•TATS* >twar \fBONDS ft AND m l\ STAMPS SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER amejucan in spirit foreign " IN LANGUAGE ONLY leto xlv. — vol. xlv, CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, JULY 16, 1942 Kako bom vojak . . . Los Angeles., Cal. — Al-vin Payne, zamorec, je moral v ječo, ker se ni registriral za vojaško službo. Policija 'pravi, da kažejo rekordi, da je Alvin star 56 lett toda o»i pa trdi, da je star.koma j,O lei. Pripovedoval je strrrttči policiji, cla je pristopil k "poklicanim" in da ga je Father Divine s krstom zopet prerodil, da je star šele G let. "In kako naj se recjiirtrirom," je rekel zamorec, če sem pa šele šest let star?" Najboljša plača na farmah od leta 1920 Washington. — Poljedelski cddelk vlade naznanja, da je dosegla mezda na farmah najvišjo točko od jfeta 1^20 in to radi pomanjkanja delavcev. Povrečno je bila dnevna mezda 1. julija za ftfrme po 'vsej deželi $2.45. Na farmah je bilo zaposlenih 1. julija 12,009,000 oseb. Mnogo je dijakov, starejših moških in žensk, ker so šli mlajši moški k i vojakom, ali v vojno industrijo. \ bombardiranje iz zraka je LETA 1849 V ITALIJI s AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 16, 1942 11 •117 St. Clair Ave. AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEC. Editor Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio. NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po poŠti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada (6.50 per year. Cleveland by mall $7.50 per year U. S. and Canada $350 for 6 months. Cleveland by mall $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, (2.00 for 3 months Single copies 3c Entered as second-class matter January 5th, 1908. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. No. 165 Thur., July 16, 1942 Ne, ni vse samo propaganda! Kadar ljudje čitajo poročila o hunskih grozodejstvih po Evropi, najsi bo po naši domovini, ali na Poljskem, ali na Češkem, ali kje drugje v okupiranih deželah, mnogi malomarno odlože časopis, zamoljajo — sama propaganda — in sežejo po vrčku pive. Pred nekaj dnevi je naš urednik skušal dopovedati nekemu tu rojenemu Slovencu, kako med drugimi naciji preganjajo slovensko duhovščino. Da Nemci nimajo sočutja niti s starčki-duhovniki. Propaganda! je rekel rojak. Ko smo mu povedali, da imamo na rokah fotografije, ki kažejo, da so morali slovenski duhovniki, stari in onemogli, po težkem dnevnem delu "telovaditi" z lopatami, kot vojaki s puškami, je rojak naivno pripomnil: "Pa mislite, da so jim te vaje kaj škodile?" Verjemite, da nam je ta pripomba zaprla sapo. Debelo smo zrli v človeka s kamenitim srcem in se nismo mogli odločiti: ali bi planili nanj in ga pošteno premikastili in mu dali okusiti nekaj tiste "telovadbe," ali bi ga samo pomilo-vali kot izgubljeno dušo za slovensko stvar. Odločili smo se za zadnje in rojaka izbrisali iz seznama vrednih potomcev slovenskega naroda. Ne, niso vsa poročila sama propaganda! Bog, da bi bila, toda na žalost niso. Naš narod trpi, naša slovenska zemlja plaka! Nič bi ne bilo čudnega, če bi pretakal solze sam trdi kraški kremen vzpričo strašnega gorja, ki so ga prinesli nad našo rojstno domovino fašisti. In kaj mi