131. številka Trst v soboto 13. maja 1905. Tečaj XXX. Wts~ Izhaja vsaki dan. lodi ob ceor ah in praznikih ob 5. uri. ob ponedeljkih ob 2. uri zjutraj. Pe?mJLi{ee številke se prooaiajo po 3 rove. (6 stotink) « BinPcib *■ ^akarrah y Tr^tu in okolici. Ljubljani. Gorici, Oelii K-tnju, Mariboru. Celovcu. Idriji, £t_ Petru. Sežani, >~abrežini. Noveicmestu itd. Ociase te narofbe spreiema utirava iiata ..Edinost", ullea •} Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. x8. Poštno-hranilnični račun §t. 652.841. Isti-japonska fojia. (Brzojavne vesti). Dva ruska križarja pri Aomori. TOKIO 12. (Reuterjev biro.) Potrjuje re, da so dne 'J. t. m. videli blizo Aomori dve ru»ki vojni ladij i, najbrž sta bila to kr žara »Gromoboj« in »Rcsija«. Od 9. t. m. j.h ni bilo vtč videti. Kakcr ee zdi, nifti uplenila nobene japonske cbrtžne ladi e. (Zaliv Aomori Ee nahaja na eeveru otoki Nipor, v notranjem delu zaliva je mesto Acmori, ki je po železnici zvezano b Tokijem.) Boji ob fronti. TOKIO 12. Uradno ee potrjuje, da so dne 9. t. m. Rusi, močni 2 polka pehote, pet s.otnij in eno baterijo, prišedši iz Nau--auhengzu, napadli Japonca bi zj Jeogčsnga. Ob 2. popoludne je Bovražnik pričel pod varstvom streljanja topn štva energičen napad, pri čemer je prišla pehota na 100 m do na-a h pozicij. Naša čtt3 bo prešle potem v ieazivo ter bo cdbile eovražnika, ki je pustil na bojišču 000 mrtvih in IGO ranjenb. Med mrtvimi in ranjenimi j h je bilo tudi mnogo, ki bo nosili k tajsko obleko. Mi smo meli enega (?) mrtvega in .">0 ranjenih. Rusko levo krilo v Mandžuriji. LONDON 12. Dnevnik »Acašic poroča iz Tokija, da se je levo rusko kr.do umaknilo do K rina, kjer da se koncentrira. V kratkem utegne priti do bitke. Če trta baltiška eskadra. HAMBURG 12. Danes je od plulo cd tukaj 220 mornarjev v Libavo. Ti bodo ukrcani na 5 traneportn h ledijah, ki bodo spremljale četrto baltiško eskadro na skrajni Vzt^k. E^ktdra odpluje iz Libave prihodnji teden. Dogodki v Rusiji. ŠČITOM IR 12. Danes so bile tukaj z »pet cdprte prodajala ce. Za ča=a nemirov e bilo ubitih 15 ž.duv in 3 krietjanje, 81 Židov in 8 kristjanov je pa bilo ranjenih. Dne 7. t. m. je bil Pričtav Fujerov, ko je zapustil gi stilno, s etreli iz revolverja ubit. Morilcc je bil aretovan. PETROGRAD 12. (Petrog. brz. agent.) Vladni iist p ro5a : Eaergičnemu postopanju vlade se je zahvalit , da je bilo povodom nemirov v ŠSitomiru razmerno malo žitev. Že od dne 21. m. bo pričeli židje v š3i-T -miru izzivati. Tako so n. ^r. rabili podobo carjevo za taič> pri strelah vajah. Namici--teretvu notranj h stvari, nadaljuje 1 Bt, je vrata poročil o dejanskih napad h, ki bo jih židje izvršili nad Kristjani ? Brzojavne vesti. Avstrijska poslanska zbornica. DUNAJ 12. Poslanska zbornica je danes nadaljevala specijalno debato o carinskem tir.1'u o točki : železo in dragocene kovinr. — Zbornica je carinsko tarifj v drugem in tretjem čitanju rtš b. — Pr hodnja seja jutri. lesar pri barona Oaotscha. DUNAJ 12. Cđsar je dani s predpolu-dne obiskal min sterskega predsednika barona (*aut*eba v njegovem privatnem stanovanju. Cesar je ostal pri ministru tri četrt ure. Ko je cesar zapustil nin sterskega predsednika je obiakal njega soprogo. Za otrpnenjem tilnika. BUDIMPEŠTA 12. V vasi Sapor v n.iranski županiji je b.lo na nekem dveletnem kmečkem ctroku konstatovano otrpnenje tilnika. Otrck umira. Oblastaije bo izdale vse potrebne naredbe. štrajk blizo Osjeka. OSJE K 12. V žagah v Normanzi blizo Oejeka je izbruhnil splošen štrajk. Štrajka pr b'ižno 1000 delavcev, ki zahtevajo, ds se jim za 10 do 20% poviši plača in skrajša delavni čas. Ravnatelj žag se brani ugoditi zahtevam delavcev. Ministerska kriza na Portugalskem. MADRID 12. Iz Lizbone poročajo, da zadržuje cenzura vs3 brzojavke, k' poročajo o političnem položaju. Radi nesoglasja med ministrom za fiaanca in ministrom za pravosodje je ministerska kriza neizog bna Saški kralj. DRAŽ DANE 15. Kralj Friderik Avgust se je danes zjutraj povrnil semkaj \t Monakovega. Kolera t Perziji. TEHERAN 12. (Petrogr. brz. sgant.) Tukaj so bili trije slučaji kolere, vsi trije s smrtnim izidom. Španska zbornfea. MADRID 12. Uradni list je priobčil dekret, b katerim je poslanska zbornica sklicana za dan 14. junija. Nezgoda na železnici. H ARRISBURG 12. Povodom železniške nesreče na pensilvanski železnici je bilo po najnovejih podatkih kakih 20 oeeb ubitih, 70 pa ranjen b. Maroko. TANGER 12, (Reuterjev biro.) Danes od.de od takaj v Fez ekspedicija nemške ere daje morske družbe, da ee pcuči o trgovinskih možnost h ob sedanjem položaju v Maroku. Velike francozke pomorske rpje. PARIZ 12. »M jnitcur de la Hotte« meni, da bo velike pomorske vaie, ki se beda vršile v sredozemskem morju, vodil | admiral FoUrnier. Vaje bedj trajale en me- j b_c in sa bodo vršile ob obali ot -ka Kor«! eike, Alžir a in Tunis?. - Franeozka eskađra na An^ležkem. LONDON 12. Kakor ee uradao poroča, 1 pride franeotko brodovje dae 7. avgusta ^ t. 1. v PoiUmoutb, kjer os.ane do 13. avgusta. Korejski odposlanec so obesil. LONDON 12. Tukajšnji upravitelj kore; s tr ga odposlanstva Ji Hang Emg Ee je danes zjutraj v prostor,h korejskega odposlanstva obesil. Na upravitelju odposlanstva je bilo v zadnjem ča u opaziti, da je bolan na umu. Simplonska železnica. B H RNT 12. Promet skozi simplonski tunel sa otvori najbrž že meseci oktobra t. I. Tornado. GUTHRIE (Oklahoma) 12. Vsed tornada (vrtinec), ki je rszwjal v mestu Sdj-der, je bilo 125 oseb ubitih in 150 poakeda-van h. Mesto, ki šteje 1000 prebiva'cav, je raziejano. Veliko škodo je vrtinec provzro-čil tudi na Železnic ; glavna črti v St. Fran-e seo je protrgans. V istem čjbu je bilo v mestnem okraju Oastee, nekoliko milj južno od Stvderja, ubith 30oseb. Tolerančni edikt earjer. LVOV 12. Kakor poročajo iz Varšave, se je podaia k generalnemu guvernerju Maksimoviču daput^c ja Poljakov, obstoječa iz 50 členov b prošnjo, naj guverner CErju; sporoči zahvalo za tolerančni edikt. Deputacijo je vod:l katoliški nadškof Popiel. Gu verner je obljubil, da sporoči carju zahvalo svečenstva in poljskega prebivalstva. Položaj t Osjeku OSJEK 12. (Ogr. biro.) Ncč je m'nola mirno. Položaj je nespremenjen. Predstava v cirkusu ee je včeraj zamogla vršiti le o straži orožnikov. Zvečer bo imeli shode stavbeni, ključarski in mizarski mojstri. Danes zjutraj in tudi po noči js bilo aretovanih mnogo oeeb. Govori ee. da as za okolico zahteva vojaštvo. Ena stotnija se je že podala tjakaj. V žage blizo Osjeka, kjer je izbruhnil štrajk, je odšlo pol etotnije vojakov. Bati ee je, da prično štrajkati tudi delavci v beltzaških ž 9 ga h tvrdke