Političen list za slovenski narod. F* poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta S gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velji: Za eelo leto 12 gld., za pol leta G gld., za četrt leta S (Id., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. Štev. 254. V Ljubljani, v ponedeljek 5. novembra 1888. Letnilc XVI. Vladar in liberalci. L A V dveh člankih smo dokazovali, da je liberalizem kruto pačil javno mnenje v deželnih in državnih zastopih. Liberalizem pa je posebno divjal proti monarhijski oblasti. Tu je bilo polje za njegovo krtovo delo, tii je njegov glavni namen, uničiti krščansko monarhijo. Vladar ima žezlo in meč po milosti božji. Za dejanja svoja odgovoren je Bogu in svojim narodom, ne da bi ga mogli klicati pred sodišče, marveč je kakor družinski oče odgovoren za svoja dejanja. Kjer ni te odgovornosti, uničena je prava ideja krščanske monarhije. S tem ne oznanjujemo absolutizma. Ideja prave, krščanske monarhije je ta, da se zastopniki narodov zbirajo okoli prestola vladarjevega in tam izražajo želje in potrebe narodov gledč notranjih in vnanjih državnih stvari. Vladar pa, ki skrbi za duševui in telesni blagor svojih narodov, ima dolžnost, da se z zastopniki narodov posvetuje o vsem, kar je državi in narodom na korist. V tej vladarjevi dolžnosti utemeljena je pravica narodnega zastopstva. In kar potrdita vladar in državni zastop kot postavo, to vladar zvršuje po svoji vladi, ki opravlja svoj posel v vladarjevem imenu. V vladarjevem imenu upravljajo se dežele, razsojajo tožbe, deli pravica, narekuje kazen; njegova je armada, ki mora državo braniti proti vnanjim in notranjim sovražnikom. In kako je z monarhijsko oblastjo v sedanjih modernih ustavnih državah? Postavne načrte navadno predlaga ustavno ministerstvo. Vladar mora potrditi te načrte, sicer nastane razpor z minister-stvom, in kjer je to parlamentarno, tudi z večino v zbornici. Prestolni govor je program ministerstva, program stranke, ki je ravno na krmilu države. Ko bi se ustavni vladar upiral postavnim načrtom, ima večina v roki oster meč, namreč pravico, da odreče davke, in državni stroj mora se ustaviti. Zato so tako burne vse budgetne debate, ki trajajo navadno dolge tedne brez posebnih vspehov. In kaj naj stori vladar, ako mu predlože postavne načrte, da jih podpiše, postave, ki so morda navdahnene strupom in žolčem proti krščanskim načelom in podlagi človeške družbe in države? On jih more zavreči, to je res, a s tem prične boj z vlado ali pa z zastopniki narodov. Če pa pride na krmilo druga stranka, prične ta podirati, kar je prejšnja zgradila. In gorje oni državi, kjer liberalci — ki pa so v istini najhujši absolutisti — popravljajo in prenarejajo državno poslopje. Žalosten vzgled v tem oziru nam je Francija. V pravi monarhiji ima vladar eksekutivno oblast; v moderni državi pa so mu liberalci izvili vso oblast iz rok. V vsaki ustavni monarhijski državi zahtevajo liberalci kot politično dogmo, da le oni imajo pravico in sposobnost voditi državo. Ko dobe v roke krmilo, je prva njihova skrb, da obrzdajo svoje podložne uradnike. Omahljivce znajo si pridobiti, uporne pa krotiti s kaznimi in premeščenjem v oddaljene kraje, kjer ne morejo kaliti vode. In to grdo hlapčevstvo sega tako daleč, da vsem uradnikom predpisujejo politično prepričanje. Gorje mu, kdor se ustavlja liberalnim bogovom na vzvišenih mestih. In vendar sme vlada od uradnika zahtevati le marljivost, zvestobo in nepristranost v uradu. Politično prepričanje, to je vsacega človeka sveto pravo. Kdor to zatajuje, je neznačajnež, in rabimo najmilejši izraz, ako trdimo, da je tako postopanje napad na čast uradniškega stanu. Uradnik je roka vladarjeva, ki čuje nad postavami, povsod v upravi je zastopnik cesarjev. A naši liberalci hoteli so ga ponižati do sredstva brez časti in značaja, ki naj bi vedno preminjal prepričanje svoje po sapi v višjih političnih krogih. Tudi armado, zadnjo podporo monarhijske oblasti, skušali so že šovinisti vzeti vladarjevi oblasti. Te poskuse bodo vedno ponavljali, dokler bodo imeli kaj upanja. Liberalci so povsod zavozili državni voz v močvirje pogube, neznosne dolgove; ti so leni troti v velikem čebelnjaku, moderne ustavne države, ki se rede ob tujih žuljih. Oni stoj^ na razvalinah narodnega gospodarstva ter kažejo prebivalstvu prazne državne blagajnice. Zato se je že mnogokje zgodilo, da so zahtevali, naj se razpusti armada, da bi tako vladarjem oziroma državam odtegnili zadnjo podporo. Nevedno, zapeljano ljudstvo pa jim grč na led. Poročilo deželnega odbora o preložitvi ceste čez Bogenšperk.