Stav. 99 Posamezna številka 20 stotink V Trstu, v žetrt+k april« 1921 Posamezna številka 20 stotink Letnik XIV! izhaja — izvzemši ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj g* pošiljajo ured-OiStvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol leta L 32.— In cen leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. EDINOST Posamezne Številke v Trstu In okolici po 20 stotink — Oglasi se računajo v Sirokošti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 st >t. osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po L 1.—, oglasi dena.nih zavodov' mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Ogla?! naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica s/\ Frančiška Asiškega štev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57. Z ognjem in mečem Kaj bolj važno vprašanje, ki sili v sedanjem voiivnem boju v Italiji v os* predje, je, ali se bodo socialisti odtegnili od volitev. Ta možnost stopa z vsakim dnem bolj in bolj v ospredje. Zagrizeni sovražniki socialistov in komunistov ne odnehajo od svojega bojnega načina. Ponekod je bilo uničevalno delo faši* stovskega orožja tako temeljito, da je ondi socialistična stranka tehnično ne* zmožna^ vršiti volivno delo. So okraji 'i-n to celo v zgornji Italiji, v katerih ni* majo socialisti nobenega shajališča in v katenih niti odbori ne morejo nemoteno vršiti pripravljalno in organizatorično delo. Vrhutega je uničeno časopisje in so porušene tiskarne. Druge tiskarne uočejo ali ne smejo nič tiskati socia* listom. Bivši socialistični poslanci, ki hočejo držati shode ali vršiti propagando, so tepeni, opljuvani ali se jim kratkomalo prepove prihod v volivna okrožja, v ka* terih so bili izvoljeni. . w Spričo tem obupnim razmeram ni cu* da, da se množe z vsakim dnem glasovi, naj se stranka odtegne volitvam. Eden izmed socialističnih poslancev je izja* vii nekemu poročevalcu sledeče: »Sem odločno za to, da ne volimo. Pri tem n& igra moja oseba nikake vloge, ker moja izvolitev je popolnoma gotova. Italija je sedaj igrača v rokah fašizma. Kaj bo pa nastalo oni dan. ko se bo delavstvo puntalo? Nočem niti misliti na to. Se* demdeset odstotkov socialisov je za to, da ne gremo volit. Vlada bo nekega dne doživela, da se y\ bo v roki razpočila bomba fašizma.« Voditelj italijanskih komunistov Bombacci je izjavil: Komunisti se bomo udeležili volitev; vendar pa nastopi lah* ko nov dogodek, ki spremeni naše sta* lišče. Če bi na pr. socialisti proglasili, da se odtegnejo volitvam, kakor so se izjavili v Reggiu Emiliji, potem je mož* no, Ja bo tudi komunistična stranka spremenila svoje stališče. Negotovost socialistov izvira iz tega, ker so socia* listi mislili, da se bodo mogli udeležiti voli v nega boja na zakoniti podlagi. Dasi so se že na tisoč različnih načinov od* rekVi revoluciji, so vendar prisiljeni. ko nočejo doživeti poraz, da se udeleže volivnega boja na revolucionarni pod* lagi. Ne delajte si prevar: fašizem m trajna sila. Iz teh 'izjav je razvidno, da je tudi v Očeh socialistov njih položaj zelo kri* tičen. Osrednje vodstvo je še vedno mnenja, da se je treba udeležiti volitev. Izdalo je ukaz, naj se vrši kljub nasilju vsepovsod volivno delo. Končne odlo* Čitve bo vsekakor sklenilo vodstvo stranke na zborovanju, ki se bo vršilo 5. in 6. maja v Rimu. To zborovanje bo sklicano, da se z ozirom na volitve kolčno zavzame neko odločno stališče proti fašistovskim nasiljem. Ni izklju* čeno, da proglase sociaHsti tistega dne, da se odtegne stranka volitvam. Ali bi bilo to dejanje v korist stranki, je težko reči. Ne ve se namreč, kakšen vtis bi napravilo to na proletarske mno* Žke, ki so še za socialiste. V slučaju, da se odpovedo socialisti volitvam, bi sc dober del socialističnih pristašev pri* družil komunistom in število komuni« stičnih poslancev bi brez dvoma znatno narastlo in komunistična stranka bi tako zadobila na veljavi in moči. Uteg* liila bi postati naslednica nekdanje ve? like socialistične stranke in socialistični voditelji bi bili kmalu osamljeni. To bi bil konec stranke, če pa upoštevamo gorenjo Bombaccijevo izjavo, je mogoče, da se v sporazumu s socialisti tudi ko* munisti odtegnejo volitvam. Kljub na* čelnim razlikam med socialisti in komu* nisti bi bil tak sporazum mogoč in na* raven. Po dosedanjih znakih sodeč bi socialistična stranka brez drugega pro= glasila neudeležbo pri voPtvah, ako bi ne bilo nevarne komunistične teknio> v alke. Vendar je, kakor rečeno, mogoče, da se socialisti in komunisti sporazumno odtegnejo volitvam. To stališče ima mnogo razlogov v svoj prilog. Vladi in vsem drugim strankam bi bilo zelo ne? ljubo, ako bi se stranka, ki ie štela v prejšnji zbornici 156 poslancev, odtegs nila parlamentu. Giolitti bi se naravnost ustrašil tega velikega uspeha svoje pro* tiboljševiške politike. Kakšen ugled bi imela zbornica pred narodom in pred zunanjim svetom, ako bi v njej ne bile zastopane proletarske množice! Zlasti je treba pomisliti, s kakšnimi tehtnimi razlogi zamore j o socialisti proglasiti vo* livni bojkot. Z ognjem in mečem izvo* ljcna zbornica nc bi imela moralne sile! Njeni sklepa bi se smatrali med piole* tarskimi množicami za nezakonire In prehodne. Za to bi že poskrbela socia* fistična propaganda. S proglasitvijo neudeležbe pa bi se socialisti postavili odkrito in brez dvo» umja proti vladi in vsem meščanskim strankam. Zmerni elementi v stranki, ki so bili že na potu k sodelovanju z me&Sanskimi strankami, bi v tem slučaju podlegli skrajnežem in rac&kaJcem. In tako bi utegnila stranka zopet zaiti v re* volucionarni tabor. V tem slučaiu bi bil zooet mogoč sporazum med radikalnimi socialisti In komunisti. Treba pa je še nekaj pomisliti. Fa* šisti so s svojim postopanjem socialiste res potisnili ob tla, toda ne za to, da bi podpirali Giolittija, ampak zato, da sa» mi stopijo na čelo vlade. Fašisti niso naklonjeni Gioli.ttiju in njegovim pri* stažem, tudi kažejo zelo malo spoŠLO* vanja in obzira do ostalih meščanskih strank. Kjer se snujejo takozvani bloki narodnih strank proti socialistom in kle* rikalcem, hočejo povsod imeti fašisti veliko število sedežev za svojo stranko! Nič se ne ozirajo na nizko število svo* jih pristašev! Dokaz, kako mogočni so fašisti, nam je ravno Trst. Narodni blok obsega same fašiste. Vse ostale stranKe so se morale vdati tej zahtevi fašistov, sicer bi bili šli fašisti svojo pot. Zaradi ljubega miru, morda pa tudi iz strahu pred fašisti, so se skoraj povsod naroda ne stranke vdale fašistom. Fašisti nasto* pa j o vrhu tega javno in odkrito proti Giolittiju! Nič jim ni mar socialistična »nevarnost«, ki je seveda ni več. Naj bo izid volitev kakršenkoli, go* tovo je, da bodo v novi zbornici prav močno zastopani fašisti. Njihovo prvo delo bo to, da strmoglavijo Giolittija in njegove kimovce. Tudi ostale meščan? ske stranke, ki so zelo vezane na svoje mogočne »pomočnike«, bodo morale u* p o ste vati fašistovsko skupino in bodo seveda precej omejene v svojem delo* vanju. Zato postajajo fašisti neprijetni vladi in meščanskim strankam! One ne ma* rajo izpustiti iz svojih rok oblasti v tre* nutku, ko so socialisti tako potlačeni. Zato bi bila popolno odsotnost sociali* stov zlasti Giolittiju neljuba. Giolitti je izdal podrejenim varnost* ni m oblastvom zopet stroge ukaze, da se morajo vsa nasilja proti izvrševanju vo* livne pravice brez ozira na stranke brez* pogojno preprečiti. Zdi se, da je ta u? kaz odkritosrčen; toda precej 'dvom* ljivo je, ga bodo*H podrejeni organi tudi točno izvajali- Tudi meščansko časopisje je začelo prihajati do novega spoznanja. V prvi vrsti moramo omenitt vladno časopisje, ki je polagoma ter z vso obzirnost o začelo že obsojati fašistovska nasilja. Te obsodbe so seveda večinoma še ne* odločne. Zakaj skoraj vsi listi govore, da so »proti vsakemu nasilju, naj pride odkoderkoli«, a silno redki so slučaji, kjer bi čisto naravnost povedali, kdo izvršuje nasilja. Fašisti seveda na vse te prijateljske »opomine« žvižgajo, ker dobro vedo, kje imajo svoj izvor. Senati mentalno moraliziranje tistega časo^ p Is j a, ki je odobravalo nasilja, doklei* so fašisti udrihali po socialistih, in niso zase nič zahtevali, more vzbuditi v fa? šistih ie pomilovalni posmeh. Straho* petno meščanstvo in vlada sta ob strani gledala, ko so fašisti žrtvovali življenje v boju proti socialistom. Ti zapečkarji naj bi sedaj želi sadove fašistovske zmage? Tako bedasti fašisti ne marajo biti. Zato jih vidimo povsod na prvem mestu. Prihajajo na dan z največjimi zahtevami To so razlogi, radi katerih bi sjcia= listi želi moralen uspeh, ako bi sc volit* vam odtegnili. So pa tudi tehtni protirazlogi! Ver* j etno je, da bi del proleterskih množic smatral neudeležbo za strahopeten u* mik voditeljev, ki so še pred kratkim obljubljali množicam revolucijo in bolj* ševiška nebesa na tem svetu. Te mno* žice bi se razpršile! Morda bi se zatekle k drugim strankam, morda bi se sploh odtegnile političnemu življenju ter tvo? rile mrtev političen kapital. Tudi 5© mnogo malih meščanov, ki so še na strani socialistov, in ki so proti vsaki vladi. Mnogo teh IjucH bi glaovalo za repub* likance, ali pa se ne bi udeležilo volitev. Iz tega razloga br bila neudeležba za so? cialiste zelo tvegana stvar. Fašisti se polastili Reke in strmoglavili vlado Izjemno stanje proglaieno Včeraj opoldne se je polastila skupina tržaških in reških fašistov mestne hiše. Napad so vodili poročniki