Takšna je kominformistična ..BORBH zn mm“ vi m, služim ljudstvu is delam od 1. maja 1950 v Malem Lošinju. a do tega dne sem živel 'in služil ter delal v. Bujah. Da bi vas prepričal o resničnosti te spoje izjave• in o lažnivosti pravljice, ki ja pripoveduje «L’Unita)> svojim čitateljem, vam pošiljam svojo zadnjo fotografijo, izdelano a Malem Lošinju in overovljeno po Mestnem ljudskem odboru v Malem Lošinju dne 25. julija 1950, ki me kot svojega obodna in prebivalca, vodi ti svojem stalnem vplivnem imeniku pod redno št. 2619. S to svojo izjavo vam želim pomagati, da bi v. borbi za ' resnico nudili ne samo našim tovarišem na. Tržaškem ozemlju, temveč tudi vsakemu drugemu poštenemu državljamu še en dokaz več o lažnivem poročanju kominformistične «L’Unitd» in Q neumnih pravljicah, ki jih ta časopis pripoveduje spojim čitateljem ter jim omogočili, da tudi oni v. borbi za resnico razčistijo svoje vrste in iztrebijo iz njih kominformovski plevel od čistega komunističnega žita. Lažnivim pravljicam (dJniz ta.)> naj le verjamejo italijanski šovinisti, De Gasperijevi klerofašisti in vidalijevski revizionisti, ki jim ni niti do miru, niti do socialne pravice, niti za napredek človečanstva, temveč za lastne špekulantske interese, za dosego katerih teptajo poštenje, resnico, znanost in interese svojega lastnega delovnega ljudstva. Tovariško vas pozdravljam s Smrt fašizmu svoboda narodu! SKOPAC ANTON I. r.» Kakor vidimo vidalijevski tržaški kominformistični lažnivci, obrekovalci in izdajalci niso »e nobene skega vojnega ministra in ta naj bi bil sam Churchill, ki naj bi imel nalogo «mobilizirati evropske sile proti komunizmu«. In tako so si v tem smislu sledile izjave posameznih delegatov. Seveda so se zavzemali za ponovno oborcž* ev Nemčije. Nemški socialdemokrat Schmidt pa je Reynaudu, ki je ta predlog najbolj zagovarjal, odgovoril med drugim: «Zahtevajte od nas delo, surovine in delovno silo, a ne vojakov«. Pripomnil je, da bi v sedanjih pogojih pomenila zopetna oborožitev Nemčije, prevzeti nase vse nevarnosti brez vsake prednosti. «Ko bodo vse države dale na .razpolago svoje kontingente — je nadaljeval Schmidt — tedaj se bo lahko razpravljalo o naši udeležbi. Prej bi to pomenilo izzivanje Vzhoda in nevarnost bi bi bila prevelika«. Z drugimi besedami pomenijo te izjave, da hočejo Nemci prej vedeti, kakšno plačilo bodo dobili za svoje sodelovanje pri teh vojnih pripravah. Seveda ni mogel izostati na tem zasedanju Churchillov govor in ta je danes nastopil s predlogom, naj bi Evropski posvetovalni odbor zahteval ustanovitev evropske enotne 'Vjske. Churchill je v svojem govoru omenil tudi Schuma- vojaške službe od sedanjih 18 mesecev na dve leti. Konservativni list «Daily Te-legraph« piše v tej zvezi, da je bila vlada pred tedni proti podaljšanju vojaškega roka. Od takrat pa so načelniki glavnih štabov vztrajali, da je treba podaljšati vojaško službo in sedaj podpirajo zahtevo z željo Francozov, da bi se povečalo število britanskih in ameriških divizij v Evropi. List piše naprej v tej zvezi, da se je tudi minister za obrambo Shinvvell pridružil tej zahtevi, ker se je baje prav na konferenci glavnih štabov v Fontainebleau prepričal, da je treba podaljšati vojaško službo. Angleška vlada je sklicala parlament za 12. septembra, t.j. mesec dni prej, kakor je bilo predvideno. Parlament bo razpravljal o vprašanju obrambe. , RIM, 11. — Parlamentarni podtajnik'britanskega zunanjega ministrstva Davies je danes prišel v Rim na privaten obisk. Ostal bo v Rimu dva dni. O NICA, 11. — Danes ponoči so neznanci vrgli 4 bombe proti prostorom komunistične partije. Ni bilo žrtev. OSLO, 11. — Po izglasovanju izrednih vojaških kreditov bo Norveška letos določila v ta namen 500 milijonov kron. BRUSELJ, 11. — Minister za javna dela Seppe je dopisniku socialističnega lista «Le Peu-ple« izjavil, da bod0 y okviru gospodarske mobilizacije Za atlantsko obrambo izdelUj nov načrt za javna dela. Minister je izjavil, da bo njegovo ministrstvo posvetilo vse napore cestam in pristaniščem. Končali bodo avtomobilske ceste, ki jih sedaj gradijo; poleg tega bodo pa obnovili ž- druge ceste. Pristanišče Antverpen bodo izpopolnili Poleg tega bodo zgradili pristanišče Zeebrug-ge, tako «da bo lahko kos nalogam, ki ga čakajo«. Novi voditelji jezikoslovja v SZ MOSKVA, 11. — Y članku, objavljenem v «Pravdi» je predsednik akademije znanosti ZSSR Vavilov sporočil, da so y Sovjetski zvčzi odstraniti voditelje različnih institutov za jezikoslovje in na njihova mesta imenovali nove. Vavilov trdi, da je sovjetska filološka znanost sedaj na novih poteh. let zapora kot vojni zločinec. Medtem pa se je Ulisse seveda znal pravočasno zakamuflirati s kominformizmojp, in zato za sedaj sedi namesto v zaporu v uredništvu «L’Uni-td», od koder zmerja od fašističnega banditskega tribunala obsojene antifašiste, da so kGENTE DA BASTO, DA BA-STQNE E DA GALERA«. Sedaj — poroča Ulisse — so seveda imperialisti von Kle-ista izpustili iz zapora «samo zato, da bi'izpolnil svojo vlogo«. Dalje pravi fašist Ulisse: »Zdi se, da je glavna naloga von Kleista izdelava načrta za napad na Albanijo». Nato se je Ulisse še spomnil, da se vzdolž jugoslovanskih mej izvajajo «manevri ob sodelovanju tankov in titovske aviaci-je» ter dodal, da predstavlja «imenovanje von Kleista novo etapo v pripravljanju na vojno». Skratka; gre za novo «dejstvo» in »nov dokaz«. Poročila fašista Ulisseja pa so bila in bodo vekomaj zgolj in samo ((dokazi« proti Jugoslaviji in sicer takšni dokazi kakršni so bili, odkar je bil je in bo Ulisse fašist. 11 «Fronte Tricolore» Takole iz rado vednosti smo si oskrbeli nekaj zadnjih številk znamenitega rimskega esutskega tednika »DIFESA ADRIATICA«, o katerem smo ze nedavno poročali, komu in čemu služi. V številki od 28. julija t. i beremo med naslovi, natiskanimi z velikimi črkami, ki se takole glasijo: iiABSURDNA MEJA TRSTA JE ENE VRSTE 38 VZPOREDNIK — PREJ KOT NACIONALNA FRONTA SO PO. TREBNE VARNE MEJE« — Dalje: ((ZAKAJ SE NIMA HRABROSTI ZAHTEVATI JULIJSKE ALPE, EDINO MO2N0 OBRAMBO ITALIJE?« — Dalje: «ALI TITO ALI ITALIJA«, — Dalje- »TITO NAM KAZE HUD' OBRAZ« itd. — med temi naslovi torej beremo v posebnem okviru z mastnimi črkami natiskano vest, v kateri javlja predsedstvo ((NACIONALNE-GA ZDRUŽENJA ZA JULIJ. SKO KRAJINO IN DALMA-CV°», da je 22. julija t. I, osnovana tako imenovana »FRONTE NAZIONALE DEL TRICOLORE«, ki naj bi »združil .v en scim blok vse Skozi sito m rešeto cev: »ZDA POŠILJAJO HITLERJEVEGA STRATEGA BEOGRAJSKI KLIKI«. Nato pa z debelimi črkami: ((NACISTIČNI GENERAL VON KLEIST. — TITOV VOJAŠKI SVETOVALEC»■ Ta vest je bila namreč že objavljena v glasilu francoskih kcminformi-stov ((Humanitč« 7. t. m., a prišla je iz Prage, kjer jo je objavilo »Svobodne slovo«, glasilo KP CSR. V mrzličnem iskanju «dejstev» o upravičenosti komin-jormovske protijugoslovanske propagande, so se kominformi-sti očitno spomnili na zatrjevanja zapadnega tiska, da nacistični general von Paulus deluje v Sovjetski zvezi kot pomožni Hitlerjev strateg v sovjetski armadi. Nesmiselno vest o Kleistu pa fašistični Kleisčov somišljenik in soborec Ulisse dopolnjuje s podatki, da je bil njegov komandant von Kleist obsojen na 18 koristno oh Primorski od časa do časa ponovno izvleče iz prahu davno lepo in iskreno maniro pisanja. To je koristen opomin . • ■. Nii ne zahtevamo — prav zares — od urednikov «Difesa Adriatica», da napišejo, kaj je conski predsednik rekel našim županom. To bi bilo v resnici metanje boba ob steno. Ali pa da javijo svojim čitateljim, da se tisti razbojniki, ki so ubili našega tovariša Andreja Jušo v Slov. Benečiji s ponosom sami sebe naziva jo »TRI-KOLORISTI«... Pač: «Tira arin tricolprista!)) Mar ne, črvi bratci? Von Kleist, Ulisse in skratka «nov dokaz* Sicer samo na Četrti strani — menda iz sramežljivosti zaradi tridnevne zamude — je fašistični ubijalec španskega ljudstva Davide Lajolb-Ulisse objavil včeraj V svojem glasilu ((Unita. » preko štirih stolp- Italijane strnjene okrog nacionalne* vlade v borbj brez od-nehanja proti defetizmu in zanikanju vsega krščanskega in človeškega s strani našega komunizma« in izraža vroče želje, da bi «končno združeni Italijani obrnili odločno jnisel in delovanje k tistim jadranskim deželam, katere je nova kalvarija napravila svete in še bolj vredne, da pripadajo Materi Domovini«. Med vestmi iz Trsta Pa beremo tudi nekaj o našem dnevniku. Gre namreč za čla-nek, ki smo ga objavili o pogovoru med conskim predsednikom Palutanom in slovenskimi župani cone -A. Ves članek v ((DIFESA ADRIATICA« no-si naslov «TIRA ARIA Dl FOIBA«. Tu beremo: «17. julij. — Primorski izreka temne grožnje na naslov Italijanov.' Med tistimi, ki mu najbolj grozi je predsednik cone, »Tira arig di foiba«. Očitno smo prišli do miru ljudi, po miru rib s.. Na vsak način je 12. avgusta 195° Poziv Zveze partizanov Tržaškega ozemlja Naženite izdajalske provokatorje ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■B jat mmhhbmmb ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■o ko vam prihajajo ponujat formularje za nekakšne ponižne prošnje na De Gasperijevo klerofašistično vlado, ki drži v zaporih na tisoče partizanskih borcev, za katere naj bi se italijanski kominformisti pobrigali, ne pa da se bavijo s provociranjem naših partizanov! V zadnjih dneh so začeli kominformisti razdeljevati posameznim (lanom Zveze partizanov STO nekakšne formularje za prošnjo na rimski De Gasperijev ministrski sveto, to se pravi na De Gasperijevo klerofašistično vlado in še posebej na nekakšno vKOMISIJO ZA PRIZNANJE SVOJSTVA ITALIJANSKEGA PARTIZANA, KI SE JE BORIL V INOZEMSTVU». Kominformistični izdajalci nagovarjajo naše par- Zakaj. ZAKAJ je v Trstu toliko vojaških in «polvojaških» italijanskih združenj in drugih organizacij kot so: »GRI-GIOVERDE CON TUTTE LE ASSOCIAZIONI D’ARMA DI-PENDENTI», eCompagnia volontari Giulianiu, nNastro Azzurron itd.? Ali obstajajo samo zato, da se udeležujejo takihle spominskih proslav, kot je bila tista 10. t■ m. zjutraj v cerkvi «della Madonna del Rosario» ob 7. uri zjutraj za Nazarijem Saurom? — Bog ve ...! * v * ZAKAJ ne bo 20. t. m. na folklorističnem festivalu v Tolmezzu, ki Oa prireja «So-cietd filologica friulana« za slovenske benečanske narodne noše povedano, da so to SLOVENSKE BENEČANSKE NARODNE NOSE? Naj odgovorita prireditelja dott. Giacomo Filaferro in avv. Francesco ... * » * ZAKAJ ni v odboru za nadzorstvo ljudskega štetja, ki se bo predvidoma vršilo v aprilu 1951, nobenega Slovenca? 