*) ^Slavni deželni zbor! Z deželnozborskim sklepom XVII. seje dne 23. januarija 1888 se je naročilo deželnemu odboru: 1. Da najhitreje d& pregledati Pribilov glavni načrt glede preložitve ceste čez Bogenšperk ter izdelati nadrobni načrt; 2. da se na 23.734 gold. 15 kr. proračunjeni troški zgradbe te ceste razdele na: a) cestni odbor litijski . . 11.000 gld. — kr. b) „ „ zatiški . . 2.000 „ — „ c) „ „ trebanjski . 4.500 „ — „ in da se primanjkljaj s . . G.234 „ 15 pokrije iz deželnega zaklada; 3. da se v slučaji, da se proračunjeni troški 23.734 gld. 15 kr. po pregledanem Pnbilovem načrtu znatno ne povišajo ter s pogojem, da ta načrt zadostuje predpisom §§ 48 do 51. pouka dne 6. decembra 1872 k zakonu o javnih cestah in potih, letošnjo spomlad prične z delom, tako da se preložitev ceste na šmartinski strani do Bogenšperka že letos izgotovi, leta 1889 pa vse delo konča, ter cesta izroči prometu. 4. Da pridobi sklepu ad 2 Najvišje potrjenje. Izvršuje točko 1. tega sklepa je deželni odbor pregledanje Pfibilovega načrta in izdelovanje podrobnega načrta naročil deželnemu inženirju gosp. Hraskemu s pristavkom, gledati posebno na to, da se bo padec znižal do 4" pri sežnji. To naročilo dalo se je na znanje okrajnemu cestnemu odboru litijskemu, naznanivši mu sklep slavnega deželnega zbora. Zajedno pa se mu je naročilo, da imenovanemu inženirju d,i na razpolaganje potrebne figurante in druge pomožne delavce ob troških tamošnjega okrajnega cestnega zaklada. Pregledanje Pfibilovega načrta in nadrobno trasiranje ceste čez Bogenšperk se je pričelo 18. aprila 1888, 10. junija je bilo to delo končano in 25. septembra izdelan je bil ves stavbni načrt. Vspeh zvršenih preiskav se razvidi iz sledečega od izdelovalca načrta sestavljenega poročila. Temu *) To poročilo priobčimo na mnogostranske želje. Op. vred. LISTEK. Zemlja v svoji preteklosti z ozirom na človeka. i. Deus autem, rex noster, ante oinnia saecula operatus est salutem terrae. Ps. 73. Ko smo bili še dečki, mali dečki, zanimala nas je sigurno ta-le igrača: Okno smo odprli, da je zlato pomladansko solnce slobodno metalo svoje žarke v sobico našo. In ti žarki, kako so to hudomušno igrali s prahom po izbi: to se je vse križalo in vrtelo in plesalo in se zamotavalo. Za čas je bilo dobro, pa smo otresli prah s klobučka, in zopet je bil isti ples, isto prekopicanje. Pa je prišla do žarkov velika smet, preje je nismo videli, dokler ni došla do luči, in je letala po svetlobi in zašla. In tako druga in tretja itd. Sedaj pa, ko nismo več dečki, ne zanima nas ta naravina igrača, pač pa nas veže z vso pozornostjo druga naravina igra, ki ima v prvi neko predpodobo, neko minijaturo: inenim ono velikansko igro, ki jo igrajo svetovi v vesmiru, gori nad nami in spodaj pod nami, na levi in na pravi okolu nas. Vsak jasni večer lehko opazujemo, kako se pripravlja s pojemajočim mrakom vse zvezdišče, ves Uranov zarod, k okroglemu plesu okolu rudeče-žareče bronete-tečajnice. Pred našimi očmi vstajajo in se zatapljajo zvezde, te svetlo-goreče pike, vedno in neprenehoma, kakor v oni otroški igri svetli prahovi — dokler ne razkrope solnčni žarki te vesele nočne druhali. Ko bi pa midva, čestiti čitatelj moj, mogla vzdigniti se veliko, veliko milj od tal, na katerih stojiva, in bi ustavila se dospešra do gotove daljave, hoteča pregledati storjeno pot, zavedala bi se komaj samega zavzetja. Menila bi, da sva zaprta v neki črni, temni kleti, brez oken, v kateri pa vendar vidiva goreči svetli prah, kot od solnca obžarjen. In ko bi nama potem hotel razodeti kak duh in povedati, da so to samo velikanski svetovi, in da je mej temi smetmi tudi naša zemlja, težko bi mu verjela, dokler naji ne bi prepričal in pripeljal nazaj v njeno naročje. Da, tako neznatna je bila pred toliko in toliko leti zares naša domovina, zemlja, takrat še, ko ni hodeval po njej človek — mala in neznatna mej drugimi svetovi, kakor droban pesek na gorah himalajskih ali kapljica v brezdnu ocejanskem. Mala in neznatna — in vendar si jo je izbral večni Stvarnik, ustvarivši vse te krasne svetove, v svoje posebno varstvo: Druga nebesna telesa je ustvaril, potem pa je je prepustil usodi — zakonom večnim. Ne tako zemljo! Njegov duh se je razprostrl nad njo in izvabil iž nje nekaj posebnega, nekaj čudežnega. Zemlja poprej — „pusta in prazna" — izšla je iz Stvarnikove roke kot lepi raj. Postala je najkrasnejši biser na božjem prstanu. In vse to zgodilo se je radi človeka, uči nas sv. pismo. Ko bi mogla midva pogledati v zgodovinsko knjigo zemlje naše, pala bi v prah in kapitulirala božji ljubezni, kojo je gojil On do človeka, predno ga je še prestavil na zemljo. A ker nama ostane zaprta dosedaj še ta knjiga, slediva razumu in