Farinati, Gardinelli, Baglione, odvetnik Giunta, Piero Belli in stotnik Banelli. Oddelki upornikov so morali predres ti štiri kordone vojaštva, ki jih je bilo vojaško poveljstvo postavilo v bližino mestne hiše. Prevrat se je namreč pri* čakoval že pred včerajšnjim. Fašisti so razpostavili po prevratu svoje lastne oddelke okoli rotovža. Nato so se zbrali voditelji fašistov in nekateri reški politiki v mestni dvorani na posvetovanje. Odvetnik Giunta je obrazložil nov položaj in povdaril, da reški patriotje ne morejo priznati izvr? šenih volitev. Izjavil je, da je začasna vlada odstavljena, ker je pokazala po* polno nesposobnost. Za predsednika začasnega direktorija reške države je bil proglašen Rihard Gi* gante. On je upor zasnoval in vodil in je zato tudi predsedoval tej ustavodajni skupščini. Poleg njega so bili voljeni v direktorij Atifij Prodan, Ivan Mrach, Josip Lasini, Lorenc Lenaz in Melhior Brusatti. Odvetnik Giunta je bil odbran za generalnega tajnika nove vlade. Poveljništvo orožnikov je dalo zase* sti vse ceste, ki vodijo k mestni hiši. PROGLAS NOVE VLADE Giunta je izdal v imenu vlade sledeči proglas: »Izredna vlada italijanske Reke! Vsi državljani, ki se nahajajo na ozemlju mesta Reke so dolžni brezpo? gojno pokornost ukazom direktorija. Vse ustavne svoboščine so ukinjene. Kdor krši ukaze direktorija, bo sojen pred izjemnim sodiščem. Javni uradniki in delavci vseh vrst in kategorij ne smejo zapustiti svojih mest a*i opustiti delo* Če se tega ne drže, se bodo proti njim uporabili zelo težki ukrepi. Kdorkoli Izda italijanske koristi Reke, zapade smrtni kazni. Generalni začasni tajnik. Reka Italije, 27. aprila 1921.« Ta proglas se nalepi na vse zidove mesta. čeikoslovaika Slovaške zadeve PRAGA, 27. Poslanec Hodža javlja v »Tribuni«, da so se pogajanja slovaških strank v Bratislavi končale s popolnim uspehom. Vse stranke složno zahtevajo nove volitve v šestih slovaških okrajih, še pred koncem tega leta. Nova upra» va se bo uvedla predvsem v treh zapad* nih okrajih, kjer so občila zelo slaba. Bivši čemer sli, zemplinski, hontski in novosadski komitati pridejo pod začas* no upravo posebnih odposlancev pre? fektur. Poseben pomen so dobila ta» po* gajanja vsled ustanovitve izvolitve stalne medstrankarske komisije, ki bo sestavljena iz osmih članov iz raznih strank. Češkoslovaška In Rusija PRAGA, 27. Neka brezžična brzojav* ka iz Moskve pravi, da je bil komisar za zunanje zadeve povabljen, naj potrdi češkoslovaški predlog o obnovitvi tr* govskih stikov med obema državama. Češkoslovaški dopisni urad pravi, da gre le za trgovske komisije, katere je Beneš omenil v svojem zadnjem govoru o ev* ropejskih vprašanjih. Rusija Lenin o sedanjem socialnem in gospo* darskem položaju v Rueiji Iz Moskve poročajo: Pred kratkim so imele komunistične zveze v Moskvi shod, na katerem je bil glavni predmet razprav ipoložaj, ki je nastal v sovjetski Rusiji vsled nedavnih odredb sovjetske vlade o zasebni lasti in svobodni trgovini z živili. Na shodu je govoril tuda Lenin. V svojem govoru je Lenin rekel: Moramo natančno pro* učiti spremembe, ki so nastale v gospo* darskem življenju kmetov. Najprej smo videti, kako so ubogi in bogato? kmetje združili svoje moči proti velikim posest* nikom, dasi so jim bili cilji različni. Dofčim so bogati kmetje hoteli vzeti zemljo veKlkih posestnikov, da bi pove* čali svoje premoženje, niso kmetje, ki so bili brez zemlje, mogli izkoristiti po* ložaja v enaki meri, ker niso imeli za* dosti poljedelskega orodja. Pozneje smo videli, kako so se ubogi kmetje or* ganizirali, da bi bogatim kmetom za* branili' vzeti zaplenjeno zemljo velikih posestnikov. Sovjetska vlada je dala od* borom ubogih kmetov vsako pomoč, ki je bila mogoča. Posledica tega je bila, da. je srednjih kmetov bilo kmalu naj* več. Ako hočemo povzdigniti!: pridelovat nje na kmetih, moramo torej v prvi vr* sti računati s srednjim kmetom. Komu* nistična stranka obrača svojo politiko v to smer. Ker je največ srednjih kmetov, moramo tem kmetom poma* gaiti, da pomnožijo plod svoje zemlje, ter moramo od njih zahtevati, da bodo delali ravno toliko časa kakor delavci. Sprememba naše politike nasproti kmetom je prišla vsled tega, ker se je položaj kmetov samih tudi spremenil. Svobodna trgovina bo razvila državni kapitalizem. V sedanjem gospodarskem sestavu Rusije se da razlikovati pet različnih gospodarskih sistemov: 1. očaš* ki sistem: kmet dela za svoje lastne po* trebe; 2. sistem male trgovine: k ine t prodaja svoje pridelke na trgu; 3. kapi* talističen sistem: pred našimi očmi se ustanavlja teaseben kapital; 4. državni! kapitalizem in 5. socializem. Vseh teh pet sistemov živi v Rusiji- istočasno. To pa je radi tega, ker se naša velika indu* strija še ni vzpostavila, zakaj soefalizi* rane delavnice dobivajo le deseti dci tega, kair bi potrebovale. Vsled nereda, pomanjkanja netiva in surovin ter po* manjkljivosti prevoza se je poleg socia* lizma ohranila tudi mala obrt. Pri tak* Snih razmerah državni kapitalizem po* meni združitev malih obrtni j. Gotovo je, da se bo kapitalizem vsled svobodne trgovine množil, toda mi se jimo se ga, ker množimo obenem tudi proizvdnjo, t. j. kar najbolj potrebuje* mo. Tako se torej ustvarja nekak držav* ni kapitalizem, katerega nas ni prav nič strah, ker bomo mi sami določili meje njegovemu razmahu, Gruzinska vlada javlja, da je morala pobegniti RIM, 26. Gruzinsko poslanstvo jav* Ija: Gruzinska* vlada je poslala vladam vseh držav spomenico, v kateri jim naznanja, da je bila prisiljena zapustiti gruzinsko ozemlje, ker so Gruzijo zasedle ruske sovjetske čete. Gruzinska vlada bo ostala zvesta svoji dolžnosti in bo branila korist, svobodo in neodvis* nost svojega ljudstva ter bo tako izpol* nj evala nalogo, ki ji jo je poverila gruzin* ska ustavodajna skupščina. Vlada bo branila korist gruzinskega ljudstva pri tistih državah, ki so priznale neodvis* nost Gruzije. __ Nemčija Vsebina novih nemških predlogov BERLIN, 26. Evo vsebina novih nem« ških predlogov, ki jih je nemška vlada izročila preteklo nedeljo ameriškemu za* stopniku v Berlinu: Nemška vlada je pripravljena plačati na račun povračil svoto 50 miljard mark v zlatu (po seda* nji veljavi). Ravno tako je* Nemčija pripravljena plačati kot celokupen ena* ček povračil 200 miljard mark v zlatu v letnih obrokih, ki bi bili sorazmerni nemški proizvajalni moči. Nemčija bo to svojo zvezo častno izvršila na ta*le način: Nemčija bo takoj sklenila' med* narodno posojilo in skupiček tega po* sojila se bo stavil na razpolago za vezni* kom. Zraven tega bo Nemčija plačala obresti onega dela povračil, ki s tem posojilom ne bo pokrit in ga bo amortizirala. Nemčija misli, da bo za sedaj mogla plačati le na leto. Nemčija je priprav* Ijena dovoliti prizadetim državam, da bodo deležne dobička, ki ga bo da* jalo postopno boljšanje njenega gospo* darskega položaja. Da bi se preostanek povračil, ki se ne pokrije z mednarodnim posojilom, čim prej amortiziral, želi nemška vlada sodelovati z vsemi svoji* mi močmi pri popravi razdejanih kra* je v. Ona bo poleg tega dajala tistim deželam, ki so vsled vojne mnogo trpele, pomoč v naravi. Nemčija je pripravijo* na dati reparacijski komisiji na razpo* lago eno miljardo mark v zlatu, in sicer 150 miljonov v ^latih devizah, a 850 mi* ljonov v nakaznicah nemškega državne* ga zaklada, ki se bodo plačale najdalje po treh mesecih z devizami in vrednostmi tujih držav. Nemška vlada bi lahko tudi po svoji moči prevzela nase dolgove za* veznikov pri Zedinjenih državah. Nenu čija predlaga, naj se začnejo v prisostvu strokovnjakov pogajanja za določitev vrednosti nemških plačil na račun po* vračil, posebno pa za določitev cen. Podpisnikom mednarodnega posojila bo nemška vlada dala popolna, jamstva. Ako se ti predlogi sprejmejo, bodo pre* nehale vse druge obveze Nemčije glede povračil. Nemčija bo samo tedaj v sta* nu izvršiti te obveze, ako* se sistem odredb takoj odpravi, ako se sedanja podlaga nemške proizvodnje ne bo iz* podkopavala in ako bo nemški industriji odprta pot do svetovnih tržišč. Nemčija se obvezuje, da bo mnenje mednarodne komisije strokovnjakov za določitev gospodarske zmožnosti Nemčije, spre* jela kot obvezen sklep. Slednjič izjav* lja nemška vlada, da bo nasvete ame* riške vlade o spremembi enega ali več predlogov rada upoštevala. Francija Briandova obtožnica proti Nemčiji Svarilo ameriški vladi PARIZ, 26. Briand je v poslanski zbornici izjavil: Posvetovanje v Hvthe*u je dalo zelo dober uspeh. Načelno smo se popolnoma sporazumeli in smo skic* nili, da se skliče medzavezniška konfe* renca še pred prvim majem. Ker angleški ministrski predsednik nc more priti v Pariz, bom šel jaz v London. Na* še stališče nasproti Nemčiji v sedanjem hipu je jasno. Nemčija sovjih obvez, ki ji jih nalaga mirovna pogodba, ne iz* vršuje. Repaiacijska komisija je ugoto* vila, da je Nemčija od 20 miljard, ki bi jih morala sešteti do 1. maja, plačala do sedaj le 8 miljard. Nemčija noče prelo* žiti zlata državne banke v zasedene po* krajine. Briand pravi dalje, da je Nemčija prosila za posredovanje najprej Češkoslovaško, potem Švico, Italijo in slednjič Zedinjene države. Zedinjene države so odgovorile, da nanje ni treba računati. Pozneje smo čitali v listih, da jc Nemčija poslala Zedinjcnim državam predloge, ki so nam že znani. Ugotav* ljaino, da se Nemčija ni obrnila do za= veznikov. Nemčija ve, da imamo mnogo razlogov dvomiti o njeni odkrito* srčnosti in da je vsako