Poštnina plačana v gotovini
Leto XIX., št* 64«
Ljubljana, četrtek 17. marca 1938
Cena 2 Din
UpravniStvo. Ljubljana, Knafljeva 5
—	Telefon št 3122. 3123. 3124, 3125 3126.
Insteràtnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul - Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon St. 2455. Polružnica Celje: Kocenova ulica 2.
—	Telefon St 190.
Računi pri poŠt. ček zavodih: LJubljana St. 11.842, Praga čislo 78 180 Wien St 105 241.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—n Za Inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123. 3124 3125, 3126 Maribor, Grajski trg št 7, telefon St 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica Štev. 1, telefon St 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Druga Blumova vlada
PREDSEDNIK VLADE DR. STOJADINOVIČ
O PRIKLJUČITVI AVSTRIJE K NEMČIJI
Na včerajšnji seji senata je dr. Stojadinovič odgovoril na interpelacijo senatorja
dr. Andjelinoviča glede avstrijske priključitve
V času, ki nam je prinesel izredno važno spremembo evropskega zemljevida v osrčju Evrope, sta si obe zapadni velesili dovolili dve notranji strmoglavi] en ji, ki sta presenetili Tik po Hitlerjevem govoru v parlamentu je zaradi nesoglasij z ministrskim predsednikom Chamberlainom podal d emisijo angleški zunanji minister Eden, dočim je v Franciji prav v trenutku, ko je avstrijska kriza dosegla svoj vrhunec, podala ostavko vsa Chautemp-sova vlada.
Zdi se pa, da je napeti evropski položaj vendar vsaj posredno vplival na nagio rešitev nove francoske krize. Sedanji položaj v Franciji je označil neki francoski novinar ob sestavi Blu* move vlade z vzklikom: »Njena prednost in vrednost je vsaj v tem. da je že sestavljena!« Morda Francozov sestava nove vlade ni povsem zadovoljila ,toda v dobi tolikšne evropske napetosti, kakršna je sedanja, bi bila sleherna vlada manjše zlo od zavlačevanja krize, ki bi Franciji na zunaj zelo škodovala.
Nova vlada je druga Blumova vlada in po svoji bistveni osnovi vlada ljudske fronte, dasi je notranjepolitični razvoj v Franciji vnesel tudi v sestavo te vlade tipične nove elemente. Prava vlada ljudske fronte je bila dejansko samo prva Blumova vlada, ki je bila na krmilu približno eno leto od junija 1936 do junija 1937. V niej so se okoli najmočnejše stranke. Blumovih socialistov, zbrale vse ostale stranke levice. Ko je v juniju lanskega leta prevzel vladno vodstvo radikal Chautemps, je dobila njegova vlada naziv »vlade ljudske fronte štev 2« ali vlade ljudske fronte pod vodstvom radikalov. Sledil je zelo kratek intermezzo s čisto radikalno drugo Chautempsovo vlado, ki pa so jo v parlamentu podpirale vse skupine ljudske fronte. Druga Chau-tempsova vlada se je odlikovala zlasti po energičnih narodno obrambnih ukrepih. za katere je dal pobudo odločni narodno-obrambni minister Daladier, ki ga je Blum obdržal tudi v svoji novi vladi.
Kakor je čitateljem gotovo še v spo" minu. je Chautemps sestavil svojo drugo vlado z radikali šele po neuspehu Blumovih naporov pred nekaj tedni za sestavo širše koncentracijske vlade pod geslom: Od Thoreza (komunista) do Marina (desničarja)! To geslo je Leon Blum lansiral v francosko javnost tudi ob prevzemu mandata za sestavo tvoje druge vlade. Pred dnevi ga je javno ponovil na seji vsedržavnega odbora socialistične stranke Stranka je skoro soglasno odobrila njegov poziv za koncentracijo vseh pozitivnih elementov v državi.
Tako je Blum pred dnevi naslovil kot mandatar za sestavo nove vlade poziv na vse republikanske stranke in na vso francosko javnost, naj se priključi njegovim naporom »za obrambo svobode, življenjskih interesov naroda in miru«. Glavna delavska zveza, ki je močno pod komunističnim vplivom, je takoj odobrila Blumov program. Tudi radikali so pod vplivom Daladierovih svarilnih besed o resnem položaju v Evropi, ki zahteva nagle odločitve, Bluma podprli, čeprav so se zlasti pri radikalnih senatorjih pojavili močni pomisleki proti sodelovanju komunistov v vladi.