Gutman, kjer dela na tisoče delavcev. Dosedaj je tamkaj mir. Balkansko pismo. Beligrad, 9. maja 1905. n. Srbija bi rada imela nove in dobre topove, ker bo jej potrebni — to prisaavajo vsi Srbi. Ali iz tega je navatala csla afera, ker ee je našlo nekaj Ijudij, ki bi po vsej Bili radi videli, da bi Srbija kupila topove pri Škodi. Vlada je dala veo stvar v roke topničarskega komiteja v vojnem minister-Btvu, kjer so najbolji artilerijski častniki, ki so se odločili za Šnajderjeve topove v Creu-zotu v Franc j;. Sedaj eo pa začeli »Škodo-viči« kričati, da Škoda ponuja topove bolj po ceni nego Šiajder. In zato bi morala Srbija kufriti njegove topove! Smešno neumno ! Saj tu vendar ne gre za to, da Srbija dobi topove — po ceni, ampak za to, da bodo topovi dobri. A katari topovi da bo bolji, Škcdini ali Šaajderjevi : to bodo pač bolj vedeli strokovnjaki v artilerijskem komiteju, nego g. Bilugdž c, ki ni bil nikoli artilerist (in sploh ne vojak) in niti ne ve, kaj je top ! — Pa g. Balugdž 6 ža ve, zakaj ee toliko zavzema za Škodine topove ! Eo bi Srbija poeiula^ Balugdž <5i in vzela topove pri Skod:, bi as Šaoda že pokazal hvalež-nega, pa bi dal svojemu prijatelju par tisočakov — za napitnino — — — * * * Zastopniki srbske in bolgarske umetnosti, knjižavnosti in omladine bili so v Zagrebu na hrvatski umetniški razstavi in ob tej priliki se je cbdržaval sestanek — jugoslovanskih književnikov in časnikarjev. »Jugoslovanski« sestanek — brez Slovencev, k; so menda tudi Jugoslovani 1 Slovenca ni b lo niti enega v Zagrebu. V Zagrebu so mislili, da je dovolj že to, da povabijo enega Slovenca osebno in ker ta (g. Jakopič) ni mrgil priti, rekli eo Srbom, ki so povpr£Ševali po S ovencib, da Slovenci zato niso pr šl;, ker da nimajo denarja !*) Pa še nekaj. Na banketu ee ni nobeden Hrva tov spomnil Slovencev, pač pa je etoril to Srb g. pref. R. Odav 6 it Belegagrada. — Sam Beg vedi, kaj naj bi to pomenilo? Kakega vzroka eo imeli bratje Hrvatje, da so izključili Slovence od tega eeatanka, ki bi imel biti jugoslovanski?! Ko eo Srbi izvedeli — povedal sem jim jaz, ko so se vrnili v Beligrad —, da Slovenci sploh niso bili povabljen'", bo ee kar spogledovali, ker niro mogli verovati tega. Io so verovali še-le potem, ko eeta jim pokazal »Slov. Narod*, ki je gotovo dobro informiran o tem — eaj bo njega sotrudniki v odboru »Društva slovenskih knjižavnikov in časnikarjev« ! Ne bi pisal o tem, ali mislim, da je potrebno, da 89 pogreške žigosajo in naj fo prišle od katere-si bodi strani. Bratje Hrvatje ce smejo zameriti tfga, ampak naj gledajo, da pogreško popravijo — pa preneha tudi vzrok našej nevolj', ki je popolnoma upravičena! M. —nt. *) Ker nimamo v tem pogledu nikakih informacij, moramo moralno odgovornost izrecno prepustiti gospodu dopisniku. Opomba uredništva. Zahtevajmo staroslavenski bopslDžni jezit! (OJas iz svećeničkih krogov). Dae 21. t. m. se bo v Rimu reševalo prt sanje o staroslovenskem bogoslužnem je ziku. Hrvatska duhovščina k ljudstvom vred zahteva ob tej priliki, da se pri njih zepet uvede staroBloveoeki begoslužni jezik, ki je odobren kakor tak od papežev že iz X. stoletja sem, pa je bil pozneje pahnjen is cerkve po latinizaterjih. Vsa čast hrvatskemu narodu in duhovnom, ki se tabo hrabro po-tegujejo sa častitljivo dedščino, ki sta jo njim in vs^m Slovanom zapustila sv. blago vestnika C.ril in Metodij ! Čudno pa je, da ee Slovenci prav nič ne ganejo ob tem v verskem in v narodnem oziru velevažaem vprašanju! Saj vendar spadamo tudi mi k jugoslovanskemu deblu ! Pri Nemcih i a Italijanih pač ne bomo iskali opore! Ali naj čakamo, da nam pripomorejo k Btarosloven • skemu bogoslužnemu jeziku kaki leski ali nemški škofje, ki so že večkrat pokazali svojo mržnjo do nas ? Ali naj se med Jugoslovani poslužujemo latinskega jezika na bogoslužja le mi Slovenci, ki tvorimo najmanjši in torej najšibkeji del Jugoslovanov?! Zbudimo se vendar enkrat! Će čutijo Hrvatje potrebo staroslovenskega bcgoslužaega jezika, koliko bolj mi Slovenci, ki smo obdani od samih neposvečenih in posvečenih Bovražnikov, ki silijo v naše cerkve in nam odtujujejo narod! Sadaj je čas, da se tudi mi oglasimo in caht9vamo, kar nam gre po naravnem in božjem pravu ! Zahtevajmo tudi mi s Hrvati vred staroalovenski bogoaiažni jezik ! Da je ta velepomemben za naš obstanek, to se je že večkrat povdarjalo in dokazalo na tem mestu. Torej o važno3ti staroslovenskega jezika na bogoslužju, ne bomo več govorili tukaj, ampak o nečem drugem, kar naj blagovolijo vpoštevati ne le Slovenci, ampak tudi Hrvatje. Tu spregovorimo le par besed o glfgolaki pisavi, katere ee bojijo ne le starejs:, ampak tudi mlajši duhovni. V glagolici so namreč tiskani sedanji staroalovenski misali ali mašne knj'gc. Mi nikakor nočemo tu braniti glagolice, ampak nasprotno : etrah pred njo se nam zdi opravičen. Prepričani smo sicer, da je glagolica lep spomenik, ki bi zamogel dičiti kak arhiv, a za praktično vporabo zdi se nam popelaorra nespretna. To njeno nespretnost dokazuje dovolj odpor naše duhovščine proti njej. G'a-golske črke so lepe same na eebi in bo prav umetno narisane; vidi ee jim na prvi fo* gled, da njih iznajditelj ni bil brez talenta. Vendar imajo te črke nedostatke, ki jih delajo nespretne za rabo. Njihova oblika je tako komplicirana, da človeku ob čitaoju kar miglja pred očmi. Podobne so Ei edca drug . Razloček med posamičnimi je majhen in vrhu tega obataja v zelo tenkih črticib, ki niso v nobenem pravem razmerju z glavnimi debelimi Črtam*. To je njih največji pogrešek, ker ee oči ob čitanju hitro in močno vtrujajo. Človek se teh črk privadi prav z veliko ttžavo in prej ko je prišel do gladkega čitanja, mu je treba mnogo, mnogo vaje. Vrhu tega pa je lo pisavo prav lahko pozabiti. O težkočah glagolske pisave znajo mnrgo povedati oni gg. duhovni, ki rabijo glagolski misal. Vprašajmo pa se sedaj : Ali je vredna tolikega truda in požrtvovalnosti ta glago-1'ca ? Mislimo, da mora naša vprašanje zanikati vsakdo, ki je to stvar resao prevdsril. Čamu bi pač rabili stare čudne črke, ko nam ne manjka novih in lepih ? Da bi se ravno mi Slovani morali posluževati primitivnih črk, za to ni nebenega razloga ni vzrok?. Smešno in nesmiselno je rabiti stare narodne črke, ko imamo na izobiljo moder-n h in spretnih ! Če napredujemo mi Slovani v VBek ttrokah vsporedno z drugimi narodi, zakaj bi na tudi v tem cz'ru ? Rimske kongregacije eo navlašč dovolile in zaukazsle rabo le teh črk, da bi bile tem veče težkoče na uvajanju staroslovenskega bogoslužnega jezika ! To je jasno, ker glede latinice se ne drže tega pravila. Zakaj so tiskani vbi latinski