odlašanje izrabila samo za to, da dobi čas. Ona ve, da bi ji mi bili rekli, da nočemo več besed rn obljub, temveč dela. Ker pa Nemčija želi obnoviti pogajanja, se je obrnila do tistih, ki imajo naše popolno zaupanje, ki so naši prijatelji, s katerih lojalnostjo Ijihko računamo, katerim smo globoko hvaležni, ker so nam prišli pomagat braniti našo stvar. Nemčija pravi temu| narodu: Bodi moj porok pri zaveznikih ea moje nove predloge in daj jim tvoje moralno jamstvo. Lojalnost in bistro* umnost ameriške vlade sta mi dobro znani. Ne dvomimo, da bodo Zedinje« ne države svetovale le to, kar bo v po* polnem skladu z našimi koristmi, in sa* mo tedaj, ko bodo popolnoma gotove, da se bo njihov svet sprejel. Popolno* ma sem prepričan, da ne bo ameriška vlada storila nobenega drugačnega koraka, in dejstva, ki bodo sledila, mi bo* do gotovo dala prav. (Odobravanje.) Ukrenili smo vse potrebno ter smo po* polnoma gotovi za hip, ko bo novi rok potekel. PARIZ, 27. Briand je pred senatom ponovil izjave, ki jih je podal v zbornici. Dostavil je, da so novi nemški predlogi smešni in da bo Francija mo* rala seči po prisilnih sredstvih. Francozi smatrajo nove nemške predloge za nesprejemljive. PARIZ, 27. Agencija Havas javlja: Obveščeni krogi izjavljajo, da so novi nemški precU logi popolnoma nesprejemljivi in ne morejo biti podlaga novim pogajanjem. Svota, ki jo Nemčija ponuja, je nezadostna, ker je za celih 100 miljard manjša kakor svota, ki ie bila določena na pariški konferenci kot minimum. Nemčija se sicer obvezuje, da bo plačala v treh mesecih eno miljardo v zlatu, zabi pa, da bi morala plačati 12 miljard še pred 1. majem. Mesto plačila teh 12 miljard, ki zapadejo pred 1, majem, ponuja Nemčija, da bo pomarfala popravljati razdejane kraje ali da bo splon vse to delo sama prevzela. Dalje pravi, da bi prev» zela nase dolgove zaveznikov pri Zedinjenh državah. Toda pogoji, ki jih stavi, jemljejo predlogom lep kos njihove vrednosti. Nemčija zahteva celo, naj se odpravijo odredbe proti njej, in sicer ne samo odred-b e, ki so sledile zadnji londonski konferenci, temveč bi morala prenehati tudi zasedba vsega levega obrežja reke Rena, ki jo predvideva versailleska pogodba sama. Tako Nemčija z eno roko daja a z drugo itjinlje v istem času mnogo več, kakor bi dala. Vprašanje obnovitve stikov z Vatika* nom odloženo PARIZ, 26. Senatorska komisija za zunanje zadeve je razpravljala danes o vprašanju obnovitve z Vatikamjm. Dou* meur je predložil resolucijo, v kateri zahteva, naj se to vprašanje odio/I vsled tega, ker bi v sedanjem hipu, ko morajo biti vsi Francozi složni, ne bilo primerno, da bi se pretresalo vprašanje, ki bi znalo izzvati razdor v prebivalstvu in v zbornici. Resolucija je bila spreje« ta z 18 glasovi proti 16. Volivna doSžnost Vsak narod je kovač lastne sreče aH nesreče. Le v toliko je lahko deležen vseh kulturnih, socialnih fn političnih pridobitev svojega časa, v kolikor sam hoče. Država, ta svota posameznikov, omogočuje slehernemu državljanu, da se udeležuje dela za pridobivanje teh človeških vrednot. Ustvarila mu je parlament, ki naj je glasnik ljudske volje, njegovega mišljenja in njegovih teženjt Po Izvoljenih poslancih naj se ljudstvo udeležuje dela v dobrobit države, to jo ljudske skupnosti in po nji v korist vse» ga človeštva. Volitve v parlament so te* daj v ljudskem življenju važen dogo* dek, ki ga nikakor ne smemo podcenjt* vati. Naj si bo razmerje političnih struj v zbornici tako ali tako, ima vendar vsak posameznik in tudi- najmanjši dot ljudskega zastopništva veliko korist oa obstoja zbornicc same. Posebne važno* sti pa je delo zbornice v moderno ure* jeni državi, kjer se ljudski zastopnik-udeležujejo v največji meri državniške* ga dela. V absolutističnem državnem ustroju je delovanje ljudskih zastopnic kov zelo omejeno; nasprotno pa so mora v moderni, demokratični državi ljudska volja, izražena po izvoljenih po* slancih, upoštevati. Iz tega izhaja zahtev va, naj se ljudstvo udeleži v največji meri volitev v zbornico, ker mu je io na ta način dana možnost, da soodločujc o svojem kulturnem, socialnem in go* spo darskem življenju. Tega sicer drža* va ne zahteva naravnost od svojih dr* žavljanov, kajti doslej obstoja Ie redko* kje zakon, ki bi prisilil volivca, da gro na volišče. Nujnost udeleževanja pri volitvah pa izhaja že iz bistva in name* na volitev samih. Volivec z glasovnico v roki je za državno življenje ravnotako potreben kakor vojak v jarku, ki brani ogrožene državne meje. Kdor se tega dejstva ne zaveda in kdor se tej potre* bi ne pokori, vtisne sam sebi na čelo pečat dušnega in telesnega suženjstva« V Italiji, moderni in demokratični dr* žavi, se potreba po krepkem soodloče* vanju ljudstva samega pri državni upra* vi, ne kaže v taki meri kakor drugod, Statistike iz raznih volivnih dob nam kažejo, da je bila doslej po nekaterih krajih udeležba ljudstva »pr^ voiivnem činu najmanjša. Nekatere pokrajine niso dosegle v tem oziru niti povprečne udeležbe 50%. To se je godilo posebno na jugu, kar je znamenje, da se tamošnje ljudstvo niti samo ne zaveda jarma, ki ga nosi po lastni krivdi. Zna>čilno za mišljenje in čustvovanje tega dela itatt* janskega ljudstva ie tudi dejstvo, da kandidirajo v teh krajih ponajveč vlad* ni možje. Boljše je na severu, kjer st« strokovna organizacija industrijskega delavstva in politična šola socialističnih agitatorjev, utrdila in (pomnožila poli* tično zrelost ljudstva, ki se redno in vztrajno udelžuje volivnega dela. Tu je Stran 11. »tUlN OSIm V Trstu, dne 2». apnu lVZi. bila udeležba pri zadnjih volitvah do* bra in je v nekaterih mestih dosegla 80Znamenje, da je ljudstvo bolj zrelo ter se zaveda jasno moči, ki mu je dana z volivno glasovnico. O naših krajih, o našem človeku smo vsekdar trdili, da je politično šolam se zaveda svojih človeških in državljan* skih pravic in da se z glasovnico v roki udeležuje tudi dela pri državni upravi-. To je resnica, ki jo je nas človek doka* zal v prejšnjih, avstrijskih časih! A to je resnica, ki jo mora naš človek doka* zati tudi danes, ko živi v drugih razme* rah, ko je odrezan od živega narodnega telesa in priklopljen državni enoti, ki je po bistvu in jeziku različna od njega sa* mega! Dokazati mora, ne da hoče z glasovnico v roki morda izpremeniti smer državnega življenja, ampak da z njo jasno in glasno pove pred svetom, da tu živi in hoče še naprej živeti svoje pošteno delavno življenje. Po svojih po* slancih, ki jih bo volil pri prihodnjih volitvah, bo stopil prvič v svojem tisoč* letnem življenju v stik z italijanskim narodom, da zahteva od njega spošto* vanje svoje narodne kulture, svojih tra* dicij in svojih teženj. Veliko je delo, ki čaka še naš narod v bližnji bodočnosti. Zato se mora- vztrajno udeleževati v prvi vrsti sedanjih volitev. Po zakonu ni sicer nihče dolžan se udežežiti volitev, a je neki drugi, iz Človeške narave sa* me vzrastli zakon, ki nam to veleva. Le v kolikor bomo sami hoteli,.bo naše živ* ljenje tudi v novih razmerah življenje duševno zdravega in zrelega naroda. Priliko, da uberemo to pot, nam nudijo ravno sedanje volitve. Z glasovnico v roki bo naš volivec še enkrat povedal in poudaril svojo voljo po življenju, ki je vredno svobodnega človeka. Vsak naš človek naj dobro pomni, da bo v voliv* nih dneh sam svoje »sreče ali nesreče kovač«! Vsem volilcenrt! Županstva so že začela razpošiljati volilne izkaznice (legitimacije). VoliJci ohranite izkaznice skrbno ! Kdor ne bo imel izkaznice, ne bode mogel voliti! Politično društvo „Edinost". Amerika Ameriška vlada se posvetuje z zavezniki o novih nemških predlogih WASHIN G T O N, 27. Čim so novi nemški predlogi prišli v Wa.shington, so Sli zastopniki Francije, Anglije, Italije in Japonske k državnemu tajniku za zunanje zadeve. Državni tajnik je za* vezmŠke diplomate obvestil, da se bo* do Zedinjene države obvestile o stali* šču zaveznikov, preden pošljejo Nem* čiji odgovor. Nemci dobili v enem letu 201 patent v Zedinjenih državah PARIZ, 26. Iz Washingtona poročajo: Od I. julija 1920. so Nemct dobili v Ze* din j enih državah 201 patent za top» ništvo. Vsled tega je državni tajnik za vojno predložil kongresu načrt zakona, ki bo tujcem otežkočii pridobivanje ameriških patentov. Italija V Neapolju se ustanovi počitniški tečaj za inozemce RIM, 26. Po spodbudi ministra za zu* nanje zadeve in po načrtu za širjenje in poglabljanje kulturnih odnoŠajev med Italijo in drugimi državami je bilo skle* njeno, da se bodo na neapeljskem vse* učilišču ustanovili počitniški tečaji za dijake tujih držav. Ti tečaji bodo po* dobni tečajem, ki jih že več let prirejajo francoska vseučilišča. Fašisti zažgali faroTŽ. Pred par dnevi so fašisti vdrli ponoči v farovi v Azzagu (Verona). Župnika so prisilili, da jim je moral podpisati izjavo, s katero je priznal, da so bila dosedanja nasilja fašistov v Arazzu upravičena in da liberalna načela niso v nasprotju z versko mislijo. Nato so farovi zažgali. Ogenj je pogasilo prebivalstvo. Boj med fašisti in socialisti ▼ Benetkah. — Ea mrtev In dva ranjena. Pred včeranjim so fašisti silili prebivalce v delavskem okraju Castello v Benetkah, da morajo razobesiti italijanske zastave. Pri tem je prišlo do boja med njimi in delavci. En delavec je bil ubit, neki drugi ranjen. Orožništvo je nasprotnike ločilo. Ko so fašisti odšli, so socialisti zopet sneli razobešene zastave. Zastavo, ki je bila razobešena na oknu mestnega svetnika Vianella, so