Ko si je Blum zagotovil sodelovanje vseh strank ljudske fronte, je začel pripravljati teren tudi pri strankah desnice. Udeleži] se je njihovih skupnih posvetovanj osebno in s svojim govorom napravil na zbrane zastopnike desnice močan vtis. Eden izmed desničarskih politikov je Blumu celo javno priznal, da postopa kot »dober Francoz«. Izkazalo pa se ie vendarle, da sporazum levice z desnico v sedan.em položaju še ni mogoč. Stranke desnice niso zahtevale samo izključitve komunistov, temveč so postavile tudi konkretne druge zahteve, tako glede Španije, glede priznanja abesinske aneksije in sporazuma z Italijo, v finančnem pogledu zlasti jamstva, da Blum ne bo uvedel devizne kontrole in razpisal novih posojil, v socalnem pogledu pa ukinitev zakona o 40umeir delovnem tednu Flandin je bil še posebej mnenja, da bi koncentracija vseh strark v vladi odpravila opozicijo, kar ne bi bilo koristno niti s stališča notranje, niti s stališča zunanje politike.
Blumu je tako preostala edina možnost. da sestavi novo vlado ljudske fronte. To je tudi storil, vendar je osnovo svoje druge vlade pomembno spremenil s tem, da je zaradi morebitnih ponovnih pogajanj z desnico, ki se jim še ni odpovedal, izločil komuniste, dočim je pritegnil na novo v vlado del zmernega republikanskega centruma. S tem si je vsaj teoretično ohrani* možnost razširjenja svoje vladne osnove.
Po vsem tem bi se dalo skleoati da je druga Blumova vlada prehodnega značaja. Na to kaže tudi okolnost, da je Blum sam prevzel začasno vodstvo finančnega ministrstva, pritegnivši si za sodelavca kot proračunskega mini-
Beograd, 16. marca. A A. Na današnji seji senata je pred prehodom na dnevni red predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič odgovoril na vprašanje senatorja dr. Andjelinoviča o zedinjenju Avstrije z Nemčijo. Izvajal je:
»Gospodje senatorji! Senator dr. An-djelinovič je naslovil name kratko vprašanje v zvezi z zedinjenjem Avstrije in Nemčije. To kratko vprašanje pravi:
Interpelacija
dr. Andjelinoviča
»Nemčija si je via ficti pridružila dosedanjo republiko Avstrijo. Plebiscit, ki se ima vršiti 10. aprila t. 1. naj sankcionira dejansko stanje. Ne da bi se spuščal v vprašanje kršitve mednarodnih pogodb, je za Jugoslavijo s tem dejanjem nastalo stanje zgodovinskega pomena. Na mejah naše domovine se razteza velika nemška država s 75 milijoni ljudi. Ne spuščam se v vprašanja nepreglednih posledic političnega, vojaškega in gospodarskega značaja, ki nastane zaradi tega dejanja za naš narod in našo državo. Pridržim si pravico. da bom o tem govoril pri razpravi o proračunu zunanjega ministrstva. Za sedaj ugotavljam samo dejstva ter zahtevam pojasnila in jasno stališče jugoslovenske vlade. Meje Velike Nemčije so na Karavankah Totalitarni državi, ki ne pripadata Društvu narodov, sta nas popolnoma odrezali od zapadne Evrope Vse to so dejstva, ki imperativno nalagajo duhovno sodelovanje vsega naroda, da v teh za
Rim, 16 marca. br. Davi so italijanske i radijske postaje napovedale, da bo ob 17. govoril v poslanski zbornici Mussolini o najnovejših mednarodnih političnih spremembah v Evropi V naglici so po vsej državi organizirali množice ljudi, da so poslušale govor, ki so ga prenašale vse italijanske radijske postaje.
Mussolini je izvajal med drugim:
V poslednjih dneh se je pripetil velik dogodek, ki je spremenil evropski politični zemljevid Avstrija je kot dr'ava prenehala obstojati in je postala del Nemčije Pleb scit 10 aprila bo potrdil to izvršeno dejstvo Avstrijska drama se ni pričela včeraj, ampak že 1. 1848., ko se je Piemont upal pozvati na boj tedanjega habsburškega kolosa Pospešila se je po svetovni vojni in je sedaj trajala 20 let Epilog je imel nagli ritem nev držne sile narave in je iznenadil le raztresence in nevedneže
Senžermenska mirovna pogodba je naravnost vsilila Avstriji njeno neodvisnost, kar je bilo od vsega začetka tako absurdno in hkratu tako nemogoče, da je že tedaj nastal vrtinec, ki se je zasukal v bodočnost Avstrija — še nikoli ni bilo takega primera v zgodovini narodov. — bi si mogla sama sebi odvzeti neodvisnost le s pristankom sveta Dmštva narodov Tako <=e ie prišla avstrijska neodvisnost pod vodstvom socialnih demokratov Ko je socialno demokratski re?:r« n-Dnad«1! so nastopili krščanski socialoi pod vodstvom Seipla To a ni zbrlišalo politične in "o«Dodar«ke situacije v deželi ki je že oostaiala žrtev materialnega in moralnega kaosa in je bila postavi-iena pod pok'-o^+oiictvo Društva narodov ne samo na finančnem področju.