tukaj v Ameriki, ki skoro da vemo, da smo v vojni? Ponovimo besede, ki jih je spregovoril predsednik Roosevelt na praznik ameriške zastave: "Pred vsem drugim pa nam daj (Bog) bratstva, ne samo za današnji dan, temveč za vsa leta našega življenja, — bratstva ne samo v besedi, temveč tudi v delu. Mi vsi smo otroci zemlje, daj nam, da bi to spoznali. "Če so naši-bratje zatirani, smo zatirani tudi mi. Če so oni lačni, smo lačni tudi mi. Če jim vzamemo svobodo, je tudi naša svoboda v nevarnosti. Podeli nam upanje, da bo človek spoznal čase miru in kruha, da bo spoznal pravico in pravičnost, svobodo in varnost, enake možnosti in enake priložnosti za prispevanje najboljšega, ne samo pri nas, temveč na vsem svetu. V tej veri pojdimo v smeri čistega sveta, ki ga lahko ustvarijo naše roke." Tako je govoril predsednik Roosevelt, hvala mu za njegove nesmrtne besede, ki jih more govoriti samo človek velikega srca, ki je odprto za vse dobro, za pomoč vsemu trpečemu človeštvu. Dajmo, recimo tudi mi tako: če so naši bratje in sestre v stari domovini lačni, bomo še lahko lačni tudi mi. Ako so oni v sužnosti, trpinčeni in mesarjeni, tudi nas lahko kaj takega še doleti. Nikar ne mislimo, da smo varni za širokim morjem. Nikar ne mislimo, da sedimo v, varnem zapečku, če so bojne fronte tisoče milj daleč. Razdalja danes ne pomeni nič. Naša prva naloga je danes, da pomagamo tej svoji novi domovini v njeni borbi za obstanek, za svobodo, za demokracijo. Naši fantje so šli na bojne poljane. Tisoče jih je že šlo, tisoče jih še pojde. Mi, ki bomo ostali doma, moramo gle dati, da bodo naši borci preskrbljeni z vsem, kar potrebujejo, da vzdrže v silni borbi. Naše žrtve doma niso nič v pri meri z žrtvami, ki jih bodo morali doprinesti naši fantje na frontah. Ako jemo samo enkrat na dan, ako hodimo bosi in raztrgani, če bi ležali na golih tleh, pa bi ne bilo to še nič v primeri z onim, kar bodo morali prestati naši fantje, cvet ameriškega naroda na bojnih poljanah. V drugi vrsti se pa ob vsaki priliki spomnimo tudi svojcev v stari domovini. Mnogi izmed nas morda nimamo v domovini več krvnih sorodnikov. Toda ali niso vsi rojaki v stari domovini naši bratje? Med ameriškimi Slovenci je v teku akcija za pomoč domovini. Trenutno sicer ne moremo pomagati, ker je sovražnik na slovenski zemlji. Toda prišel bo čas, ko bo pot za pomoč odprta. Tedaj bo nagla pomoč potrebna. Tedaj ne bo časa, da bi začeli zbirati. Tedaj bomo morali že imeti pripravljene dolarje, da* jih odpošljemo takoj, vsaj za prvo silo. Zavedati se moramo, da ko bo prišel za naše doma dan odrešenja, da ne bodo imeli nič drugega kot tisto borno življenje v sebi. Ne bo kruha, ne bo obleke, ne bo tega, ne bo onega. Tedaj bo prišla pomoč iz Amerike, ki bo rešila marsikatero slovensko življenje. Brat, sestra, daj, pomagaj! Danes se tukaj dolar, petak in tudi več, ne pozna nič. Dolar bo pa zalegel našim doma veliko. Tri sto tisoč nas je Slovencev v Ameriki! Če bi dal vsak en-dolar, bi bila to že ogromna vsota, ki bi, če bi bila poslana naenkrat, zalegla veliko. In kaj je en dolar za nas tukaj? Nič! Pa vendar, kolikor nam je znanega, smo v približno enem letu zbiranja nabrali nekaj čez $20,000. Borih dvajset tisoč dolarjev je zbral narod, ki šteje 300,000 duš. Ali se zavedamo, kako se "postavimo" s temi 20 tisočaki? * * * TAKO GOVORE NEMCI Ne-Nemci ne bodo nikoli anektirani. — "Nobene želje nimam, da bi vključil ne-Nemce v Reich." (Adolph Hitler v razgovoru s Chamberlainom v Godesbergu 17. 