socialisti sežgali. Neki mornar, ki je hotel to preprečiti, je bil krvavo natepen. Po sežigu delavske zbornice v Turinu. — Delavci zasedli tvornice- — Tajnik fašistovske zveze aretiran. Čim se je bil raznesel glas, da so fašisti sežgali delavsko zbornico, so delavci zasedli tvornice. Zasedene so bile iste delavnice kakor lanskega leta v septembru, t. j. kovinarske tvornice. Vsled splošnega in nevarnega vrenja v mestu je konsignirano vse turinsko vojas>.vo. Policija je zasedla delavsko zbornico in jo je dala natančno preiskati. Hišne preiskave so se zvršile tudi v prostorih fašistovske zveze in v prostorih *Zveze arditov«. Pri tajniku fašistovske zveze so našli nabasano pištolo. Imenuje se Bruno Rinolfi in je bil aretiran. Aretiranih je bilo tudi več ■ drugih fašistov. Pri zaslišanju se je pokazalo, da so se aretirani dejanski udeležili napada na delavsko zbornico. Bila je proglašena protestna splošna stavka proti nasilju fašistov. Stavki so se pridružili tudi železničarji in uslužbenci pri tramvaju. Avstrija Žalne manifestacije v Avstriji za žrtve fašistovskega napada v Bocnu DUNAJ, 26. Vesti, ki prihajajo iz Ti? rolske, pravijo, da so vse zveze čez Brenner še vedno prekinjene. Poročila iz obmejnih pokrajin pravijo, da vlada med Nemci onkraj meje velika ogorče* nost. Dasi so tudi Nemci tostran meje skrajno razburjeni, se protiitalijanske demonstracije vsled pomirjevalnega nas stopa vplivnih mož niso ponovile. Tis rolski deželni zbor in mestni svet v Ino* mostu pripravljata veliko žalno manife* stacijo o priliki žrtev fašistovskega na? pada. Tej manifestaciji se bodo pridru* žile tudi politične stranke in razna urad? na društva. Avstrijski list o ukrepih italijanske vlade DUNAJ, 26. Z ozirom na ukrepe ita? lijanske vlade proti fašistom, ki so na? padli sprevod Nemcev v Bocnu, piše »Tagblatt«: »Obljuba italijanske vlade, da- bo kaznovala fašiste, ki so napadli Nemce, nikakor ne zadostuje. Italijan? ska vlada mora dati jamstva, da se v bodoče kaj sliČnega ne bo več pripetilo. Fašiste sicer sedanja rimska vlada pro* težira, ker ji rabijo kot sredstvo v vo? lilnem boju; toda ako hoče Italija, da jo bo svet smatral za civilizirano drža* vo, mora na najenergičnejši način red napraviti.« Konči izidi ljudskega glasovanja na Tirolskem " * INOMOST, 26. Končni izidi ljudske* ga glasovanja na Tirolskem so: Glaso? valo je 148.486 oseb, med njimi 144.342 za priključitev k Nemčiji in 1.794 proti priključitvi. 332 glasovnic je bilo belih. Grška J Na fronti skoraj popolno zatišje ATENE, 26. Uradno poročilo o po? ložaju dne 24. aprila pravi: Pri Niko-mediji boji izvidnic. Na fronti severne skupine mali napadi proti našim oddel? kom. Na fronti južne skupine nič no* vega. « _ ATENE, 26. Uradno poročilo od 25. aprila pravi, da se na fronti ni zgodilo nič posebnega. Turčija Ruske simpatije za Turško CARIGRAD, 26. Ruski ljudski komi? sar za zunanje zadeve je brzojavi! Mu* stafi Kemalu, da ruski delavci in kmetje sočustvujejo s turSkim ljudstvom v nje? govi borbi za rešitev svoje samostalno? sti. Č i čer in je obenem obvestil Kemal pašo, da mu ruska vlada nudi 30.000 rubljev v zlatu za pomoč prebivalcem Anatolije. Kemal paša se je ruski vladi zahvalil za njeno darilo. Pred novimi pogajanji med Nemčijo in zavezniki Po londonski konferenci, ki ni do vedla do nikakega pozitivnega uspeha, so bili vsled nemške nepopustiljivosti Fran? cozi prisiljeni, zasesti del porenske^a ozemlja, da si s posebnimi carinskimi odredbami zagotove na račun vojne od? škodnine gotove svote. Ta odredba do> slej pa ni še prinesla nobenega dobička Francozom in Angležem in je le z m ar. j? šala davčno in dajatveno moč Nem* čije. Francozi niso tako ničesar dosegli. Nernci onstran carinskega plota r:a so začeli izvajati bojkot proti francoskim in angleškim izdelkom. Kakor znano, bi bili morali Nemci na podlagi versailleske pogodbe plačati Francozom do 1. maja na račun odškod? nine 20 miljard mark v zlatu. Plačali so do zdaj le del te svote, toda tudi v tem so si Francozi in Nemci v navskrižju, ker trde Ncmci, da so plačali veliko več kot zatrjujejo Francozi. Iz vsega je bilo razvidno, da se nočejo Nemci pod? vreči zahtevam zaveznikov in da niso v stanu izplačati omenjene svote v ta? ko kratkem roku. Zato so zavezniki poslali Nemčiji no? to, v kateri zahtevajo, naj izroče Nemci zaveznikom zlate zakla-de državne ban» ke in sploh zaloge zlata velikih bank. Razume se, da so Nemci to zahtevo kratkomalo odklonili, zakaj če bi jo iz? polnili, bi vrednost marke tako padla, da bi resno grozT Nemčiji gospodarski polom! Zdaj se pripravljajo Francozi da/ zasedejo vso ruhrsko kotline, t. j. ono kotlino, v kateri se koplje železo in premog: to» je najbolj industrialnn. pokrajina Nemčije, ki bi prišlai tako v roke zaveznikov. Vsi Briandovi govori pričajo, da bedo šli topot Francozi do skrajnosti. Zakaj treba je povdar;ti, da ne vodi Francozov pri vsem tem samo želja po bogati odškodnini, ampak so tu odločilne važnosti milita r.iistični vplivi. Francoski generali ne morejo poza? biti 1. 1918, ko je skleniti general Foch premirje z Nemci, mesto da bi bil s silo razbil in raztepel nemške armadne zbo^ re ter z zmagoslavno armado vkorakal v Nemčrjo in v Berlin. Ti krogi si silno žele konfliktov, da bi se jim le izpolnila srčna želja, vkorakati z oboroženo silo v Berlin. Toda že zasedba ruhrske kot? line bo stala precej napora! Govor; se o dveh letnikih, ki« jih bo treba vnokli* cati. Za sedaj bo londonski konferenci. 22. t. m. so izročili Nemci v Londonu posebno noto, v kateri izjavljajo, da so pripravljeni; delovati z vsemi sredstvi in silami, ki jih imajo na razpolago za pravično poravnavo svojega dolga na? pram zaveznikom. Za dosego tega na? mena stavljajo Nemci sledeče pred? loge: Nemčija bo izvršila poprave in obno> vo nekaterih mest, krajev, vasi in tudi pristanišč. Vzela bo vse stroške nase. Nemčija stavlja takoj na razpolago vso svojo pomoč za obnovo poškodovan nih pokrajin severne Francoske in Bei? gije. Tega obnovitvenega dela bi se u? deleževala nemška industrija tako, ka» kor je posebej obrazloženo v poslanici. Če bi zavezniki odločili, da naj Nem? čija sodeluje pri obnovi še drugače, nego določa ta predlog, je nemška vlada pri? pravljena z odkritosrčnimi nameni pre? tehtati in upoštevati tozadevne predlo? ge zaveznikov. Sploh jc nemška vlada pripravljena vzeti v pretres vsak pred? log, ki nalaga Nemčiji sodelovanje pri obnovi. Ta korak nemške vlade nam dokazu* je, da so Nemci pripravljeni na zo? petna pogajanja in da bodo tokrat bolj popustljivi napram zaveznikom. To nemško popustljivost je morda povzro> čilo dejstvo, da so stavkajoči rudarji na Angleškem doživeli poraz vsled razpada delavske trozveze, ki je grozila s štrajkom. Velikansko delavsko gibanje bi bilo utegnilo strmoglaviti Anglijo v meščansko vojno. Tedaj bi bila ostala Francija osamljena in Nemci bi imeli lažje stališče. To upanje, če so ga sploh Nemci gojili, je splavalo po vodi. Itali? ja in Anglija sta se tudi to pot javno in odkrito postavili na stran Francozov. IJovd George in Briand imata sesta? nek v Hvthe. Temu sestanku se pripi? suje velika važnost. Vsekakor pa so Nemci s svojo poslanico zaveznikom poenostavili za sedaj ta zamotani spor. Spoznevaite, te hočete dobro upravljati! Volitve na Reki so končale z znngo avtonomistične stranke, t. j. stranke go-spoda Zanelle. Glas»'la njegovih nasprotnikov govore sicer o sleparstvih in mabinacijah, ki da so se dogajale, vendar pa priznavajo iz? rečno, da ima Zanella v širokih slojih mnogo pristašev. Priznavajo torej, da je velika večina prebivalstva na strani Zanelle. Kar pa moramo posebno poudariti, bi bilo dvojno. Poprej so trdili ves čas, da Zanella nima nikakih somišljenikov na Reki, da je vse meščanstvo proti njemu, da je general brez vojske — politični pustolovec, ki se udaja le svoji sebično? sti in blazni ambiciji. Priča za to da so vsi »plebisciti«, ki so se vršili na Reki. Drugo dejstvo, ki ga motamo debelo podčrtati, bi bilo, da so vsem tem trd.iit? vam slepo verjeli —, v Julijski Benečiji in v Italiji! In na to vero se je opirala vsa politika italijanske vlade in italijan? ske javnosti. Sedaj pa se vršijo z istim Zanello, ki je bil prej general brez vojske, pusto? lovec, ki ga nihče ne mara in ga vse mrzi, pogajanja, da se — kakor govore listi, ki so ga poprej zasmehovali — reška krizai reši:' mirnim potom. Zadnje vesti javljajo celo, da je Zanella odpotoval v Rim na pogajanja z osrednjo vlado. Po? gajanja da gredo za tem, da bi se usta» novila. provizorična vlada, sestavljena iz zastopnikov Zanellijeve stranke in bloka drugh narodnih straink. To bi biJa dejstva, ki smo jih hoteli poudariti. Tega ne storimo zato, da bi izvajale! kake zaključke o nadaljnjem poteku reškega vprašanja ali da bi izra* žali zadovoljstvo nad tem, kar se je zgodilo na Reki. Mi ostajamo mirni in objektivni opazovalci. Pač bi pa hoteli opozoriti na nauk. ki ga nudi Zanellova zmaga na Reki. Nuuk ne gre nam, —, ker takega pouka nismo potrebovali, ampak.,, drugim: italijan ski vladi in italijanski javnosti. Vsa pre» senečenja, ki jih doživljajo sedaj, prihajajo od tod, da niso prav nič poznal! kraja, ljudi, njihove duše vnosi , njihovih resničnih potreb in razmer, in d i so zato verjeli vsaki informaciji, ne da hi niti od daleč slutili, da bi mogla biti v navskrižju z resničnostjo. To jih je za.