'Ali mislijo demokr-ščanski oblastniki izvesti ljudsko štetje tako, kct so ga izvajali fašisti? Radi bi vedeli vse kriterije, po katerih mislijo to štetje izvršiti ! * * * ZAKAJ italijansko časopisje hvali begunski srbski pevski zbor a «Demokmcija» to poudarja? Zato, da s tem potrjuje načelo: eSvcji k svojim!» Tisto italijansko časopisje namreč doslej o tukajšnjih slovanskih pevskih zborih ni še nikoli črhnilo niti besedice ... (Tega «F>e-mokracijan seveda ne pove!») Odboru za počitniške kolonije v Trstu V počitniških kolonijah smo doživeli mnogo lepega. Vse ono, kar smo videli in občudovali že takoj po odhodu iz Trsta, je bilo nepopisno lepo za nas, tako da je bila tudi vožnja polna veselja in navdušenja vse do toliko pričakovane kolonije. V koloniji ni manjkalo ničesar; vse je bilo prijetno in udobno urejeno za našo nabavo. Naučili smo se novih pesmi in recitacij, naužili prirodnih krasot. Videli smo mnogo novih krajev in objektov: tovarne, zadruge, sadne nasade, muzeje razstave in drugo. Njihove znamenitosti so nas jako zanimale in dostikrat o njih razmišljamo. Pa smo preživeli svoje počitnice, čeprav nekoliko kratke, v taki udobnosti in zadovoljstvu je zasluga naših pridnih voditeljev; njim gre torej naša zahvala in zaobljuba, da vsi njihovi napori za nas ne bodo zaman. Pionirii III. okraja. Zahvala mater IV. okraja Matere otrok IV. okraja, ki so bili na počitniških koloni jah v Sloveniji, se vsem, ki so tako požrtvovalno in gostoljubno skrbeli za naše otroke, najlepše zahvaljujejo. Posebna zahvala gre tukajšnjemu odboru za kolonije, dalje ljudski oblasti Lr Sloveni, je ter vsem tovarišem in tovarišicam, ki so znali našim otro. kom z veliko ljubeznijo stati ob strani, jih zabavati in poučevati. Vrnitev naših otrok, veselih in zadovoljnih, je dokaz, da so klevete kominformistov bile in so še nadvse podle. Spoznale smo resnico o Jugoslaviji in smo zaradi tega poslale naše otroke V kolonije v Slovenijo, kjer so pu njihovem pripovedovanju preživeli res krasne počitnice v krasni naravi... Matere Iv- okraja STARSI OTROK IZ CENTRA MESTA se najtopleje zahvaljujejo glavnemu odboru ASIZZ v Trstu za njegovo požrtvovalno delo v zvezi z organizacijo otroških kolonij v Sloveniji, ki se je ietos izkazala v vsakem pogledu brezhibna. V dokaz zato so zdravi in veseli obrazi naših otrok, ki so se naužili svežega zraka in dobre hrane. Staršem pa, ki so pod vplivom lažne propagande pridržali otroke doma, Pa naj bo to v opozorilo za bodočnost, ker Stvarno prizadeti so le ofcoci in njihovo zdravje. tizane, naj napišejo prošnjo, da bi se jim priznala torej kvalifikacija «partizanskega borca v INOZEMSTVU!)) Pri tem obljubljajo kominformistični pokvarjenci našim partizanom hribe in doline, ki naj bi jih dobili od italijanske klerofaši-stične vlade, ko jih bo ta po takšnile ponižni prošnji spoznala za vredne priznati jih za partizanske borce. S tem v zvezi je izdalo tajništvo ZVEZE PARTIZANOV STO sledeč poziv: »Zveza partizanov 5TO je izvedela, da so kominformistični pseudopartizani začeli z novo provokacijo, potem ko so se jim vse prejšnje izjalovile, kajti pravi in resnični partizani pač kominformistom ne nasedajo. Kominformistični izdajalci so namreč začeli članom naše Zveze deliti formularje za prošnje na »MINISTRSKI SVET — KOMISIJA ZA PRIZNANJE KVALIFIKACIJE ITALIJANSKEGA PARTIZANA, KI SE JE BORIL V INOZEMSTVU — Rim, Ul. Guido Baldo del Monte». Pri tem obljubljajo kominlormisti našim partizanom, da bodo dobili od De Gasperijeve Itlero-fašistične vlade med in mleko. Naši partizani seveda dobro vedo, da italijanska klerolašistič-na vlada postopa s partizani tako, da iih danes tisoče trohni v ječah. Kominformistični italijanski izdajalci pa se za te partizanske borce toliko brigajo, da zanje ne podvzamejo niti enega koraka, da bi jim njihove muke olajšali. To bi bila namreč njihova prva dolžnost, če bi ne bili tisto, kar so in se ne bi raje ukvarjali s takšnimi provokacijami, kakršna je provokacija z omenjeno prošnjo na De Gasperijevo klerofašistično vlado. Pri tem poudarja Zveza partizanov STO-ja, da Je namen najnovejše kominformistične provokacije naslednji: 1) da bi zbrisali tako imenovano »sramotno preteklost« ria-šega ljudstva, ki naj bi sestajala v tem, da se je na življenje in smrt borilo za svoje pravice in za svojo svobodo; 2) zavajati v propast poleg italijanskega delovnega ljudstva tudi partizanske borce našega ozemlja, kajti tisti pošteni italijanski delavci in kmetje, ki so se kot italijanski partizani borili v Jugoslaviji skupaj z jugoslovanskimi partizani se tudi danes borijo proti kominformi-stičnim revizionistom in izdajalcem ter se ne pustijo od njih zavajati, ker so se sami tudi po vojni prepričali v Jugoslaviji sami, da je vsa kominformistič- na protijugoslovanska propa- torje kratko in malo naženejo ganda ena sama velika ogabna ter vsak primer izzivanja pri-laž; javijo tajništvu Zveze partiza- 3) končno je namen komin-formističnih izdajalcev, da bi z najnovejšo provokacijo ponovno blatili Jugoslavijo in njene narode, ki s tolikimi napori gradijo socializem in ki hočejo živeti v miru; to pomeni, da je komin-formistična provokacija s prošnjami na klerofašistično vlado hkrati tudi provokacija proti Jugoslaviji. Zaradi tega poziva ZVEZA PARTIZANOV STO-ja vse svoje člane, katerim bi hoteli kominformistični izdajalci vsiliti omenjene formularje za prošnje na rimsko klerofašistično vlado, naj takšne izdajalske provoka- nov STO. V Trstu, 10. avgusta 1950. Zveza partizanov STO Našim partizanom torej ni potrebno delati nikakršnih prošenj na črno klerofašistično rimsko vlado, kajti od te vlade ne potrebujejo naši partizani ničesar. Rimska klerofašistična vlada naj rajši izpusti iz zaporov tiste tisoče partizanskih borcev, ki v njenih ječah trohnijo! Za to naj se prredvsem pobrigajo italijanski kcminfor. misti in naj s provokacijami naših partizanskih borcev končno prenehajo! Železniška konferenca med Trstom in Avstrijo Tržaška informativna agencija AH poroča, da se uradno potrjuje, da se bo 19. septembra začela v Alassiu železniška konferenca med Trstom in Avstrijo. Te konference, ki bo trajala tri dni, se bodo udeležili razen predstavnikov železnic Tržaškega ozerrilja tudi predstavniki avstrijskih, italijanskih in jugoslovanskih železnic, predstavniki Javnih skladišč iz Trsta in predstavniki Lloyda skupno z nekaterimi delegati bivše družbe južnih železnic «Dosag». Glede železniške konference na Dunaju, ki se nanaša na promet CSR - Trst - prekomorske dežele, ni prišla še nobena prijava trgovinski in prometni delegaciji v Trstu s strani češkoslovaških železnic.. Omenjena agencija je tudi zvedela, da bo s 14. avgustom ukinjena tabela v zvišanju tarif Trst - CSR, zaradi česar bodo zopet veljale tarife, ki so veljale do 14. junija 1950. Ta ukrep so lahko sprejeli V zvezi z novo izmenjavo, ki so jo določile avstrijske železnice v odnosu do češkoslovaške krone. Samo naročila lahko resi|o ladjedelnico Sv. Roka V Miljah je bil že pred dobrim tednom dni ustanovljen nekakšen mestni odbor za zaščito ladjedelnice Sv. Roka. Na čelu tega odbora je kominformistični župan Facco. V odboru pa so zastopane vse italijanske reakcionarne stranke, predstavniki obrtnikov in malih trgovcev mesta. Ta odbor je, kakor smo že pisali, posredoval pri oblasteh v Trstu in pri ravnateljstvu CRDA, da bi preprečili izvedbo skrajšanja delovnega urnika. Ravno tako smo pisali in opozorili delavce in sploh javno mnenje, da je treba paziti na poizkus kfiminfor-mistgv in reakcionarjev, da bi izkoristili nastali položaj v ladjedelnici Sv. Roka v politične špekulacije. Tudi Razredni enotni sindikat industrijskih delavcev v Trdu je opozoril delavce ha te'1'špekulacije in izrazil svojo solidarnost z milj-skimi delavci v borbi za obrambo njihovih pravic.' Včeraj je kominformistična «L’Unita» objavila članek, v katerem piše, da se je v sredo sestal tako imenovani mestni odbor za zaščito ladjedelnice Sv. Roka. Odboru je predsedoval kominformistični župan Pacco. Sklenili so poslati italijanskemu- ministru za trgovinsko mornarico Simoniniju pismo o sedanjem kritičnem položaju v ladjedelnici Sv. Roka in odločitvi CRDA, ki je prizadela 250 zaposlenih delavcev v ladjedelnici. Odbor opozarja italijanskega ministra Simoni- nija, da od 100 tisoč ton naročenega ladjevja ladjedelnici Sv. Marka v Trstu, je ladjedelnica Sv. Reka v Miljah dobila naročilo samo za gradnjo 1.500 tonske ladje. Pismo se zaključuje s prošnjo, naj italijanski minister posreduje, da bodo naročila razdeljena na vse ladjedelnice CRDA. Pismo «odbora za zaščito ladjedelnice Sy. Roka« italijanskemu ministru za trgovinsko mornarico dokazuje izdajalsko politiko kominformistov na škodo tržaškega delovnega ljudstva, politiko, hi se strinja s politiko italijanskih reakcionarjev, vključevanja tržaškega gospodarstva y italijansko gospodarstvo in podrejevanja tržaške industrije italijanski vladi. Pismo niti ne omenja, da je vzrok krize y. ladjedelnici Ssn. Roka splošna kriza v vsej tržaški industriji, da je to posledica politike .Marshallovega piana, ki duši vsako privatno iniciativo tržaških industrijcev. Marshallov plan ima v rokah naročila za tržaško težko industrijo, t. j. ladjedelništvo, nadzoruje proizvodnjo in prepoveduje gradnjo ladij izven Marshallovega plana. Kominformistični župan pa ni smatral za potrebno da bi vse to navedel v pismu, ki ga je skupno s predstavniki italijanskih reakcionarnih strank v Miljah poslal italijanskemu ministru Simoniniju. Kot edini vzrok krize v Sv- Roku navaja ne- Dve razpravi pred porotnim sodiščem pravilno razdelitev naročil, ki jih je dobila tržaška ladjedelnica Sv. Marka. Pacco in njegovi prijatelji bi morali vedeti, da če. bi ladjedelnica Sv. Roka dobila naročila ladjedelnice Sv. Marka, bi pa delavci pri Sv- Marku imeli mani dela -ir. bi se v te) ladjedelnici zgodilo to, kar se danes godi v. Miljah. To ni nobena rešitev vprašanja brezposelnosti in pomanjkanja naročil tržaškim ladjedelnicam, kakor ni to nobena rešitev splošnega težkega položaja, ki vlada v tržaški srednji in mali industriji. SLAVA PADLEMU BORCU! Josipu Sirotiču ms s®!® Tov. Josip se je rodil v Buzetu dne 19.5-1904. Bival je v Trstu. V začetku 1944 se je vključ.ii v istrske partizanske edinice. Pozneje je sled za njim izginila. Slava njegovemu spominu ! Fulvio Vidovič KOLEDAR Qhdaiidče - 'Rim- - Radio- Sobota, 12. avgusta Klara, Dobrogoš Sonce vzide ob 5.00 Radine ob 19.19. Dolžina dneva 14.19. Luna vzide ob 3.03, zatone ob 19.U). Jutri nedelja 13. avgusta Hipclit, Davola SINDIKALNE VESTI Vsak četrtek ob 18. uri bo seja glavnega odbora Enotnega razrednega sindikata pekov. Vsak petek ob 19. uri ho se" ja glavnega odbora Enotnega razrednega sindikata grafičnih delavcev. Vsako soboto ob 19. uri bo seja ■ glavnega odbora Enotnega razrednega sindikata industrijskih delavcev. URNIK TRGOVIN V DNEH 14. IN 15. AVGUSTA 1950 Zveza malih trgovcev javlja, da bodo dne 15. avgusta vse trgovine zaprte razen cvetličarn, ki bodo odprte od 8 do 13 in mesnice od 6 do 11. V ponedeljek 14. t. tm. bodo vse trgovine zaprte razen trgovin z jestvinami, ki bodo ves dan odprte. DRAŽBA NA MAGISTRATU Tržaška občina razpisuje javno dražbo za nabavo materiala na čiščenje platnenih vreč, drv iri obdelanega kamna za obrdbljanje pločnikov. Omenjena dražba se bo vršila v dnevih 31. avgusta, 1., 2. in 4. septembra 1950 na magistratu v sobi štev. 202 - I nadstropje. STRELSKE VAJE V BAZOVICI IN MALEM REPNU TRST, 10. (AIS). — Na bazoviškem strelišču bodo strelske vaje s karabinkami v dneh od 14. do vključno 19. avgusta 1950 vsak dan od 7. do 18.30 ure. Na strelišču v Malem Repno pa bodo streljali z možnarjem od 14. do vključno 18. avgusta 1950 vsak dan od 7. do 18.30 ure. Tov. Fulvio se je rodil v Trstu dne 8.1.1928. Zaradi njegovih izrazitih tendenc do narodnega osvobodilnega po-kreta, so ga Italijani dne 7. maja 1943 aretirali na Sušaku in pozneje odvedli v koprske zapore. Po razpadu Italije je bil tov. Fulvio odpeljan v Nemčijo, od koder ni bilo o njem več glasu. Stava njegovemu spominu ! Huda prometna nesreča v Ul Milano INDIJSKI VELEPOSLANIK V RIMU IN BEOGRADU NA OBISKU V TRSTU TRST, 9. (AIS) — Od 10. do 13. avgusta bo na obisku pri generalu T. S. Aireyu njegova ekscelenca B. R. Sen. CIE, indijski veleposlanik v Rimu in Beogradu. Veleposlanik bo s svojo rodbino stanoval na Devinskem- gradu. UKAZ ZVU ST. 150 ZA GRADNJO HIS TRST, 9. (PIO - ZVU) — Da pospeši gradnjo novih hiš, je ZVU zvišala na 65 odst. stroškov svoj prispevek za nakup zemljišč in gradnjo. Načrte mora odobriti oddelek za javne naprave. Plačilo se bo vršilo v razmerju z napredovanjem gradnje. Rok, določen za podelitev teh prispevkov, je 31. december 1951. Ukaz št. 150 je stopil v veljavo na dan, ko je bil podpisan, to je 7. avgusta 1950. LEKARNE ODPRTE DANES Rinaldi - Ul. Settefontane 99; Cassa Prov. Mal. - Ul. XX. sept. 4;‘Dott. Praxm-aier - Ul. S. Giu-sto l; Rovis - Trg C. Goldoni; Mizzah - Trg Venezia 2; Prendi-ni - Ul. T. Vecellio 22; Gmeiner -Ul, Giulia 14; Codermatz . Ul. T. S. Piero 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN Sponza - Ul. Montorsino 9 (Ro-iano); Maddalena - Via dellTstria 43; Cipolla - Ul. Belpoggio 4; Cr.evato - Ul. Roma 15; Enea Godina - Ul. Ginnastica 6. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 11. avgusta 1950 se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo Pa je 7 oseb. Umrli so: 57-letni Josip Pa-dovan, 66-letni Karo! Colomhin, 76-letni Angel Pelnet, 28-letni Benito Laicini, 88-letni Anton Cipriotto, 66-letna Angela Pe-kar vd. Lorenzi, 81-letna Rosa-lia Benko vd. Samt. Včeraj zjutraj ob 6.30 sta se 59-letni Saivatore Cortelini in njegova 55-letna žena Vincenca iz Ul. Lorenzetti 24 z avto-taksijem TS H 101, katerega je šofiral 44-letni Josip Zacolo iz’ Ul. Tartini 10, peljala po Ul. Milano proti Korzu Cavour. Ko je avtotaksi privozil do križišča z Ul. Roma, se je v njegovo levo stran zaletel neki angleški vojaški avtobus, ki je privozil s Trga P.onteross0 in bil namenjen v Ul. Ghega. Po trčenju je avtobus še kakšnih 10 metrov vlekej taks; za seboj. Pri nesreči je bila hudo ranjena Vincenca Cortellini, ki se bo morala zdraviti Okoli 30 dni. Na srečo Sta hila njen mož in šofer taksija le laže poškodovana. pošte in od tam izdal zaporno povelje. Dalje je policija tudi ugotovila, da sta Kosem in Erivatti po pretepu odšla k nekemu advokatu, ki naj bi zadevo uredil na miren način, Kosem pa se je obvezal, da bo Erivattiju v odškodnino izplačal 35.000 lir. Člani civilne policije so začeli nat0 iskati Privattija in ga včeraj ob 21 iztaknili v gostil, ni «Ai trifoglio« v Ul. Udine 7, ga aretirali ter ga prijavili javnemu tožilstvu. Pred porotnim sodiščem v Trstu pod predsedstvom dr. Zetta sta bili včeraj dve razpravi. Sodišče je najprej razpravljalo protj 29-letnemu Giorgiu Maraldu iz Ul. Traver-sale del Bosco 9, obtoženemu, da je s šilom ranil svojo ljubimko Lico Coraza. Obtoženec je živel v Lico Co-razzo že okoli 6 let. Nekaj mesecev pred dogodkom,zaradi ka. terega je prišel obtoženec pred porotno sodišče in ki se je izvršil 1. [na ja letos, pa ie zaradi stalnih prepirov postalo njuno skupno življenje neznosno, zaradi česar je Licia vedno češče pričela obiskovati nočne lokale ter so končno od obtoženca lc-čila tudi od mize in postelje. Usoda pa je hotela, da sta se 1. maja letos srečala na Goldonijevem trgu, nakar jo je obtoženec z neko njeno prijateljico povabil na kosilo v gostilno «Ai allegri marinai«. Med pogovorom, v katerem jo j€ prosil, naj se k njemu vrne, mu je odgovorila, da drugi z njo več zapravijo, zaradi česar živi raje sama. Zavrnil jo je, da je njo in njeno hčerko preživljal polnih 6 let, da Pa ni kriv, da tako malo zasluži, da ji ne more nuditi vsega, česar si želi. Ko so pokosili in odšli iz lokala, jo je obtoženec še vedno rotil naj se vrne k njemu, končno pa je v navalu ljubosumnosti pobral neko šilo, ki ležalo pred njim na tleh in z njim zabodel svojo prejšnjo ljubimko v lice. Obtoženec se je še isti dan javil na policijski postaji v Ul. Caprin in povedal, kaj je storil v navalu ljubosumnosti. Kot prej na policiji, tako je tudi včeraj priznal svoje dejanje nakar je javni tožilec De Franco v kratkem govoru, v katerem je juridično in dejansko analiziral obtoženčevo dejanje, zahteval od sodišča, naj Maral-da obsodi na 8 mesecev zapora. Branilca odv. Moro in Bomia sta nato v odličnih govorih prikazala sodišču, v kakšnem psihološkem stanju je bil obtoženec v trenutku, ko je bilo iz- vršeno inkriminirano dejanje ter od sodišča prosila milostno kazen. Po kratkem posvetovanju je sodišče nato obtoženca obsodilo na 6 mesecev zapora z vsemi zakonskimi olajšavami, to je pogojno in z nevpisom v kazenski list. Zaradi ropa obsojeni bolgarski begunec Begunec Georgij Nelerov je doma iz Sela Bregovega v Bolgariji, v Trst pa, kjer so ga sprejeli V begunsko taborišče pri Sv. Soboti, je pobegnil pred nekaj meseci. Dne 2. junija letos se je v parku na Trgu Hor. tis spoznal z Guglielmom Co-lauttijem, iz Ul. Belpoggio, kateri mu je ponudil cigareto ter ga nato povabil na kozarec vina v gostilno «Ai Fumi«. Z njima je bil še neki neznanec, katerega pa policija ni mogla izslediti. Pozno zvečer so vsi trije odšli iz gostilne ter se pred' vhodom razšli. Neznanec je odšel v svojo smer, Colautti in Neferov pa sta se napotila proti Ul. Lazzaretto vecchio, kjer je nasilni begunec Colaut-tija v zahvalo za njegovo gostoljubnost z vso močjo udaril s pestjo v obraz, tako da je nezavesten padel na tla, potem Pa mu pobral denarnico z 950 lirami ter zapestno uro. Ko je opravil svoje delo, je iz teme priskočil ie neznanec, s katerim so bili preje v gostilni, ležečega Colauttija še parkrat brcnil, nato pa jo skupaj z obtožencem ucvrl v noč. Policija je Neferova aretirala po naključju 8. junija letos. Ker je bil nekaj dni tega izvršeni roparski napad še svež, je policija takoj poklicala Colauttija, ki je pri soočenju v aretirancu takoj spoznal svojega napadalca, brat lastnika gostilne «Ai Fumi«. Pertot pa je v njem spoznal osebo, s katero je bil 2. junija letos Colautti v družbi v gostilni. Kljub vsemu temu pa je Neferov vseskozi odločno zanikal, da bi oropal Colauttija, kar je trdil tudi na včerajšnji razpravi, kjer je po zaslišanju oropanca ter dveh prič najprej spregovoril zastopnik zasebne stranke odv. V. Bologna, ki je od sodišča zahteval strogo kazen. Javni tožilec De Franco, ki je spregovoril za odv. V. Bologno, je nato od sodišča zahteval naj obtoženca obsodi na 4 leta in 6 mesecev zapora ter 60.000 lir globe. Po govoru branilca po službeni dolžnosti odv. Falkonerja, ki je zagovarjal tezo, naj sodišče obtoženca oprosti zaradi pomanjkanja dokazov, če pa ga b0 kljub temu spoznalo Za krivega, naj mu vsaj prizna vse olajševalne okoliščine, se je sodišče umaknilo ter po kratkem posvetovanju izreklo sodbo, v kateri je Georgija Neferova ob-spdila na 2 leti in 8 mesecev zapora, na 40.000 lir globe, na plačilo sodnih stroškov ter na plačilo 30.000 lir zastopniku zasebne stranke. Končno je dalo tožniku možnost, da toži obsojenca za odškodnino pred civilnim sodiščem. za ie V četrtek 10. t. m- ob 11.40 •je CID na Trgu Dalmacija sprejel sledeči fonogram: »Aretirajte Ivana Kosma iz Ul. Ug0 Foscolo 3, obtoženega, da je prizadejal hude poškodbe. Omenjeni bo prišel v prostore CID ob 17». Fonogram je bil podpisan z imenom javnega tožil, ca Amodea. Zaradi neobičajne stilizacije fonograma so člani civilne policije takoj zasumili, da stvar ne more biti v redu, zaradi česar so takoj telefonirali na javno tožilstvo, ki jim je odgovorilo, da ni za Ivana Kosma izdalo nobenega zapornega povelja. Sum je takoj padel 'na 50-letnega Delia Privattija iz Ul. G. Gozzi 5 ,ki se je nekaj dni tega s Kosmom sprl in stepel. V pretepu mu je nato Ko. sem z udarcem s pestjo izbil zob, zaradi česar so ga res poklicali, naj pride v četrtek ob 17 na zaslišanje na CID. O tem pozivu je verjetno zvedel tudi Erivatti, ki je takoj skočil v telefonsko celico glavne Strašen samomor v Drevoredu XX. septembra SIV. nadstropja je skočila na dvorišče Po središču mesta se je včeraj malo po 12 bliskovito razširila vest o strašnem samomoru, ki se je dogodil v Drevoredu XX. Septembra 54, kjer je iz IY. nadstropja z vežnega okna skočila na dvorišče 56-letna Julija Fumi. Samomorilka, ki je pri usodnem skoku dobila hude notranje in zunanje poškodbe, jg bila na mestu mrtva, njeno truplo pa so odpeljali v mrtvašnico v Ul. Pie-ta, kjer bo ostalo na razpolago sodnih oblasti. Pravi vzroki, ki so nesrečno ženo privedli do tega strašnega koraka, niso znani, domnevajo pa, da ga je storila v navalu živčne neuravnovešenosti, ker je že dolgo časa bolehala na živčni izčrpanosti. Njene zadnje misli so bile namenjene njenemu sinu, kajti na neki listek, katerega so našli, je napisala tele besede: «Pozdravite mojega sina in vse«. Nesreči pri delu V Tovarni strojev se je včeraj ob 12.40 ponesrečil 31-letni težak Karel Cavalieri iz Ul. Cancellieri 2, ki bo moral zaradi široke rane na dlani desne roke okoli 26 dni ostati v bolniški oskrbi.Ob 14.30pa sovbol-nišnico sprejeli 48-letnega mi zarja Rinalda Magheta iz Ul. Machlig 28, ki se je ponesrečil pri delu v mizarski delavnici «Frandoli» v Ul. P.ascoli 13. RADIO H JUG0SL. CONE TRSTA (Oddaja na srednjih valovili 212.4 in ali 1412 kc) SOBOTA 12. 8. 1950 6.30: Jutranja glasba; 6.45: Poročila v ‘ital. in objava sporeda; 7.00: Napoved časa - poročila v slov. in opjava sporeda; 7.15: Jutranja glasba. 12.00: Opoldanski koncert; 12.30: Klavir v ritmu; 12.45: Poročila v ital. in objava sporeda; 13.00: Napoved časa - poročila v slov. in objava sporeda; 13.15: Slovenska narodna glasba; 13.45: Gospodarski pregled (ital.); 14.00: Igra Stojan Stenovic s svojo kapelo; 13.30: Pregled tiska v ital.; 14.45: Pregled tiska v slov.; 15.00: Zaključek. 17*30: Popoldanski glasbeni spored-: 18.00: Pionirska ura (ital.); 18:30: Lahka glasba; 18.45: Poročila v hrvaščini; 19.00: Glasbena medigra; 19.15: Poročila v ital.; 19.30: Napoved časa - poročila ' slov ; 19.45: Pesmi borbe in dela 20.00: HrvUtški kulturni pregled (hrv.); 20.30: Nekaj hrvatskih na. rodnih pesmi; 21.00: Vesela ura: Vesela kronika (slov.); 21.30: Igrajo zabavni orkestri; 22.00: Potovanja po socialistični Jugoslaviji (ital.); 22.15: Pester koncertni spored; 23.00: Zadnja poročila v ital.; 23.05: Zadnja poročila v slov.; 23.10: Objava dnevnega sporeda za naslednji dan v ital. in slov.; 23.15: Ritmične melodije; ■i.30: Zaključek. LJUBLJANA,MARIBOR in rel. postaja NOVA GORICA (Oddaja na valih 327,1; 188.9; 212,4; 202,1 m.) SOBOTA 12. 8. 1950 5.00: Jutranji pozdrav; 5.15: Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda; 5.30: Zabavna solistična glasba; 5.50: Jutranja telovadba; 6.00: Napoved časa, poročilo in radijski koledar; 6.10: Jutranji koncert. 12.00; Opoldanski koncert; 12.30: Napoved časa in poročila; 12.40: Pester spored jugoslovanske narodne in umetne glasbe - vmes ob 13.00: Mladinska oddaja; 14.00: Lahko orkestralno glasbo izvaja Stojan Stenovic s svojo kaP,e*°’ 14.30: Kulturni pregled; 14.40: Nekaj arij iz znanih italijanskih oper; 15.00: Napoved časa in poročila; 15.10: GJasbena medigra; 15.15: Fizkulturni pregled. 18.00: Pesmi za otroke; 18.10: Oddaja za pionirje; 18.30: Igra Zabavni orkester Radia Zagreb (Prenos iz Zagreba); 19.00: Napoved časa in poročila, 19.15. Novosti iz naše diskoteke; 20.00: Te-denski zunanjepolitični pregled; 20.15: Glasbena medigra; 20.20: Slovenska narodna glasba (Prenos v Zagreb); 20.50: Josip Jurčič: Kozlovska sodba - Raztrgana Višnja gora; 22.00: Prenos poročil Zvezne postaje Beograd: 22.15; Za ples in razvedrilo; 23.30: Poročila; 23.35: Konec oddaje. Escelsior. field«. KINO ■ 17.00: «David Copper- Alabarda. 16.00: «DoIly Sisters« Betty Grable. Garibaldi. 15.30: »Maja, havajska sirena«, B. Grable. Ideale. 16.30: ((Preganjanje«, James Mason. Impero. 16.00: «Cesarski valček«. Italia. 16.00: «Razpršeni rod«, J, VVeissmueller. Savona. 15.00: »Cilj Tokio«. Vittorio Veneto. 16.00: «Priprto okno«. G Azzurro. 16.00: «Sin strele«. Marconi. 16.15, na prostem- 20.15: ((Pismonoša zvoni vedno dvakrat«, Lana Turner. Massimo. 16.00: «Cagliostro», Or son Welles. Novo Cine. 16.00: »Dolina korenjakov«, Franchot Tone. Radio. 16.00: »Pustolovščina na Tihem morju«, Ron Randell. Venezia. «Pot orjakov«. Vittoria. 20.00: «Ta žena je moja« Ljudski vrt na prostem. 20.45 «Helzapoppin». Letni kino v Ul. F. Severo. 20.45: ((Dogodilo se je v Evropi«. Letni kino Rojan. 20.45: «Ogenj zapada«. Letni kino na Rotondi. 20.30: «Dve mesti«. Skoijet. 20.45: »Fra Diavolo«. V ELAVJAH SE BO 13. T. M, VRŠILA TRADICIONALNA SAGRA. SODELOVALI BODO PEVSKI ZBORI PROSEK - KONTOVEL, PA-DRICE, DOLINA IN PLAVJE. ELES BO TUDI 14. IN 15. T. M. VABLJENI VSI ! Gledališče na gradu Zadnja predstava »CAVAlfc LERIA RUSTICANA« P- "“• scagnija in »ČAROBNI ČARI LON« R. Pick MangiagaUu* bo danes ob 21. uri. OBVESTILO PDT Danes ob 11 odhod letovišč«" jev od začetka Ul. F. Severo. tri ob 4. zjutraj odhod izletni* na Triglav od istotam. IZLETI ADRIA-EXPRESS 27. AVGUSTA IZLET v VIPAVO KANAL TOLMIN in OPATIJO Vpisovanje do 12. avgusta t.l ADRIA-EXPRESS JletoijaaJe n- Po zelo zmernih cenah Vam nudi ADRIA EXPRE» najlepših kraj* letovanja v doi> Slovenije po želji za 7 14 dni itd. na BLEDU, v GASKI SLATINI, v LOS DOLINI, v LOGU PHI Tl in v drugih krajih, « jave sprejema potovalni rad ADRIA- EXPRESS, , Fabio Severo 5b, tel. 29’**’' Ulil RAZPISUJE NATEČAJ za sprejem novih učencev v šolskem letu 1950-0' Industrijska tekstilna šola v Mariboru sprejme ,v S šolskem letu 100 novih učencev za predilski, tkalski menilniški in tekstilno kovinarski odsek. Za vpis so potrebni sledeči pogoji: 1. dovršenih 6 razredov osnovne ali njej slične sole- 2. starost od 14 - 17 leta; 3. da je fizično zdrav in da ima veselje do stroke. _-a. Učenci te šole imajo priliko, da se izučijo za..SPTjče- liste v tekstilni industriji v vseh navedenih odsekih. m nje na šoli traja tri leta. Vsi so preskrbljeni s stanovanj v internatu, s hrano, obleko in šolskimi potrebščin® « poleg tega pa prejemajo še mesečno nagrado po sV°J uspehu v šoli. . w) Mladinci, ki se zanimajo za vpis v šolo, naj se bj prijavijo - -— ustmeno ali pismeno r.