9. 1938.) j.j.j.j.j.11. TTTTTTT1 BESEDA IZ NARODA Klic domovine Glas zasužnjenih bratov ne prihaja v svet. Njih trpljenje je neznansko, kakor lahko sklepamo iz tisto borih malo novic, kar še prodre železne meje fašizma. Trpljenje se z vsakim dnem stopnjuje. Koncentracijska taborišča — groblje živih mrliče v, ječe — inkvizicijske mučilnice — vsa naša domovina, vse samo eno veliko trpljenje, kakršnega besede ne morejo popisati. Koliko gorja, da, neznosnega gorja preživljajo naši bratje, za katerega ne bomo nikdar izvedeli! Sužnji, naši rodni bratje kličejo za pomoč. Njih trpljenje vpije do nas, da storimo vse, kar je le v naši moči, da zašije tudi našim bratom sonce prostosti, sonce svobode in enakopravnosti. In kljub temu gorju, tej Kal-variji našega naroda, so naši bratje, posebno Primorci in No-tranjci, Korošci in Hrvatje-Istrani izpostavljeni nevarnosti, da ostanejo tedaj, ko bo zopet vspostavljena Jugoslavija, izven meja federativne Jugoslavije. Razni Sforze, ki niso bili nam nikdar bolj naklonjeni, kakor je pa sam fašizem, hodijo po Ameriki in postavljajo zahteve, ki so naravnost vnebopijoče krivične. Najnovejša njih zahteva je, da se po sedanji vojni mej Italije ne sme dotakniti, pač pa da morajo ostati baš tako za nas krivične, kakor so bile. Tega mi Amerikanci ne smemo dopustiti. Dvigniti moramo 4"las za staro pravdo. Dne 9. avgusta se bo vršil v Euclidu velikanski narodni tabor. Na tabor sleherni, po čigar žilah se pretaka slovenska kri! Toliko naj nas bo, da bo naš glas, mogočen glas, prišel na pristojno mesto in potegnil tehtnico na stran pravice — pravice zasužnjenim Slovencem in Hryatom! Na plan Slovan — za staro pravdo! Marijan Urbančič. -1—o-- "Slovanov" piknik Kakor vidim iz naših lokalnih časopisov, da sedaj naša društva in skupine nič kaj preveč ne oglašajo svojih piknikov na farmah. Le tu in tam se sliši kakšna malenkost. Ne vem, ali so pikniki vseeno dobro obiskani ali kaj in to brez vsakega oglaševanja. Mi, "Slovani" bomo pa vseeno malo razglasili našo zabavo, ki se bo vršila v nedeljo, 19. julija na prijazni prostorih. Cenjeno občinstvo prijazno vabimo od blizu in daleč, da nas jbišče na omenjeni dan. Kaj vse bomo imeli na programu vam ne morem sedaj povedati. Samo to-iko pa vem, da bo veselja na koše za vse, kajti imeli bomo izvrstno godbo, igral bo Johnny Pecon orkester. Glede kažipota pa ne morem nič povedati, ker sam ne vem in bom moral celo jaz sam vprašati, a skrbi me pa prav nič. Saj itak že skoro vsakdo ve, kje je SNPJ farma. Malo bomo povprašali in kmalu nas bo tam cela armada. Ko bo pričela doneti naša lepa slovenska pesem, bomo takoj vedeli, da smo prav prišli. Zato pa vas dragi rojaki in rojakinje prijazno vabim, da nas gotovo obiščete. Sedaj se nam še nudi prilika in prav nič ne vemo kaj bo še prihodnje leto, ko živimo v tako nemirnih časih. Za to pa v nedeljo vsi na plan, kjer bo zbor "Slovan." .Ker pa je letos vreme tako muhasto, smo