-pcljavalo v krive račune in sililo k zgrešenemu koraku. To dejstvo ugotavljamo — nc samo z ozirom na reške dogodke, marveč z o/.u rom na vse postopanje v »novih pokra* jinah«. Kar velja v tem pogledu za Rc* ko, velja za vse naše ozemlje. Kakor niso poznali Reke '"stotrko niso poznali in menda šc nc poznajo tega našega ozem* lja, razmer in ljudi na njem. In kakor glede Reke tako so tudi glede naših krajev slepo verjeli informacijam, ki so jim scer silno laskale, a so bile v na v? skrižju z resnico. V tem nepoznavanju razmer je bil izvor temeljno zgrešeno okupacijske politike, ki se pa tudi po aneksiji ni izpremenla. Sledili so nasve tom, ki so jim prihajali iz strankarsko in osebno zelo interesiranih krogov. To je pouk, ki ga dajejo najnovejša reški dogodki italijanskim državnikom in italijanski javnosti. Kar so do/i vel? na tem ozemlju neprijetnega, so pripi' sovali le Bog ve kaki propagandi, le brezvestnim rovarjem, panslavv-.tičnim agitacijam! — Tako so jih pač poučevali tisti zelo interesiram krogi. V resnici pa je prihajalo in prihaja vse iz zgrešenega postopanja, ki je posledica nepoznava* nja krajev, razmer in ljudi. Ravno zato, ker smo pametni dovolj, da »računamo z dejstvi in ne mislimo na kako vrotolomno ire de mistično politiko, ravno zato, ker želimo, da državna uprava zapusti dosedanja zgrešena pota in cla ubere pot modre, z danimi raz? merami računajoče politike; ravno za? to, ker vemo da more biti modra le po lirika pravičnosti in svobodoljubja in želimo, da pride mir v deželo in z mi? rom plodonosno sodelovanje med dr? žavnimi činitelji "in domačim prebival« stvom, ravno zato kličemo merodajnim činiteljem: Brez pravilnega poznavanja razmer, brez poznavanja resnice je izključena dobra politika in pametna uprava! Spoznavajte nas, našo dušo, naše čustvovanje, naša stremljenja na kultur? nem, gospodarskem in socialnem polju! Le na podlagi takega poznavanja naj sloni uprava dežele! Tako moraie delati, če ste resnični prijatelji miru in res ho-čete koristno služiti svojemu narodu in svoji domovini! Našim splitskim bratom! Izgledalo bo, kakor da mi je iele grožnja odbora tržaške odvetniške zboi iMce, ki je bila včeraj objavljena, po tisnila pero v roko. Objava me je prehitela, kajti že davno sem nameraval, vkljub vsem -pomislekom, spregovoriti odkrito besedo na naslov naših splitskih bratov. Radi znanega ukrepa splitske od ve t? niške zbornice proti tamkajšnjem itah janškiim odvetnikrm, ki t = nina da je. Dosegel je pri generalu vsaj toliko, da jc ©stalo žito prepustil Idriji. Nadzornik Schrotter in njegovi ljudje so brez obotavljanja iskali voznikov, da bi to žito čim prej peljali v Idrijo, a vkljub temu je še 54 žakljev ostalo v Logatcu. Naslednji dan pa Francoz niso pustili več voziti. Ostale žakljc so si oni vzeli ter jih odstranili i!z skladišča, v katero so potem postavila 20 kano nov. Med tein se je v Ljubljani rudniški uradnik Maks Čerin trudi L da bi srebro, ki so ga srečno pripeljali v Ljubljano spravil naprej. Bilo ga je kakih 13.0Ut stotov. Do Ljubljane je šlo, a sedaj si nastle težkoče. 4145 stot. so zvozili do Trebnj. in potem dalje, druga pa v Zalog. Od tam bi se imelo postopno odpraviti ^^^^^^^gi^v^Zaiireb deloma v Si V Trstu, dne 28. aprila 1921. »EDINOSTI« stran m. Kdor ima pred očmi takratni državno* pravni položaj na eni in pravno narav opcije na drugi strani, temu mora biti Jasno, da takrat ni moglo biti govora niti o akkršnfkoil opciji niti o kakršnih? koli pravnih posledicah takšne pretvez* ne opcije za izvršeAanje odvetniškega poklica na zasedenem ozemlju. Menim torej, da lahko tudi javno povem, —J nc da bi se zagrešil proti svojim častitim kolegom v odboru tržaške odvetniške zbornice —, da grožnja z retorsijami ravno od njihove strani ni odtegnjena upravičenim prigovorom. Ni izključeno, da so splitski odvetniki znali za izbris tržaških jugoslovenskih kolegov in mislili, da so oni tisti, ki so prvi na vr* 6ti za retorsije. Saj je to proklestvo vseh nasilnih metod, da se iz zla poraja vedno novo zlo. Po teh uvodnih ugotovitvah pa . mi bodi dovoljeno opozoriti naše splitske brate povsem odkrito in v najboljšem namenu, da se s primernimi pojasnili od njihove strani stvar uredi na zadovoljiv način, na sledeča dejstva: 1. Kadar smo tržaški Slovenci zahtevali od tržaške občine slovenske ljud? 6ke šole, se nam je vedno odgovarjalo: naj poprej splitska občina otvori tisto italijansko ljudsko šolo, ki jo je po iz* reku upravnega sodišča v zmislu zakona dolžna dati svojim italijanskim obča* nom. 2. Ko je o proslavi godu kralja Petra prišlo v Splitu do incidentov med split* skim prebivalstvom in posadko italijan. vojne ladje, so ti dogodki dan potem (13. julija 1920.) rabili v pretvezo--tudi jaz pravim: samo v pretvezo — zai po= grom proti primorskim Slovenom. 3. Izbris splitskih italijanskih odvetnic kov se našteva med prvimi razlogi za to, da se odlaga izpraznitev zasedenega dalmatinskega ozemlja, in je sedaj, ka= kor gori povedano, tudi izzval grožnjo z retorsijami od strani tržaške odvet* niške zbornnce. KaT se dogaja v Splitu v sporih med tamkajšnjo hrvatsko večino in italijan* sko manjšino, to sc odraža (gotovo ne po pravici, vendar pa dejansko, seveda ne zmirom v naravnem časovnem redu niti v pravičnem sorazmerju) v posto? panju italijanske večine, oziroma itali* janskega vladajočega elementa v Trstu In ostalem Primorju nasproti Slovenom. Ne dvomim, da jc to našim splitskim bratom znano, ker dobro vem, kako ži? vo čutijo ravno oni narodno solidarnost z vsemi deli našega naroda s te in one strani državnih mej, posebno tudi z nami primorskimi Sloveni. Če torej v raznih primerih ravnajo tako, da jo nji? hovo ravnanje, če ne v opravičbo, kar tudi jaz odločno porekam, vsaj v pre* in pravilno informiranje javnega mne? nja na obeh straneh. S tem bi se marši? katero sensacijsko poročilo skrčilo na skromnejšo mero in preprečile neopran vičljive reakcije. Če je belgrajska vlada v tej smeri morda kakšenkrat celo pretiravala, žalibog samo na svojem ozemlju, ne pa z enakim poučevanjem zunanjega javnega mnenja, moram ob vsem dolžnem oziru rimski' vladi vsaj za do zadnjega časa enako hvalo tudi samo za notranjost odrekati. Vprav zadnje dni se opazuje neko boljšanje; saj bi bilo tudi čudno, da ne bi niti sedaj nihče ne opozoril na to, da bi bilo po? gajanje, ki mu vsi dobromisleči želijo -najboljše uspehe, nemogoče v atmosferi, kjer se od uradne strani ne popravljajo niti najbolj gorostasne časnikarske ne? resnice, naperjene proti drugemu kon? trahentu. Dr. Josip \Vilfan. Spored za volitve v poslansko zbornico V soboto, 30. aprila, poteče rok, v ka? terem se morajo imenovati volilni ko? misarji (18. člen). V četrtek, 5. maja, poteče lOdnevni rok, v katerem mora generalni c>mJni komisar liste kandidatov pregledati in jih dati tiskati z dotičmmi odznaki v enem skupnem razglasu za vsako volil? no okrožje ter proglase dostaviti, župan? stvom odnosnega volilnega1 okrožja (32. člen). V četrtek, 12. maja, 1. poteče rok, do katerega morajo županstva iizdajati po* sebne izkaznice (2. odst. 45. člena); 2. poteče rok, v katerem mora. generalni civilni komisar odločiti o morebitnih predlogih, naj se menjajo volišča (3. odst. 25. člena); 3. se prične rok, v ka? terem lahko dvignejo volilci volilno iz? kaiznico pri občinskem uradu, ako se jim ni dostavila na dom (5. odst. 10. člena); 4. se prične rok, ki traja do vštete nede? lje, v katerem morajo biti občinski ura* di v smislu 10. člena odprti vsak dan najmanj 6 ur. V petek, 13. maja, se na županstvih u? stavi izdajanje posebnih izkaznic (2. odst. 45. člena). V soboto, 14. maja: 1. se prične rok, v katerem se lahko dvignejo pri občin skem uradu na zelenem papirju izdani duplikati volilnih izkaznic (predzadnji odst. 10. člena); 2. predpoldne morajo županstva, kjer je potrebno, nalepiti ra,zglase. s katerimi naznanijo občinstvu, kako so se volišča menjala, kjer je ge> neralni civilni komisariat to odobril (zadnji odst. 25. člena); 3. opoldne poteče rok, do katerega se morajo žu» tvezo sovražnemu postopanju protij panu ocj župana določenemu uradni? ure mora biti občinski urad odprt, da^sebej in Kras posebej. Danes pa ne voli volilci lahko dvignejo volilne izkaznice »več en majhen volilni okraj enega same* nam, potem morajo pač imeti za svoje ravnanje zelo tehtne razloge. Zakaj moje mnenje je, da bi naši splitski brat? je brez posebnih razlogov rajši — po domače rečeno — tudi. katero požrli in svoje legitimne reakcije obrzdal*, nego narodnostnemu nasprotstvu na tukaj? šnjem ozemlju nudili le videz povoda za naselje proti nam, ki smo brez obrambe. Kakor sodim jaz, upam. da sodijo tudi drugi tukajšnji rojaki o splitskih bratih. Ali zato, da se odstrani tudi za bodočnost vsaka najmanjša ne? varnost, da bi našim sodeželanom itali? janske narodnosti oolvidno priljubljena vvzročna zveza« Split ? Trst ne škodil i idealnim vezem med brati istega naro? da, smatram, da bi bilo zelo umestno, da se naši spl/tski bratje enkrat jasno in odločno izjavijo o vprašanju, ki sem ga skušal označiti v teh vrsticah. Kot italijanski državljan, ki hočem biti pokoren zakonom države in po svo» jih skromnih močeh tudi služiti res? ničnim kolektivnim interesom, upam, da z izzivanjem primerne izjave od strani splitskih bratov samo koristim onemu medsebojnemu razumevanju, ki ga za? sledujejo prosvitJjeni duhovi na obeh straneh jadranskega morja. Pri tej priložnosti, bi si dovolil radi iste dobre stvari naposled še to omeniti, da bi obe vladi, rimska in belgrajska, kadar se razglasijo po novinah dogodki, ki bi lahko bili v povod reakciji z druge strani, morali skrbeti za takojšnjo točno ku predložiti prijave zastofpnikov kan? didatskih list, ter vzorci glasovnic (1 odst. 33. člena in 1. odst. 35. člena). 