njegovi devi vedi. Le-ta naji vodi, kamor hočeva, da imava le voljo: pelje naji ta nimfa, ako ljubo, gori mej neštete svetove in nama raztolmači čudna piro&ll u je projektant priložil tudi črtež, na katerem so razložene razmere padca pri stari in nasvetovani cesti; dalje je priložil ležni črtež po karti generalnega štaba s 1 : 75.000 in izpisek iz troškovnega preudarka. Omenjeno poročilo se glasi: „Pri pregledovanji Pribilovega načrta se je našlo, da iznaša v načrtu z 4'5" preračunjeni strmec prav za prav 4'8", če se pa zmeri svet, se pa vidi, da znaša strmec celo 5 in čez 5" ter da se nahaja po celi črti, katera se mestoma (tako posebno med 34—37 presekom) s svetom niti ne vjema. Vsled tega se je zvršilo novo trasiranje, in sicer z največjim padcem 4", in ker se je pokazalo, da zaradi mnogih serpentin in drage zvršitve ne kaže zgraditi ceste po takej črti, zvršilo 6e je potem trasiranje z največjim padcem 4'5". Ta okoliščina, da je bilo treba poiskati novo črto in da so se oglasili vdeleženci s tehtnimi razlogi zoper zgradbo ceste čez Bogenšperk, nasprotno pa trdili, da bi bila cesta čez lipinsko Bukovje boljša, napotila je deželnega inženirja Hraskega to tolikokrat že pretresovano alternativo natančno preiskati. Pri tej preiskavi je našel iz sledeče navedenih razlogov, da bi bila cesta čez Bogenšperk vendar boljša za promet in cenejša pri vsem tem, da bi se morala izpeljati čez sedlo, ki je 40 metrov višje od onega pri lipinskem Bukovji; ker 1. namen te ceste ni lokalen, ampak ta, da se napravi praktična zveza litijskega, zatiškega, trebanjskega in žužemperškega okraja z najbližjo železnično postajo v Litiji. Ako se hoče torej to doseči, treba je, da se napravi kolikor možno naravnost držeča in kratka cesta, in taka je ravno cesta čez Bogenšperk, kajti od sv. Andreja naprej, kjer se obedve alternativi ločite, do Šmartna bila bi cesta čez Bogenšperk 8650 metrov dolga, ona čez lipinsko Bukovje pa 9150 metrov, torej daljša za Vj2 kilometer. 2. bi bila zgradba ceste čez Bogenšperk za 7500 gold. cenejša od one čez lipinsko Bukovje, ker prva bi stala........ 61.000 gld. druga pa..........6S.500 „ iu sicer: Izpeljava ceste čez sedlo pri lipinskem Bukovji v dolgosti 4650 metrov it 10 gld........... 46.500 „ v kostrelniški in zobraški dolini pa v skupni dolžini 3500 m h 4 gld. 14.000 „ ena večja zgradba čez Temenico 3.000 „ Troški nove ceste . . . 63.500 gld. K tem se Še prišteva razširjenje in poprava ceste med Smartnom in Kostrelnico v dolgosti 3000 metrov . 5.000 „ Skupni trošui .... 68.500 gld. 3. ker ne le zgradba ceste čez lipinsko Bukovje bila bi močno draga vsled studenčnatega, plazom podvrženega, skriljnatega sveta in vsled pomanjkanja gramosa, ampak tudi vzdrževanje te ceste provzro-čilo bi neprimerno veliko troškov leto za letom, ker bi se moral gramos več kilometrov daleč dovažati. Nova bogenšperska cesta se odcepi od stare ceste pri mostu za Šmartnom ter pelje nekoliko navkreber po vzbokanem mostu čez Črni Potok in dalje po barona Wurzbacha travnikih. Potem je na za-padni (solnčnati) strani izpeljana ob dolinski rebri tako, da doseže s 4'/2" strmcem v ravnih črtah ali le neznatnih krivinah sedlo „Kamen". Čez to sedlo drži črta v široko izpeljani serpentini ter preide na križem-pota, po katerih hodevajo in beže, pelje naji tudi na svetove same razkazavat njih veličastva. In ako se ne zmakueva z mesta in ostaneva raje pri svoji materi zemlji, zabavati naji hoče tudi na domačem ognjišči: razgrinjavala bode pred nama večno uganjko — naravo, odprla predore v zemljiuo notranjost, in razprostrla pogled v njeno preteklost iu kazala nama sled božje roke. Ne zamudiva torej razgleda, kateri nam je odprla današnja veda v zemljino obist, bodeva vsaj ložje umevala neizmerno ljubezen božjo do naji, za katera je Bog tako skrbno skrbel že v prazgodovini zemeljski, torej ob času, ko sva bila midva še v ideji njegovi. Kakor je razvidno iz zemljine podobe, prejela je ona tekom časa dvojin krst, krst vode in ognja: v vodo vtopljeno nam jo slika Mojzes v bukvah stvarjenja, da ogenj razsaja v njenem želodcu, nam pričajo njene bolesti, kedar se stresa bolečin in bluje iz sebe. Ogenj in voda, ta dva najhujša nasprotnika, sta se bila in tepla za njeno vladarstvo v zemljini prazgodovini. Kako — to nam pojasnjuje voda: drugo stran doline in doseže bogenšpersko sedlo s polovico ene serpentine in s 4" strmcem. Potem pride 264 metrov ravnine in zadnji greben s 4" strmcem, ki drži do najvišjega mesta, namreč do ozkega sedla pod LesJcovico. To sedlo, čez katero drži stara cesta, se bo prodrlo s 6 metrov globoko zarezo; da se pa ne bo zadrževal promet na stari cesti, napravil se bo čez to zarezo mostič. Od Leskovca navzdol pelje črta nepretrgano s 472" padcem, dokler se konečno ne združi v dolini s staro cesto. Na vzgor se potrebuje .... 