sklenili, da se naš piknik vrši v vsakem vremenu, ker je tam dovolj prostora pod streho. Vsem pevcem zbora "Slovan" pa se tem potom naznanja, da se ta dan ne vrše naše običajne pevske vaje: S pevskim pozdravom in na svidenje v nedeljo na SNPJ farmi, Frank Rupert. -o- ji sestri v slovo in spomin Kako strašna in neizprosna je smrt občutimo šele tedaj, kadar nam iztrga iz naše srede naše drage, katerih ni mogoče nadomestiti in kako žalujemo, ko je izguba res tako strašna. Tako sedaj žalujemo tudi mi, ki smo izgubili iz naše srede našo sestro Frances Slapar, rojeno Opaskar. Kako smo jo vsi radi imeli in to ne samo sorodniki, ampak vsi, ki so jo poznali. Saj je bila vedno vesela in v njeni družbi ni bilo dolgočasja. Pa je prišla zavratna bolezen počasi, kakor bi se bala, da bi je kedo ne zalotil in je pritiskala nanjo toliko časa, da jo je popolnoma uničila. •Ni se bala smrti, saj je bila vedno pripravljena nanjo, toda mi žalujemo za njo in tudi vse naše žalovanje je zamanj, kajti nje ni več med nami. Kako mi žalujemo, če izubimo enega svojih dragih, a ko čitamo v časopisih o vojnih poročilih, da je na tisoče mladih fatnov pobitih, katere zmečejo potem v skupno jamo in zasujejo, pa ne sme nobeden žalovati za njimi. . . O, kedaj se bodo ljudje spa metovali, da se ne bodo dajali pcbijat kakor muhe in da bodo za vedno zavrgli tiste krvoločni-ke, ki jim je taka morija igrača. Kedaj se bo človek zopet spomnil na božjo zapoved, ki pravi: "Ne ubijaj!" Kedaj bo že prišel prtoic miru, ki ne bo rožljal z orcžjem, a bo kljub temu prinesel stalen mir, ki se ga z orožjem ne morefpridobiti. žalovanje za enim jjaših dragih doma je veliko', a vzdihujoči mladi fantje pa se zdi, da so pozabljeni, ko umirajo daleč od doma na bojnih poljanah. Pa kam sem zašel, saj sem vendar hotel opisati samo našo žalost tu doma ob izgubi naše ljubljene sestre in matere. Draga in nepozabna setsra, spavaj mirno in spočij si v večnem miru. Bila si skrbna mati svoji družini. Res so že vsi otroci odrasli, a kljub temu bodo pogrešali ljubeče materino srce. Prav tako pa te bomo pogrešali tudi. vsi sorodniki in prijatelji. Pozabljena ne boš in spominjali se te bomo v molitvah tvoji bratje in sestre, Frank Opaskar. --o-— Domača fronta Mnogi izmed nas so imeli precej težav tekom teh minulih mesecev, ko smo prehajali od načinov življenja za časa miru na one za časa vojne. Morali smo spremeniti cele industrije od izdelovanja mirnodobnih razko-šnin na izdelovanje vojnih orožij. Morali smo odvrniti obsežne pritoke surovin od izdelovanja udobnih oprem na izdelovanje topov. Izmed drugih stvari je ta prehod imel za posledico, da je mnogo tisoč ljudi ostalo brez dela. Sedaj pa smo prekoračili vrhunec te začasne nezaposlenosti in se približujemo prav resnemu pomanjkanju delavstva na raznih poljih. To pa je zato, ker se naša industrijalna mašina približuje popolnemu preobratu in produkcija vojnih orožij narašča vsak dan, dočim proizvodnja nepotrebnih civilnih predmetov gi-ne. In tako delavci, ki so bili postali nezaposleni, zopet odgovarjajo piščalki tovarne. Naša vojna industrija bo potrebovala vse izmed njih in še mnogo več povrh. Radio industrija se je odvrnila od izdelovanja glasbenih nih in sprejemnih