4. opoldne poteče rok, do katerega se mo, rajo določiti člani volilnih komisij po? sameznih sekcij ter imenovati predsed? nik in podpredsednik vsake sekcije (17., 19., 20. in 21. člen); 5. popoldne izrodi župan predsednikom volilnih komisij predmete, katere našteva 26. člen, in prijave zastopnikov kandidatskih list ter vzorce glasovnic (26. člen in zadnji odst. 35. člena). V nedeljo, 15. maja, 1. se morajo pred 7. uro opremiti volilni lokali z vsema predpisanimi predmeti; 2. ob 7. uri se morajo volilne komisije posameznih sekcij konstituirati (sestaviti) (43. člen); 3. preden se glasovanje otvori: poteče rok, do katerega se morajo predsedniku sekcij ske volilne komisije izročiti vzorci glasovnic (1. odst. 35. člena), ter rok, do katerega se imajo predsedniku imenovane komisije predložiti prijave zastop* nikov kandidatskih list (predzadnji odst. 33. člena); 4. ob 11. uri se klicanje volilcev po vpisnem redu konča ali ustavi (1. odst. 50. člena); 5. opoldne poteče rok. do katerega se imajo pred? ložiti osrednjemu volilnemu uradu in generalnemu civilnemu komisarju prija? ve zastopnikov kandidatskih list, in taj? ništvu osrednjega volilnega urada v glavnem mestu volilnega okrožja pa vzorci glasovnic (1. odstavek 33. člena Ln 2. odst. 35. člena); 6. najmanj do 17. sak. Delo pa je šlo le počasi od rok. Po cesti ni bilo varno voziti, ker so večkrat vojaki ustavili voznika in ga prisilili, da je vozil vojaške stvari. Tako so ustavili parkrat tudi Čeri na in ga prisilili, da je moral od svojih vozov odpreči konje in jih prepustiti komandantu naredniku za prprego. Ko se je pritožil, je dobil častniško uniformo. Tako so imeli pod? častniki pred njimi nekaj strahu in re* spekta. Pa kakor se je Čerin trudil in stikal za vozniki, jih je le 10 dobil. Vsi drugi so morali voziti vojaške potreb? ščine. Se največ srebra je bilo nakopičenega v Zalogu. A tudi tu se je vojaško obla? stvo polastilo prevoznih ladij. Tako je Šlo srebro počasi naprej. Večkrat so ce» io tam morali naložiti zopet na vozove In speljati srebro mesto po Savi nazaj v Ljubljano in čez Dolenjsko do Za^ greba. Ko so tako zadnja 2 voza peljali po dolenjski cesti, jih napade 20 fran=> coskih konjikov. ki pa niso imeli sreče. Zakaj po cesti je prišlo tudi nekaj a v? atrijskih husarjev. Dasi so bili v manj? šini, so vendar udariii na Francoze s ta.? ko silo ,da so se Francozi razpršili Pri tem so Avstrijci ujela enega; častnilka in enega trobentača. Na zadnje se je rešilo vse srebro, niti enega funta niso Fran? cozi dobili. 18. novembra je z nevihto snežilo. Vsled hudourja sta se potopili na Savi 2 ladji, napolnjeni s 370 stoti srebra. Vendar so pozneje, ko je voda upadla, tudi tega dobili. Pri vsem težavnem in daljnem transportu so v Zagrebu pre? računali, da manjka le 90 stotov srebra in 16 stotov cinobra. Vrednost vsega blaga so cenili na 2 milj ona 300.000 rtVd. Prevažanje je stalo 88.013 gld. V tistem času je francoski general d' Espagne po Idriji in okolici razglasil, da bo vsak upor proti francoski oblasti kaznoval s tem, da bo dal dotično vas ali mesto zažgati. On ne bo nič preisko? val, kdo je kriv in kaj je vzrok; zadosti je, da je kak punt nastal in takoj se bo rudeči petelin pokazal na strehi. Obenem pa je tudi pri svojih vojakih gledal na strog red in tudi tem naznanil, da bo vsak, naj se le malo pregreši, takoj u? streljen. Da bi se ljudje kaj ne vzne? mirjalj je ukazal odstraniti vrvi od zvo? nov. Za božjo službo so smeli zvoniti, toda le v zvoniku, nikoli* ne pod zvoni? kom. Tudi so Francozi pobrali ljudem vse orožje ter ga odpeljali v Postojno. Tistih 163 pušk pa, ki so jih imeli na gradu, je častnik samo pogledal. Ko je namreč zvedel, da so za varstvo in stra? žo mesta, jih je pustil, vendar pa svojo gosposko o tem obvestil. Po odhodu Francozov so ga ljudje zopet nazaj dobili. ^Dalje prihodnjič.) (zadnji odst. 10. člena); 7. ob Ji7, uri se glasovanje konča, ako ni navzotčnih vo» lilcev, ki svojih glasov niso oddali (3. odst. 50. člena); 8. ob 22. uri se glasovanje definitivno zaključi (3. odst. 50 člena); 9. neposredno po zaključku gla sovanja in ugotovitvi števila oddanih glasov, sc okrajnmu sodniku izroči ali pošlje zapečateni omot z volilskim ime> nikom, ki ga je politično oblastvo ovc^ rovilo in ki je rabil pri glasovanju (2. točka 53. člena); 10. neposredno po tem, ko se je primerilo število zavitkov prvi žari z onim vpisanih volilcev, ki niso volili', se izroči ali pošlje okrajne? mu sodniku zapečateni.omot z imeno? vanimi zavitki in onimi, ki so ostali v predsedniku volilne komisije izročenem zavoju (53. člen, št. 3); 11. do 24. ure najkasneje se morajo z vršiti opravila, ki so določena v 53. členu pod št. 1., 2. in 3.; če bi se pa opravila ne mogla zvršitr, se morajo zapreti žare, napra? viti omot in opravila odložiti na pone? deljek ter odnosni zapisniki zaključiti in podpisati (predzadnji odst. 53, člena) V ponedeljek, 16. maja, 1. ob 7. utri sc sekcijski volilni uradi zopet sestavijo (1. odst. 54. člena); 2. do 24. ure najkasneje se morajo zvršiti opravila, ki jih pred? pisuje 54. člen, ter se mora rezultat skrutiniija zabeležiti v zapisniku; če se pa opravila do tedaj ne končajo, se mo rajo žare zapreti ter napraviti! omot, ki se ima takoj poslati tajništvu osred njega volilnega urada v glavnem mestu volilnega okrožja; tudi se morajo za* kij učiti in podpisati' odnosni zapisniki in volišče razpustiti (zadnji odst. 54. čle? na, 56. člen in 1. odst. 57. člena); 3. za pisniki, o ka,terih govorita 53. in 57. člen, z zavitki in spisi ter eventuelno zapčsnik, o katerem govori 56. člen, žarami in omotom se morajo takoj po? slati tajništvu osrednjega volilnega u rada v glavnem mestu volilnega okrožja (predzadnji odst. 56. člena in 1. odst. 58. člena); 4. omot z odprtimi zavitki (brez tistih z ničnimi ali spornimi gla? sovi) in izvleček iz zapisnika glede na* prave in odprave tega omota se takoj pošljeta okraj, sodniku, da ju položi pisarnici okrajne sodnije (predpred? zadnji odst. 54. člena in 3. odst. 57. čle? na). V torek ,17. maja, se položi pri občin* skem uradu, kjer je bilo volišče, po en izvod zapisnikov, o katerih govorita 53. in 57. člen (2. odst. 57. člena). V sredo, 18. maja, se v neobvezni navzočnosti od okrajnega sodnika po= vabljenih skrutinatorjev odipre omot overovljenim imenikom, ki je rabil pri glasovanju; dalje da tajnik sestaviti o» verovljen prepis imenika, ki ga mora tudi polo za polo potrditi1, ta prepis se mora takoj dostaviti županu občine, kjer je bilo volišče, da leži 15 dni v občinskem uradu, kjer ima vsak volilec pravico ga vpogledati (53. člen, št. 2 ter 4. in 5. odst. 57. člena). # * # V štiriindvajsetih urah po prejemu aktov izvrši osrednji! urad opravila, ki spadajo v njegov delokrog (59., 60., 61. in 62. člen). Predsednik osrednjega urada izda proglašenim poslancem potrdilo, da so proglašeni za "izvoljene, ter nemudoma obvesti o tem generalnega civilnega ko? misarja, tajništvo poslanske zbornice in župana glavnega mesta volilnega okro» žja, kateri d& izvoEtev občinstvu s po> sebnim proglasom na znanje (zadnji odst. 61. člena). Izvod zapisnika z dodanimi listinami kakor tudi vse sekcijske zapisnike z odnosnimii spisi in listinami v prigibu mora poslati predsednik osrednjega u? rada tekom štrindvajsetih ur priporoče? no (poštnine prosto) tajništvu poslanske zbornice. Tajništvo mora v treh dneh odposlati potrdilo o prejemu (3. odst. 62. člena). Protesti in pritožbe, ki se niso pred? ložili sekcijskim uradom ali osrednjemu uradu, se morajo poslati tajništvu po* slanske zbornice. Tajništvo potrdi pre> jem (5. odst. 63. člena). Ako protesti in pritožbe ne pridejo tekom dvajsetih dni od dneva, ko je osrednji urad proglasil izvolitev poslancev, se zaivmejo (7. odst, 63. člena). V dvajsetih dnevih od dneva, ko je zvedel okrajni sodnik: potom višjega državnga pravništva za definitivni iz? rek poslanske zbornice o izvolitvi v kas kem okrožju, morajo okrajni sodnik in dva odposlanca županstva glavnega me* sta sodnega okraja ugotoviti, ali so pe? čati in podpisi na vseh omotih z zavit? ki raznih sekcifj celi, in omote sežgatž v svoji navzočnosti in v javni seji. Tudi o tem opravilu se sestavi pose? ben zapisnik, ki ga podpišejo okrajni sodnik in oba odposlanca županstva. Ako je zbornica izročila volilne spise sodnemu oblastvu ali' se je sicer uved? lo soidno postopanje radi volilnih kazni? vih dejanj, ki se tičejo izvolitve, tedaj se zavitki nc smejo sežgati, dokler ni postopanje popolnoma zaključeno (1., 2. in 3. odst. 64. člena). Uolilni katekizem ali Kaj mora volilec vedeti 1. NA SPLOŠNO. 1. V čem je glavna razlika med starimi in novimi volitvami? Prej je bil izvoljen oni kandidat, ki je dobil v svojem okrožju več kot polovico oddanih glasov. Vsi veste, da so pri nas-volile gore posebej, goriška okolica po* ga poslanca, ampak 10 do 20 krat večji okraj celo listo (vrsto) poslancev, tudi do 20 oseb. Goriška voli to pot pet po? slancev, Istra šest in Trst štiri poslance. Pri delitvi mandatov pride v poštev množina glasov, ki jih dobi ta ali ona stranka, tedaj po razmerju; te volitve se tedaj imenujejo volitve po razmerju ali po proporcu. 