob 8. uri zvečer. Pridejo naj tudi namestniki.
— Izobraževalni odsek NDO priredi v četrtek dne 23. t. m. v društveni dvorani, ul. sv. Frančiška 2. II. Predavanje o predmetu : „Razvoj socijalne misli", predaval bo dr. Vekoslav Kisovec; začetek točno ob 8. uri zvečer, vstopnina 10 st.
Naše gledališče.
Ob popolnoma razprodani hiši se je vršila sinočnja slavnostna predstava povodom obletnice smrti L. N. Tolstega. Drama iz njegove literarne zapuščine „Živi mrtvec" je dosegla jako velik uspeh in je globoko Goldoni št. li. učinkovala na občinstvo. Vprizoritev igre In interpretacijo se je splošno hvalilo, kar je dokazalo živahno odobravanje občinstva pri vsaki sliki. Interesantno je, da ni pri nas predstava kljubu pomanjkljivosti našega odra — gre za 12 sprememb — trajala več nego na dvornem gledališču na Dunaju. Predstava je začela ob 8.15 in je končala ob 11.10.
O tej drami, ki se pri nas skoro ponovi, prinesemo prihodnjič obširno oceno.
*
* *
Prihodnjo nedeljo vprizori naše gledališče popoludne kakor ljudsko predstavo vspelo burko
„MADAME BONIVARD".
Z v e č e r pa bo — kar si. občinstvo gotovo pozdravi z veseljem — letošnja premijera operete
„VALČKOV ČAR",
ki je na novo naštudirana in inscenirana.
Vesti iz Goriške. j
Pomanjkanje sodnikov v Gorici. S; tem predmetom se je bavil dopis v št. 317] „Edinosti", v katerem je bilo povedano, kaj' je odvetnika dr. Staniča privelo do tega, daše je na merodajnem mestu tozadevno pritožil, podpiši pritožbo z neovržnimi fakti, j
S to prrožbo bavil se je tudi gospod predsednik tržaške više sodnije, ko se je te j dni mudil v Gorici ter inspiciral tukajšnja sodišča. Kolikor smo doznali, pričakovati je i vsled tega v doglednem času nekih spre-j memb med tukajšnjimi sodniki in želeli bi, j da se izvrše prav kmalu. In to v interesu] občinstva in nekaterih preobremenjenih sodnikov. Te vesti dokazujejo, da je naš dopis' odgovarjal dejstvom. „Prazno klepetanje" prepuščamo „Gorici".	A.
Ciril-Metodovo šolo na Blanči inspi-cirala sta v ponedeljek Ljubljanska odposlanca g. vladni svetnik Senekovič in notar Hudovernik ter našla vse v redu, kakor tudi ni bilo druzega pričakovati.	A.
Cene premoga v Gorici. Prejeli smo „v pojasnilo dopisniku „Edinosti", ki je slabo^ informiran o vsej stvari".
Železničarji res dobivajo premog, (tako- j imenovano Regiekohle) od lastne uprave po | K 1-56 stot. kvintal. V tem znesku je vra-čunjena režijska vožnja a brez druzega dobička, ki si ga železniška uprava ne more ▼računati, ker nima obrtnega lista za to. Po! taki ceni le železnica lahko oddaja premog svojim uslužbencem, ker ona ima izjemne cene, radi velike uporabe namreč: Toliko ne kupuje noben drugi trgovec. Sedaj pa računajmo koliko stane prekupčevalca premog v naših krajih. Trboveljski premog stane K 175 do 180 stot. kvintal. Voznina železnice 70 stot. za kvintal in Še več, torej skupno K 2*50 stot. postavljen na kolodvor. Kje je sedaj vožnja s kolodvora v skladišče, kje so delavci, kje je najemnina za skladišče, kje davek ? Kam s prahom, ki ostaja ? G. dopisnik A. naj izvoli preračuni« še enkrat in bolj natančno, pa bo videl, da prekupčevalec komaj izhaja.