aparatov za vojsko in mornarico. To je že imelo za posledico pomanjklaj visoko izurjenih delavcev v tehničnih strokah, dasi je še prebitek drugih delavcev v tovarnah, ki niso bile še preobrnjene v druge svrhe. Industrija pralnih strojev je bila popolnoma pre-obrnjena v vojno delo in zaposlenost je normalna ali čez nor-malo. V industriji vacuum cleaner-jev nekatere tovarne niso bile še preobrnjene in imajo težave držati skupaj svoje brezdelne delavce, dočim druge tovarne — one, ki izdelujejo podstavke zatopove in druge vojne potrebščine — zaposlujejo več ljudi kot lani, ko je bilo zadnjo leto normalne civilne produkcije. Industrija namiznega srebra trpi na podnormalni zaposlenosti, ali zboljšala se bo, čim se vojno delo razvije. Zaposlenost v industriji fotografičnih aparatov je jako nad normalo in primanjkujejo izurjeni delavci za izdelovanje leč. Isto velja za industrijo pisalnih strojev, v kateri vsaka tovarna dela vseh 24 ur na dan. Splošno rečeno, se urno približujemo dnevu, ko noben človek, ki zna delati, ne bo brez dela in bo vsakdo našel svoje primerno mesto v tem velikem vojnem naporu. Nič ne more biti tako važno za uspeh naše borbe proti dragi nji kot kontrola nad najemnina mi v pokrajinah vojne industri je. Office of Price Administration je dal lokalnim oblastim 50 dni časa, da privijejo nazaj najemnine na nižjo stopnjo 302 izmed takih pokrajin, mno-go izmed njih pa niso ubogale In tako je OPA posegla vmes in izdala povelje, s katerim se na jemnine znižajo in ustalijo v 54 takih pokrajinah, katere pokrajine vsebujejo eno petino vsega prebivalstva Združenih držav V veličini segajo od Chicaga do San Luis Obispo, California Povišaj oče (se najemnine, kakor povišajoče se cene, so velik či nitelj v naraščanju draginje in je dolžnost vseh nas, da držimo doli življenjske stroške. * Gospodinje lahko prispevajo k zmagi s tem, da držijo svoje družine dobro prehranjene. In gospodinjam samim bo pomagala nova odredba s strani O P. A., ki zahteva, da goveje in telečje meso začenši od 13. julija mora biti gradirano po vladnih predpisih. Z drugimi besedami, te vrste mesa bodo imele žig, ki pokazuje natančno kakovost in gospodinja bo znala, da zares kupuje ono, za kar plačuje. Žig ne bo morda vidljiv na manjših komadih, imate pa pravico zahtevati oc mesarja, naj vam pokaže vso zaklano živino. Glejte, da dobite dobro meso za pošteno ce no.—(W.P.B.) --o-- IZ NACIJSK1H IN DRUGIH VIROV. "Havas" iz Beograda: "Vlada je odobrila Narodni Banki v Srbiji kovanje novega denarja po pol dinarja, en dinar in dva dinarja. Ta drobiž, ki je 'iz cinka, bo zamenjal bivši jugoslovanski srebrni in bakreni drobiž, ki ga bodo vzeli iz prometa. Novega drobiža bodo skovali za 60,000,000 dinarjev." * "Neues Wiener Tagblatt" poroča: "Hrvatski poslanik v Bratislavi, Berkovic, je predal načelniku slovaške države, Tis-su največje hrvatsko odlikovanje, veliki križ kralja Zvoni-mirja z zvezdo." "Pester Lloyd" prinaša: "V okvirju svečanosti, prirejenih v Novem Sadu, je bilo 160 Madžarov odlikovanih s križcem narodne obrambe. General Magashazy je v svojem govoru izjavil: " 'To deželo je madžarski .