misali z modernimi črkami ? Zakaj ee ne t ekajo s starimi primitivnimi črkami ? Če se torej latinske mašae knjige smejo t skati z novodobnimi črkami, emejo Ee tudi staro-slovenske! Tcrej v stran z glagolskimi črkami ! Nadomesti pa naj jih latinica ! Ako ee to sgodi, potem bi lahko v osmih dneh v vseh hrvatskih in slovenskih cerkvah msše-vali v staroslovenščini in nikdo ne bo imel izgovora b kakimi težkočđmi ! Torej tudi v tem ozira moramo biti pozorni. Slovani! Ne puščajmo se več zasmehovati ! Zahtevajmo odločno staroslovenaker misale, tiskane v latinici! Će nss ja cerkev, ki naj bi bila dobrotljiva ia ljubeča mati, ne vsliši, ampak nas zavrne z n9Vslišano presojo ter nas tako neposredno prezre in zapust:, na tem ne homo krivi mi. Mi jej ne deiamo krivice, ampak zahtevamo le svojo sveto prav.'co! Rimska ste lica je tu, da ščiti verske dogme, da š ri katoliško vero in jo vtrjuje v ljudstvu. Če ram rimska stolica zopet povrne po krivem odvzet: stare slovenski bogo-služnl jez k, ali bo na tem trpela vera kako škodo ? Gotovo ns ! Dovoljenje staroeloven-^kega bugo3lnžo€ga jezika bi Lilo le v hasek veri :n pa rimski Etolici! Naše verno hrvat *?ko in elovensko ljudstvo bi se tem potom le bolj vtrd lo v veri in bi na novo vzljubilo rimeko stolico in iz njega bi izginilo sovraštvo, ki se vzbuja ssdsj v njem, ko vidi, da Djegove opravičene prošnje niso uslišane niti ?an:, kjer bi morali šSititi in varovati pravico v božjem imenu ! Poleg tega ta bi bil napravljen korak za ujedinjenje pravoslavnih z r;m3ko stolico. To je doLro vedel paj ež XIII., ki je imel jaeen pogled v prihodnost ! Zato ni bil niti nasproten staroslo-venskemu jeziku, kar razvidim > lahko iz njegovih e:>- khk, ki jih je poelal Slovaaom. Zdi se pa, da v Rimu in naši škofje malo vpeštevajo blagonosne namene Leva XIII. in jim je malo mari za slovanski vztok : očividoo pa je, da pomagajo vniče vati slovanski rod, da podpirajo politiko Slovanom sovražnih Nemcev, onih Nemcev, ki vedno in glasno kriče >Los von Rom«, in ki so bili in so še vedno zagriženi na | sprotniki papeža in katoliške vere. Će rim-j ska stolica zatira BtaroBlovenski bogoslužni jezik, podpira posredno politiko paDgerma nov, ki ima v avstrijskih birokratih samih že zcatoo podporo. Avstrijski Italijani so gotovo bolj pri srcu rimski stolici, nego Slo-1 vani. Temu sg Ee čudimo. Saj so papež in večina kardinalov iste narodnosti ksker naši politični nasprotniki. Tu 6ta nagnjenost in ljubezen naravna. Vprašanje je le, če smejo jr^spoda v Rimu kazati v dejanju to prijaznost na škodo drugih narodov ? Gotovo ne, ker tako postopanje je krivično ! Vsi smo sinovi istega B ga, vei imamo iste s pravice, ia vsi imamo dolžnest, da branimo svoj narod, kakor nam veleva IV. božja zapoved, da ga ljubimo ! Ako delujemo v okvirju pravit'-aosti, nas ne sme v tej Ijubetni in na izvrševenju teh dolžnosti ovirati nobeden, najmanje pa katoliška cerkev, ki je namestnica božja na zamlji! Zihtevajmo torej nevstraseno staroslo-venski jezik na bogoeluženju v naših cerkvah ! Zahtevajmo staroslovenske mašne knjige, tiskane v latinici ali vsaj v ciril c. ! Sedaj je ravne pravi čts, da povzdignemo svoj glas in damo izraza svoji opravičeni zahtevi, ko s? podajo naši škd e na posvetovanje v Rm glede itarosloven^kega bogo-služnega jezika! Tam naj škcfje, ako imajo kaj krščanske vesti, predložijo sv. Stolici našo zshtevo, kateri ta poslednja tudi mora ugod.t, ako je pravična ! O. S. K. M. Rusko-japonska vojna. TRčT. dne 12 maja 1905. Dopis iz strokovnjaškega peresa.) Tudi današnje vesti potrjajc, da je združe nje Režlestvenskega s III. eskadrj že izvršeno. Nu, to je tudi naše trdno uverjenje, da je rusko brodovje —- in naj se že nahaja kjer-koli — absolutno smatrati kakor takt čno z jruženo, to ee pravi, da je pripravljeno, c*a more pravočasno stopiti v eventuelen boj z vsemi mojimi del'. Će je R ž leatvenski res začel dne 10. t. m. z ofenzivo proti Korejski ctr-.i, torej utegne me 1 nedeljo in ponedeljkom dospeti v preliv pri Formozi. Vest, da se pri Formozi nahaja 80japon-sk h vojn h ladij, ni verjetna. Oj je kaj resn>;e na tej vesti, bi mogli biti to — z ozirem na strategičji položaj, moč in nalogo obeh nasprotnih si flot — le kr žirji za ob-legovanje in ob 7ešče vanje. Mi smo zopet in zopet povdarjali, da se bo veliki odloČ.lni boj sukal okelo Korejske eeste. V tej cesti vidim jsz strategični most med armado Ovima in brodovjem Ti go, to je glavna žila med japonsko vojsko v Mandžuriji in domovino. A čuvanje t* žila je naj važ seja naloga admirala Togo. Nobena zveza med Japonsko in Korejo ni tako važna kakor je ta. Kajti, če bi Japonska izgubila vee druge možne zveze c armado Oyama, bi ohranitev Korejske ceste zagotovila zvezo Japoncev z Ovamc. To mora biti jasno toiiko Togi kolikor Ro-ždestvenskemu. Vsled tega sta pa tudi njuni končni nalogi na dlani. Roždestvenskemu, ki je v ofenzivi, mora biti končni cilj, da vzame Korejsko cesto, Togo pa, da jo brani. Tu Be tudi nahajajo vsa maritimna defenzivna sredstva Japoncev, sploh vsa njihova moč : arze-nali Sansebo, Simonoseki, Nagazaki, Mozanpo, Fuzan (radnja dva na južai t čki Koreje). Trajna izguba, oziroma ohranitev Korejske ceste odloči to dosedanjo vojno. Na to opiram svojo uverjenje — ki se vleče kakor rudeča nit po vseli mojih razmotrivanjih, odkar je Roždestvenski ostavil Kronstadt —, da bo glavni boj veljal Korejski cesti. V tem smislu se m: ne zdi verjetno, da bi Togo pošiljal do Formoze velik del svoje skupne bojne sile. Ako je Rožde&tvensii res odplul, ga vodi najbližja pot do Formoze; ali moje mnenje ni, da pride takoj do velikih dogodkov. Kajti njegova naloga, ki jo mora najprej rešiti, je ta, da se pri Formozi UBtvari glavni temelj (bodi že brez ali s s lo orožja), ns kateri se bo opiral o svojih nadaljnih operacijah proti Korejski cesti. Kje bi m-jgel bit: ta temelj ? Bržkone na bogatih japonskih otokih PeEcadores (v Korejski ceeti), ali pa vztoČno cd Formczs na otokih Irnču. (Opozarjamo, da emo že pred kakimi 14 dnevi dali izraza temu domnevanju). Ti poslednji otoki, kakih 120, so sicer jako slabo obljudeni (imajo skupno le kakega pol milijona prebivalcev) ali so bogati in zelo rodovitni, osobit3 na rižu, pssnici, sladkorju. Ti otoki so vulkanični in so na vztoSno stran strmega obrežja in trpe mnogo po viharjih (tajfuni! ) in potreBih. Na zapadno stran, proti vztočno-kitajskemu vodovju, so obrežja pri-stopneja. Is militaričnih ozirov morejo priti kakor temelj R .