2. Kdaj se bodo vršile volitve? Trideset dni potem, ko so razpisane v »Uradnem listu«. To pot dne 15. maja. 3. Kdo sme voliti? Vsakdo, ki je vpisan v volilni ime* nik svojega volilnega okrožja. Kdor jc pozabil, da ga pravočasno vpišejo, je iz? gubil volilno pravico za te volitve. Vo? lilni imeniki so za vsake volitve znova sestavljeni. 4. Kako je razdeljeno volilno okrožje. V volilne skupine. Ta, ne sme imeti manj kot 100 in ne več kot 800 voKIcev. Samo v izjemnih slučajih sme biti manj? ši, ali večji, a ne za nad 50 glasov. 5. Ali morajo biti rekurzi v volilnih za» devah kolkovani? Ne! Vsi akti in rekurzi, ki se tičejo volitev, so kolkovine prosti. 2. VOLILNI URADI. 6. Koliko je volilnih uradov? V vsakem volilnem okraju se nahaja glavni volilni urad in v vsaki volilni skupini, t. j, na vsakem volišču, še cn volilni urad. 7. Kako so sestavljeni volilni uradi m* posameznih voliščih? Tako?Ie: a) Na voliščih z manj kakor 1000 prebivalci 5 članov izmed volil? cev, 1 volilni komisar in en zapisnikar, b) na voliščih z več kot 1000 prebival? ci 7 članov izmed volilcev, en volilni komisar in en zapisnikar. 8. Kdo imenuje ta volilni urad? Dva oz. tri imenuje občinsko zastop» stvo, 2 oz. tri imenuje volilni komisar, peti oz. sedmi član je izvoljen z večino glasov od štirih oziroma šestih že ime* novanih članov. Če pa se ti ne morejo zediniti, da bi dali komu večino, ga imenuje volilni komisar. Ta imenovanja in volitve se vršijo v soboto popoldne pred volilno nedeljo (na binkoštno soboto popoldne). Volilnega komisarja imenuje civilni komisar. Zapisnikarja določi volilni komisar. 9. Kdo predseduje volilni komisiji? Predsednik in njegov namestnik, ki ju volijo člani volilne komisije iz svoje srede. Tudi ta volitev se izvrši na sobo> to pred volilno nedeljo. Ostali člani vo* lilne komisije so števci glasov. 10. Ali se sme izvolitev v volilni urad odkloniti? Ne! Zakaj člani pri volilnem uradu so častna služba, kakor napr. porot? ništvo. Kdor se brez zadostnega vzroka bra? ni sprejeti to izvolitev ali je na dan, ko se sestavlja volilna komisija, odsoten ali se brez tehtnega vzroka na dan vo? litve odstrani, je kaznovan z vsoto od 100 do 1000 L. 11. Kaj mora delati predsednik volilne komisije? On mora skrbeti, da se vrše volitve po predpisih in odločevati zaenkrat o vseh ugovorih in drugih težkočah ka? kor tudi o neveljavnosti ^lasov. Kon? čna odločitev pripade državnemu zboru. 12. Kako sklepa volilna komisija? Z večino glasov; pri tem predsednik ne glasuje. Le pri enakem številu gla? sov odločuje predsednik. Najmanj trije člani volilne komisije, med temi predsednik ali njegov namest? nik, morajo biti pri volitvah ves čas navzoči. 13. Čemu je volilni komisar tu? On mora paziti na to, da volilni urad ne prekorači svojih pravic. On mora skrbeti za mir in red pri volitvah in lah? ko uporabi v ta namen tudi policijo in celo oboroženo silo, če treba. Lahko tu? di izvrši aretacije, zapre ceste in da za? sesti volilni prostor z oboroženo silo. Njegove pravice so precej obsežne; nje? ga je treba brezpogojno slušati. 14. Kako je sestavljen glavni volilni urad? Ta sestoji iz pet članov, ki jih je imenoval generalni civilni komisar; trije izmed njih morajo biti sodni uradniki. Njim je treba izročiti vse akte iz vseh volišč. Ti ugotovijo število glasov in ugotovijo, kateri kandidati so izvoljeni za poslance. Vendar pa glavni volilni urad ne sme odločevati v spornih za? devah s posameznih volišč. — Iz »Go? riške straže«. (Dalje.) Doma£e vesti Kratek odgovor »Popolu di Trieste«. Glavno glasilo fašistov nam je stavilo nekaj vprašanj, na katere želi točnega odgovora. Prav radi ustrežemo tej želji. 1. Ali ni vlada radodarno skrbela za prehrano Slovanov? Ali nimajo Slovani še danes dovolj kruha pri hiši? Odgovor: Vlada je brez dvoma skrbela za prehrano. To smo posebno v prvih časih občutili. Tudi moramo resnici na ljubo povedati, da naši kmetje imajo kruha pri hiši, kajti drugače bi morale njihove družine umreti od lakote. Ker pa še živijo, morajo brez dvoma jesti. Sploh pa je živil v deželi v izobilju. Le d e-n a r j a primanjkuje kmetu! Kmet je v gospodarski stiski, kmet se bori v potu svojega obraza za svoj goli obstanek. To je glavno in odločilno. 2, Ali niso morda tovarne za železo v Skednju edini slučaj, da se industrijska podjetja v deželi zatvarjajo? _ Odg o vg o r : Mislili smo, da so gospodje okoli »Popola di Trieste« bolje poučeni o gospodarskem položaju dežele. Nam prihajajo neprestano poročila, da se število brezposelnih delavcev množi, da se posebno slovenski delavci morajo radi tega seliti iz dežele. To jt glavno in odločilno, 3. Ali ni ljudstvo izkoriščano tako po italijanskih kakor po slovanskih kapitalistih in verižnikih? Odgovor: V tem ima »Popolo di Trieste popolnoma prav. Pripomnili bi le, da je italijanski kapital neprimerno močnejši od slovanskega in da je zato v deželi neprimerna večje število italijanskih kapitalistov. 4. Ali ni vlada potrosila že miljarde za Primorje? Odgovor: Mi smo vedno trdili, da je Primorje za Italijo pasivna dežela. Vlada je že potrosila miljarde za te kraje. Ce je rekla Italija A naj reče Še B. Naj pospeši izplačevanje vojnih odškodnin, da se vrne v najkrajšem času med prebivalstvo normalno gospodarsko življenje, 5. Ali ni vlada s posebnimi odredbami omejila dotok Italijanov iz starega kraljevstva v nove pokrajine? Odgovor: Nam te odredbe niso znane. Čitali smo le pred nekaj dnevi neke nasvete, ki se nanašajo na priseljevanje v te kraje. 6. Ali bi nam ne hoteli dokazati, da stoje zastopniki vlade pod nadzorstvom orožnikom? Odgovor: Tretjič Vas že opozarjamo in tretjič nočete nič slišati, da smo pisali o »ge-rentih v naših občinah-, ki stoje često pod nadzorstvom orožnikov. Vi odklanjate posamezne slučaje in hočete, naj Vam dokažemo, da stoje na splošno »zastopniki vlade- pod nadzorstvom orožnikov. Ker tega nismo trdili. Vam tega tudi ne mislimo dokazati. 7. Ali pojmujete Vi pod avtonomijo morda neomejeno svobodo? Odgovor: Mi ne zahtevamo prav nobene avtonomije, ki bi je ne mogla zahtevali kaka druga stranka v državi. 8. Ali bi nam ne mogli kaj povedati o zalogah orožja, ki so se našle v Krnici? Odgovor: O dogodkih v Krnici smo že povedali svoje mnenje. Jasno je, da bi kmetje v Krnici ne smeli imeti orožja pri sebi. Kmetje bi bili morali oddati svoječasno vse orožje oblastvom. Obžalovati je treba, da tega vsi niso storili. Na podlagi zakona je kaznivo imeti orožje pri sebi. Toda isto, kar velja za kmete v Krnici, velja tudi za fašiste. Metoda dvojne mere. V Bocnu so se v teh dneh izvršila nasilja, kakršna se gode pri nas že polni dve leti. Shod in obhod, ki so ga priredili po mestu tirolski Nemci, je bil napaden po fašistih. Vnel se je tepež, v katerem je bilo več oseb težko ranjenih, ena ubita. Mrtev je nemški učitelj Inwinkl. Do tu bi se stvari nihče posebno ne čudil. Saj sta bomba in samokres v našem političnem življenju dve tako znani sredstvi, da si že težko mislimo življenja brez njiju. Pa se je vendar v Tirolu zgodil čudež, ki ga moramo zabeležiti za našo javnost. Rimska vlada, ki je za vso grozo in vse nasilje, razsejano po vsej Italiji, gluha in slepa, se je nenadoma prebudila iz trdnega sna, izdala par uradnih poročil o dogodkih v Bocnu ter obenem obsodila storjena nasilstva. Nam sc zdi ta korak skoraj neverjeten, pa se je v resnici zgodil. Tako se je vendar enkrat vlada zavedla svoje dolžnosti in je govorila. Verjamemo tudi, da bodo besedam sledila dejanja: krivci bodo prijeti in tudi kaznovani. Zgodilo pa se je še več. Vse italijanske stranke so v istih dneh priredile shode, na katerih so ostro obsojale nasilja, ki so se izvršila nad Nemci. Zanimivo je tudi, da skušajo odgovorni činitelji bojevniške organizacije zvreči vso krivdo na ardite. Vemo, da vse to obžalovanje in opravičevanje prav za prav ni namenjeno tirolskim Nemcem, ampak izrečeno le za zunanji svet, ali bolje rečeno za rajhovce, h katerim se je ravno v zadnjem času odkrito priznalo vse tirolsko nemštvo, kar ga je še ostalo samostojnega. Vkljub temu pa ta nenavadni pojav ne izgubi čisto nič na svoji moči in vredno je, da z ozirom na razmere v katerih moramo mi živeti, nekoliko razmišljamo v njem. Tudi mi živimo pod nasiljem, ki ga nismo, to moramo odkrito priznati, nikoli pričakovali. In kar je še najhujše: nasilje se izvaja na vseh straneh po nekem enotnem načrtu, izvajajo ga posamezniki, ki so kot roka nekih tajnih sil, ki glodajo in rušijo na našem narodnem posestvu. Samoobramba v pravem pomenu je skorajda nemogoča; to nam potrjuje neštevilni slučaji. Varstvo od zgoraj se tudi ne izvaja, kar mora vsakega slepca prepričati, da je tudi vlada skrita podpirateljica nasilne politike napram našemu narodu. Drugače bi se ne moglo zgoditi, da sta naše du-hovništvo in učiteljstvo izpostavljena najhujšemu preganjanju vsled kulturnega zvanja, ki sta ga poklicana izvrševati v našem narodu. Cerkev in šola sta postala torišče zločinstva. Se več: osebna svoboda se krati vsakomur, ki je zmožen kulturnega in gospodarskega dela v, narodu. Po vesteh, ki nam prihajajo iz vseh krajev, posebno iz Istre, se duhovščina in učiteljstvo izganja iz službenih mest, uničuje so jim zasebna lastnina in kar je še najhujše, skuša se jim preprečiti tudi izvrševanje najvišje državljanske dolžnosti: volitev. Po prvem spopadu med Nemci in fašisti se vlada v Rimu zave svojih dolžnosti ter obžaluje pred zunanjim svetom nasilje. Pri nas