4621-2 m na vidol pa.........1900 skupaj....... 6521 2 m od teh se je trasiralo 4660 metrov s 4V2", 1478 „ s 4"' in 383 metrov ravno ali s prehodnim padcem. Napraviti cesto z manjšim padcem bi se ne priporočalo, kajti zgradba bila bi neprimerno dražja in tudi vožnja bi vsled mnogih serpentin ne bila tako varna. (Dalje prih.) Politični pregled. V Ljubljani, 5. novembra. Notranje dežele. Imenovanje grofa Jtevertere veleposlanikom pri Vatikanu nekda ni napravilo posebno ugodnega vtisa v Berolinu, ker je Revertera znan nasprotnik Prusije. Grof Revertera je bil leta 1864. civilni komisar v Šlezvigu, leta 1868. poslanik v Peterburgu. Leta 1885. je bil imenovan dosmrtnim članom go-spodske zbornice, lansko leto pa izvoljen predsednikom avstrijske delegacije. Nova orožna postava določuje: Za vojno določeno število vojakov ostane z ozirom na državne finance dosedanje, namreč 800.000 mož. Toda ker je bilo to število do sedaj le teoretično — v slučaji oboroženja nikedar ni bilo iz raznih vzrokov toliko mož na razpolaganje — pomnožilo se bo število vsakoletnih novincev za nekaj tisoč mož. Ker pa ostale države vedno zvišujejo število svojih vojakov, ustanoviti se hoče ravnotežje v tem oziru tako, da se neposrednje porabi domobranstvo za podporo redne vojne v vojski, služba posadk in krajevno domobranstvo pa se izroči črni vojski. Razmerno letno število novincev na vsakih 1000 prebivalcev iznašalo bo v bodoče v Avstriji 31, mej tem ko je v Nemčiji 7'3, Franciji 5'8, Italiji 3 6 in samo v Rusiji le 2-6. Posebna pozornost se obrača na nadomestno rezervo. K tej se bodo prištevali poleg dosedanjih tudi vsi „pogojno potrjeni". Nadomestni rezervniki se bodo morali kakor dosedaj prvotno vežbati osem tednov, pozneje pa se ob enem z rezervniki vdele-ževati vseh vojaških vaj. Prvi naborni razred se določuje na 21. namesto dosedanjega 20. leta. S tem odpade potreba četrtega nabornega razreda. Naprava enolotnega prostovoljstva se ni obnesla, marveč je bila zaščit mnogim razvadam ua kvar vojaškim koristim. Po izkazih je več ko 10.000 takih enoletnikov, ki niso napravili častniškega izpita, marveč so ostali podčastniki, in sicer manj iz-vežbani, kakor drugi podčastniki. Za take vspehe ni treba posebnih prednostij. Kdor v bodoče ne bo napravil tega izpita, služiti bo moral še eno pre-zentno leto. Mej vojaškim službovanjem se ne bodo smele nadaljevati študije, za kar so se izjavila tudi vseučilišča. Oni, ki obiskujejo inozemske šole ali ki nimajo predpisanih spričeval ter morajo tedaj napraviti sposobnostni izpit, slažiti bodo smeli kot enolet-niki le na lastne troške. Da bo medicinec bolje spoznal potrebe vojakov, služiti bo moral pol leta kot navaden vojak. Novačenje se bo vršilo mnogo pri-prosteje. Vojaška mera bo odslej 155 namesto 155 4 cm. Zdravnik ne bo več odgovoren za materijaluo škodo v slučaji raznih mnenj, s tem se hoče doseči, da bo lahko razsojeval brez vsakega ozira. Začasno oproščen bo lahko le edini zet onemoglega očeta ali matere-vdove. Tudi mornarična služba se je temeljito pre-osnovala. Ustanovilo se bo takozvano „morjebran-stvo", slično domobranstvu. Služba pri mornarici bo odslej obsegala: 4 leta pri redni mornarici, 5 let v rezervi, 3 leta pa pri morjebranstvu, skupaj 12 let. Tnanje države. „Osservatore Romano" objavlja dekret kongre-gacije obredov, s kojim je papež Leon XIII. sprejel predlog mnogih škofov, da so dne 31. decembra t. 1. izpostavi Najsvetejše v vseh metropo-litanskih, stolnih, kolegijatnih in župnih cerkvah ter opravljajo molitve za sv. Očeta in katoliško cerkev. Onim, ki bodo ta dan molili za mir cerkvi in svetemu Stolu ter za preobrnenjo grešnikov, dovoljuje papež popolni odpustek. Srbski kralj je predvčerajšnjim otvoril z daljšim govorom ustavni odsek. Potem je prašal kralj, ali naj se proosnuje sedanja, ali pa izdela popolnoma nova ustava. Po dolgotrajni razpravi se je sklenilo zadnjo. Potem se je izvolil pododbor devetih članov, in sicer po trije člani iz vsake stranke. Pododbor bo izdelal načrt ustave; ako se ne bo mogel zediniti glede katere točke, razsojeval bo polni odsek. Bolgarsko sobranje je sprejelo z vsemi proti enemu glasu- adreso, ki odgovarja prestolnemu go- voru. V soboto so jo izvolilo odposlanstvo, ki je izročilo adreso princu. Ruski ,Vladni Vestnik" poroča: Pri nezgodi na železnici je bil car ranjen na nogi, carevna na roki, kar pa ni zadrževalo veličanstev skrbeti za ponesrečene. Sermentjevu je bil eden prst deloma odtrgan ter so ga razvaline voza močno pritisnile na prsi. Dvorna gospodičina Marija Golničev-Kotuzova je bila na nogi ranjena; močno poškodovana sta bila tudi generalna pribočnika Danilovič in Čeverin. Stjernvala so morali prinesti v sanitetni voz. Služabnikov je bilo usmrtenih 21, bolj ali manj težko ranjenih 37. Eden izmed zadnjih je kmalu potem umrl. Veliko kneginjo Olgo je vrglo iz voza, a ostala je nepoškodovana. Nemški cesar Viljem je ukazal v pojasnilo berolinskim mestnim očetom v „Reichsanzeiger"-ju objaviti, da se graja njegova tičo pisave berolinskih prostomiselnih listov. — Kakor zatrjuje „Nat.