V Selu pri Črničah je umrl dne 5. t. m. znani mizarski mojster Fran Bavčar v 73. letu svoje dobe. Pokojnik je bil obče
spoštovan, o čemer je pričala obilna udeležba na pogrebu. S pridnostjo je razvil j svojo obrt do najboljšega glasu, bil je odlikovan za dobre Izdelke z državno svetinjo, i V narodnem oziru je bil zelo delaven in po-jžrtovalen. Tudi v svoji oporoki se je spom-jnil družbe sv. Cirila in Metoda in domačih j društev s primernimi zneski. V prejšnjih •časih je mnogo občeval in deloval s takratnimi prvaki Dolencem, Lavričem, S. Gregorčičem in dr. Iv. Vukusovič-Stibllom sta bila prijatelja in sta si dopisovala. Pred 28. leti je z domačini ustanovil „Bralno društvo" v Selu, ki deluje Še danes, a pred 12. leti posojilnico, ki jej je bil predsednik do svoje smrti. Zapustil je sina, ki nadaljuje njegovo obrt pod istim imenom. Blag bodi pokojniku spomin 1
QuiP3V*eko vezenine, vsakovrstno platneno OVILrOEOllU blsgo, damako in moško perilo, oprave za neveste, zaloga uzorcev. V. Commerciale 6t. 3, polunadstropje.	3124
Ificln	prre vr»te 100 kg b.tto kron
IV3IU 24*— SO kp b.tto kro«s 7 80. Kra-
st*vee, peTerosc, Itd. pošilja s povzetjem Anton K. Linek - Zaojmo (Češko).	8150
M fotograf je Anton JerRR, Trst
Via delle Poato 10. — GORICA, gosposka nlica 7. Izdelki odlikovani na vseh razstavah. - Le zanpno k ni emu.	315
IR-lfitn^ gospodična, vešča slovenskega, nem-lU'IClIld škega in laškega jezika, išče službo v taki pisarni. Ponudbe pod ,16-letta" na inseratni oddelek i.dinosti.	2024
Prnrfa Be	8 kegljiščem na glavni ulici
I I UUd (8V. Jakob) dobroidoča, mali troški, tri-
letna pogodba radi bolezni. Naslov pri Edinosti.
2061
[aAami mepto trgovske blagainičirke ali proda-lOUDill jalke. Go»orim italijan-ko, pišem slovensko in nemško. Naslov pri Edinosti.	2060
za ženske klobuke „Pleres" ia „tufJ se izdelujejo iz rabljenih peres. Piazza
2032
Slovanske Igralne karte rSfi0.
knjigama J. Gorenjec, ul. Caaerma 16., Gregor Zidar & O., Rocol 263, tobakama Segolin, ulica Industria (Sv. Jakob) in v Sežani: Fran Stolfa, trgovec, v Kozini: Ivan Dekleva.	1472
UjXfl v kateri se nahaja dobroidoča trgovina z niOd, g. spodsrakimi poslopji, vinogradi in lepim vrtom, v zelo prometnem kraju na Krasu, se pod ugodnimi pogoii proda. — Poizvedbe TrBt, via San Nicolo št. 4, lir.	2031
Vinnfnp l&atrega pridelka iz Brji pri Eihem-vlllUlUU berku ee nabaja v ulici Mclin grande Št. 46. PiiporoČa so rojakom za obilen obisk udani J. Mihelj.	2033
y Barkovljah na obrežju štev. 132 se
vani bo bi.
oddata v najem 2 meblo-2047
lonoiioiioiioi V GOSTILNI loiioiioiionoi
fii due Američani
v Trstu, ulica Crosada št. 3
se točijo izTFčtna ISTRSKA In TIPATSKA
VINA po zmerUih cenah, preiskana od ces. kr. poskuševališča za živila v Gradcu v smislu § 3. zakona z dne 16. jan. 1896. št. 89.