-a naslov: Industrij” / tekstilna šola Maribor — Melje. .Jjf Prijavi, odnosno lastnoročni pisani prošnji za spfeJ v zavod naj bodo priloženi še sledeči dokumenti: .1. -rojstni iist; 2. zadnje šolsko spričevalo; 3. zdravniško spričevalo; 4. karakteristika LMS; 5. potrdilo o imovinskem stanju; _ ?o- 6. pismena obveza staršev odnosno varuha, da bo°”,jno ravnali vse stroške oskrbe, ako bi učenec sarn°v ali iz malomarnosti zapustil šolo. ^ Na osnovi teh prijav bodo gojenci klicani k spteie re. izpitu, kjer se bo dokončno odločilo o njihovefl1 v zavod. Uprava industrijske tekstilne s° Maribor mu jemu GRADBENIK VSAKOVRSTNA gradbena de stanovanja, TRGOVINE, SPHfc^rfj OVKSTNA POPRAVILA IN NAC« SPREJEMA VSAKOVHSTNA GRADBENA DELA-OBNAVLJA STANOVANJA THGOVINE SPREJEL,, TUDI VSAKO VHS'1 CENE UGODNE! Naslov na uprav) lista, Ul. sv. Frančišk* 20. KOPANJE • PLAŽA - PLES RESTAVRACIJA WEEKEND HIŠICE Z ■ IGRE - BIFE KONCERT DVEMA ALI TREMI POSTEUAMI ZVEZA PO MOKI U OB PRAZNIKIH: IZ TRSTA: ob B.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00. 13.00, 14.13, IZ SV. NIKOLAJA: ob 18.20, 10.20, 21.00, event. OB DELAVNIKIH: IZ TRSTA: ob 7.00, 9.30, 10.00, 14.43 20.00, 20.15, ob 22.00 11.00, 12.30. 13.30, 15.00 IZ SV. NIKOLAJA: ob 17.30, 18.30 AVT0B0SNA ZVEZA ob delavnikih in praznikih ^ avtobusne postaje (postajališče piazza ex linP1*1 ’ Sv. Ana, Zavije in Milje) IZ TRSTA: ob 8.30, 11.30, 14.30 IZ SV. NIKOLAJA: ob 10, 13, 21 One 13., 14. in 15. avgusla 1950 veljd prazniški ud" Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - Ll. Silvio Pellico l\ll. nadst. - Telefon 11-32 GOSPODOM KOMINFORMISTOM M »ripiavljali .JbsIi" v Dnherdnliii Sušljanje vaših oprod po va-•* &as je obvestilo, da pripravke neko «fešto» ali kakor Rujete «pr_aznik tiska«. Da aif ®°bilizirali ljudi p0 Trži-to smo tudi zve-• Nikjer in še nikoli do se-l Pa si niste upali povedati, , Js! Wav za prav skriva za va.so prireditvijo. Ne upate Povedati glasno, da vam gre razbijanje enotnosti naše 1 >n da bi radi tu v bližini ie vi polcazali" češ koliko jih • “0. Pazite pa le dobro, da j, Po bo zgodilo kot nedavno v p ®-a vaši «Festa dellTJnita«. ^vo se dobro spominjate, Mii P ste skušali še nedavno u , - rjase ljudi na sestanek, IM 8 boste delili partizanske aih?0re.> .ki jih do sedaj še vat e ^ videl. Z lažjo in pre-if ’ ?°’ sal vendar to je itak trikov? s^ara navada, skušate st lVati *n ,Jle mislite itivi* s^ovenski pregovor, ki ge g " lrna Iaz kratke no-^' ^pominjamo se tudi sestan-je ’unl Je kil v dvorani irj kjer ia raz nelti Plavolaski iz Trži-ne j an°’ da je lažnivka, da deklic-1 b?se^e itd. Takrat se variatt ^ skušala zago-drvi „ anes Pa ti dnevno lia «žst^'aŠ^Vasi in PriPrav" dovpd„ Oprostite našo ra-tik n-°St’.ali ie ta vaš praz-Po' n • ’k lažnivcev? Sodeč dvorna ie to brez Sli5ai* tiskal Sm° tudi’ da nas bo In s:c a 2el° važna osebnost se ne T 0n- Boldrini, ki je, če ‘‘mo, visoka glava v FILM ^ler/fcanec Etanu sez°ni prihajajo v C, f'lmi lastniki "tjo 0 fibni manjše vrednosti, da kinodvorani me- *°t obU k'obisk poleti manjši kjL aruaem času. Zato le k Ve(n(‘letimo na dobre filme, ,tfltr1,n‘ 50 le stari filmi, naj-t‘kanec 5 Prazno vsebino. Arne-Sw,|U Etonu ki so ga te Sl Vahli v kinu «Verdil>, ^9>. jf^ebno kategorijo fil-jb, hJ koreni trditi, da je ^lil/ K°r 2udt ga ni mogoče *° biij !lrn spada med one, ki 'Ijfjj "zdani v času vojne dlfti; 111 trna svoj propagandi- ■ P% n' ,,#dp„,Juje nam ameriškega Rooney), ki se °Po in nadaljuje Sl?* Mike *% ,,v Evroj L°ctio v angleškem sve- Tlši . dnem zavcau Etonu. m J?anem ^sta^aŽi Evropo in Anglijo, °d li,?,°dtrSali od domovine yo&a""J knih navad. Resnost A ntej b*aw?i sistemi uče. e*ne i njimi tudi raba te S . «*»{ 'k kS *•»* Ihi s palicami, vse to življenje in n^lfubl,- Wlrti konn. očimo-■ 0^ lenca, sklene pobegni-• ^‘«1 > t^ravočasno ustavi ?io s ti-dJ’0 P°čitnicah vrne v °l.;ša[ ; 0 »oljo, da se bo po-n!Bl.eikl , ^stal čast in ponos Kljub kateri sedaj pri' i ."u , oviram končno V' Tim ^uček filmu nam ^Hkih ki se je že navzel Mike n0Vnd- P°znam° iz iJ® le itlmov in vsakikrat !;iV®°,Ja neprisiljena igra tem filmu pa v Mike ni Mi- sr1-- V e,A^mentih Pretiran in prisiljen J?ke/eL.,iiser de tu predvsem fc SSiFda bi sc pobri- t taubi St Pt-izora, ki v »i eddie t(v°j‘ leP°u-1 «o *a«rtholcmew in dru-h,' dq .. r° odrezali. Skoda ^ikui- linalu verjetno pri- 'iC t>riPomaj -Cen- kar seve ‘ ' ^Udj Eru-fru a. 'HJ ep * ^lO )'Q , fš^di lahki S tte e fc razumevanju a otroška ero-je preveč Pre-doseže svojega ANPI. Radovedni smo, ali bo on. Boidrini tudi kaj povedal o tistih prošnjah za priznanje, ki so blagodejno ležale irj se prašile v uradih ANPI v Tržiču in Gradiški. Marsikateri naš kmet, ki je vložil prošnjo je upal na gmotno pomoč, da bi si vsaj delno opomogel. No in vse to je šlo po vodi, ker gospodje, ki danes prirejajo «festo», niso imeli časa, da bi se spomnili na naše sovaščane. Sploh, pa do sedaj niti vedeli niste, da obstaja slovenska vas Doberdob, naenkrat pa vas je zajela skrb za nas. Seveda ni bil to vaš nagib, saj dobro vemo, da le neradi prihajate k nam, ali to vam je bilo sveto naročilo «svete križarske vojne Kominforma«, ki vas' je pognalo v borbo, da bi nam dokazali, da vse to, v kar verujemo ni res, čeprav je nešteto dokazov, da je naše stališče pravilno. Opravili boste le slabo v naši vasi, ko boste trobili v vaše kominformoportunistične trobente o stanju v Jugoslaviji. Več naših vaščanov se je na lastne oči prepričalo, da r.i tako kakor pravite. Pa zakaj bi se tudi vi sami ne prepričali? Seveda, če bi iz enega ali drugega vzroka «festa» ne uspela, smo prepričani, da ima- te že pripravljen članek, v katerem boste zvalili krivdo na «titofašistične bandite«. Veseli pa nas, da ste vsaj y eni stvari ostali dosledni. «Kul-turri« spored bo izvajal Košuta in & z veseloigro «Na kriški osmici«. To je za vas, ki ste navajeni imeti sestanke v, gostilnah, kar y skladu. DRAMSKA DRUŽINA PROSVETNEGA DRUŠTVA NA OPČINAH bo gostovala 13. t. m. v Portorožu na letnem odru kluba Jugo. slovanske armijč. Pričetek ob 20.3Q. Uprizorili bodo Petrovičevo komedijo v treh dejanjih „VOZEL VABLJENI VSI! Skoraj tri sto goričkih Slovencev se pripravlja na izlet 15, avgusta Letošnji Veliki Šmaren bo okrog tristo goriških Slovencev zapustilo svoje domove in se za nekaj dni izognilo svojemu dielu in vsakdanjim skrbejn ter poiskalo duševnega in telesne-ga krepčila v čarih gorskih kraljestev. V svežini gorskega NA LETOVANJE V UKVE JE ODŠLA ZE TRETJA SKUPInA OTROK. ONI, KI SO SE VRNILI SO LEPO ZARJAVELI IN OKROGLI, KAJTI SKORODA VSI SO PRIDOBILI NA TEZI STARSI SE PRISRČNO ZAHVALJUJEJO DIJAŠKI MATICI, KI JI NI BILO ZAL TRUDA ' DA JE TUDI LETOS OMOGOČILA NJIHOVIM MALČKOM VESELE IN KREPILNE POČITNICE. podnebja si bodo naši ljudje nabrali noyih moči in se bodo ob povratku lotili dela in življenja' z večjim pogumom. Meščani kot kmetje so se letos polnoštevilno odzvali vabilu raznih organizacij, ki so zanje skrbno pripravile večdnevno letovanje v planinah, daleč proč od razgretih mestnih zidov in žgočega sonca na ravninskih poljih. Kakor je objavljeno bo Slov. planinsko društvo odrinilo v Dolomite. Nabralo je okrog osemdeset izletnikov predvsem meščanov, ki se bodo jutri na. vsezgodaj poslovili od , jnesta. Utaborili se bodo V Carboninu in se tu po mili volji' lahko vzpenjali ria bližnje vrhove. Poleg Planinskega, društva bo Zveza slovenske mladine v Italiji s sedemdesetimi mladinkami in mladinci odšla k Rabeljskemu jezeru in Belopeškim jezerom, kjer bo taborila dva dni. Ta izlet ne bo za našo mladino sa.mo razvedrilen ampak tudi zelo poučen. Ogledala 'si bo najlepše izletniške točke y Ka. nalski dolini. Medtem ko bo pot do Rabeljskega jezera mladino peljala skozi Sello Neveo, se bo na poti nazaj pomudila v Trbižu, ki je križišče treh držav in treh narodnosti. Na tem izletu se bo tako seznanila z mejo, ki loči Italijo od Jugoslavije in Avstrije. Najleptši in najdaljši izlet pa je organiziralo Prosvetno društvo iz Steverjana, ki bo dvaintrideset svojih članov, med katerimi je pevski zbor v celoti, peljalo skozi Dolomite d0 jezera Garde. Med najlepše izlete spada tudi mladinski izlet v Avstrijo, in sicer k Vrbskem jezeru na Koroškem. Prosvetno društvo iz Standre-ža je zbralo petinštirideset vaščanov, med katerimi so tudi vsi pevci, in je zanje organiziralo izlet na Višarje. Tako bo v dneh okoli Velikega Šmarna Standrež ostal skoraj neobljuden in bo v vasi kar odmevalo od praznote, ker je tu poleg Prosvetnega društva tudi Zveza slovenske mladine nabrala lepo število izletnikov. Ker so se Podgorci po večini priklopili Planinskemu društvu, so tudi Pevmčani sklenili, da ne bodo ostali doma. Na svojo roko so namreč organizirali izlet na Višarje. Mladina iz Pev. me kakor tudi z Oslavja pa se je po večini že odločila za Rabeljsko jezero. ELEKTRIF1KACIJSKA DELA \ d o beril otoški občini Predvsem morata priti v poštev vasi Jamlje in Poljane Kakor smo izvedeli, je ministrstvo za javna dela v teh dneh odobrilo kredit dveh in pol milijona lir za izpopolnitev električne napeljave v občini Doberdob. Razveseljiva novica ■je, vlila nekaj upanja predvsem prebivalcem vasi Jamlje in Poljane, ki si še vedno svetijo s petrolejkami in svečami, da ne govorimo o preskrbi z vodo, ki je še vedno takšna kakor pred stoletji. Mnogo smo že pisali o tem y našem listu in čeprav gori omenjeno poročilo ne govori ,o vodovodnih delih, marveč le o elektrifikaciji, bi želeli, naj bi vsaj v tem pogledu prišle kot prve v poštev najbolj zapostavljene vasi Vas Jamlje leži poleg tega ob glavni cesti Trst-Gorica in je malone nerazuljivo, kako da že doslej ni bilo v tem kraju poskrbljeno za električno razsvetljavo. Pri takih delih dva in polmilijonska vsota sicer ne predstavlja zneska, s katerim bi se dalo zadostiti večjim zahtevam, razsodno uporabljena pa bi le lahko pripomogla, da bi Se z modernimi pridobitvami vsaj za silo okoristili tudi oni do-berdobski občinarji, ki doslej še niso prišli do tega. Oddaja oljne repice Pokrajinski kmečki konzorcij obvešča . vse . zainteresirane kmetovalce, da bodo s 16. t. m. zaključili z odkupom, oljne, repice. Zato naj vsi zamudniki pohitijo z oddajo svojega pridelka, 'ki ga do omenjenega dne sprejemajo podružnice konzorcija v Gorici, Ul.. Morelli, Lečniku, Krminu, Gradiški, Romansu, Pierisu, Ronkah in Tržiču. Qb oddaji bodo kmetovalci lahko dvignili 25.50 kg olja ali pa 6000 lir Za vsak stot oljne repice. En mesec po zaključku odkupa bo Pokrajinski konzorcij dokončno izplačal kmetovalcem oddano blago in poskrbel, da bodo vsi s ceno zadovoljni. Sekirica v nogo Pri sekanju grmičevja na levem bregu Soče se je včeraj ponesrečil 14-letni Capuccio Jožef iz Ul. Torriani 84. S sekirico se je namreč ranil y levo nogo. Ker je bila rana precejšnja, se je zatekel v bolnišnico Brigata P.avia. Ozdravel bo v desetih dneh. Kino v Sfandrežu Danes 12., jutri in v ponedeljek 13. in 14. avgusta bodo v kinu na prostem v Standrežu s pričetkom ob 21. uri predvajali sovjetski film «Vzgoja čustev«, v katerem igrata glavno vlogo Vera Mareckaja in D. Sogal. KINO VERDI, 17: «Moč usode« N. Cor-radi. V1TTOR1A, 17: «Trdnjava se preda« D. Lamour. CENTRALE, 17: «Kačja sled« D. Lamour. ESTIVO, 21: «Sanje ljubimcev«; EDEN, 17: ((Indijska devica« D. del Rio. MODERNO, 17: «Klic hoste« C. Gable. Maši otroci so odpotovali v kolonijo v Beograd Na vabilo zveznega ministrstva za socialno skrbstv.o FLRJ so včeraj, popoldne odpotovali naši malčki v počitniško kolonijo v Beograd. 