-Ztg.", izvršil je cesar preosnovo mornarične uprave. Na čelu jej ostane grof Monts; pomorski bataljon se bo predrugačil v polk z dvema bataljonoma. Minoli četrtek se je zbralo v Parizu dvajset francoskih in osem angleških parlamentnih članov, ki so zastopali 84 svojih sodrugov. Pri zborovanju so enoglasno sprejeli načelo razsodišč (izbranih sodišč) za prepire narodov. Prihodnje leto se bo vršil v Parizu shod pristašev te ideje, in sicer bodo zastopali Francijo, Anglijo in severno Ameriko. Razposlala pa se bodo vabila tudi ostalim parlamentom. V angleški prestolnici se je minoli teden sijajno vršil shod katolikov, koji jo priredilo društvo „CathoIic Truth Society". Predsedoval jje škof salfordski, msgr. Vaughan. Razpravljala so se vprašanja o katoliški vzgoji mladine, o razširjanju katoliškega časopisja itd. Po sklepnem govoru predsednikovem se je sprejela resolucija: V Londonu zborujoči katoliki svečano protestujejo zoper sramotni rop leta 1870. Izjavljajo pred celim svetom, da je ta nesramni čin zoper papeževo prostost neprestano razžaljenje vseh katolikov. — Ta resolucija poslala se je sv. Očetu ob enem kot adresa ter je tem večjega pomena, ker je napominano društvo Catholic Truth Society razširjeno tudi po vseh angleških naselbinah. Izvirni dopisi. Iz Št. Vida nad Ljubljano, dne 26. oktobra. (Cesarska svečanost.) [Dalje.] Komaj pa je drugo jutro zasijal zor na vshodnem nebu, že je zopet odmeval don zvonov šentviških in podružnic, in vmes grom topičev po širnem polju ljubljanskem oznanjevaje visoki pomen bližajočega se dne. Ob. 8. uri bil je slovesni sprejem preblago-rodnega gosp. c. kr. okrajnega glavarja M a h k o t a. Pri kapelici lurške M. B. čakala je visokega gospoda šolska mladina, občinski odborniki šentviški in oni iz Gorenje Šiške, nadalje čitalnica in katol. društvo rokodelskih pomočnikov s svojima zastavama. Točno ob 8. uri pripelje se preblagorodni gospod spremljan od prečast. g. dekana, kanonika in stolnega župnika Miroslava Križnarja, in prečast. g. dr. Janeza K u 1 a v ic a, prof. bogoslovja. Po kratkem pozdravu občinskih odbornikov in zastopnikov omenjenih dveh društev pristopite dve belo oblečeni deklici, Franica in Joauica C i r-m a n o v i, ter v srčen pozdrav podaste g. okrajnemu glavarju krasen šopek, katerega se je visoki gospod vidno razveselil. Od todi premikal se je sprevod dalje po cesti, katero je g. Franc Jenko od kapelice do cerkve obsadil z najlepšimi smrekcami. V obširni lopi pred cerkvijo čakala je omenjene gospode zbrana duhovščina, pred njo pa je na mizi ležala prekrasna nova šolska zastava; gospica Ivanka Zakotni ko v a pripne na-njo dragocen trak ter jo izroči zastavonoscu. Nato poprime preblagorodni gospod c. kr. okrajni glavar besedo ter v prelepem mladini kakor vsem navzočim do srca segajočem govoru razlaga pomen današnjega dne ter jih še posebej opominja, kaj naj jih uči in k čemu naj jih izpodbuja nova šolska zastava. Vpliv besedi j njegovih na mlada srca je nepopisen. Navdušeno za-pojo vsi cesarsko himno — in na to otide veličastni sprevod mej zvonjenjem, streljanjem in orgljanjem v cerkev. Tii stopi na lečo prečast. g. dr. I. Janežič ter v prekrasnem govoru z vzvišenimi besedami slika pomen današnje svečanosti po zgodovinskih podatkih, dokazovaje slavo in čast naše cesarske ro-dovine in širne Avstrije. — Po odpetem ..Asperges" pričela se je slovesna, velika sv. maša, katero je daroval preč. gosp. dekan M. Križ n ar z obilno azistencijo. Po dokončanem sv. opravilu zapela se je zahvalna pesen. Da je petje na koru bilo izvrstno in povsem pravilno — o tem mi ni treba omenjati, za to nam je porok vsikdar pevovodja g. M. To me c. Opoludne, po dokončanem st. opravilu, bilo je pogoščenje šolske mladine na Vojdovi ledini. Otrok bilo je do 400 — pač ogromno število in dokaj dela, predno so se mej vse razdelila jedila. A dobrotne roke dobrotnikov in prijateljev mladine nanesle in darovale so toliko, da ni jedil primanjkovalo, ampak še ostalo jih je mnogo. Ljubeznjivo bilo je gledati, kako so otroci mej seboj in ž njimi