Za mnogobrojen obisk se t^oplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi
JOSIP ČERMELJ, astnik.
e
se
Guerrino Marcon
Trs!, via Beluedere št. 13.
wm~ Zaloga vsakovrstnega
oglja in premoga.
Zdravljenje: krvi
Čaj „Tisočeri cvet- (Miileflorl)
Čijti kri ter J« Isrrstno »reditvo proti onim slufi Jim, če peče t Celodeu, kakor proti slabemu probavljanju in hemoroldam. - Jeden omot ta zdravljenje staue 1 K ter se dobiva r odlikovani lekarni
PRAXMARER - „Al DUE MORI"
Trst (mestna hiša) — Telefon 377
Poltne poilljatve b« izvrSujejo takoj in franko, ako se dopcfilje Kron 1 10.
Berite in čudite se!
600 komadov, med temi pozlačena mmr ura za K 4*20.
Krasna, pozlačena, najfineja ura Anker-Remont s p o-zlačenim Številnikom ; i-jta ima dobroidoča 36-urno kolesje, za kar se jamii 3 leta, 1 krasna ovratna igla a Simili - briiautom. 1 pozlačen prstan s pon. kamnom za gospode ali gospe, 1 krasen collier iz okolu 150 (rijentalskih peri, najmodernejši nakit za d^ne, 1 krasna garnitura gumbov za zapestnice, ovratnike in prsi, zajamčeno 3°/0 Double-zlata s patentiranim zatvorom, 6 platnenih robcev, 1 eleganten žepni črnilnik iz nikla, 1 krasno zrcalce, 1 Komad dišečega toaletnega mila, 1 fr. vezana beležnica 72 angleških peres, 20 različnih komadov za korespondenco in še 396 drugih predmetov ki so koristui in neobhodno potrebni. Vse skupaj z zlato uro vred, ki Bama velja drakrat toliko, stane samo K 4*20. Odpošilja po povzetju eksportna tvrdka
H. SPINGARN, Krakovo št. 240.
Kdor kopi 2 paketa dobi še zastonj zraven iep nc-iiČ z dvemi rezili Pri več nego 2 paketih, za vsak paket po 1 uožič. Za to kar ne ugaja, se vrne denar. Torej je izključen vsak rizi ko.
r
SE
ra
h TEODOR KORN h
Trst, ul. Miramar štv. 65
Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste. PREJEMAJO SE VSAKOVRSTNA = DELA IN POPRAVE = V PO HIZKIH OESAH. v
:: Delo dobro In zajamčeno. TBlfil. 25-26. □ Poslovodja: Franjo Jenkt.
S K


2E
V novi trgovini
ul. Carlo ghega Z (bivša mirodilnica)
je dospela :: partija porcelanaste
^ Posode
po priložnostnih cenah. — za malo dni I
Dr. Josip Mandić
□
— je otvoril —
: PISRRNO:
kazenskega zagovornika
□
U TRSTU —
ulico Zontfl štev. 9
I. nadstropje. : TELEFON ŠTEV. 1766. :



Doktorica;; Klara Kukovec
,ma SVOJ AMBULATORIJ
za ženske in otroške bolezni
v Trstu, Piazza della Borsa 7, II.
Ordinuje od 3—4V2 ure pop. Stanuje pri Sv. Ivanu (Vrdela) St. 1049.
telefon 19-86.
■ as H B
n B B □ B

Nova : čevljarska : delavnica
■v
Ignac Ziberna
Piazza Sansovino 8 (na zgornjo stran
predora Montuzza)
Izdeluje In popravlja vsakovrstna obuvala za moške, ženske in otroke; sprejema naročila po meri.
DELO SOLIDNO.	CENE ZMERNE.
Dr. Fran Korsano
Specijalist zs sifllitične In ko2ne bolezni
i j
ima svoj	2249
AMBULATORIJ
v TRSTU, v ulici San Nicold štev. 9 (nad Jadransko banko).