2e ob deveti uri so se zbrali na trgu Brollo pred okrožnim ljudskim odborom. Tam so bili še preje na zdravniškem pregledu tazo da smo prepričani, da so šli vsi zdravi na pot. Zanimalo nas je, od kod so vsi ti otroci: zvedeli smo, da so se zbrali iz. vsega našega okraja. Razume se, da je bilo med njimi živahno razpoloženje, saj so se zavedali, da se odpravlja--jo na dclgo pot v prestolnico Jugoslavije - v Beograd, da bodo videl; že med potovanjem posebno pa še v Beogradu polno lepih in novih stvari, ki so za vsakogar zanimive. Tako je pionirček Attilio iz Sv. Petra dejal: «Jaz grem v Beograd, tam bom videl našega učitelja maršala Tita...«. Bil je zelo ponosen ((Videl bcm tudi veliko glavno mesto Jugoslavije« je nadaljeval s. pripovedovanjem nekoliko odraslejši deklici- Nekaj po 12. uri so se poslovili naši pionirji in že so zaropotali avtobusi proti Divači. Med vožnjo niso zaspali, marveč neprestano so donele vesele pesmi. Kako tudi ne, saj je pelo 30 svežih ,grl deklic in dečkov, ki se ne upehaj,o tako hitro. S ((kolonisti« je potovalo še lo spremljevalcev, cd katerih so bili skoro sami učitelji. V Divači jih je čakal zelo čeden, posebej za naše mlade rezerviran vagon. Se pred odhodom iz Kopra so se koprski malčki srečali z bujskimi pionirji in pionirkami, ki jih je bilo enako število. Tudi oni so ?e do Divaše prepeljali z avtobusom. Zanimivo jih je bilo gledati, ko so se srečali na ta način otroci vseh treh narodnosti, Slovenci, Italijani in Hrvati ter videti, kako so se vsi skupaj dobro razumeli. Vseh teh 60 pionirjev in pionirk s svojimi spremljevalci bo ostalo v Beogradu tri tedne. Med svojim tamkajšnjim bivanjem si bodo ogledali grad- njo Novega Beograda, obiskali bodo našo udarniško brigado ((Antonio Bonifacio«, ki Se trudi. da bš čim več prispevala pij gradnji novega glavnega mesta FLRJ Kajpada si bo naša mladina ogledala vse muzeje, zgodovinske znamenitosti, zlasti pa vse tisto, kar je v zvezi z narodnoosvobodilno borbo. Važno je še to, da bo vsa skupina naših pionirjev nastanjena ob Donavi, kjer bodo imeli priliko za kopanje, igre in zabave. Pobegi-Cežarji Spomenik padlim borcem V nedeljo je pri gradnji spomenika padlim borcem delalo 20 bivših partizanov in aktivistov, ki so napravili skupno 100 ur. Do sedaj je bilo napravljenih že okoli 1000 prostovoljnih ur. Pri gradnji pomagajo bivši borci, aktivisti in ljudstvo. Ta sporilenik bo eden največjih, kar jih je bilo do sedaj zgrajenih v vsem okrožju. Pobežani in Cežarjani se hočeio tako oddolžiti spominu vseh tistih ki so dali vse za svobodo in današnji razvoj. Se na drugi način se bodo liudjie teh dveh vasi oddolžili spominu padlih borcev. Pod cesto, prav tam, kjer gradijo spomenik. je že pokrit zadružni dom. Tu se bo še naprej razvijalo gospodarsko, kulturno in politično življenje. Tako bodo imeli kar dva spomenika Pvvi bo imel vklesana imena vseh padlih, drugi pa bo zgovorna priča današnjega razvoja, do katerega so nam pripomogli vsi padli. Lepšega spomina kot Lo zgrajeni zadružni dom. bi skoro ne mogli postaviti Spomenik pa bo kot mogočna priča govoril vsem: Tako trdna ie bila naša misel in.ideja, ko smo odšli v partizane in dali največ kar smo mogli dati -naša življenja. Zato glejte, rta boste dobro razvijali in gradili socializem. m citciite tPVmchbki dnevnik! Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Ll. Cesare Battisti 2 - Telefon 70 obrtništvo v BUJšoiNi z ISTRSKE OBALE Vajence je treba vzgojiti ne samo v ročne delavce, ampak razširiti njihovo splošno obzorje Kadar pišemo o obrtništvu, je treba ravno glede na^nogp^o-cialno stanje naše družbe razliko_ vati stanje pred, med 'in po vojnt Tako označuje predvojno dobo nepopustljiva konkurenca,' ki "‘jo’ je vodil velekapital proti obrtništvu in rokodelstvu. Razen gotovih obrti, kjer je odločalo in še vedno odloča ročno delo (kot na primer pri kovačih) je kapital s svojo industrijsko proizvodnjo naravnost zatrl malega obrtnika in rokodelca. To smo opazili zlasti pri čevljarjih, krojačih in podobno, kjer so velike tvrdke «ala Bata« omogočile nekaterim obr-“tim njihovo delovanje. V tej borbi obrtništva proti kapitalu, prejšnji režimi ne-le, da niso ščitili obrtnika in rokodelca, ampak so nasprotno nudili vso podporo že itak močnemu kapitalu. Tako je obrtništvo polagoma hiralo in gospodarsko propadalo. Na žalost ni našlo politično-socialno pravilne orientacije in je tavalo v meščanskih krogih. Med drugim je izkoriščalo vajence in ravnalo z njimi kot s služinčadjo. Med vojno je bilo stanje tako: Strokovna delovna sila obrtnika in rokodelca je bila sicer cenjena, toda nekatera področja obrti niso imela surovin in drugega materiala, primanjkovala jim je delovna moč nekdanjih pomočnikov in vajencev, ki so bili poklicani pod orožje, tako da se je v veliki meri zmanjšala njihova dejavnost. V krajih, kot pri nas, kjer je divjala vojna je obrt še bolj propadala. Vsi vemo, da so potrebe prebivalstva prav v kolikor odvisijo od dela obrtnikov, precej velike. Tako je na primer v Bujščini obrtništvo zadovoljilo od 50—55 odst. te ljudske potrebe. Strokovna stopnja bujskega obrtnika ni bila najboljša, vendar še vedno dobra. Na žalost je ostal tamkajšnji obrtnik nekako konservativen ter še je zadovoljil z že doseženimi uspehi. Tako ni čutil v sebi potrebe, da bi priredil po vojni lastno razstavo, s katero bi pokazal svoje sposobnosti, stopil v ospredje, stopil v stik z obrtni- ki drugih krajev in dežel, se pustil oceniti od objektivnih kritikov in podobno,- Ro drugi Strahi ni obrtništvo v' Bujščini važnemu, vprašanju vajencev, posvetilo tiste pažnje ki jo je zaslužilo. Nočemo reči, da je prevladovalo v tem pogledu egoistično stališče običajnega delodajalca. Zanimiva je tozadevna statistika, ki izkazuje od 100 odst. obrtnikov 57 odst. mojstrov, dalje 34 odst. pomočnikov in samo 9 odst. vajencev. Ne bomo zanikali, dr, so vojpi časi skoro onemogočili držanje vajencev. Težkoče s prehrano, vedno slabša vrednost denarja, premala oskrba s surovinami, so vplivali resnično škodljivo na vprašanje vajencev. To-do danes imamo za seboj vojne razmere, delovnemu človeku je od ljudske oblasti zagotovljena prehrana, zanj so na razpolago razni dodatki. Zato ta izgovor danes ne drži. Se manj vrednost denarja, po katerem se ceni zaslužek. Kupna moč dinarja je na trgu tako močna, in možnost potrošnje je tako raznovrstna, da se ni treba nikomur bati, da dela zastonj, čeprav ima polne žepe denarja. Oskrba z materialom od strani ljudske oblasti je vedno boljša in tendenza je še ta, da delajo v to poklicane ustanove trajno na tem, da bodo prejemali obrtniki čim kvalitetnejši material. Glede na vse to bo treba stanje vajencev proučiti in trenutno doseči, da se njihovo število zviša. To je važno ne samo iz osebnih razlogov posameznih vajencev, ampak iz stališča koristi skupnosti. Statistika nam namreč za bujski okraj nadolje kaže, da se od sedaj formalno obstoječih obratov udejstvuje samo 77 odst., medtem ko visok odstotek obrtnikov—rokodelcev in sicer 23 odst. sploh ne izvaja svoje obrti. Ljudska oblast hoče prebivalstvu pomagati tudi s tem, da se v Bujščini vpeljejo v najkrajšem času še vse ostale manjkajoče vrste obrti, da se bo ta pokrajina v tem za njen gospodarski razvoj važnemu vprašanju docela osamosvojila. To Pa bo mogoče doseči z rešitvijo vajenskega vprašanja. Nedvomno se je delo in zaposlitev obrtnikov v povojni dobi znatno povečala. To je utemeljen razlog tudi za povišanje vajenskega kadra. V ta namen je nujno potrebno, da bi obstajala v Bujah vajenska šola, v kateri bi se izobraževalo vsaj okoli 150 vajencev, Pomniti je treba s tem v zvezi, da nam statistika nadalje kaže, da imamo od' vseh obrtnikov v Bujščini 33 odst. v mestih in ostalih 67 odst. po vaseh. Jasno je, da se vajenski' kader na vasi zgublja in ne dobi dovolj-ne učne podlage, ker se po krajih, kjer so samo dva, trije ali štirje vajenci ne izplača osnovati zanje posebne vajenske šole, tečajev in podobno. Nedvomno pa sedanji rod obrtnikov in rokodelcev izumira, ker nima naraščaja, razen morda tam, kjer prehaja obrt od očeta na sina. Prepričani smo, da bi imel nov kader vajencev morda že sedaj, prav gotovo pa bo imel že čez nekaj let priliko, da zasede vsaj 50 odst, dosedanjih mest svojih mojstrov. Ne glede na vse te stvarne razloge, pa moramo zaradi vajencev samih dvigniti njihovo duševno stran in jih vzgojiti ne samo v ročne delavce, ampak tudi razširiti njihovo splošno znanje in obzorje. To je mogoče le v okviru sistematičnega in resnega učenja. Pri tem je treba poudariti še to, da so vajenci tam, kjer so se obrtniki združili v zadruge, zastopani že tako močno, da jih je v razmerju z obrtniki 118 odst. To je dober znak in kaže, da mojstri, ki imajo danes drugačne poglede na družbeno ureditev, ne odklanjajo vajencev, se ne iz. govarjajo kot nekateri zasebniki na izdatke, marveč čutijo tudi oni interes na pravilni rešitvi vajenskega vprašanja. Ce pomislimo končno, da nam tudi zgoraj navedena statistika kaže, da se je v Bujščini razvijalo obrtništvo močno* na vasetj (67 odst.) smo dolžni, da dvignemo tudi tisto področje obrtništva, ki ima pretežno kmetijski značaj kot sodarstvo, kovarstvo, destilerije itd. Glavne obrtne stroke mest kot mehanika, kroja-štvo, čevljarstvo, mizarstvo tn druge so do sedaj v obrtnih—vajenskih šolah po mestih dajale mestnemu vajencu itak že dovolj prilik za nadaljnjo izobrazbo. Takšno Je stanje obrtnikov in vajencev v Bujščini. Zato moramo ukreniti vse mogoče za vsestranski dvig in rešitev teh dveh problemov. Gradnja stavbe za krajevni ljudski odbor Puče - Košiabona Na križišču med Pučami in Koštabono raste nova stavba v kateri bo imel svoj sedež krajevni ljudski odbor. Stavbo gradijo na lepem zračnem in sončnem prostoru pri glavni cesti Smarje-Nova vas in na novi cesti, ki'bo vezala Puče-Košta-bono. Prve dni julija so začeli zidati to stavbo, ki raste iz dneva v dan, tako dp bo kmalu zgrajena do prvega nadstropja. Zidarji si zelo prizadevajo, da bi čimveč naredili. S tekmovanjem so dvignili storilnost dela in presegajo normo do 53 odst. Med temi so najboljši tov. Jože Grižon, Anton Nemec iz Puč in zidarski vajenec Jožef Bok iz Sv Petra. Poleg teh prednjači še tov. Ivan Baruca iz Puč, ki se trudi, da bi vedno prekosil ostale. Med delavci je razpoloženje zelo živahno. Na ta način je delo dobro organizirano kakor na tekočem traku. SAVUDRIJI Folklorna skupina iz Marezig naj bo drugim za zgled fifi - V i I JSODOVINSKI ROMAN k 15. Je začel pre-K1' Tore3 je bilo ver,-N L °ni dan v Kam. Vblbil nič tak° pijan’ da f ]e 1 esar vedel, tem- °ne rokovnjače le * ^rotn. Boječ mu je jati5a’ Gr°ga! Prav , ‘fc° ime. In ta člo- Jk > - ur ti(>?<1'1ho0ViI^ae? Ali resn»cl nihče bila Ni’esar nl H ' temVo.8a ni videl trgo- O^Uje- ,,je le S°voril- ’ in’ n 011 sa nl bilo «. hoVendar je imel vJe hoteinar! In ta človek S>iti< LnJeg0V0 rod°- Ha a mu roza- Mala Po-kVn3a'eva neve. ’ debel° POgle- ar to zve! In kaj poreče nje mati! Iz kože poskoči od jeze. A kaj porekč ljudje, ko to slišijo! Ta Nande ali Groga je gotovo eden glav rokovnjaških, če ne prva glava. Drugače se ga Boječ ne bi bil tako ustrašil. In v graščini kolovški In v Kamniku bodo dali lepe razpisane denarce radi tistemu, ki jim glavo rokovnjačem ovadi ali celo pripelje. Zato Blaž Mozol naredi ta frtež: Precej, ko pridem domov, pokličem hlapca Franca, oba oblezeva sosedovo hišo in prlmeva in zveževa ga- Ce ga ni, pride jutri zjutraj, primeva ga tačas ln zveževa ga! Potlej ga pa peljeva zvezanega kakor bika ali v graščino kolovško ali pa v Kamnik, ali gospodu Polojaku ali gospodu Gavri-ču. Ce je on glava, dali bodo več, kot so oklicali. To-iliko denarja v ceharskem srebru ali pa v frankih, naj bo kakor hoče, da le je! Ko je prišel domov, je brž sklical hlapca in mu povedal, da je rokovnjače Iznašel: Nande je eden, Boječ eden. Ali hlapec ni bil zadovoljen, takoj iz postelje v hlevu iti z njim v sosedove hišo gledat, da li Nande spi, ter ga prijemat in vezat «Pa saj ga jutri zjutraj primeva!