najodličnejši gospodje in gospe prav domače kramljali in zabavali se. Po pogoščenji sledile so dekla-macije in za tem obdarovanje otrfik s knjižico „Naš cesar", z raznimi svetimi podobicami, s potvicami iu belim kruhom. Po skupni molitvi zapeli so še enkrat eesarko pesen in potem je hitel vsakateri z najlepšimi spomini na današnji dan proti domu. — ■S tem bila je končana i dopoludanja .slavnost. Točno ob polu dveh pričel se je slavnostni banket v krasni, s cvetjem in zelenjem okrašeni dvorani. Pred gledališčnim odrom stal je krasno odičen doprsni kip Nj. veličanstva presvetlega cesarja. Banketa vdeležilo se je 84 oseb, za koje vse bila je miza prav po knežje pripravljena. Mej banketom napil je edini domači gosp. župnik Andrej Vole na presvetlega cesarja. V napitnici svoji izrekel je v imenu cele fare, v imenu šolskega vodstva čveterorazredne ljudske šole in bodoče prostovoljne požarne brambe neomahljivo zvestobo in vedno hvaležnost preljubljenemu vladarju. „Slovenski rod je narod siromaka", dejal je govornik s pes nikom, „in ne moremo se meriti z drugimi bogatimi narodi, ki tekmujejo mej saboj; a nekaj imamo in to polagamo ponižno pred prestol Njegov: srca polna vroče ljubezni do Njega, srca polna neomah-Jjive zvestobe in udanosti — to naj bodo skromna naša darila!" Povdarjal je gosp. govornik, kako mora biti katol. društvo rokodelskih pomočnikov pred vsem iz dna srca hvaležno presvetlemu cesarju : saj On je položil z zdatnim svojim darom temeljni kamen prezalemu društvenemu domu, dobrotna Njegova roka jih je krepila pri zidanji društvene hiše. — Gromoviti trikratni „Živio" zaoril je iz prs in srca navzočih po dvorani ter z največjim navdušenjem odobraval besede govornikove — in nato se je stoje zapela cesarska himna. Nadalje prosil je i g. govornik preblagorodnega gosp. c. kr. okrajnega glavarja, da bi blagovolil brzojavno naznaniti izražena ta čustva Nj. veličanstvu presvetlemu easarju. (Dalje prih.) Dnevne novice. (Spomenik M. Vilharju) nameravajo rodoljubi postaviti v Postojini, ki je naravno središče Notranjske. Slavni kipar Ren die je nasvetoval, naj se napravi do metra visok kip za okroglih 800 gld. Za kip je bilo že nabranih 325 gld., znani naš rodoljub gospod Ivan Vilhar daroval je v ta namen 300 gld. in velikodušna gospa Pivčanka 50 gld. S tem denarjem bi bili troški za kip malone pokriti. Treba je denarja še za prostor, stojalo in ograjo. Začasni odbor obrnil se je s prošnjo za podporo na občino postojinsko, ki jo bo gotovo ugodno rešila. V začasnem odboru so gg.: Miroslav Vičič, načelnik; Vekoslav Doni i cel j, namestnik; Ivan Resman, tajnik; Josip Lavrenčič, blagajnik. (Slovensko gledališče.) Včeraj predstavljala se je prvikrat na slovenskem odru iz češčine prevedena burka „Jednajsta zapoved". Najtežavnejšo vlogo imel je gotovo g. Kocelj kot zasebnik Voborski. Pred-stavljeval ga je dobro, le prerad se je oziral na še-petalca. Gosp. Lovšin ugajal nam je kot stari Kr&ljič bolje, nego pri prejšnjih svojih nastopih. Tudi njegova hči (gdč. Zvonarjeva) izvršila je svojo vlogo dobro, a Veronika (gdč. Zora) zdela se nam je premlada za svojo vlogo. Gdč. Gostičeva igrala je kot Ema včeraj kaj naravno, kar prej ni bila vedno njena navada. Najbolj pa sta nam bila všeč g. Danilo kot uradnik Strela in g. Borštnik kot čudak profesor Kozliček. Opomniti pa moramo, da je prvi prerad jokal, a drugemu nikakor ni pristojala otroška igra s „punčiko". Gosp. Ve-rovšek je bil kot Ječinski zal vojak, a kot major pozna malo parketa. Jako dobro je gosp. Perdan predstavljal „konjsko muho" strugarja Pečka. Sicer kaže njegov govor poštenega obrtnika, a bil je popolnoma na svojem mestu. Gdč. N igri no vaje kot hišina zadovoljila občinstvo. — Igra sama na sebi ni nič posebnega, in gotovo imajo Čehi boljših. Ako pa pride še na oder, svetovali bi, naj bi se opustile nekatere šale, ki gotovo ne blažijo ukusa. V zadnjem prizoru so vse osebe na odru, iu ne vedo, kaj bi počele. To moti igralce in poslušalce, a to ni krivda predstavljalcev. Zato svetujemo pisateljem, naj izbirajo dobre igre in te naj prevajajo prosto, primerno našim razmeram. Glede predstav samih želimo, naj se bolj pazi na kretanje in obnašanje med igro v slučaji molčanja; tudi zvedavi pogledi po občinstvu niso umestni, ali da naravnost govorimo, graje vredni. Igralec naj živi v svoji vlogi. Često se greši proti pravočasnemu nastopu, kar pro-vzroči večkratno tihoto ali jecljanje. Slavno društvo pa naj bi preskrbelo boljši orkester, ali pa sedanji dopolnilo. Menda vendar pri operetah ne boste mučili občinstva s sedanjim! Če drugače ne gre, preskrbi naj se oddelek vojaške godbe, saj si tudi fil-harmonično