„ — ------------- ----------- meč osvojil pred tisoč leti in jo škrinj na izdelovanje odpošiljal-] tisoč let branil z madžarsko kr- vjo. Naše narodne manjšine morajo razumeti, da obstoja samo ena domovina—madžarska domovina, samo en Fuehrer—poglavar madžarske države in samo ena zvestoba—zvestoba do madžarske domovine. V imenu našega fuehrer j a izročam križce narodne obrambe vsem tistim, ki so se tu borili kot m u č e n i k i za narodno stvar.' "V imenu odlikovanih se je generalu Magashazy ju zahvalil član zgornje zbornice Julius Kramer." čudna, pa poučna zbirka Uradnik električnih podejtij v Pragi V. Šimak, si je pred leti vtepel v glavo, da bo zbiral etikete vžigaličnih škatlic. Že njegov ded se je bavil s tem in je postavil temelj svojevrstni zbirki, ki obsega zdaj zbirko 8000 različnih, popoln oma ohranjenih etiket. Kakor dene j o zbiralci znamk sleherno pomembnejšo znamko v poseben celofanski ovoj ček, tako je tudi Šimak storil s svojimi etiketami. Urejene so po posebnih državah. Če človek prelistava njegovo zbirko, se razodene pred njim zgodovina poslednjega stoletja. Tedaj vidi, da so ljudje polagali prej veliko več važnosti na opremo etiket vžigalic. Mnoge škatlice vžigalic so bile okrašene kar v majhnimi umetnimi litografskimi in večbarvnimi izdelki. Prej, ko so ljudje več kadili in so uporabljali plinske in petrolejske svetilke, so bile vžigalice seveda povsem drugačnega pomena. Zdaj smo zadovoljni z najbolj preprostimi etiketami. — Kako lepe so bile škatlice, ki so bile na njih slike mest in pokrajin! Šimak ima v svoji zbirki tudi etikete tistih vžigalc, ki so bile določene za izvoz. Po tem, za katero državo so bile vžigalice določene, je bilo na etiketah ali glava zamorca ali drevo ali kak ljubavni prizor. Najbolj zanimive etikete so brez dvoma etikete tistih škatlic, ki so bile izdane o priliki nemško-češke razstave v Reichenbergu (?) 1. 1908. Etiketa ni bila nič drugega kakor majcen, majcen vozni red, ki je bil zlasti prirejen za potrebe obiskovalcev razstave. Poseben oddelek te zbirke zavzemajo etikete, so bil določene za posebne ška- ■ lic vžigalic poedinih hdtelo1 ( trgovcev in društev. V tej zb'y^ ki so tudi etikete žveplenk,| so bile velike kakor svinčP® Te so že zdavnaj izginile s govskega trga, kakor je izg>rWn; lo še marsikaj, o čemer pri?1 J veduje ta izredna zbirka . Jr /z. —.niiiiiiiiiiiHKUn Ha! ' verjaiwNi al' pa 4% miimiiiiiif kj Gašper Korče se je smejali,]] je bral tisto o glisti, ki je snila ribo za vrat, pa mi je p°CUg dal eno o Albinu Filipiču, k>;kec] tudi strasten ribič in se mu sih res posreči, da privleče l^in j ribo domov. Parkrat mi jflfc Va celo posodil za večerjo, ka'd j bilo zelo pametno od njega, u s me pa nič koliko fletno. ^ P: eni dan mi jih je obljubil, 'ci šel ponje v Kanado in pa čeHni kaj vjel. Mja Torej naš Albin je ono let0 esta del na obrežju mičiganskegf J zera, poleg sebe je imel pa na vi nanizanih lepo število strmet H 'oiii Vi 2 j velikih rib. Najmanjša je f1 Ji . . . pa kaj bom pravil, ko vsi!- ki m o, da je najmanjša tehtala Pdet; set funtov. FJei Ko tako tam sedi, pride ^111 nek tujec in na vso moč ob'' 111 je bogat plen. "Mister," reče tujec, "'P' imeli srečno, da se reče." Albin se na vsa usta zas1 in se pobaha: "To ni noben8 ča, treba je znati ribariti, P kaj v jame. Jaz rabim vedn" sebne vrste vado, pa nalovi11 na koše." 