« reče v svojih lahkih računih in sam leže spat. Da bi mu ponoči mogel kdc račun do jutri pomotiti, n pr. Boječ, tega se ni domi slil OSMO POGLAVJE Ko sliši to, ne zgrudi se na, tla strahota pred seboj je ni obšla Ko upala je še, bil čut mehak Ne upa več, zdaj duh je v njej krepak. «Koga ljubiti nimam več. ne smem zakaj bi bala se zato, ne ve‘m». Byron Na jutrovl strani se je žarilo, noč je bila postala svetlejša, vendar belega dne Se ni bilo, ko je Nande trkal na malo štirioglato okno one izbe, kjer je spala Po lonica. «Kaj češ?« vpraša čudoma deklica, ki je bila na okno prišla. «Ogrni se in pridi ven, govoriti moram s teboj«, reče Nande resno. «Kaj ti je?« .ostrmi deklica. «Ce me imaš rada, stori mi to, kar te prosim, pridi ven k meni!« reče. .«Oblečem se precej, vrata odprem in zakurim pa pridi potlej notri, zakaj bi jaz na vrt hodila, kjer je hladno?« reče ona. «Nečeš, če te prosim? Notri jaz ne idem več. Tvoj stric... ali povedal ti bom tukaj na vrtu, pridi ven!« Deklica se odmakne, naglo obleče in kmalu je bila poleg njega. Ob zidu za hišo se je pod kapom sušil kup des&k. tam je sedel on in ona se prisede tik njega na desno. On je imel težko suk-neno bundo ogrnjeno čez leva pleča in jo je pred seboj skupaj držal, kakor da bi hotel nekaj skrivati pod njo. Na glavi je imel namesto slamnika, kakor zadnje dni, kučmo iz polhovih kožic-’ «0 joj, ti si oblečen, kakor za zimo. Kam si namenjen?« vprašuje ona in sl dži, ne da bi se branila, roko okoli tilnika oviti. Ne da bi ji na njeno vprašanje odgovarjal, je vprašal samo in s tresočim glasom ono staro vprašanje, ki se nam neudeležencem zdi smešno, ali je onim, ki se jih tiče, tačas vir neizmerne sreče: «Ali me res ljubiš?« In tudi odgovor Poloničin, ki je zdaj Sele opazila njegovo razburjenost, je bil tak, kakor je navaden v enakih položajih. Rada bi bila zavpila «da» tako močno, da bi se bilo razlegalo tja on- kraj Kamnika, ali sram jo je bilo tako živo resnico glasno povedati, tiho je pritrdila, da ga ljubi res, in žareči obraz skrivala našla-njaje se na njega ramo- Pa kmalu se je sklonila in lah-kodušno vprašala: «Kaj ti je pa danes?« «Ko.bi me ti ljubila tako, kakor ljubim jaz tebe, dekle moje, bolj od vseh drugih ljudi, bolj kot mater, brata in dom, bi Sla z menoj, kamor bi jaz hotel«. Ona upogne glavo in zopet opazi njegovo nenavadno resnobo. «Pa zakaj bi hodila proč, če treba ni? Zakaj to praviš?« «Ko bi pa treba bilo?« «Sla bi!« odgovori ona hitro kakor kljubovalen otrok. «Res, Polonica? Reci to še enkrat!« deje on nekako veselo iznenkdejan, prime jo za roko in ji ognjeno zre v oči-«Bi U ti šla z menoj zdaj precej ?» «Precej pa ne, saj ni tre- ba«, reče ona in se mu spet čudi. «Kaj ti je?« On jo izpusti pa reče čez nekaj časa: Deklica moja, ti ne veš še, kako te jaz ljubim. Tako, da bi šel za tebe v smrt, vice, pekel ali v nebesa, kamor greš ti. Ko boš slišala, in še danes boš slišala, kdo sem, nikar se ne ustraši, temveč misli, kaj sem ti rekel: na potu v pogubo me odpelješ le ti na pošten pot v srečo. Samo tl, če hočeš- Ti si moj angel vUruh, če ima človek angela varuha. Ti me moreš rešiti, drugi nihče, ie me ljubiš, če ostaneš moja, naj ljudje poreko, kar hot6 Ustrašila se boš, ko zaslišiš, kako mi bodo rekli, ali domisli se mojih besedi in veruj le to: tebe ljubim bolj, kot te more še kdo na široki zemlji, in kadar tebe vi-dim, tačas sem dober človek, tačas sem pripravljen vse storiti, kar tl želiš. Zato, de-klica, ljubi*me in reši me!« (Nadaljevanje sledi.) Po osvoboditvi se je prosvetno delo v naiem okraju dokaj dobro razvijalo. Skoro vse vasi so imele pevske zbore, dramske družine in nekatere tudi godbe. Folklorne skupine pa s(, imele Puče, Kert?, Sv. Peter, in Šmarje, ki pa so kmalu prenehale. Lansko leto so ustanovili folklorno skupino v Dekanih, ki še danes prav dobro deluje. Člani skupine se trudijo, da bi se čim več naučili in s tem pokazali ljudstvu lepoto naših nekdanjih narodnih plesov. Dekanom je sledila ustanovi tev folklorne skupine v Vanga: nelu. Pred kratkim so ustanovili folklorno skupino tudi v Marezigah, ki je kmalu pokazala prav dobre uspehe. Skupina je nastopila že večkrat Po vaseh in je bila povsod nagrajena s ploskanjem in pohvalo. Ta skupina je sedaj lahko za zgled tistim vasem, ki imajo folklorne skupine, toda ne morejo pokazati takih uspehov, ker imajo premalo vaj in še te neredno. Skupina v Marezigah je do sedaj naštudirala več narodnih plesov, med temi srbski, koroški, gorenjski narodnj ples, ki so vzbudili med gledalci zelo veliko zanimanje. Preteklo nedeljo so nastopili v Loparju, kjer so pokazali, d i imamo tudi med preprostim ljudstvom dobre naravne talente, ki s svojo umetnostjo prikazujejo običaje in šege naših prednikov. Čudimo se, da se v Šmarjah še nis0 spomnili, da bi oživili svojo folklorno skupino. Nekaj so v tem napravili lani, pričeli so že z vajami, toda za-radi premalo volje in veselja je vsa zamis.l zopet zaspala. Prostor za vaje in nastope ni ovira, ker imajo nov zadružni dom. Pevski zbor in dramska skupina sta bila v lanskem tek movanju celo pohvaljena, zato bi bilo prav, da bi v njihovem prosvetnem delu pomagala tudi folklorna skupina. Tudi v Pučah so pozabili na nekdanjo folklorno skupino, ki je dobro delovala. Tu razvi. 'jajo precej živo delovanje pevski zbor in dramska skupina, ki ie že naštudirala dvodejan. ko, s katero bo nastopila ob priliki vaškega praznika. Omenil; bi še to, da nekate- re vasi zelo zanemarjajo prosvetno delo. Spomnimo se na preteklost, ko bi se bili radi učfli naših lepih slovenskih pesmi, pa nam je bilo to prepovedano. : Nov vozni redcarnikov na progi Koper-TfSi in 0U0 Odhod iz Kopra ob: 5.45 parnik Pisani ali Itala, 5.30 Pisani ali Itala, 7.10 parnik Vida in- sicer via Sv. Nikolaj, 7.45 barka Levante, 9.00 parnik Pisani ali Hala, 11.15 parnik Vida, 12.00 barka Levante, 13.15 parnik Pisa. ni ali Itala, 14.30: parnik Pisani ali Itala, 17.15: parnik Pisani ali Hala, 18.00 parnik Vida. Zadnji dve vožnji ob 17.15 in ob 18.00 uri gredo via Sv. Nikolaj! Odhod iz Trsta ob: 7.00 parnik Pisani odnosno Itala: 9.30 parnik Vida, 10.00 barka Levante, 11.00 parnik Pisani odn. Itala. 12.30: parnik Pisani odn. Itala, 13.30 parnik Vida, 15.00 parnik Pisani odn. Itala. Vsi do tu našteti parniki oziroma barke vozijo iz Trsta v Koper via Sv. Nikolaj! Naravnost iz Trsta v Koper vozijo pa še naslednji: ob 17.00 barka Levante, 17.45 parnik Pisani odn. Itala 18,45 parnik Pisani odn. Itala, 19.30 parnik Vida. Ta vozni red velja od prihodnjega ponedeljka t. j. 14. t. m. dalje ob delavnikih! Naslednji vozni red na progi Koper-Trst in obratno pa velja samo ob nedeljah in praznikih od prihodnje nedelje dne 13. t. m. dalje! Odhod iz Kopra ob: 6.30: parnik Pisani odn. Itala, 7.00: parnik Vida, 1.30 parnik Pisani odn. Itala, 9.30 parnik Pi-sani-Itala, 12.00 parnik Pisani-Itala, 12.45 parnik Pisani-ltala. 18.00 parnik Pisani-ltala, 19.00 p. Pisani-ltala, 20.30 p. Pisani-ltala. Ob 18.00, 19.00, 20.30 vozijo parniki via Sv. Nikolaj! Odhod iz Trsta ob: 8.00 Pisani odnosno Itala, in sicer via Sv. Nikolaj, ob 9.00 parnik Vida samo v Sv. Nikolaj, ob 10.00 parnik Pisani-ltala via Sv. Nikolaj, ob 11.00 parnik Pisani-ltala via Sv. Nikolaj, ob 12.00 parnik Vida samo v Sv. Nikolaj, ob 13.00 parnik Pisani Itala via Sv. Nikolaj, ob 14.15 parnik Pisani-ltala via Sv. Nikolaj, ob 14.45 parnik Vida samo v Sv. Nikolaj, ob 19.15 parnik Vida samo v Sv. Nikolaj. Parniki, ki vozijo ob nedeljah iz Kopra v Trst ob 7.30, 12.00, 19.00 in iz Trsta v Koper ob 19.00 in 13.00 uri v slabem vremenu ne obratujejo! OB 30-EETNICI POŽIGA NARODNEGA DOMA S gledališča v Mi V »Gledališkem listu« št. 10, ki ga je izdala Ljubljanska drama ob priliki krstne predstave Mire Pucove »Operacije« je tudi članek izpod peresa Janka Travna o »Slovenskem gledališču v Trstu«, spisan ob 30-letnici požiga Narodnega doma. Zaradi izredno zanimive vsebine, kjer se pisec spominja nastopov prvih slovenskih gledaliških skupin v Trstu in okolici, bomo članek objavljali v nadaljevanjih. V nemirnem vzdušju priprav. Ijajočega se versajskega miru je v letu 1920 dne 11. julija prišlo do italijanske provokacije v Splitu, ki ji je splitsko prebivalstvo odgovorilo z manifestacijo. Italijani so z motornega čolna italijanske vojne ladje «Puglia» začeli streljati na obalo, obala je odgovorila, več Italijanov je bilo zadetih, med njimi fregatm kapitan Gulli, ki je po operaciji umrl. Ta pripetljaj je bil povod, da je tržaška zveza bojevnikov aFascio Triestino di Combatti-mento» izdala 12. julija hujska, joč manifest proti Slovencem v Trstu, uporabljajoč pri tem bombastično besedišče bodočih fašistov. Na shodu, sklicanem JOSIP PRUNK, 1902 prvi tajnik in dejanski organizator »Dram-, društva«. na Velikem trgu 13. julija zvečer je Francesco Giunta hujskal zbrano množico proti Slovencem v Trstu. Množica ga je razumela, v treh kolonah je vdrla proti Narodnemu domu, ga naskočila in da s pripravljenimi posodami petroleja in bombami zažgala. Poslopje je gorelo več dni, požar je bil zaneten vedno znova. Od ponosne, petnadstropne stavbe na največjem in najlepšem trgu Trsta je ostalo golo, očmelo in razpokano zidovje. Zgorelo je vse, kar so nabirale s trudom slovenske organizaci- Janko Traven je in društva od zidave Doma leta 1904 dalje. V Narodnem domu je bilo tudi tržaško slovensko gledališče. Gledališka dvorana je bila v sredini med obema kriloma hiše in je segala samo do drugega nadstropja. Ta dvorana je znotraj zgorela že v torek zvečer, vendar so njeno stekleno streho mogli še istega dne uporabiti stanovalci, ki jih je požar zalotil v stavbi, da so poskakali nanjo in se rešili. Do gledališke garderobe spočetka ni prišel ogenj. Zato so jo v Četrtek zjutraj, Icljufi temu da je bilo pogorišče zastraženo, tatovi popolnoma izpraznili. Kar je bilo dobrega so odnesli, kar je bilo slabega, so razmetali na ulico. Le majhen del rešenih predmetov je prišel v roke posameznih Slovencev, ki so jih hranili doma kot relikvijo. Zgorel je ves arhiv Dramatičnega društva z dragocenim zgodovinskim gradivom, gledališka knjižnica, rekviziti in s požrtvovalnim delom izdelane kulise gledališča. Vse svoje imetje so izgubila tudi vsa ostala društva in organizacije, ki so imele svoj sedež v Domu. V uničenem stanovanju dr. Josipa V.ilfaha je med jOSIp NEGODE, najstarejši še živeči tržaški igralski diletant. drugim zgorel rokopis že na pisane zgodovine tržaškega mesta. Škode je bilo poleg človeških žrtev več desetin milijonov Ur samo pri požigu Narod, nega doma. Toda istega dne je bilo razbitih in oplenjenih še mnogo drugih slovanskih podjetij v Trstu, pogromi pa so se nadaljevali tudi v drugih mestih zasedenega Primorja. Slovence so obdolžili, da so pripravljali nasilno brambo poslopja. Ze tedaj je bilo mogoče ugotoviti, da je bilo edino orož- je v Narodnem domu med rekviziti slovenskega gledališča nekaj starih, nerabljivih pušk Werndlovega sistema brez petelinov ter nekaj sabelj. Toda za te stare, že zgodovinske rekvizite uprizarjanih slovenskih ljudskih iger je oblast vedela. Tem manj bi zato mogli služiti Za obrambo ali še celo Za napad. Požig Narodnega doma je bil člen v verigi poznejših ukrepov italijanskega fašizma, ki so sledili kmalu po aneksiji in v živo zadeli politično in kulturno življenje Jugoslovanov v Italiji. Dali so jim dragoceno spoznanje, da ni možno sožitje s fašizmom. To je ojeklenilo odpor v naslednjih letih. Ko je bilo nekaj let zatem onemogočeno Slovencem vsako društveno delovanje in s tem tudi sleherna gledališka prireditev, so se primorski Slovenci tem bolj zavedli, kaj so izgubili z uničenjem Narodnega doma in največje svoje gledališke dvorane. V vrsti pregledov gledališkega življenja v Trstu so ohranili zgodovinsko