društvo tako pomaga. To smo opomnili, ne da bi hoteli koga žaliti. Čemu prikrivati napake, če hočemo kaj dobrega doseči? (Znani slovenski rodoljub) g. Josip Gorju p je zagotovil ljubljanskemu „Sokolu" 30.000 gld. za zidanje društvene telovadnice. (Ljubljanski „Turnverein") je praznoval včeraj svojo petindvajsetletnico. Ne omenjali bi tega za nas nezanimivega dogodka, ko bi nam ne bila še v živem spominu zadeva Anastazija Griina. Povodom takratnih izgredov so kričali Slovencem sovražni listi o surovosti našega naroda in o neznosnem stališči nemškega prebivalstva na Kranjskem. Včeraj ni bilo izgredov, mogli so „turnarji" z zastavo in v vrstah mirno korakati iz telovadnice v kazino k svojemu „fruhschopnu". Od kod ta velikanski razloček mej včerajšnjo in Griinovo slavnostjo? Odgovor ni težak: Slovenec je pohleven in dobrodušen ter ga more spraviti iz ravnotežja le skrajno hujskanje. Vdeležile so se te slavnosti tudi „nemške" dame, ki pa neki ne znajo ravno Schillerjeve nemščine. (Učiteljsko zborovanje. Razdelitev denarja?) Odbor „Vdovskega učiteljskega društva" je v seji 2. t. m. razdelil pri občnem zboru dovoljenih 150 gl. med dva prosilca, ki sta dobila po 75 gl.; na druga dva se pa letos odbor ni mogel ozirati. — Zborovalo je potem ^Slovensko učiteljsko društvo". Odsek za slavnostni koncert je po soglasnem sklepu razdelil čisti dohodek učiteljskega koncerta dne 25. oktobra 145 gld. med učiteljske vdove in sirote take, ki ne dobivajo nikake ali k večjemu le pičle podpore iz javnih zavodov in je pooblastil 5 navzočih učiteljev s to razdelitvijo. Podpore so dobile: Ravnikar Terezija, 81 let stara vdova, 12 gld.; „Vincencijevo društvo", ki tudi podpira take sirote, 12 gld.; Uše-ničnik z Iga 24 gld.; Jerom, vdova pokojnega učitelja iz Kostanjevice, 30 gld.; Kokalj, vdova pokojnega začasnega učitelja z Breznice na Gorenjskem, 20 gld.; Štamcar, vdova pokojnega učitelja iz Selc, 10 gl.; Bernik, sedaj na Trati pri Škofji Loki, 5 gl.; Juvančič, učiteljska sirota, sedaj na Igu, 20 gld. Poslednjič je prevzel gosp. Stegnar 10 gld. za neko vdovo, 12 gld. z naročilom, da se natančneje informira. — Kon sti to va nj e , ki je bilo pri „SIov. učit. društvu" na dnevnem redu, se ni moglo izvršiti, ker niso vsi izvoljeni bili navzoči. Voljeni bodo zopet sklicani na dan 12. t. m. popoludne ob 5. uri v pisarno I. mestne deške ljudske šole, da more potem društvo začeti delovanje. Odbor. (Zarnikovih zbranih spisov) prvi zvezek je do-tiskan in se bode ta teden začel razprodajati. (Akadamično društvo BSlovenija" na Dunaji) izvolilo si je v seji 29. oktobra nov odbor. Izvoljeni so gg.: Stud. jur. Miha Murko, predsednik; stud. jur. Viljem S c h w e i t z e r , podpredsednik ; stud. jur. Viktor Zupanec, tajnik; stud. jur. Ivan Hočevar, blagajnik; stud. phil. Anton Peterlin, knjižničar; stud. jur. Oskar De v, arhivar; stud. jur. Fran Rekar, odbornik; Anton Furlan, namestnik. (Iz Vipave) se nam piše: V zadnji številki ste omenili, da ima nekdo v Sobotki trto, ki je letos rodila 1024 grozdov. Pri nas na Vipavskem na Kožicah pa ima posestnik Ferd. Zvanut trto samo-sevko, ki dd po 2'/, hektolitra vina na leto; a letos ga je rodila 3 hektolitre. (Konkurz) je naznanil goriški trgovec s turšico, pivom in špiritom. Prikril je precejšnjo množino špirita, od katerega ni plačal davka. Naložili so mu veliko kazen (baje nad 16.000 gl.). Ker je ni mogel plačati, napovedal je konkurz in ubežal. Dolgove njegove cenijo na 80.000 gl. Stern je v Dorubergu, Prvačini in drugod na Goriškem znana oseba. (Razpisana) je tretja učiteljska služba v Št. J e r n e j.i z letno plačo 450 gld. Dalje je razpisana druga učiteljska služba v Ko s t a u j e v i c i i z letno plačo 450 gld. Prošnje do 20. novembra okrajnemu šolskemu svetu v Krškem. (V Preski) imeli so od 21. do 28. dne m. m. sv. misijon, ki sta ga vod.la preč. gg. oo. Doljak in Kos. Ljudstvo je mnogobrojuo hodilo k sv. opravilom; nad 1000 jih je prejelo sv. zakramente. (Književno naznanilo.) Do 15. t. m. izide I. zvezek „Iskric", zbirke pesem in povesti za slovensko mladino, spisal Janko Leban, učitelj v Avberu (p. Sežana). Ker bode knjižica obsegala tudi času primerni pesmi »Šolska mladina o slovesnosti 401etnega slavnega vladanja presvetlega našega cesarja Frana Josipa I." in „Zdravijco" o godu Njegovem, zato opozarjamo nanjo posebno učitelje slovenske. Knjižica se bode dobivala pri spi-satelju in bode stala 20 kr., po pošti 25 kr. Kdor naroči 10 knjižic, dobi 1 iztis po vrhu. (Iz Celovca) se nam poroča, da je tamošnji podvodja v Marijanišči, čast. g. Anton Vakonig, zbral in vredil več cerkvenih govorov pokojnega g. špirituala Vi