'Kaj ne poveste," se čU'|Sv jec. "Ali bi mi hoteli p^lnj-^ sel jim v !> n£ mu, h n; Jih z : tiivi HIP" II kakšne vrste vado da rab$j "Zakaj ne," odvrne uslužni Albin. "Pri ribolovi bim vedno slamnik, ki si kupila moja žena lansko let' Nikarte no! Slamnik? a pokate z i vendar ne boste rabili za menoj! Sla* "Pa je gola istina, mist®' vselej se obnese. Na trnek reč nataknem tisti slamnik privežem neka j svinca in 2? stim v vodo. Pa pridejo J'1' ko zagledajo slamnik* odp1'11 in se začno na' vse grlo s"1 Tedaj pa jaz potegnem tr^ bica se zakavči in moja je' so j k iitiel 'ePk, il"eh Pov 'uPan bo, 1 (e a. ^ 0; E 111 fia Avest ti 'Ze so Zahtevajte vedno Buckeye pivo! !roko Samo najboljše primesi so v Buckeye pivu. KozaJ^ tejg, TlPnPPPffo Riinlrmra "m\7Q xron ,, penečega Buckeye piva vas bo poživil v vročih p°let nih dneh! DOUBLE EAGLE BOTTLING CO- RAZVAŽALCI BUCKEYE PIVA n 6511-19 St. Clair Ave. HE 46$ JOHN POTOKAR, lastnik 1 d Me % 3e 2. •hidi ' t,1- liv'i ' li "VEIVETED" for extra smoothness! "FLAVOR-PEAKED" for extra richness! AMERIŠKA DOMOVINA, JULY, 16, 1942 Nenavadni častilec je rekla ti. "Tedaj ..." Vitez je vstal Army je zaprla oči. Pričakovala je vroče poljube. ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU Po drugem dejanju je gar-derobierka prinesla ogromen šopek vrtnic. Iz šopka je kukalo jisemce in majhna škatlica, v kateri je bil prstan, vreden gotovo svojih tisoč pengo. Anny ni bila prav nič razvajena. Bila je enostavna in trezna ženska, prepričana, da ?•> moški samo zato na svetu, da bi uganjali najrazličnejše neumnosti zaradi slabega spoli. Zaradi tega je napravil ž'.-pek, pismo in prstan nanjo globok vtis. Razburjeno se je oblačila in pohitela k okenca v zavesi, da bi pokukala v dvora • no. V prvi loži v pritličju "On." Odlični in neznani darovalec dragocenega šopka. Bil je zanimiv moški, črnih, malce osivelih las. Sedel je v loži kakor pravi blaziranec. Anny je ta aristQkratski mož na prvi pogled ugajal. V tretjem dejanju mu je poklonila mnogo-obetajoč nasmeh. L V mil; Seveda-toda poglejte kaj | / je vstopilo v Gin Collins čevlje! Poklicani služiti domovini! Hiram waikerja kotli za žganje-kuho delajo s polno paro, pri izdelovanju vojnega alkohola za Strica Sama. Torej, dokler ne bo mirnejše dobe— ne bo več vaših posebnih ginov ... nič več Hiram Walker's Five O'clock, White Swan, London Dry. So težkoče? Ne, gospod— le počakajte, da pokusite fin, prijetni Collins, sestavljen iz IMPERIAL, neprekosljivega Hiram Walker žganja. »11111"' V1 imate račune z nejalii, Še niso Poravnani?" iepfli,, Nl mascevanje —. L irfR razlogi —. Morebiti še tudi to povem. leče % 5° Je' za »Jim meni i iti v , zko mi je, da ne mo- W] mi>" ]'JiM ^ehandu je šinil po Jeg 'Ju skrivnosten smehljaj, no. 4- • bil, fflom Ja namenjena za lel' Morebiti pa se va-JLl* li!polni vprav tedaj, 'o let0[;'sta z menoj _ skegJjJ vama povem, Kq gm0 ;a je » jih m našd med njimi k° tfccWje še čist0 mlad. Ni da bi bil že docela iem NaSovorl me je, 'ide "i , Sa na stran in zvedel- 'č šel Za tramPe' žal mu .ie-med nje, le r-adi bra- "P» Jlrn Je pridružil, ki pa je 2." k ivn^nem 'boju. Prosil a ** mijlaj mu prizanesem, in Dbeiia , . da ve marsikaj o cor-nti.Pf - imenih, ter dejal, da ved^i * »zdal, če bi usmiljeno alovi\. z njim. "t ima ii • j^. « oaknt obraz in smi- e ČUJ svet tUdi kastna korist pov® da vsaj poskusi- rab$ m- Ga naj pokličem?" ne * j vpr»trdili in Old Fire- bol°Viiimel P° njega-i si ? mnogo nad dvajset ko »aatel je bil in res n°!' pametnega obraza. povtbn Tnu'je sneI vezi za , 11 aj' l>risede. «iste' t mu je deja1' rnefc' e , / "Polnil ti bom že- mn?