sliko te panoge svojega umetniškega udejstvovanja, ki jim je dokazovala rast in razvoj našega jezika v mestu, pred prvo svetovno vojno po številu slovenskega prebivalstva naj-večjem slovenskem mestu. Deloma bomo sledili dozdaj navadni periodizaciji v opisih razvoja slovenskega gledališkega življenja v Trstu, deloma pa bomo naslednji kratki opis prilagodili smotrnejši časovni razporeditvi, kolikor jo narekujejo ugotovitve študija zgodovine naših gledališč na Slovenskem. mm Jutri tri zanimive tekme za „Kraški pokal" na openskem igrišču Jutri bodo nogometne enaj-storice, ki se borijo za «Kraški pokal«, ponovno pritekle na igrišče. Torišče borb bo kakor preteklo nedeljo opensko igrišče. Zjutraj ob 9 se bosta srečala Sesljan in Kontovel. Obe enaj-storici sta v nedeljo okusili svoj prvi poraz v tem tekmovanju. Jutri pa bomo videli, kdo od njih je boljši. Bo-li zmagal Sesljan? Bo-li zmagal Kontovel? To so vprašanja, ki so na ustih domačih navijačev. Ta vprašanja pa bodo ostala nerešena do konca tekme. Težko je izreči kako napoved. Po igri, ki sta jo v nedeljo pokazali ti dve enajsterici, bi morala pripasti zmaga Sesljar.u. Toda igralci Kontovela hočejo na vsak način dokazati, da so imeli v nedeljo le smolo. Sele popoldne bosta dve zanimivi tekmi, in sicer med Bazovico in Nabrežino ter med Prosekom in dpčinami. Nabrežina bo vsaj po našem mnenju zmagovalka tekme. V nedeljo je pokazala, da ima dobre igralce in če ne bo smole, ali pa če ne bo Bazovica igrala bolje ko v nedeljo, tedaj bo Nabrežina brez dvoma za dve točki bogatejša. Bazovski fantje pa so se tudi za to tekmo pripravili in bodo skušali pokazati roge tudi Nabrežincem. Zadnja tekma dneva pa bo med Prosekom in Opčinami. Prosek le po prvem dnevu tekmovanja na prvem mestu, medtem ko so Openci po lastni krivdi izgubili dve važni točki. Vsaka napoved je tu težka. Prosek ima dobre igralce in dobre strelce na gol. Vrhu tega igrajo hitro in njihov cilj je poleg lepe igre-gol. Tudi O-penci imajo zelo dobre igralce. Ce ne bo njihov vratar imel smole in puščal smešno lahke žoge v mrežo, bo ta tekma brez dvoma najzanimivejša vsega dneva. Spored nedeljskih tekem je torej sledeč: Na openskem igrišču ob 9 Sesljan-Kontovel; ob 17 Bazo. vica-Nabrežina; ob 18 Prosek. Opčine. Določena je reprezentanca FLRJ za atletsko prvenstvo v Bruslju. Atletska zveza Jugoslavije je odredila tekmovalce, ki bodo nastopili na evropskem atletskem prvenstvu v Bruslju. Reprezentanco bodo sestavljali sledeči tekmovalci: 100 m: Bmad, Pecelj; 200 m: Pecelj; 400 m: Sabolovič, Milo-ševski; 800 m: Hanc; 1500 m: Cera j, Ottenheimer; 5000 m: Djuraškovič, Pavlovič; 10.000 m: Mihalič, Stefanovič; 400 m zapreke: Zupančič; 300 m zapreke: Segedin, , Štritof; maratonski tek: Bosar.ac, Glogonjac; štafeta 4x100 m: Juvančič, Postelj-nik, Brnad, Pecelj; štafeta 4x400 m: Račič, Stankovič, Miloševski, Sabolovič (rez. Relja); krogle: Sarčevič; disk: Žerjal, Krivokapič; kopje: Vujačič; kladivo: Gubijan, Galin; višina: Dimitri-jevič; daljina: Brnad; troskok: Zagorc, Petranovič; palico: Mi-lakov; desetoboj: Marčelja, Rebula. Za evropsko prvenstvo so bile javljene tudi sledeče tekmovalke: 200 m: Tuce Butia; daljina: Koledir.s Šumak; krogla: Radosavljevič, Kotlušek; kopje: Radosavljevič; disk: Borovec, Matej; štafeta 4x100 m: Koledin, Šumak, Vagič in Butia. Jutri košarka in odbojka v Sv. Nikolaju Jutri v nedeljo bodo na igrišču kopališča v Sv. Nikolaju zanimive žer.ske in moške tekme v košarki med tržaškimi dijakinjami in dijaki ter med žensko in moško reprezentanco ljubljanske univerze. Prva tekma bo ob 18, druga pa takoj po koncu prve. Ob 17 pa bo prav tam tudi tekma v odbojki med reprezentanco ljubljanske univerze in Sv. Ivanom. ob 18 v Sv. Rsorez. iitibljanskB Maski košarkarski klub Kakor smo že večkrat javili bodo kopalci pri Sv. Nikolaju imeli danes priliko prisostvovati tekmi v košarki med znanimi igralci reprezentance ljubljanske univerze in našo tržaško košarkarsko skupino. Zanimiva tekma bo danes ob 18. Iplci odbojke Sv. Ivana nozor l Vsi igralci odbojke športnega društva Sv. Ivan so naprošeni, da se v nedeljo gotovo zberejo ob 13 pred ribarnico, od koder bo skupen odhod v kopališče Sv. Nikolaj, kjer bo tekma proti reprezentanci ljubljanske univerze. Prosimo točnosti in gotove udeležbe. Nogometna tekma V seučiliščniki: Aurora 2:4(0:1) Zadnji četrtek 10. avgusta I je bila nogometna tekma med Vseučiliščniki iz Ljubljane ter enajstorico Aurore iz Kopra. Na stadionu v K<>pru se je kljub zadušljivi vročini tega dne zbralo vseeno okoli 1000 gledalcev. Tekma je bila zanimiva, saj sta trčila skupaj dva razmero, ma dobra nogometna kluba. Obe moštvi sta imeli v igri dovršeno tehniko in kar je bilo najbolj značilno, igrali sta izredno hitro. Morda kaže ravno izid prvega polčasa njuno medsebojno moč, zlasti pa to, da sta se oba kluba trudila za zmago. Vse do 40. minute prve. ga polčasa ni in le ni hotelo priti do odločitve. V tem trenutku pa je igralec Sdldo od Vseučiliščnikov napravil lasten gol, s čemer je dobila Aurora prednost enega gola. S tem razmerjem se je prvi del igre tudi končal. Tudi drugi polčas se je pričel z velikim naletom obeh strani. Tako so v začetku vodili akademiki ter je igralec Sobese -od gostov v 16. minuti v lepi kom. binaciji zabil v mrežo Aurore prvi gol ter s tem izenačil v korist Vseučiliščnikov. Kmalu za tem pa smo dobili občutek, da manjka akademikom trening in s tem moč, da bi lahko v enakem tempu vzdržali d0 konca igre. Tako se je vlekla igra neodločeno do 24. minute, ko je Derin od Aurore zabil dejansko šele prvi gol Za svoj klub. Domačini so izkoristili položaj in dobili moralno silo, ki jim -je pomagala da so v 37. minuti in sicer po Schiavoniju pognali skozi mrežo gostov že drugi gol. Vendar so Vseučiliščniki z vso silo re. agirali in že v 38. minuti po Riharju dosegli drugi gol. Ka zalo je. da bodo gostje zbrali vse sile in izenačili, toda ni so mogli vzdržati navala Au rore, ki si je tik pred zaključ kom tekme v 42. minuti pnnov no po Schiavoniju osvojila zopet en gol ter s tem nadvlada la Vseučiliščnike s 4 proti 2. Obe moštvi sta glede na svojo dobro igro zaslužili dosežene uspehe. Rrihodn-ji četrtek bosta ■ odigrali zopet v Kopru re vanžn0 tekmo. To pot je sodil in sicer v za dovoljstvo igralcev, kakor tudi publike, tov. Kravanja. dne 9.februvaija 1889 v giedišVfrtt ^Fenice" W IM I MMk-iujt* Igrnlut' ri ra m ulit'ut ('p •Im-tti* f.|iiMiiiii*litnM I nivrf ifjr« »viru «* kr •'tulim m7 |m<|ui||^ pri mr* H«ihiTilolH--S<-liilliti|riAr>>tA Revček Andrejček. tj.:**-— ’ h igri ples, Bi*wd»p» »c nd|itv v th*tu » im 1». Hri zvrver. Zevctck 8. uri. Mn tmiitp peiporojt g bniugi iniln. [ TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET • FINANCE J Kje inf] [J ie ci izhod iz skoka cen, je in brezposelnost] Obnoviti politiko subvencioniranih cen ■ in povečati zaposlenost Najnovejši skoki cen na italijanskem in tudi tržaškem trgu, ki ga imenujejo kapitalistični ekonomisti «najnovejši konjuhkturm val», so vsakomur zelo preprosto dokazali po eni strani popolno odvisnost evropskih tržišč od razvoja na ameriškem trgu in po drugi strani prav tako popolno nesposobnost oblasti, poskrbeti za to, da ti «konjunkturni» skoki ne prizadenejo najprej in s polno močjo vsakdanjega potrošnika. Od korejskih dogodkov je minilo že precej časa in ves ta čas so se kazali jasni znaki špe- kulacije in naraščanja cen, toda italijanska vlada n. pr. se je zganila komaj pred nekaj dnevi s platonično izjavo, da hoče obdržati kupno moč Ure. Nato so ministri odšli na letovanje, češ saj so tudi borze za-prle vrata za dalj časa. Toda borzijanci so se, za razliko, šli hladit le kam v bližnjo okolico in kakor pokazujejo prvi izvenborzni tečaji papirjev in valut, «je opazno v‘tem tednu nadaljnje naraščanje (sicer previdno), ki nas še daleč ne preseneča v sedanji tehnični in ekonomski konjunkturi)). PLAKAT GOSTOVANJA LJUBLJANSKEGA DRAMSKEGA OSEBJA V TRSTU DNE 9. FEBRUARJA 1889. Revolucijsko leto 1848 je v Trstu rodilo «Slavjansko društvo)), ki se je ustanovilo 23. oktobra 1848. in ki mu je spočetka predsedoval Ivan Vesel-Koseskt, za njim pa Ivan Ce-rer. Društvo je izdajalo v letu 1849 mesečnik eSlavjanski rodoljub)). ki mu je bil' urednik Ivan Cerer, leta 1850 pa list «Jadranski Slavjan», ki ga je urejal Simon Rudmaš. «Jadranski Slavjan» je poročal o tem. da so predstave, ki jih je društvo priredilo, zelo ugajale in da članstvo želi, naj i jih uprizarjali še več. Na zadevni predsednikov poziv se je javil Feliks Globočnik, ki je bil prvi slovenski režiser v Trstu. Uprizoril je prvo slovensko igro v Trstu, Za katero imamo zanesljive podatke. To je bilo 2. junija 1850, ko je prišla na slovenski oder v Trstu Ste. panekova igra «Tat v mlinu ali Slovenec in Nemec». uprizorjena tudi na drugih slovenskih odrih. Igra je vo poročilih n v sako srce razvedrila, vtako čelo razjasnila» in predsednik društva. koroški rodoljub Simon Rudmaš je zapisal v društvenem časopisu: «Jas rad obstojim. kar sim si tada v spommi zapisal; da me še ni nobena ka-zališčna igra tako veselila, kakor naš Tat v mllnu.s Ta sicer skromna uprizoritev slovenske igre je vzbudila pozornost tudi pn domoljubih zunaj tržaškega mesta, predsedniku »Slavjonskega društva» pa je nudila priložnost za ugotovitev, uda je naš oder, naše gledališče pred nami» in da «sla-venski jezik počinje javno zna-čenje dobivati«. Nekaj zatem je v društvenem glasilu neki Jozipič obširneje razpravljal o vprašanju gledališča v članku, naslovljenem «Drobtinca o narod, kazalištu slovenskem)) in sicer ob glasovih listov, da se Ljubljani pripravlja ustanovitev slovenskega gledališča (Kordeš). Članek je iz)4edno zanimiv zgodovinski dokument, ker poudarja važnost nalog gledališča kot sredstva za ohranitev narodnosti in navezuje na istočasna podobna prizadevanje domoljubov t) Ljubljani. Toda kljub prizadevanjem domoljubov se slovensko g. .,11 šče tedaj še ni moglo ustanoviti ne v Ljubljani in ne v Trstu. Bachov absolutizem je zamoril idealne napore pri prvih poizkusih za organizacijo slovenskega gledališča. Prva naslednja slovenska gledališka predstava v Trstu je bila šele 18 68. Prebujenje društvenega življenja v Trstu, ko se dne 29. januarja 1861 ustanovi prav tu prva čitalnica na slovenskih tleh, o mogoči začetni razvoj gledališkega življenja na Tržaškem. Čitalnice začno ustanavljati tudi v najbližji tržaški okolici (Rojan 1874). Prav Pri čitalnici V Rojanu so leta 1878 ustanovili gledališki odsek in že oktobra 1878 uprizorili Linhartovo ‘(Zupanovo Micko». Prvi igralci so bili Ko-balova, Dolinar, Bremec, Mihalič in Karis. Gledalcev se je že pri prvi uprizoritvi nabralo toliko, da »o jo morali ponoviti v nekem skladišču v Ulici Co-roneo. Prav tu so še uprizo- rili igre: «Eno uro doktern, «Mutecs in «Bob iz Kranja». V gledališču «Fenice» so igrali Slovenci prvič Teta 1880. Novo gledališko središče se je izoblikovalo leta 1882, ko je Josip Negode pri Sv. Ivanu zbral precej diletantov okoli sebe. To so bili: Negode, Godina, Peršič, Vatovec, Micheluz-zi, Ponikvar in njegova žena, obe Nadhškovi — pisateljica Marica in Tončka, Marc Jožica. T.a skupina je začela-z Živah. mm uprizarjanjem iger in se je po svojih članih še dolgo uveljavljala v tržaškem gledališkem življenju. Najprej so uprizorili igro «Vagabund», na prvi novembrski dan pa po ljubljanskem zgledu Raupacho-vo žaloigro «Mlinar in njegova hči)). Mlinarja je igral Negode. Dosegli so uspeh in so žaloigro morali ponoviti v Skednju in pri Sv. Magdaleni. (Nadaljevanje sledi) 4. VIII. 8. VIII. Centrale 5 • • 6950—6975 7050—7100 finančni Bastogi . s • • • 2095—2120 2150—2160 s Olcese . . • • • 3220—3270 3550—3600 tekstilni Linificio • • • 1120—1160 1180—1200 )> Viscosa . . • • • 2470—2520 2550—2570 » Catini . . • • • 881—883 891—893 rudninski Breda . . ... 92.50-95.25 124—126 mehanični Reggiane .• ... 41.0—41.75 48.0—50.0 » Fiat . . . ... 467-473.50 473—475 avtomobilski Edison . . ... 1885—1915 1925—1930 elektrotehniški SADE . . ... 