ž dest venskemu najprej v pošte v otoki, ki so najbližji Formozi, in ti eo zapadni otoki I/nču, ali pa otoki PeEcadores v Korejski cisti, ker je s teh najlaglje nadvladavati južio kitajsko morje proti podjetjem Bovražnih križarjev. Jako sposoben za varovanje rečene dovozne črta bi bil otok Botel Tobago, južio vetočno od Formoze in pa jeden ali drugi mali otok skupine Pe-cadores. ž skupino dopolnilno državnozhorsko volitev vsled smrti prejšnjega poslanca. Tako le jako poučno je, kakor so c. k. uradniki v Mariboru posegli v to voliluo gibanje. Sklenili so namreč, ali da bodo glasovali zi schooerer-janskega kandidata, ali pa da postavijo svojega vsenemškega kandidata. Nikakor pa da ne bodo glasovali za kandidata nemške ljudske stranke. Po naravi stvari jim more biti razleg za to edino ts, ker jim je ultra-nemlka »nemška Ijurfsia stranka« š) premalo nemška. To c. k. vsenemstvo je vsekako jako značilen sad, ki ga je dozorel avstrijski zistem. Slovane ob tla, v vi* pa gre — pangerma-nizem. i £ f Ivan Krstitelj Tkaleie. V Zagrebu je v četrtek zjutraj umrl znani hrvatski zgodovinar in prebendar prvostolne cerkve zagreblke, Ivan Krstitelj T k a 1 5 i 6, v starosti 65 let. Pokojnika je zatekla smrt na delu; izvrš val je ravno neki ' zgodovinski članek »o stari zagrebški trgovini«. Pokojnik ee je bavil s preiskovanjem hrvatske zgodovine izlasti me3ta Zagreba. Poleg tega je tudi preiskoval zgodovino o staroalovenBkem bogoslužju na Hrvatskem ter je jasno dokazal pravico hrvatskega naroda do — staroslovenskega bogoslužnega jezika. — Pokojni Ivan K. Tkalčič ee je rodil leta 1840. v Za-grebu. Po dovršenih gimnazijskih študijah Ee Ije posvetil svečeniškemu stanu ter bil ime-i novan najprvo kapelanom v Slseku, 1. 1867. J je bil pa imenovan prebendarjem prvostolne cerkve v Zagrebu. Svojo bogato knjižnico je zapustil pokojnik jugoslovanski akademij', bolje slike pa Strossmaverjevi galeriji slik. Tudi slovenski narod žaijuje na veliki irgubi, ki je zadel bratski narod hrvatski po smrii Ivana Krstitelja Tkalčiča. B! to resno voljo za sukcesivno boljšanje, le ta je res vnet za moderniziranje Rusije. Oni, ki meni, da je možno z ntsilnim prevratom od danes do jutri izvesti vse reforme, ta je ali nerazsoden fantast, ali pa sovražnik Ru-s'je, ker bi jo rad zaplel v katasti cfalne ho-matije. Ti fantasti in ti sovražniki Rus je se kaj radi sklicujejo na ostrega sod rika in neizprosnega kritika, grofa Lava Tc-let »ga. Nu, radovedni smo, da-li sa ša klanjajo avtorita-tiviii besidi tega slavnega moža, ko je povedal svoje mnenje, o sedanjem gibanju v Rusiji. Ugledni ruski publicist Mihael Romanov jo imel s Tolstim razgovor o rečenem gibanju. In Tolstoj se je izjavil doslovno takc-!e : »Peterburžanom bi trebalo aplcirati curek mrzlo vode in j m dati nekoliko tednov časa, da bi prišli k sebi. Nikdar Š8 se ni naša inteligenca kazala cd tako zoperne strani, kakor se sedaj. Učenci opuščajo učenje, ker hočejo imeti ustavo, ai sta riši s pušSajo zapovedovati cd otrok. Česa naj se nauči kmet od take inteligence, ki nima ne veio, ne nade, ne zavesti o svoji dolžnost'. ? Kmet, jak po svojem delu, ki ga jekleni fizično in moralno, je pravi gospodar sveta, dočim ja naša nervozna, histerična, brezzoba in firično in moralno propala inteligenca le sužinja sama seba in ne mora torej ničesar nuditi kcujtu«. Tako torej piše isti Tolstoj, ki se no plaši odkrite besade niti na adreso avtokrata, tako piše Ttl-.t j o tisti :uteligenc:t ki dela sedaj v Rmiji »revolucijo*. Drobne politične vesti. Italijanska pravna fakulteta. Z Dunaja poročajo, da se Italijane pregovarja, naj bi se v sedanjem zasedanju prvo čitanje predloge o italijanski fakulteti v R">veredu pričelo, a v tem zasedanju ne končalo. Italijani p i hočejo na vsak način, du Ee prvo čitanje ža v tem zasedanju dovrši. Položaj v Avstriji. V dunajskih parlamentarnih krogih se goveri, da s j že določene podre biosti glede nameravane preosnove avstrijskega kabineta, čeravno utfgae še priti v zadnjih trenotkih do kake neznatne epremembe. Ker je mini3terski predsednik baron Gaut?ch ozdravel ter prevzame v najkrajšem času zopet ursdne posle, se tudi nameravano preosnovanje ministerstva pospeši in sodi se, da pride do konečne odločitve v tem oziru takoj po zasedanju deželnih zborov, to je koncem tega, oziroma v pečatku bodočega mesec?. Nemci debć baje tri ministerske sedeže in sicer je dr. DerLchatta določen za ministra za železnice, dr. Baernreither za ministra za trgovino, nemški minister-rojak pa postane baje posl. Pergelt. Kandidaturi posl. Pradeja in Grossa so opustili. Od češke strani pride baje v ministerstvo dr. Pacak kakor min!ster brez listnice; glede enega ministerskega sedeža ni prišlo še do odloči-tva mej pos\ Začekom in For:om. Od členov poljskega kluba prideta v ministerstvo grof Dzieduszvjki in Bjbrivaški, in sicer prvi kakor poljski minister-rojak, drugi pa kakor minister za uk in bogočastje. Nam se dozdeva, da te vesti nimajo za sedaj še veče vrednosti, nego one bolj ali manj srečnih konje k t ur, da torej hite precej pred dogodki. Za parlamentariziranje ministarstva treba ustvariti potrebne predpogoje. Glavni tak predpogoj je zsgotovljenje trajnega, normalnega funkcioniranja parlamenta. A do tega more zopet priti le, ako pride do kakega spora zu mijenja med Čohi in Nemci. Trebalo bo torej še precej spretne roke in velike potrpežljivosti, predno bo vstvarjena možnost parlamentariziranja ministerstva. Ker vlado, ki Ee ne bi mogla opirati na delaven pnrlament in bi morala voditi upravo države s sredstvi absolutistične naravi, v tako vlado zaveitan parlamentarce ne b? hotel Etopati in v njej kompromitirati svoj politični ugled. Da bi se pa baron Gaut3čh bolel obdati e parlamentariČ-nimi nulitelami, proti Uma goveri vseobče mnenje, ki vlada o kvaliteti sedanjega ministerskega predsednika. C. k. vsenemci — sad zistema! V mestaem okraju mariborskem se valovi ■ )daj volilno gibanje, ker je izvršiti za to Madjarsko-japonsko prijateljstvo. Iz Budimpešta poročajo, da so teh dni v poslanski zbornici pobirali podpore za odbor, ki ima sastaviti ekepedicijo na Japonsko. Ta odber ima obstajati iz 500 členov ter bo imel namen, da izroči maršalu Oyami ča&tno sabljo z madjarsvim in japonskim napisom. Leta 1876. je madjarska mladina poklonila turškemu paši Abdul Kerimu tudi častno sabljo ter jo poneala v Carigrad. Madjarsko ekspedicijo bo vodil na Japonsko gr^fEvgen Zichy, ekspediciji se baje pridruži tudi posla- ! nec E5iv53. Za te Madjare velja res tisti zaani latinski rek: kogar hočtjo bogovi uničiti, udarijo ga a slepoto. Slepi so, zato ne vidijo, kako j:h cbjema Slovanstvo od vseh strani, ne glede na to, da na Ogrskem simem večina — ni Madjarska! Slepi so in na vidijo, Eato