doza. Knjiga bo izšla ob novem letu. (V Atenah) našli so velik zaklad. V prostorih finančnega ministerstva bili so trije stari zaboji z zarjavelimi železnimi ključavnicami, ki so bili že čisto pozabljeni. V teh zabojih je našel ministerski predsednik nad 13 milijonov drahem, ki so preostale še od Rothschildovega posojila iz leta 1833. Dalje so našli več zlata in krasen škofovski križ. Telegrami. Prešov, 4. novembra. Včeraj popoludne je začel goreti frančiškanski samostan ter se je ogenj razširil tudi v cerkev. Z največjim trudom se je požar omejil. Budimpešta, 4. novembra. Vlada je predložila zbornici načrta o konvertovanji in pre-drugačeni orožni postavi. Berolin, 4. novembra. Kakor se poroča iz Odese, ustrelil se je ravnatelj kavkaških železnic, državni svetnik Alenikov, vsled nezgode na železnici pri Borkiiu. Zapustil je pismo carju. Rim, 5. novembra. Zatrjuje se, da bode konzistorij sredi meseca decembra imenoval več kardinalov, mej temi štiri francoske. Mej bodočimi kardinali so nadškofje pariški, lyon-ski in kolonijski. Dalje namerava papež več prememb v prelatskem osobji. Listnica opravništva: G. J. G. v Z.: O blažena pomota! Poslali ste ne le ao/1287, ampak tudi 25/588 ravno toliko. Preostaja toliko, da se Vam je cel petak vpisal za prihodnje leto. G. J. K. v II.: Ravno, da se bo shajalo do konea t. I. Gljaiii, ŠclcnburfTOvc ulice št. 4, Uzorci blaga resnim kupeem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroce na peresih (Federmadratzen) IO gl. in višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto: altarne preproge. Ceniki s podobami zastonj in franko na za-litevanje. _ Spominjajte se ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje pri igri in stavah, pri slovesnostih, oporokah in nepričakovanih dobitkih. ni nikakor sredstvo, ki skoraj raztrga črevesa in sili naravno njih delovanje ! Marveč ta esenca je polajSevalna pa vendar gotova, uspešna pomoč, ki le podpira naša notranja telesna delovanja in tedaj ne škodi črevesom nikdar, če bi so šo toliko časa zavživala. Ona ozdravlja vse obolelosti želodčove in telesne, vranično in jetrno bolezni, kakor posebno zlato žilo, vsako telesno zaprtje, vodenico, dolgotrajajočo drisko vsled pokvarjenih črevos, in je povrhu najuspešnejše sredstvo zoper glisto pri otrocih. — Izdelovatoij jo pošilja v zabojčkih po 12 steklenic za 1 gld. 36 kr., poštne stroške trpe p. t. naročniki. V steklenicah po 15 kr. dobiva se v skoro vseh lekarnah na Štajerskem, Koroškem, v Trstu, na Primorskem, Tirolskem, v Istri in Dalmaciji. — V Kudolfovem se dobiva v lekarni Hizzioli-jevej. (9) „dCw\,e tovcUcc" je edini sCovensfii, gcspcSazsfii Cist s pocoSami. ,,cKmctovaCcc" izfiaja Sva» fizat na mesec na celi ped. „eK-mcto-va-Cec" pzinaša poCjedeCsfie, živinazsfie, vinazsfie in Szuge čCanfie, gcspcSazsfie novice tez Saje nazcčnifiom svojim SoSze gcspcSazsfie svete. „3{mckovatec', stoji na Četo 2 gCS., za gg. uciteCje in fmjiznice CjuSsfiifi šcC pa Ce 1 gCS. dZazc&nifii, fii vstopijo med Cetcni, So6e vse izišCe šleviCfie tistega Četni /la. fi ji [U je Cist s poScSami, fii pzinaša sac-jazsfie in spCcfi vztnazsfie čCanfie. I izfiaja Svafizat na mesec, i^ztnaz^a" ScSe nazečnifii »Sfmctos vaCcau zastonj. ^gj Št. 7177. Razglas. (3) Podpisani deželni odbor je sklenil, da se bodo izžrebane in konec decembra t. 1. v izplačilo zapadle kranj.ske zemljiščno-odvezne obligacije s kuponi, kuponi sami in lit. A. obligacije pri kranjski deželni blagajnici takoj po 4 72% eskomptirale. Deželni odbor kranjski v Ljubljani dne 23. oktobra 1888. Tuj c i. 2. novembra. Pri Malifru: Krau, Atlas, Wallheim, Bochatsch, trgovci, z Dunaja. — Julij Neuberger, trgovec, s češkega. — Lovrenc Kasda, Jakob Lutschrunig, učitelja, s Štajerskega. — Walter, stotnik, iz Nemčije. Pri Slonu: A. W. Koin-perseh, oskrbnik, iz Trbiža. — Ferdinand Khvenich, trgovec, iz Frankobroda. — Marija Maurič, soproga trgovca, iz Trsta. — Jovana Dollar, soproga kapitana, iz Trsta. — A. Scheider, John, Gramliik z Dunaja. — M. Qua-stalla iz Trsta. — T. Pollak iz Brna. !!Noben cilinder več ne bode počil!! »Ti C. kr. priv. /1 sireščasii is kroglasti cilindri V./ P1TEJJT MARIJAH (z varstveno znamko) dobivajo se samo v c. kr. tovarniškej zalogi F® Eilf m^rn9 trgovina s steklom, (10) P* v lijubljani, Stari trg St. 15. gV Pred ponarejenimi cilindri brez varstvene znamke se svari. Priporoča dalje prečastiti duhovščini in si. občinstvu svojo bogato zalogo cerkvenih svečnikov, svetilnic, oljnatih podob, steklenine, porcelana, beloprstene robe, kakor tudi izdelovanje cerkvenih barvanih oken z raznovrstnimi podobami. Z z z z x ; z i i i i ii lil i X X X X x X X * 1 .CD