884—892 900 » ANIC . . , • • • 185—191 190—193 kemični Rumianca . • • . 44.50 50 » Pirelli . . . . . 940—970 993—1000 gumijevi Vlada je celo pustila govoriti ministra Tognija o pooblastilih prefektom in gospodarskim u-radom pokrajin, nadzorovati cene, kakor da bi hotela reči, da ne misli na druge, učinkovitejše ukrepe. Takšno govorjenje se zdi celo gospodarskim krogom neprimerno in -priporočajo kaj drugega, n. pr. izja. vo, da bo možen uvoz s prosto valuto ali da bodo znižane carine za blago, uvoženo po oblastni poti. Medtem gredo cene svojo pot, kjer imajo mednarodne in notranje-tržne špekulacije lahko delo. Najprej so se podražile «dragocene» surovine, n, pr. za kemično industrijo, olja, maščobe. gumi, kositer, itd. Nekatero blago je n. pr. z milanskega trga sploh izginilo. Torei imamo opravka s prvimi znaki gromadnega skrivanja, ki računa na nadaljnji dvig cen. Nekaj je splošni psihozi prispevala nova carinska tarifa, ki je tu in tam podražila uvoženo izjava reis iil uleme islamske verske skupuosli v URI e odstranitvi zara in feredže «Lj udstvi je že i izri eklosv ojo beseč lo» Reis ul ulema islamske verske skupnosti v FLRJ Hadži Ibrahim efendija Fejič je izjavil ob akciji za odstranitev žara, ki jo zadnji čas sprejema vedno večje število muslimank, predvsem delavk, 4a odstranitev zara in feredže ne prepoveduje islamska vera in da je treba to vprašanje čimprej rešiti. Moje osebno mnenje o tem važnem vprašanju — je dejal — je že znano. Razložil sein ga pred tremi leti ob sprejemu menšure v Gazi-Husrevbegcvi džamiji v Sarajevu 1947. leta, jti že tedaj sem spoznal pomen, ki ga ima to pomembno vprašanje za kulturni dvig na-e muslimanke in zgraditev naše domovine. Danes je seveda pomen tega vprašanja še večji, zato ga moramo rešiti čimprej in čim temeljiteje. Vsak domoljub je dolžan — je izjavil dalje reis ul ulema — tako kot je dolžan vsak pošteni državljan in prijatelj naše skupnosti podpreti to vprašanje in pripomoči, kolikor mu sile dovoljujejo, k njegovi rešitvi. Ro mojem mnenju je bolno vprašanje, kot sem to dejal ob prevzemu menšure, vprašanje, ki mu moramo posvetiti največjo pozornost — enakepravr r.ost naše muslimanke. Sto in sto let smo ji odvzemali najosnovnejše pravice, pravice do prosvetljevanja in svobode. Ena izmed dragocenih pridobitev narodnoosvobodilne borbe naših narodov je vsekakor enakopravnost žena, toda, žal, ta enakopravnost že ne more priti do popolnega izraza, ker jo o-Virata zar in feredža. Odkritje muslimank je bilo izvedeno že V številnih islamskih' državah: v nekaterih tudi s silo zakona pri nas pa je ostala vse doslej večina žena zakrita. Nastaja vprašanje: zakaj smo v lem problemu tako vztrajni? Mar nam to nalaga vera, kakor nam n. pr. nalaga, da se klanjamo bogu, postimo, dajemo zekjat (obveznost muslimanov podpirati reveže), da se varujemo alkohola, iger na slepo srečo, oderuštva in drugih na pak? Ne, daleč od tega, islam je dal ženi številne pravice in dolžnosti tako kot moškemu. 2ena ima pravico do opravlja nja javnih služb, lahko polnoveljavno sklepa in podpisuje najrazličnejše državljanske pravne listine, daje in spreje ma najrazličnejše obveznosti in samostojno vodi vsako delo tako kot moški. Zena mora po šerijatu (islamsko pravo) vzdrževati svoje onemogle starše in mladoletne otroke, če so revni Zena mora opravljati celo vo jaško dolžnost, če je domovina v nevarnosti. In kdo vzgaja otroke: Zena, mati. Ce je že,-na nepismena in nešolana, pri lem pa še zakrita, mar se lahko poslužuje teh pravic? Nikakor ne more. Dati ženi vse pravice hkrati pa ji ukazati naj nosi zar in feredžo, bi pomenilo isto, ket dati ji z desnico, vzeti ji pa z levico. Resnica je, da islam zahteva od žene, naj bo moralno poštena, naj se dostojno oblači in ne nudi pohujšljive slike, vendar pa to ne pomeni, da mora biti njen obraz zakrit in lfičen od ostalega sveta. To dolžnost lahko izpolnjuje tudi nezakrita. Reis ul ulema je poudaril, da odobrava in soglaša z zahtevo delovnih kolektivov Bosne in Hercegovine, k: hočejo vprašaje zara in feredže rešiti z zakonom o prepovedi zara in feredže, pri čemer je izjavil: <;Ce so to vprašanje uredili na isti način tudi v nekaterih Iamskih državah, zakaj ga re bi na enak način rešili tudi mi. Sicer sem pa istega mnenja kot ljudstvo, ljudstvo pa je kakor idite sami, že izreklo svojo be-edo». Bz življenja v Jugoslaviji stovoljci - člani množičnih organizacij. RRVI PRIDELEK BRESKEV V OSOJNIKOVI ZADRUGI se je pojavil letos na domačih in tujih tržiščih. Te breskve so prvi plodovi' velike breskove TRETJA NOVA PEC ZA TOPLJENJE SVINCA JE ZAČELA OBRATOVATI V MEŽICI. Mežiški svinec slovi na svetovnem trgu, ker je najčistejši. Delo v tem rudniku pa je bilo včasih zelo naporno, ker so naprave zastarele. Po osvoboditvi delavci te naprave postopoma izboljšujejo in so zaradi tega doslej že za 50 odst., dvignili proizvodnjo. Posebno težko je bilo delo v stari topilnici. Peči so bile zastarele tako da je vročina udarjala delavcem naravnost v obraz. Ze 1. 1948. so v topilnici podrli pryo staro peč in napravili novo, pri kateri avtomatično segrevajo maso. Drugo peč so zgradili lani, nedavno pa so zakurili ogenj v tretji takšni peči. Delo pri novih pečeh je mnogo lažje, proizvodnja svinca Pa se je dvignila za RO odst. Lani je ena izmed visokih peči neprenehoma obratovala 142 dni, kar se doslej še ni zgodilo. V mežiškem rudniku proizvajajo tudi kalcijev molibdat, iz katerega pridobijo dragoceno kovino za oplemenitenje jekla. S proizvodnjo kalcijevega molibdata so začeli v Mežici 1. 1948, Molibdat pridobivajo 5 kemičnim postopkom iz vulfi-nita, ki je redkost v Evropi Imajo ga edino še na Švedskem in v Avstriji. Prej je Jugoslavija ta koncentrat prodajala ' tujino, danes pa ga sama pre deluje. Največ zaslug za proiz vajanje kalcijevega molibdata ima inž. Uršič, ki je pred kratkim uspel tudi s poizkusom topljenja svinca na nov način 3.000 VAGONOV LESA V ŠTIRINAJSTIH DNEH so Od premila lesnoindustrijska pod jetja v Sloveniji, kar pomeni 100 vlakov po 30 vagonov. Dobra tretjina teh vagonskih pošiljk je bila namenjena izvozu. Eri nakladanju in odpremi so mnogo pomagali delovni pro. plantaže, ki so jo zasadili zadružniki v letih 1947 in 1948. Letos je zadruga dala na trg nad 6000 kg breskev, ki so odličnega okusa iifa zelo debele. Sedaj obsegajo breskove plantaže 14 ha, od teh je letos obrodilo 4 ha. V prihodnjih letih bodo zadružniki povečali plantažo breskev za 12 ha, na 15 ha bodo zasadili hruške, nadaljnjih 15 ha pa bo obsegal moderno urejen vinograd. NAFTO BODO ZACELI PRIDOBIVATI TUDI V LJUTOMERSKEM OKRAJU. Nedavno so začeli v Lačavesi v ljutomerskem okraju s pripravljalnimi deli za pridobivanje nafte. V kratkem bodo postavili prvi vrtalni stolp- Strokovnjaki so pri raziskovanjih ugotovili, da morajo biti v predelu precej velike zaloge nafte, ker je do tja segalo nekeč Panonsko morje, kar dokazujejo šte. vilni ostanki školjk, ki so tam glavna sestavina apnenčevih kamenih usedlin. 28 TON TEŽAK JEKLENI VALJ so vlili na Jesenicah. To je bil najtežji valj, ki je bil doslej vlit V jugoslovanski jeklolivarcii. Vlivanje je bilo zelo težavno. V 7 metrov glo- blago in n. pr. maslu in nilK' nim izdelkom pomogla do P1* cejšnje podražitve. Vsemu te^ se pridružujejo vesti o povečanju denarnega obtoka. Tare) izkazuje Banca dTtalin v M' secu dni od 31. maja do «• junija za 10.044 milijonov ‘ir več bankovcev v obtoku, taM da je ta dan krožilo za 983."m milijonov lir. Na videz P " mnogo, v resnici pa je t. j. 1 odstotek desetkrat vecP od sicer običajnega, ki je 8* šal doslej 0,1 odst. mesečno.** memben znak poslabšanja jej*' di veliko znižanje depozitov P" sebnikov pri italij. bankah, sti vinkuliranih depozitov, Ws od maja do junija nazadovali* nad 18 milijard. Zelo slaba F stavka V računih «Danca_dI" : lias so aktivni «razni dolžnih1' ki je od konca 1948 do kon 1949 narasla od 210.737 mihF nov lir na 466.244 milijon konec aprila t. I. dalo. milijard 632 milijonov in k°nj junija 540.715 milijonov Ur' . postavka obsega skoraj'i2™ no dolg deviznega urada. meni že" nad polovico vsega narnega obtoka. V tej postavki odn. njent® številu odseva izvoz področja lire in za zmanjšane zaloge na notr*™” trgu v zameno za kopičenje * zemskih deviz različnih teč ki leže v blagajni banke »j* katere le-ta izdaja nOVeVo/ie-kovce domačemu trgu. dica tega sta a) inflacija “ *, nega obtoka in b) ST7za«Js stvarnih dobrin. To je nazadnjaška merkantih»> politika, ki je koristila dj> ^ nim izvoznikom in škodna kili Žavni blagajni. Da se tetfl. v V* vedajo sami kapitalistk opozorilo L. Magnanija 1 jt. «24 ORE», ki pravi, da b> jj flacijski pritisk in sicer -lOodstotno povečanje h' ^ kroženja lire. lahko privedb Einaudi)eV mn- nesti 40 tonske kalupe iz jeklo-livarne v jeklarno. Livarji so na 30milimetrskih žičnih vrveh prenesli kalupe z žerjavom. Zelo težko so tudi dvignili odlitek iz jame. Toda delavci so opravili tudi to. Takšne težke valje je Jugoslavija prej naročala v tujini, danes pa krije vse potrebe z domačimi izdelki. SLOVENIJA NA GOSPODARSKI RAZSTAVI V BELJAKU. 22. 7. je bila v Beljaku na Koroškem odprta gospodarska razstava pod naslovom «N.a meji treh držav«. Poleg Avstrije so se udeležile te razstave tudi Jugoslavija. Italija in Zahodna Nemčija. Jugoslavijo so zastopala izvozna podjetja, iz Slovenije, ki so razstavila les, vino,, sadje, zelenjavo ter izdelke domače obrti. Razstava je bila odprta do 30. julija, Ves čas je bilo veliko zanimanje skovalcev za blago, ki ga je razstavila Jugoslavija. spoloma vsega ohišja)). Pred javnostjo so za „ Ščanje cen in kar je s .(j, zvezi najbolj odgovorni ^ veliki in mali. Ti so pri roki. Zato so tudi oni ^ ki se prvi otepajo kri1™ m ker nočejo sebi slabšati rQ ; žaja ne kažejo s prstom ge krivce, marveč prihaflPp nekaterimi predlogi. Tak°K)» «11 Giornale di Com^ ■ glede ukrepov, ki so no otn1 Giornale di ni treba misliti in u zorstva, kreditne u"j'o i#* davčni pritisk večati i^'j,j trJ fla-cije ne zavre, /fali** da jg itak bolj odporen premembani kakor i:w'DOtfoi' in sicer — zaradi nižje v ^j, nje od proizvodnje, m\ TF ne in velike brezposeln& ft lostno, pa resnično deisj s* da kratkotrajno. Za ved ^ f tega poziva glasilo trg0 ji nečemu, proti čemur & % f včeraj vsi kričali, posl'*" večanju proizvodnje, k vi dveh milijonov jo- in k odprtju mnogih zaj}0),o, f* govcev, Zlasti veletrg°v pd stavijo močno v duklivistični načrt SP J lijanske zveze dela. (..'idil je le, ali bo mogoče vedbo tega načrta za ”^9. no proizvodnjo, ali P° .. ,,a' di Italijo in Trst zaj ^ v korist vojne proi*VL ^ Ako še posebej omeni^ se naravnost vsilill,lf v0rni a' da odločujoči in ods°ZMi nitelji prenehajo z , J7L prakso, ki vzdržuje ««e(Ilil zaposlenimi prebivale - 9. 30. junija) že kmalu niti uradnikdv, P0'1 - kakor industrijskega ^ » Razmerje je namreč v j sproti 35.308, zaenkrat * rist delavcev, toaa •••- fe»r, _ razmerje r ^ li. Razen tega imamo, s odpusti bodo 20.000 uradno priznani^' fj selnili. Produktiviteta (ti(|| tu« preslano pada in s ‘e'n K, S* slu/ek žek in narodni dJJ-£ ke in navale cen, ki tu, kljub drugačnim jPr kijih čujemo, P<>!eD.,., t^ lativen pomen m vpU!J>’ f krotiti z ostrini ponovno uvedbo su . nih cen najvažnejših P' Nič manj pa s P°vec poslitve. 90 di' UREDNIŠTVO: ULICA MONTEC CHI, št. 6, III. nad. — Telefon štev. 93-808 in 94-638. — Poštni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20. -r Telefonska št 73-38. OGLASI: od 8.30-12 in od 15-18 - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-’ upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 dim Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica*, Ul. S. Pelllco l-II., Tel. 11-32 - Koper, Ul. Battist 30la I, Tel, 70. , polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: izvod 4.50, ines*4"0 [15k» NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založmšl>o tržaškega tiska, Trst 11.5374. —■ Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — izdaja Založništvo tržaškega tiska