delajo dosledno v rgodovinsko-važnih trenotkih — take oslarije, ki se jim mora re-Ben človek le smejati! Dogodki v Rusiji. le Petrcgrada javljajo, da je ministarski odbor izdelal načrt, po katerem se olajša kmetom njihov položaj na način, da jim vlada da v zakup 90 milijonov desetin kronske posesti. Minister zi poljedelstvo bo imel pravico, odlagati izplačevanje zakupnine ali jo kmetom tudi popolnoma odpuščati, in bo imel pravico iti kmetom na roko, ako bi hot;li kupiti po3amične kose kronskega zem-lj š3a. vNovoje Vrem a« poroča, da je ministarski odbor sklenil, da radi sedanjih kmetskih nemirov takoj zaprosi od carja dovoljenje, da predloži tozadevni načrt državnemu svetu, ne da bi prej posamična ministerstva izrekla svoje mnenje o istem. Nedavno tsmu pa je svet presenetila vest, da je ruska vlada odpustila kmetDm kakih 70 milijonov rubljev (tirej kakih 203 milijonom kron) na zastarelih davkih. Prosimo, pomislite: v času, ko ima diživa krvavo vojno na zunaj, ki zahteva neizmernih denarnih žrtev, v takih čas h odpisuje Rui-ja kmetom davke ! Zopet stavljamo vprašanje, ki smo je Btaviii včeraj : v kateri drugi državi bi mogli pričakovati kaj ticega?! Ne mislimo tu samo na odpuščane milijone, nmpak «mo uverjeni, da v kateri si bodi drugi državi ne bi si v taki dobi pploh jemali časa za misel na bedni položaj kmeta. Teko vidimo v Rusiji sedaj najresnejo voljo xi boljšanje odnošajev prebivalstva in Ea izvedeoje potrebnih preosnov. In res je le tako sukcesivno boljšanje možno in koristno v državi a takimi gorostasnimi dimenzijami in tolikimi razlikami v sestavi. La kdor podpira Domače vesti. Cene oglasov v »Edinosti«. Cesto Ee dogaja, da se kdo, ki je dal v »Edinosti« uvrstiti ogla3 in ae mu zdi račun previsok, sklicuje na ta a'.i oni drugi slovenski časopis, češ: tam sem toliko in toiiko plača). Z ozirom na take rekriminacije so zdi podp -sani upravi potrebno, da opozori javcont izlasti na dve ckolno3ti. Prva b; bila, da je mesto tržaško po pravil h društva avstrijskih črkostavcev uvrščeno v drug razred nego vsi drugi slovenski kraji in da je tu cena dela nerazmerno viša. Druga okolnost pa bi bila, da sa »E linost« 6tavi in tiska po noči, a nočno delo — tako urednikov, kakor stavcev, mašiniBtov in vsega pomožnega oeel/a sploh — je zopet nerazmerno dražje nego dnevno 1 A poleg ie^a je po noči rasnih troskov — omenili bi n. pr. izlasti razsvetljavo — ki jih po dnevu ni. V teh dveh okolnostih je vzrok, da fo oglasi v »Eiincsti« dražji nago v drugih slovenskih listih, o čemtr pa stoji dejstvo, da so še vodno veliko cene'i rego v družili tržaških listih. Oai, ki tožijo, naj le skušsjo na pr. uvrstiti, recimo kako osmrtnico, hkratu v »Edinosti« in v »PjccoIu«, pa bodo ve leli, kakov račun dobe od uprave prvega in od ona druzega lista ! Videli bodo velik razloček. Cene cglts:m so označene v »glavi« našega lista in so : za navadne in trgovske oglase po 16 stot. vrsta v petitu, za osmrtnice, zahvale in poslanice po pogodbi (navadno oV:olo 50 b t o t. vrsta, katera cena se da dv govorno znižati ozirem na posebno uvažavanja vredne okolnosti.) Viša cena za osmrtnice, zahvale in poslanica je običajna p07sodi ter je utemeljena v tem, da se navadno zahteva nemudno uvrstitev, ki prov-zroSa tehnične neprilike in vs'.ed tega vole troške za stavek. Uprava lista »Edinost«. Pravda dr. Stanič contra Pittoni. Meseca marca ee je valed jitežbe dra. Staniča radi raižaljenja na časti vršila pred tržaškim porotnim sodiščem razprava proti vodji Bocijalnodemokratčne stranke Pitto-niju. Na tej razpravi je bil Pittoai po soglasnem verdiktu porotnikov popolnoma resen obtožbe. Valed ničnostne pritožbe dra. Staniča ee je vršila dne 28. aprila razprava pred kasacijskem sod;š3em na Dunaju. Ta najviša sodna instanca je karirala razsodbo tržaškega porotnega sodišča z utemeljenjem, da pravorek porctiikov ne odgovarja zakonitim zahtevam. Iz Dobrarclj na Vipavskem. Veliko zanimanje vlada po Vipav*kem za tombolo, .t vsi te^e isvedsti, k io bo tako srečen. »N&prejc v Djrnbergu boče prirediti kole- ia dobi ta. par vinarjev 200 K, cz roma 80 earjem prisrčen vsprejem. Sprovede jih z a. Vsi r- it jo z ncstrpncsrjo tsga dneva in godbo v gozd Teja poleg Dornberga, kjer irenutka, k"« stopi srečni na oder po dob- posede družba pod mogočne hrasti in ne bo jeao t rni oio ali č akvino. Od vseh ttrani manjkalo krepila in zabave. bo nam obljub.jefii gostie ; vse bo hitelo tisti dan v Dobravlje ; tudi naši mtšrani iz Go- Izlet t Divačo. Oibor »Tržaške podružnice slov. plan. društva« usoja si naznaniti, da se č slana društva, ki so se prijavila za izlet v Divačo, po obisku »Vilenice« razdele po raznih gostilnah, v katerih ee je ukrenilo potrebno za obed. Cjjne jedi in p jač se objavijo s posebnimi lepaki. Za etrpnenjem tilnika sta zbolela dva vojaka v Puli, kakor poročajo od tamkaj, ter sa eedaj nahajata v vojaški bol nišnic:. Srebrno in svinčeno rudo so začeli kopati v Razboru pri Slov. Gradcu na Štajerskem. Radi sokrivde na zločinu ubojstva. Teh dni je bila tukajšnja policija dobila brzojavno obvestilo iz Horodeckov v Galiciji, da tamešnje deželno sodišče ieča 19 letnega poljedelca Jjlija Pančuka, kateri da je ob-doižsn sokrivde na zločinu ubojstvr. V nekem pretepu je bil namreč ubit ritki človek. Glavnega krivca je tamošnja policija trgovala, a Eokrivcc Pančuka je bil jobegniJ. Včeraj v jutro s počtaim vlakom se je mej drugimi izseljene', ki gredo v Ameriko, pripeljal v Trit tudi Pančuka. Imel je popotni list popolnoma v redu in to bi ga bilo ts> kako izdalo, tudi če bi ga ne bil pclic jski cfic jal takoj spoznal po opisu, ki ga je dobila pol eija iz Horodenkov. Pančuka je nameraval pobegn ti v Ameriko. Iz Carigrada t ulico Tigor. Včeraj je prišel e LlcyJovim parnikom in v spremstvu ka\aia :z Carigrada v Trst 30 letni steklar Krišt. f Švingar, doma iz Svetčeva na Hrvatskem. Švingar je namreč meseca februvarja leta 1904. zakrivil v Carigradu zločin težke telsEno poškodbe. Radi tega ga je sodišča v Ojjeku obsodilo ca več mesecev ječe. Da to kazen prestane, ga je sedaj avstro-rgraki konzulat v Carigradu poslal v Trst. Samomor. Predsinočnjim, okolu polnoči, sa jo v neki sobi restavracije v Bošketu vstrelil z revolverjem 50 letni vpokojeni inženir vojne mornarice Koštan t; n Seitz. — rice in Trsta pribit«, kakor eo nam oblju bili, na da« 21. maja t. L v D.bravlje. K plesu bo svirala vojaška godba 47. teipolka iz Gorice; plesalo se bo na dveh novio pod h žj od 3. ure popoludne; vmes bo tombola ob ">. ur: in potem zopet ples. Vipavci prihite dne 21. maja v Do- •ra vije. Sroji k svojim ! Prijatelj našega lista jm p.