Program koprske poslovne zveze Kmetijska proizvodnja se Je v Slovenski Istri zadnja lela nekoliko zndiala. Področje, ki je nekdaj oskrtoovalo trge mnogih naših in sos>ednjih jtalijanskih megf z vrtninami in sadjem, ne bo moglo letos zagotoviti zadostno kodičino zimskih vrtain niti svojemu prebivatlstvu. Glavni vzrofc zniževanja pro-izvodnje je pomanjkanje de-lovne sile na vasi. Industria-li^acija Isfre je pritegnila v mesta znaten del kmečkega prebivalstva. K temu je pripo-moglo tudi izseljevanje itali-janskega življa, ki je bil pre-težno zaipo&leri in nastanjen v obalnem pasu. Delovna sila, ld je odšla iz va.si v mesto, pa ni bfta zame-n.iama z mehanizacijo. V vaseh so osrtali večinoima starejši ljudje, ki ruso zainteresirani rta proizvodnji za trg. Drugo deistvo, ki prav tako ovira razvoj kmetijstva v Slo-venski Istri, ie vprašanje na-makan.ia zemlje. Do leta 1355 so kmetovatioi razpolagali z zadostnimi koiv&ittami vo6e za namakanje svojih poJj v obal-nem pasu, ki s>o jo dofoivali vz rvžamskega vodovoda. Vodo so predvsem uporatoljaJi za vrt-nine. Zaradi poveCa«nj« potro-šnje vode po prebivalstvu in tndustriji pa zmogljivo^ti se-danjega vodovoda ne morejo zadovoljitt tudi potreb kmetij-¦tva. Tako stamje je povjročilo znatao zmanjšamje kmetijske proizvodnie in zato tudi zmo.n.išan.ie dohodkcv lz kme-tijstva v Slovenslki Istri." Zato i» oosalovria pnmr.vajalna zve-za Koper, ki obsega ozemlje občim KoqxiT. Izoia in Piran, spreiela peitJetni plam kmetij.-ske obnove. Paspeševamie kmetijfcke pro-izvod. naj bi šilo po poti ncpo-srednih mvesticdj v kinetijstvo ki po poti raKmih drugih ukre-pov za ntapredek Icmetiistva. S tem namersvajo preprečiAi pppcfvscm nagilo propadan.ie vinogradniStva,' sadjarslva in drufflh kultnr. Ukrepi za povečanje donosov Po mnenju poslovne rveze bi bilo mogoče to uresničiti z organiracijo kmeti.ii.kih pose-etev, ki bi razpolagala s sodob-rfeinn tehničnimi' sredstvi za obdelovaaje zemlje kaJ^or tudi z vefjo uporabo mehamizacije v privaifcnem sektcirju. Razen ' tega bi bilo potrebnovobnovita zapušJene in slabo obdelane površine iin izvesti arondacije parcal r»a prostOvoljni osnovi. S tem bi bila omosočena viipo-rab zadruž. mehanizacije tako v sociali&ti^čnem kakor tudi v privatnem sektorju, kar bi privedlo do tesnejšega pove-zovanja zasebnega kmeta s kroetijsko zadrneo. Ozamlje koprske poslovne Bveze obsepa 20.737 ha obdelo-vakie zeml.ie. 4.249 ha travni« fcov in pašrvikov, 5.234 ha go-zdov io 6.654 ha nerodavitne zemlje. Najbolj rodovi:en je obailini pas. k.ier je povprečnd heiktarski donos številnih kul-tur daleč n?.id jugoelovanskim in sloven=5ldrn rovprec.iem.Ta-ko je povprečie p.šenice 12.6, koruze 13,6, paraidAžnika 177 stotov na hcktax. Z uporabo razmih sredslev (gnojil, zaščit-nih sredstev, hibricidov) je mo-goče povečati proizvodnjo za 50 in še več odstotkov. So pri-meri, kjer dofeeže donos pše-nice že sedaj 40 stotov, para-dižnika pa 350 do 500 stotov na ha. Obnova vinogradov Vinogradnlštvo predstavlja z 2.730 ha površine važno po-stavko gospodarstva Slovenske Istre. Vinogradništvo Istre pa preživlja že od leta 1915 krizo, ki je pastala v času i'!.alijanske okupacije še bolj občutna, ker Italija kot velik pridelovalec grozdja ni bila zainteresirana za to ksnetijsko panogo. Veči-na istrskih vinagradov je sta-ra 40 do 50 let, vzdržali pa so samo zaradi odličnih podneb-reih pogojev in marljivega de-la. Rodovitnost vinogradov se lete v leto znižuje, medtem ko cena proizvodmje raste. DosJej je biJo obnovljenih v Istri. le 53 ha vinogradov na leto, metltem ko bi bilo po ctbn<3vitvcnem pvogTamu po-trebno obnavljati 100 ha na le-to. Za norma.lno obnavljanje vinogradov je potrebno 62 mi-lijonov di-narjev na leto, & po-gojem, da sami vinogradjiiki daj« letno proizvodnjo v vred-nosti 18 milijonov din Ren'a-bilnost investicij moramo iska-ti v raziliki lastnih cen. Da«ea namrcč stane stot groz-dja pro-izvajalca 4.500 din, medtem ko bi s povečanjem rodovitnosti obnovljenih vinogradov stot grozdja stal le 2.500 din. Tudi druga važna kmetij-ska panogia. sadjarsstvo, je prav tako nazadovala. Zaradi posle-dic lansko suše, razhih bole-zni in prejšnjega odktupnega sastema se je število dreves znaifcno mižalo. Zato posveča program poslovne zveze veli-ko pozornost drevesnim in vzgoji strotkovnega kadra za sadjarsfvo. Uvajanje plodoreda Glcde druge kmetijske pro-izvodnje j€ treba v na&Iednjem razdobju odpraviti dispropar-¦ ce v setvenih površi-nah pše-nice in koruze po eni in dru-gih donosnejših intenzivnej- ših kultur po drugi strani. SIo-veruska Istra je namreč tipično vrtnarsko področje, ki lahko oskrbuje yse leto naša me»!mi. No, tudi tukaj je vpraianje pomaji.ikanja delov-ne sile oziroma vprašainje me-hamiza.ci.ie dela, ker zahteva-Jo intenzivne kulture miiogo ve5 dela kakor žito. Važno je tudi uvajanje plodoreda, ki ga danes s.p!