Sprejema od 12. do 1. In S.t/a do 6.V« pop
» i
j
Samo
Št. 1640
Razglas
Dne 25. novembra t. 1. se bo vršil v Jelšanah nov živinski in kramarski semenj.
K obilni udeležbi so vabljeni kupci in prodajalci.
ŽDpanstuo obilne Jelšane o Istri.
dne 17. 11. 1911.
Župan ValenSič.
Dobro jutro! Kam pa kam?
„Grem kupit par čevljev." — »Ako hočete biti dobro postrežen, Vam svetujem, da greste
v ulico Riborgo št. 31
S®r Zaloga obuvala
■■■■ in l&s&ia delalnioa ■■■■
PAVEL VISINTINI
Trst, oL Giosue Med 31.
Velika izbera moških in ženskih čevljev. - Poprave se izvršujejo točno in se lidno
po žmersih cenah
AJLEKS. FRANC MAYER - TR&l
žgalmca ka^e
TELEFON 1743.
S&jboljil vir u dobivanj o pefieao kav«.
Stara nad 30 let
trgovina
z mešanim blagom, letni promet 70-80 tisoč kron, v velikem kraju na Goriškem, se radi bolezni
odda v najem
pod jako ugodnimi pogoji. — Le na resne kupce se ozira.
PopraŠati pri Inseratnem oddelku Edinosti (po pošti: Poštni predal 564 - Trst) pod štev. 2024.
QINW0 PIVU
izdelozatelj in trgovec lesnega oglja izključni
liferant vzajemne zadruge privatnih uradnikov, z lastno žago In klalnico žgalnega lesa v Dobrempolju na Kranjskem, ponuja prve vrste lesa in lesnega, fosilnega oglja itd. itd. v s svincem zaprtih vrečah, prosto na dom na vsako točko mesta po zelo nizkih cenah.
Podrobna prodala d ul- del Toro 4.
"isarna ulica del Toro št. 1, I. nadstropje. TEI.EFOH 20—66.
(„Al buon Operaio')
tam dobite vsakovrstno obuvalo od najfinejSe do najnavadnej&e vrste po nizki ceni." SVOJI i K SVOJIM! — Priporoča se lastnik
M. 1VANČIG
Josip Semulić
TRST, ulica deli' Istituto St 5
Priporoča alav. obfinatvu SVOJO PEKARNO in SLADČIČARNO, v kateri se dobi cel dan svež krah in raznovrstne aladčice. Moka iz I. mlinov ter maslo. Likeri, vino in pivo ▼ stekl.
Postrežba tudi 11a dom.
Prva primorska tvornica za lesne izdelke z vodno silo
tvrdke A. KRIZNI Č :: ob kolodvoru Fodmelec
SPREJEMA V IZVRŠITI;V 2 vse v stavbeno mizarsko stroko spadajoče izdelke za HIŠE, VILE, ŠOLE, BOLNIŠNICE, CERKVE, JAVNA POSLOPJA itd. kakor: OKNA, VRATA, PODOVE, PORTALE; popolne opreme LJUDSKIH ŠOL, ŠOLSKE KLOPI po Rettig-ovem patentu Itd. Proračuni In načrti brezplačno. — Zahtevajte vzorce In cene.
Dcirl/afnci h/nrnipa opremljena z najnov. rdl AtJLI la IVUi I lita Stroji nudi parketne de-
ščlce Iz hrast. In bukovega lesa. Postrežba takojšnja za vsako množino t
StnssrsC oilelet sili u t strugamo strmo spadajoče izdelke. - JAMSTVO!
Vsa dela so solidno in strokovnjaško izvedena. — Obisk strokovnjaka
Interesentom brezplačen. --329
ir*
j Pozor!
Opoldne in zvečer abonement, zelo ugodno, izborna kuhinja in budjejoviško pivo (nič glavobola). Zmerne cene.
Restavracija-Hotel Balkan (baSO \