še : B.l sem nedavno v obiskih v odlični -'.ovanski rodbini t:ž&šii. Xa ličn! mizici v -obi za cbiake je ležal album f.t grtfi^. Lep ai>um v baržunssiin platnicah je hranil - ko marsikatere zornolične gospice, mnogih skrbnih mater in zrelih mož. Ali ša bolj, nego za elike same, ki so mi bile po večini nezoane, sem se zanimal za ateljeje, kjer eo le izdelane, ker skoraj vse eo pr.šie od ::žaš£ih f jtograf jv. Ali, kako ma je zabolelo, so ssm našel sama ich in g, pač imsna : ristnega tlovenskega ievora, katerih nosilci pa so sami fanatični Italijani. Ali smo rea Slovenci o! rojeni v to, da z žulji svojih rak polnimo ž?pe sv jih nasprotnikov, da j:h mat-r.jelno podpiramo za boj proti nam samim? To je samomor na telesu našega naroda: s :em viiimo avto-grobokopstvo ! ! Iotografitvo spada med takozvane »svobodne obrt « in je na dobrih poz cijah pač na donosnejših obrti. Ali n ma Trs; toliko Slovanov, da bi mogel od nj.h živeti slovanski fotograf ter ee svojo osebo množiti naše narodne vrste ? ! Zdanimo se ! Ali ne . hotel velepedjetni gcep. Jerkič iz Gorice * Trstu ustanoviti svejo podružnico ? (Je bil a poskusil. Vzrok pa nam ni znan zakaj ni o! Op. ured.) Ako pa že ni meči fotogrtfi--iovenca ali Hrvaia privabiti v niš) mesto, bmm? ce do bratov" Cehov, ki n:s toza-evno gotovo radi podpro v s?ojem ro-ijutiju. Zakaj bi ne f om ž li nnše narede e aiange za enega borilca, ako mu zamoremo ragotoviti dkber kruh? Da pa pridemo v ?-"ojera razmetrivanju do realnega zaključka, m gi bi cažvetovati takoj rodoljubnega j Zdravnik, ki je prišel na poziv k njemu, je thu f tografa, ki ko i k r toliko fo:ni tudi,nfšsl moža že mrtvege. Pokojnik je bil nai jez s in ki bi bi — kakor mi je sim prišel iz Pule v Trst dan popraj fer se nasti-zatrjeval — pripravljen preseliti se na naš nil v restavraciji v Bošketu. Na mizi v nje- - jvanski jug. Tj je g. Josip Jd nek, fotc- i g ivi sobi so našli več papirjev in mej temi tu Ji _'.-&i v Ćesai Škalici (C'ešiko.) Ako bi se načrt neke njegove iznajdbe, namreč neka t a omenjeni gospod eam ne mogel naseliti v ! rstu, nasvetoval b nana lahko koga druzega. >dicč Ini krogi pa naj izvo'.ijo premišljevati o tem. kegi motorja za torpede. Poleg tfga js bil listek, v katerem presi pokojnik, naj ee oni načrt pošlje vojnemu m;nisterstvu na Dunaj. Našli so mej papirji tudi oporoko, v kateri nove. Uzrok samomora da je iskati v dej-iz st\ a, da je nesrečnež trpel za hipohondrijo, < »Jejmo, da dobimo svojih ljudij na vsa pokojnik imenujo svojim dedičem svoje sipe Ija javnega živi enja ! G. Karol Leiren, zneni govornik trebuha, k<-miK ;n imitator, priredi danes in neke vrsti umobolnost. Tmplo samomorilca "tri ob uri zvečer v dvorani hotela jo bilo prenfšeno v mrtvtšaico pri sv. »Balkenc (v I. nadstropju) cvj precVavi. — Juttu. L -topnina znaša <»0 stotink. Kdor se hoče i jbro nasmejati, naj ne zamudi prilike. Poku^oja vin v Dornberga. V ce-ieljo se je vršila v Dornbergu pokušnja vin > > nepričakovano veliki udeležbi. Vsaki vlak j s privel vse polno izletnikov iz Gorice, oz"r. Ajdovščine in okolice. Neugodco vreme je s cer zabranilo dru -*vu »Naprej«, da ni moglo ob vtej svoji najbolji volji prirediti izletnikom take zal ave, Še en samomor. 13-Ietni čevljar Josip Kreuzmtver je stanoval pri svoji materi, ki je poročena Sch\vartz, v ulici Tigor št. 17 in delal pri svojemu očimu, ki ima izdelc-valnico obuval nekje v starem mestu. V nedeljo v jutro se je bil Josip nekaj spri z materjo in potem je bil odšel od doma ter se ni več vrnil. Včeraj v jutro ob 7. uri so £,a pa našli mrtvega v vitu, ki obkroža hišo, v kateri stanujeta mati in cč m. Vstrelil se kakor je že elo in *a kakoršno se je bilo je bil z revolverjem v u ta. Tudi truplo udi priprav lo. Nu, čeprav je dež prekrižal «epa eamomorj7 sv stritista rtnt« 10040, ogrska 4% zlata renta* ICOfO LSnderbaiv 484 -- tnržke sročia 13*.— paržks beuks 13.44, italiianakp meridi-jonalne akcije 781.—, ako: e Bio Tinto 1»>.23. Trdni. London. (Sklep) Konsolidiran dole 69' t9 Lombardi 3®/t srebro Spačka ranta ha- lijanska renta 105 V«, tržni disJront, 2!'4 msnjica a a Dnnaja —.— dohodki banke —.— izplačila barkj —.—. Mirna. Tržna poročila maja. Budimpešti. Pšenica za mij K 18 H dt» K 18 20; rž za maj K —.— do K —; ovea z? maj od K 13.78 do 13 80; koruza za maj K 15 26 do K 15 28. Pšenica: ponudbe in povpraševanje a ela e, tendenca mina. Prodaja 1S.000 met. stot., ii93..ieue-menjeno. Ivorjza 7a 5 do 10 stot. zvišauja D/ug.i žita vzdržano, trdno. Vreme: deoma oblačno. H a v r e. (Sklep ) Kava Santos goud r.? -rage za tek. mesec po 50 kg 45.— frk, za julij 46. V,. New-York. (Otvor* Kava Bio dobave, ne. ravilno, 5 st.tiuk z .isan a, marec j stot. zvišanja 70D0 vreč. Sladkor tuzsmski. Oentrifucal r»ila K 74.50 do 75.50, za maj-avgusi K 71.50 Concas!"* Me'.^r> prompaio K 7č>.50, avgust K 75.50 do 76.—. Hambursr. (Sklop nop.) Kava H»ntca g-)"*' average zn .naj 3b3/4 za sefteuber S71/* zs dej. 38—, za marec 38. Va — Mirno. — Kavr. Rio nr.vadrs ioco 38—40," navadna raelna 41 -12 navadna dctif , 43—45. Hamburg. (Sklepa Sladkor si maj 2 J 6», za jun j i3 80, za julij 2 i30, so avgust 24.43, za september 23.—. za oktober 20.65. Mlačno, njv mi no. Vieo:e: lepo. London. Sladkor iz repe Burov 11% S . Mli čno. Pariz. Rž za tekoči mesec 16.—, r* »t junij 16.2 », za julij-avguat 15.50, za septaaober december 1^.25 (,mii:jo.> — Plenica za tekoči m* sec 24.55, za junij 24 55, za julij - avg iat 23 55 za gept.-december 2165 (ml Č:o). Moka za te koči mesec 31.10, za ;uaij 31.30, zn juij-avgin-31.10, za s:pt. - december i9 — (mlaču3). Repičn^ olje za tekoči mescc 48 75, za junij 4f.25 za julij - avgust 5').75 za septe.-nbe * - december f i — (ml.čao . Špirit za tekoči mesce 51.50. za junij 51 — z i julij-avgust SO.čO ;a september- december 42.7.S (stalno;. Sladkor surov 88J uau nov 2il/4-29!'/. (mimoi bel za tekoči mea9c 33— za julij-avgust 31—. z^ oktober-janu7ar 3l5/,, za jauuvar-f pril 3'.3/4, (burno, etne nepravilne) rafiniram t8l/» — 6J Vreme: lepo. d 3 75.5") za mij- Trgovina. 3oriu porodila dne 12. maja Tržaška borza. Napoleoni K 19.07— 19.C9 —, anglažkp lir« K —.— do —.—, London kratek termin K £40 1.i—240 6b Francija K 95 40—95 65 Italija K 95 35—95 60 italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K 117.20—117 63, nemški bankovci K--•-- avstrijska ednotna renta K" 100 45 100.70, % ogreka kronska renta K f b.-- 98 30 italijanska rentt l\ — —.— kreditne akcijo K £65.— — t'67 — državno železnice K 667.— — €69— Lombard1 ti *»l.— 92.—, Llojdove akcije K o70 -- 677.— Srečke: Tisa K £42.---346 — Kredit K 485 — do 495.