so spopadi, uničevanje naše lastnine, omejevanje osebne svobode na dnevnem redu, so takorc-koč naš vsakdanji kruh, a vlada ne najde niti besede niti moči, da bi posegla z energično roko v ta metež, ki ji ne dela posebne časti niti pri nas niti v zunanjem svetu in ki bi lahko mogel postati usodepoln za vse nadaljno politično življenje v teh krajih. Metoda dvojne mere, ki jo je, kakor kaže, Italija anektirala obenem s starimi avstrijskimi pokrajinami, sc ji pri nas prav gotovo ne bo posrečila. Predobro smo izkusili to krasno metodo v stari Avstriji. Mi izrekamo tirolskim Nemcem svoje simpatije in se nikakor ne jezimo nanje da so v novih razmerah srečnejši od nas. Vemo predobro, da nas veže mnogo skupnih interesov. Volilni dnevi se približujejo z naglico. Nasilje od strani fašistov se je razširilo skoraj na sleherno vas. V interesu bodočnosti naše pokrajine je, da se temu stanju stori enkrat konec. Da se z močjo in krivico ne dajo doseči trajni in dobri uspehi, nas je ravno v zadnjih dneh poučila Reka. Glasovnica, ki jo drži v rokah tlačeni državljan, je hujše orožje od bombe in samokresa. Ali znajo — slikati! V nekem poročilu z Reke pravi -Era«, da Reka nudi sedaj sliko mesta, ki slavi slavje! Trgovine so zaprte, prt ulicah in trgih vrvi mirna množica, hiše so v zastavah in nobena stvar ne spominja Človek? na krizo, ki jo je mesto preživelo te dni. La še kaka skupine reške milice, in tržaških fašistov spominja na boj, ki se je vršil. .. Poročevalec tega tržaškega lista gotovo ni fo« tograi, ker ta podaja vsaj golo, Četudi mord? «11 1 T r resnico, Pc.2 pa jc mož slikar. Ta n i?rc in sme — olepravati. Po njegovem je na . I<«« o rvrJ I ai<« vf Ar1nr\cti l/i !A______?____• _ ___«_________ f ^ zaponke, igle in sukanec, žensko perilo, gumbi, cigaretni papir, pismen papir i. t. d. gre to na račun J. Grudna, dobro pa je, da se; Taksa se zaračuna na podlagi vrednosti, ki jo enkrat javno pov*». Se li ne bi mogli strniti ima blago glasom računa. Blago, ki vsebuje vsi brez ozira na prepričanje v eno vrsto? Ta-1 Več kakor 50 odstotkov iz Nemčije prihajap- r..rAu_ . 0 . ko bi dobila Idrija namah dramatično društvo,! čih surovin, je tudi podvrženo taksi. Vse bla- S>. NlCOlO 19 UIACOMO I.EVI b, MCO.O 1» ki bi bilo ponos našega mesta! Res, sramujmo gG, ki je namenjeno jugoslovenskim državnim se, da se ne moremo zbrati »pod streho hiše uradom, je takse prosto, ako je bilo naročeno in plačano pred 16. aprilom t. 1. Blaga, ki gre samo čez jugoslovensko ozemlje, se ta odlok; ne tiče. ene«! Iz triaSkega Zaplenjene bombe. Pretekli večer so uvedli policijski agentje hišno preiskavo v nekem krožku pri Sv. Alojziju na Kjadinu. Zaplenili so kakih 72 bomb in 2 puški. Aretirane so bile" 3 osebe, ki so omenjene bombe prinesle iz Furianije. O tej zaplenitvi so zvedeli tudi fa šlsti, ki sedaj stikajo po Kjadinu še za drugimi zalogami municije. Nesreča pri delu. Včeraj je popravljal 22 letni mornar Vincencij Jurman dimnik na par-niku xChlumezky , ki je zasidran v prosti luki Duca D'Aosta pri Sv. Andreju. Nesreča je hotela, da je izgubil na dimniku ravnotežje ter padel na neke zaboje. Ko so zapazili drugi delavci nesrečo, so mu prihiteli na pomoč. Na lice mesta je bil poiivan zdravnik rešilne postaje. ki je ugotovil, da ima Jurman razbit tilnik in več notranjih poškodb. V težkem stanju ga je dal odpeljati v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v IX. oddelek. Sreča v nesreči* Včeraj popoldne bi se bila 32 letni Amalij Domačičevi, stanujoči v ulici iMaiolica št. 4, pripetila skoraj nesreča. Na Goldonijevem trgu je pridrvel vojaški tovorni avtomobil in Domačičeva se mu je umaknila. Toda v istem hipu pridrdra po trgu tramvaj in ni manjkalo veliko, da je padla ženska pod kolega. Tramvajskemu zavoraču se je pa posrečilo, ustaviti tramvaj. Tako je preprečil nesrečo. Ženska je dobila pri tem le majhno rano na glavi. Prvo pomoč je dobila v bližnji lekarni Rovis«. Vesti iz Notranjske Iz Idrije. V soboto, dne 23. IV. t. 1. je priredila Obrtniška bolniška blagajna v Idriji ljudsko igro Deseti brat< pod vodstvom mizarskega podjetnika Jos. Grudna. Igra je na splošno jako ugajala, saj smo tako Bogu za hrbtom, da smo hvaležni za vsako drobtinico dušne hrane. Trudu J. Grudna gre torej vse priznanje. Tudi gmotni uspeh je gotovo zadovoljiv, kajti gledališče je bilo nabito polno. Ker pa igramo predvsem zato, _ da izobražujemo umetniški čut, bo gotovo zanimalo igralce, da izvedo nekaj stvarnih opomb. J. Gruden, v vlogi >Desetega brata«, je bil prav dober, govoril je s čuvstvom, ima izrazito mimiko, videlo se je, da je docela vživel v svojo vlogo. Izborno je pogodil propadlega >Dolfa« Rudolf Ivan. V maski in nastopu je bil na mestu Vajšel) kot Peter Piškav. Lušicky je dobro pogodil graščaka Benj. Gornika. Naravnost izvrsten je bil Kržišnik v vlogi Krjavlja. Posebno dovršen je bil prizor, ko Krjavelj v strahu pred peklenskim vragom škropi in moli pri Martinkovi smrtni postelji. Le škoda, da se je pozneje preveč bavil s kozo. . . Seveda se je neuko občinstvo dalo zapeljati, da je obračalo večjo pozornost kozi nego umirajočemu M. Spaku. Zelo je ugajala Nardinova v vlogi čev-Ijarjeve žene Neže. Govorila je glasno, z dobrim poudarkom in tu Borzna ooroiila, Tečaji: Trst, dne 27. aprila 1921. 1 Jadranska banka ...................^00 j CosuJich . • • Dalmatia 28;»! Gerolimich H30 • • • • • še ni zaključeno, so danes v Jugoslaviji lahko že izven strahu pred žetveno katastrofo in prehranbenimi krizami v državi sami. Prvi poganki setve se doslej edino vsled suše niso mogli tako razviti, kakor bi se morali pri avstrijsko nemške krone preobilici pomladanske solnčne toplote raz- češkoslovaške krone . viti. Navzlic relativni suši pa so one rastline, dinarji ki imajo koHfcortoliko globlje korenine, kpo J^J1 ■ ■ « razvite. Krmila, sadje pa tudi trta kažejo ; ; ; ; ; ; ; dobro. Dosedanja izredna suša je trti samo francoski franki . . . koristila in če ne bo posebnih mrazov oo de- §vicirski fmnki . . . "'cvju in drugih nezgod, se obeta jugosloven- angleški funti papirnati skerau vinogradniku bogata trgatev. Za koru- angleški funti, ziati . zo, ki se bo sedaj začela sejati, so setvene rubli........ okoliščine prav ugodne. Zdi se, da je vsled napoleoni Tuja valuta »a tržaSkcm trgu: Trst, dne 27. aprila 1921. Neprepečatene krone • ••••• • • • • • • * • • • • • • « « » • • • 4.--5.— 3.50- i.— 28.-- 29 — 61.--61.50 32 o0- 33-32.50— 33 -20.20- 20.30 154.--155 — 355.— - 360,— 81.--«150 104.--106.— 12.--13.— 84.--SO.— l De Missl & G. Slerzfl Mavricija Wackvitza nasledniki Trst, ul. Torre Iriiuca 32. Telefon 29-83 Velika izbira majoličniii in železnih peći, ekonomskih ognjišč in štedil-Likov. — Izbira majoiiOnih plošć za kuhinje, kopeli in eloset Zaloga cementa, cementnih plošč, pečic, ražnjev, vratic iz litega železa vsake velikosti 13 Mu coke, Mi n psil in Potrti neizmern* žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem bridko izgubo našega edinega sinčka BORISA ki jfc v nežni dobi lVž leta, po kratki in mučni bolezni, danes pdtetel med nebeske krilatce. Pogreb nepozabnega angelčka se bo vrSil v petek, dne 29. t. m., ob 16. tiri, \z hiše žalosti Rocd Molino a vento 3t. 49. TRST, dne 27. aprila 1921. Kur«t Ltopoid, oče. Antonija, mati. LKIIJa, sestra, ter ostali sorodLiiki. Novo pogrebno podjetje Corso V. E. IU. št. 47. navudns opeKo, cement Porilsnd I. vrste Ssoiele Pililn, Trst 29 ZALOGI: Vta Coroneo ZS telefon 13-06 Vfflle XI. settembre 94 telef. 241 i MULI OGLASI SPALNA soba se proda radi selitve. Ulica Coroneo 17, I. levo. 712 GOSPODIČNA ali mladenič z znanjem slovenskega, srbo-hrvaškega in laškega jezika se išče. Naslov pri upravnifitvu._ KOLESA po L 600 ter vse v to stroko spadajoče predmete ima v zalogi po tovarniških cenah Trgovina dvokolse in šivalnih strojev Općine. _ FELBERBAUM & ROLICH 267 (pral HIOŽET & KDRITN3K) Gorica — Corso Verdi štev, 7, vogal šolske ulice Ve ika zaloga mamtfakturnega blaga za moške in ženske obleke, vsakovrstnega perila, nogavic itd., kakor tudi vseh potrebščin za krojače in šivilje. — Opreme za neveste! M tieMo! Cene brez Konkurence. Na drobno; NA PRODAJ je lepo posestvo na štajerskem, s krasnim j»ozSolnce in sence Dr Ivan Prijatelj, Stritarjeva antologija F. M. Dostojevski; j Besi roman I. II. zvezek »Tri novele iz španščine preložil dr. Ivo Šorli, trdo vezana F. Bourget >Zmisel smrti- iz frunco- ščine prevedel Andrej Kopitar Rene Bazin »Gruda umira iz francoščine prevedel Izidor Cankar Meško Dve sliki < Coloma ^Malenkosti roman v 4 delih Feigel »Tik za fronto; Cankar »Moje življenje , trdo vez. Alešovec > Petelinov Janez Dostojevskij »Bele noči , Mali junak trdo vez. Coloma-Poljanec : Kraljica mučenica«, zgod. roman Puškin »Pikova dama<, poslovenil dr. Borštnik Marija Kmetova Bilke 6"20 5'—• 3'— 152U 3*25 « 6'—» R 7'—. C 35C 1 5£ « 3'—i « 12'-. 6'—« Razen tega velika izber še drugih leposlovnih, i?čnih in masnih knjig. — Postna naročila izvršujemo le proti predplačilu. Poštnina za vsako knjigo je 1 lira. * Knjige za mladino z barvanimi ilustracijami trdo vezane. f ■ limnAlklf U A EUIMVA a i W, Celje, mtm% Kotor, Kron], Ljub- ■ JML/KhINjIIM O M PŠ1% M a {liana, Mgfid or, MetKović, Opatija, Sarajevo, sprejema m m hranilne knjižice, žiro in druse vloge pod tHOsMislmi pesoji. S * Zadar, Zagreb, Trst, ©len. Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji I Posloone zoezezvseml vetifml kraji vta-In inozemstvo