*' ja J vreden mojega za-in^Si 0Jat te je zapeljal, ejo i'1 Oš t ;lubls in daš roko, odpr" iVob0[f j pošten človek, lo sifl' in etnš] tolažbo in pomoč na en način ali drugi v teh žal°f' nih in težkih dnevih. Enako tudi lepa hvala vsem*. ci so prišli pokojnega pokropit, vsem, ki so čuli in rt1".. 1 *ia< li ob krsti ter vsem, ki so se udeležili svete maše pogreba. i Se v, Najprisrčneje se želimo zahvaliti vsem, ki spr, blag spomin pokojnemu položili krasne vence ob * ^ sti, kakor tudi vsem, ki so darovali za svete maše' se bodo brale za dušo pokojnega ter vsem, ki so Q svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri ^ grebu. j Prisrčno zahvalo želimo izreči nosilcem krste* j, so ga spremili in položili k večnemu počitku. * 0 j 16 dt Iskreno se zahvaljujemo pogrebnemu za^0 d0 Zakrajšek Funeral Home za vso prijazno postr^ aška in za izvrstno'vodstvo pogreba. clah Preljubljeni in nikdar pozabljeni soprog in ^ Bog Te je odpoklical in moral si nas za vedno , ^ je stiti. V globoki žalosti pošiljamo prošnje da naj Ti bo sedaj pravičen sodnik in Ti podeli f°Šk< mir v zasluženem počitku. Večna luč naj Ti svet' še ^ lahka naj Ti bo ameriška zemlja. 1 z i Žalujoči ostali: MARY HOČEVAR, soproga. ;!S° FRANK, ANDREW in RUDOLPH, sinovi. , ti. 0t MARY, poročena AVSEC; ANNA, poročena MA^' MOLLY in FRANCES, hčere. \ WILLIAM AVSEC in FRANK MACK, zeta- ^ WILLIAM, MARIE LOUISE in FRANK JR. vn»J i j^j Zapušča tukaj tudi žalujočega brata JOSEPH ^. 'Voli, i j*! . J1 CEVAR, v stari domovini pa dva brata in dve ses1 Je Cleveland, O., 16. julija, 1942. kes VAŠ ELEKTRIČNI PRALNIK IMA 1. Žico, inzulirano s kavčukom. 2. Ožemalci so iz kavčuka. 3. Kavčukasta cev za napolnjene ali izpra znenje. Bodite dobri s kavčukom, ker ga boste morda težko nadomestili! TthesbMomeni ŽICA—Ne hodite po žici, ne valite pralnike preko nje, ne delajte na nji vozlov; ne pustite je na tleh> kadar je ne rabite. OŽEMALCI—Ne imejte ožemalcet pretesno skupaj, ne denite preveč med nje, ne ožemajte perila s težkimi kovinastimi gumbi ali zaponami, ne imejte ožemalcev tesno skupaj, kadar jih ne rabite. Kadar ste gotovi s perilom.. . QjfU^J 1. IZPRAZNITE čeber in cev. | Z. OČISTITE in POSUŠITE čeber, °že-malce, cev in žico. r\J( 3- POKRIJTE pralnik s čistim suhim __Jrj platnom do prihodnjega perila. • 4. NAMAŽITE pralnik in ožemalec kot «j kaže.io navodila iz tovarne. Ako izvršite ta preprosta navodila, boste izdatno podaljšali življenje svojemu pralniku. THE ELECTRICAL LEAGUE OF CLEVELAND ,., [A^CONTtllUTION TO VICTOIt l¥| Why, David—are you tiying to soy you wanf me to fa co-owner on your 8£ar Saying« Bonds from now on!" 000101020201020201020202010002000102020102028901025302010002 01000202000002020202000102010101010001020253000102020102000201