-, Bodenkredit 1880 K 308.— 316.— Br-denkredit 1889 K 3J6.— 315 —, Turške K 143.— do 145.— Srbska —.— do — Dunajska borza ob 2. uri pop. Dragotin Vekjet - zlatar v Trstu, Corso št v. 47 priporoča vsakovrstne a*~zlatenine in srebrnine = ter žepne ure. Sprejema poprave ter kupuje zlato. — Cene zmerne. — po železnici. Komisija za ocenjevanje vin je bila sestavljena iz sam h izvedenih vin stricev in gostilničarjev. Vina so se papoludne razpro-Ujala v uku§no edićanem paviljonu. Gostje Činova št. 16, je bil ludce v vež. h še št. 1 v ulici dello S<[uero nuovo. O a je etal tam v veži in čakal žensk iz raznih skladidS pomaranč, ki se nahajajo tam blizo, a ženske bo inu nosile t a — pod -o prav pridno sezali po izv,stxh doraleri- j predpaBnikoB| _ pomaran6e> ki 90 jih kradle k:h in prvaškik vinib. Lepo je bilo, a kc-tto lepša bi bilo £e, da ni nesrečno vreme pokvar lo marsikatero ojnovo. Ne smemo pozabiti tuji, da se je pr-v£šza g d ha prav vrlo držala poleg vojaške. Izlet goriških kolesarjev t Dornber?. Ker se kolesarako društvo v Gorici ni mo-p o rtdi slabega vremena udeležiti izleta v I> rnberg minole nedelje, je odložilo svoj z et na nedeljo dne 14. maja na delu. Našli bo pri njem 16 pomaranč, a povedal je, da jih je za vefie število prodal raznim razprodajalcem ra drobno. Razne vesti. Srbski listi leta 1904. »Srbski Narod« je pricbSil izkaz srbskih listov, ki bo izhajali leta 1001. Izhajalo je 81 listov, političnih, društvenih in humorističnih. V Belem-Društvo gradu jih je izhajalo 39, v Srbiji 18, izven vč:raj danes Državni dolg v papirju IOO.SO 10 .95 „ „ srebru 101.— 101- Avstrijska renta v zlatu 119.45 119.45 „ „ kronah 4°/0 100 50 100.50 Avst. investicijska renta 3l/,°/. 93.3f» 93.3"» Ogrska renta v zlatu 4% 11 S. 10 118 10 „ „ kronah 4•/• «»■{ — 9S 10 Q1' »» n ** 't 89.35 H9.35 Akcije nacijonalne banke 1645.- Kreditne akcije «65.— 6i>5 London, 10 Lstr. 240.2 i?1/, 240-JdH/, 100 državnih mark 117.37 V, 117,40 20 mark 23.47 23.47 20 frankov 19.07 19.08 100 i tal. lir 95.3 *» 9J.45 Cesarski cekini 11.5:6 11.26 Hermangild Trocca B ar r ier a vecchia št. 8 ima veliko zalogo mrtvaških predmetov za otroke in odraščene. Venci od porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slite na porcelanastih ploščati za spoinenite. Najnižje konkurenčne cene. Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — Francozka renta italijanska renta lO-i.iO, španski exterieur 9122, akcije otomanske banke —. Menjice na London 26 1 75. lOnOllOllOHOIIOliOiiOliOliOiiOi Tovarna pohištva Aleksander £evi jtiinzi ulica Tesa štv. 52. H (lastna hiša). ( ZALOGA: PinZZfl ROSRRIO (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nobene konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po . akno«) > posebnih načrtih. occcccccc: Ilnatrovan cenik brezplačno in franko tOMOliOllOllOilOliOMOiiOiiOiiOi Mizarska zadruga v Gorici (Solkan) tovarna pohištva s strojevnim obratom priporoča slavnemu občinstvu svojo zalogo pohištva prej ANTON ĆERNIG0J Tia iei Rettori «bt. 1 (Rosario) - v Trstu - tit cerlre St. Petra t hiti Mereuzi Največja tovarna pohištva primorske dežele. Pohištvo imdeluje ae solidno, trpežno in lično, in sicer samo ix lesa, posušenega w tovarniški sušilnici s temperaturo 60 stopinj. Vsaka konkurenca je izključena. ^•B Rlbum pohištva pošlja se brezplačno. Prodaja se tudi na mesečne obroke. Zastopstva v: TRSTU, &PLJITU in ALEKSANDRI JI (ORJENT). V najem ali pr*se lii^ii z S pro~iori v Rocolu. — Naslov pove Fidinnet *. Alojz Ciai & m 1 naznanjata cenjenemu občinstvu, da sta prevzela na la-ten račun trgovino in avtorizovano krojarnico Alla Citta di Trieste v al. Termte ^t. 40 (nasproti gledišču (i«Idoni». Tam se vdoLiva veliku zaloga izgoto vlj en i h oblek za odrastle in de> ke. Delavske hlače prv e vr-te kakor tudi blago vseh vrst in najposlednejše -—- --------------novosti. J wm Manufakturna trgovina n ) 4 /tmbrosich £ jVfodrieky j 4 TRST - ul. Belvedere 32 - T ST Z 4 I I I I I TRST - ul. Belvedere 32 - Fuštanj za krila širok 90 cm po 36. 42 novi. Faštsaj veleur od 27 novč. dalje. bel. siv in piquet fdštanj. Kotenina bela In siva. Maje. š'aji In nrte. Odeja od volne ali bombaža. Pregrinjala preproge za mej posteljo. Kravate, srajce za ■ozke ia .renske. Krila, ilovice, čuke »n žane?, kakor trni raznovrstne drobnarije. GORIŠKA LJOBSKA POSOJILNICA vpisana zadruga z omejenim jamstvom. v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., II. nadstr. v lastni hi« L. Hranilne Tloee sprejemajo se cd vsacega 5e tudi m e an društva in sj ob-estL-jejo po 41/i°/o» ne da bi se oib'jal renta: davek. Posojila dajejo se stmo članom in s oer menj ce po 6'/, in na vknjižbe po 5V»°/o Iraduje vsaki dan od 8. do 12.ure pcp. rt zven nedelj in praznikov. Manje hranilnih vloir leta 1904 K 1,4H5.00711 posojil . . . „ „ „ 1.573.842-34 ., glavnih deležev . „ ,, „ 112.7J0*— Poštno-bran. račun št?. 831315. 51 SANUS (C novi higijenidni zobotrebniki disinfektirani parfemirani zaprošen patent se prodajajo povsod. C. COMINI. Trst Barriera 28 Čudo v ceno! :>00 komadov samo za gold. 1*85. Ena krasna zajamčeno dobro idoča precizijska ura na urni tek s pozlaćeno verižico 1 krasna špila * ponar. biseri. kravato, 1 pozlaćen prstan s ponar. kamnom za gosj>ode ali dame. 1 krasna garnitura gambov iz 3*/, dnublč zlata za manšete, ovratnik in prsa. ♦> plamenih žepnih rut, 1 jako lepa žepna pihalna oprava. 1 krasno žepno ogledalo v škatljici z glavnikom. 1 lepo dišeče toaletno milo, 1 vez. be-ležniea. 1"2 razglednic slavnih umetnikov zadnjega -toletja. 72 angl. pisalnih peres in 3!T> raznih reči. ki so v hiši neobhodno potrebne. Vse skupaj z uro, ki je sama toliko vredna, stane le gold. 1*85 Pošilja na povzetje ali predplačilu. H. SP1NGARN. Krakov št. 43. Kdor naroči H zavitka, vdobi v dar 1 lep žepni nožić na dve rezili, pri več kot '1 zavitkih se priloži vsakemu po 1 tak nožić. Za kar ne ugaja se denar takoj povrne. Zaloga izvozno-marčne (E*port-Marzen) in vležane (Lager) == pive = v ~>dček!h in v boteljkah, kakor tudi iz tovarne Bratov Reiningh&ua Steinfeld pri Gradcu, zaioea Jftattonijeve (Jiesshubler vedno sveže kisle vode po zmernih oenah pri ANTONU DEJAK junior TRST Via degli Artisti štev. 10. ir MALA OZNANILA ^m Prva trž. Miiea SAAAEAAfiE V novi prodajalnici jestvin m koionijaiPetiaPetemel v ulici Gnlia št. 76 je v«ioltiti Tnakovr.tr]t? jt-stviop kakor : kavo. t.ž , t"«eniti«» inapeljskf), alatlkor, turićno in belo moko, naravno ma^io. ■reče, milo, jedilno oiie prve vrste po 3S novč. — Blago vedno sveže.— ■^»^VBli E CCGCCCCOCCCCCCO Svoji k svojim! Podpisani priporoča svojo zalogo oglja. drva. pre- TBffll in druco razno kurjavo ter petrolej. Pošiljanje na dom. Josip Mnha, ul Cavana(uhod ulica Ca-vazze'ii St. 3i. cooooooooooocoo Tomasoni Dlisse =jrova zaioga= Trst slikar-dckorater. Sprejema d»*lo na cieieli. T>e-konwije ;■«»>> s papirjem. Slikanje sob in napisov v vseh »loeih in na vse načine. Pn-nari-ien le«-in marmor. Kar-Tanje pohiAtva. podov it«l. Vse po zmernih cen;ih. točno in hitro. — Delavnica: ulioa Ugo Fcscclo štev. 19. Iv. Kopač svečar v Gorici priporoča priznano najboljše in najcenejše ♦ voščene sveče ♦ Čemi crezplafiiio m franko. ovsa in sena na debelo in drobno M. vd. Zerquenich ul. Pierluigi di Palestrina (prej ul. delle Aeque) vogal ul. Coroneo. Tovarna kisa BrnscMna & Hrovath Trst - Riva Grumula 6 Zaloga vinskega kisa iti specijalnih kisov. Koukureučne cene. •MHMCI _ na električno moč m* Gualtiero Cozzio Passo S. Giovanni 5t. 2 (vogal ulice Torrente nasproti kavarne Chiozza izvršuje vsakourstno brušenje in poliranje. Ima tudi v zalogi vsakovrstne nože itd. 3van Jančar tehn. konces. zobozdravnik TRST ul, Torrente 32II. n. Delavnica za umetno zobovje. Izvršuje popolno zobovje iz kaučuka ali zlata po francozkem sestavu, Poprave v 2 urah. IV Cene zmerne, Sprejema od S—6 pop. Dr. S. Stsrcjsr c. kr. okr. zdravnik v Ljubljani, je v ldoroznih slučajih in pri okreva-jočih otrocih z najboljšim vspehom vporabljal železnato vin© Tomaževa žlindra ===== (na debelo in drobno) Nova krma „Melassit" za konje, vole, krave, prašiče. Kilo po 20 atotlnk. Vreče od 50 kg. K 8. ~ Prodaja. — HUBER & Oomp. v TRSTU v ulici Madounina štev. 7 (nasproti bivšemu parnemu mlinu). G. PICCOLI J A. dvornega /.alo/.oika Xj. Svetosti in lekarja v Ljubljani. Polliterska steklenica vel/a '2 kroni in se vnanju na-= ročila točno izvivi'. n Svoji k svojim! Svoji k svojim! Opozarjamo vsakega varrnega rodoljuba, da edina hrvatska zavarovalna zadruga PPCroatiaM stoječa pod pokroviteljstvom slob. in kralj. i,davne^a mesta Zagreb sprejenilje vsako vrsto nepremičnin (hiše, gospodarska poslojija. tovarne) ter premičnin (kakor pohištvo, gospodarsko orodje, stroje, živino, žito, slamo, seno. blago v skladiščih ali na prostem itd.) v zavarovanje proti ognju in streli po najnižjih cenah in z najboljšim jamstvom. -- Dolžnost vsakega dobrega Slovana je zavarovali se pri domačem zavodu — že da ne gre denar v tujino. Vsa zavarovanja sprejema ter daja vsa pojasnila podružnica zavarovalne zadruge „Croatia"-7rst r= ULICA TORRE BI AN CA 20 — ~ Zastopniki za vsako mesto, trt^ in večje vasi (Primorske, Kranjske, Koroške in Štajerske) se sprejemajo pod ugodnimi pogoji. Zaloga istrskih in dalmat. vin v ulici Cecilia 16 {vogal ul. Ruggcro Manua) Zaloga je vedno preskrbljena z vini najboljših kletij. Cene : istrsko po 64 st.. belo briško po SO -t. opolo iz Visa po 72 st.. vse franko na dom. Za obilne nnročbe se priporoča IVAN TONEL. F.Pert©^ urari TRST - ul. Poste niiovc št. g £ priporoča veliki izbor ur: Ornega, jj Schaffhause. Longines. Tavanes itd. Jj kakor tudi zlate, srebrne in kovinske ure za gospe. Izbor ur za birmo. . Sprejema popravljanja po nizkih cenah. | Drogerija GUSTAV MARCO ulica Giulia št. 20. Droge, barve, pokostj, petrolej, čepiči, ščetke, mila, parfumi itd. itd. Zaloga šip in steklenin. SPECIJALITETA: likerji, pristna vina v buteljkah in na drobno. Cene zmerne. Maršala 80 nč liter, žganje 80 nvč. liter vermut 64 nvč. liter. Prodajalnica boteljk ^m® j(aro5ni kolek je vdobiti pri nprari 99 Edinost" TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA 01 RISPARMIG 5 MEBLOVANJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH KATALOGI BREZPLAČNO. DROGERIJA JOSIP ZigOnnLCasefaatt i- tj O o o o Izbor drog, barv, čoplćev, pok03ti parfumov, fin. mile. — Zaloga mineralne vode. voska za parkete, na mrzlo pripravljenega sirupa tamarindo, mallnovca itd. itd. i JVlaniJakturna tvrtka BERTOLI & SBUELZ > ^ Pia/za Barriera veeehia 2 in ul. Nuova 3S (naspr. palače Salem) ^ i je nakupila ogromno množino bombažnega blaga, vsled česar ponuja y ^ -vo iako nizkih cenah - ^ po jako nizkih po 14 nove. 1« „ :ms „ po KOTEMNA, bela 7»; cm »j jj ' „ bela za rjuhe loG cm po ■8 novč. KOTENINA, navadna, 66 cm „ za rjuhe 1,, Velikanska zaloga j erkala, satena, prtov, prtičev. brisalk, rut vse po tovarniških cenah. Filijalka ul. Nuova št. 38 > > > > > > ZOBOZDRAVNIK DUt. M Dr. Mso Brillail v TRSTU ulloa S. Antonio St. 9. II. nadstr. Izvršuje /adelanje z emajl eni, porcelanom srebom in zlatom. Izdeluje posamezne umetne zobove kakor tudi celo zobovje. ORDINIRA od 9.—12 predp., 3.-5. popul \ i i > i < < 4 4 > i i ► > OOOOOO0OO0OCO63O Najboljše STISKALNICE ZA GROZDJE IN OLJKE naše stiskalnice „ERGOLE" so uajnovej>eya in najboljšega sestava z dvojno In nepretrgano pritiskalno močjo; zajamčeno najboljše delovanje, ki prekaša vse dru^e stiskalnice. HIDRAVLIČNA STISKALNICA. NajltfiljSe autoiuaiiL-Do patentovaoe Utnp ltrizga.lnice, ki »iehijeju same od s-elie, uc i!a l i jih liilo tn-La goniti. .Syphcnia" plugi, stroji, za grozdje, sadje in oljke, mlin za miti grozdje. Plugi za vinograde. Stroji za sušenje sadju in drugih vegetalnih, življenskili in mi-ralnih pridelkov. Stiskalnice za seno, slamo itd. na roko. Mlatilnice za žita, AUtOMjČM foMgalMCa. čistilnice, rtsetalnice. — Slamoreznica, ročni mlin za žito v raznih velikostih in vsi drugi stroji za poljedelstvo. Izdelujejo in pošiljajo ca jamstvo kot posebno najnovejžega izbornega uresničenega, najbolj pripoznauega in odlik, sestava. Stiskalnica za grozdje. PH. MA7FARTH & CO. tovarna za poljedelske in vinske stroje, DUNAJ, II. TABORSTRASSE št. 71. Odlikovani v vseh državah sveta z nad 530 zlatimi, srebrnimi in častnimi kolajnami. Ceniki z mnogoštevilnimi pohvalnimi pismi brezplačno. Razprodajalci in zastopniki se iščejo povsodi kjer nismo zastopani. CD ca p o su < CD O n ZT IO O CD O) Velika zaloga piištva, mauifatrtur in taueiarij Prosi se za obisk. — ObSirno dovoljer.je kredita. SLAVLJA" sprejema zavarovanja člo-ve:kega življenja po najraznovr^tnej^ih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšujočimi »e vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravici do dividende. „S I a v i j a u vzajemna zaiamalua banka t Prag. — Rezervni fond 29.217.694'46 K, izplačane odškodnine: 78,324623 17 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. Vml pojasnila daje: Generalni zastop v Ljubljani, eegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12 Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. &kode cenjuje takoj in najakutneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podpore v narodne in občuok iristue - - namene.