Šele z nastopom Schobra v ieseni 1 1929 se je pričela nova itab'i^nska nolit'ka piede na Avstrijo, polica, ki ie b'ia nosvečena s poeodbo o priiatoHctvu :ti arbitraž, katero ie poH-nical v Rimu Sohober 6 febru-
ofìo toso	smo h'U cvorl; ct-etovn"
stra Spinassa, bivšega gospodarskega ministra v Chautempsovi vladi
Za zunanjega ministra je imenovan Paul Boncour, ki je znan kot vnet za govornik tradicionalne francoske zunanjepolitične smeri, pristaš Društva narodov in tako zvanih regionalnih paktov, med katerimi je bil vedno naklonjen zlasti Mali antanti in Balkanski zvezd. Vendar preseneča še nepojasnjena izločitev Delbosa, ki je bil zagovornik istih glavnih načel francoske zunanje politike.
Pomembna novost druge Blumovr vlade je novo propagandno ministrstvo ki ga je prevzel spreten govornik in stilist Frossard minister brez listnice v prejšnji vladi. Tudi to dokazuje, da hoče Francija v vsem upoštevati nov mednarodni razvoj, k i zahteva vsestranske prilagoditve zunanjepolitičnim metodam drugih
svojo bodočnost velevažnih trenutkih ne samo zavzame stališče, temveč oriše tudi glavne obrise svoje bodoče politike. Toda pred vsako odločitvijo je nujno potrebno, da je narodu in zainteresiranim činiteljem v narodu znano stališče kraljevske vlade in njeno pojmovanje stvari.«
Odgovor predsednika vlade
Senator dr. Andjelinovič mi nato postavlja štiri vprašanja. Prvo se glasi:
»Ali je kraljevska vlada imela obvestilo o tem dejanju nemškega rajha, posebno, ali je predsednik vlade za svojega obiska pn vodji in kancelarju rajha Hitlerju dobil obvestilo o tem?«
Na to prvo vprašanje mi je čast odgovoriti:
V razgovorih, ki sem jih imel z vodilnimi osebnostmi Nemčije, sem dobil vt's. da bo razvoj razmerja med Nemčijo in Avstrijo v prvi vrsti o^v:sen od lojalnega avstrijskega izvajanja nemško-av-strijskega dogovora z dne 11. julija 1936.
Drugo vprašanje, ki mi ga ie zadal senator, se glasi: Kancelar bivše Avstrije izjavlja kot šef vlade v navzočnosti vodje in kancelarja Hitlerja, da za Avstrijo kot sestavni del nemškega na-rMa ne veljajo več mirovne pogodbe, loda vodja in kancelar Hitler je smatral za potrebno izjaviti v posebnem pismu duceiu in predsedniku itaHjan-ske vlade Muso! ini ju da so brenner=ke meje nasproti Italiii nedotakljive. Glede na to. da so pri zadniih demonstracijah v Gradcu vzklikali »nemškemu Mariboru«, se mi zdi potrebno, da nam
gospodarske krize, ki je imela strašne posledice za slabotno avstrijsko gospodarstvo. Tedaj se je pojavila ideja priključitve v oblik; posebnega načrta carinske unije med Avstrijo in Nemčijo, ki sta ga sestavila Curtius in Schober Načrt je nalete) na opozicijo v Franciji in Češkoslovaški in je bil zato predložen haaškemu sod šču Načrt je propadel, situacija pa se ni izboljšala Italija je tedaj intervenirala neposredno, da bi gospodarsko Avstrijo spet dvignila in so bili sklenjen: semmerinški sporazumi.
V januarju 1933 je narodni socializem prevzel oblast v Nemčiji V marcu istega leta je Dollfuss obnovil svojo vlado v avtoritarnem smislu in je hkrati definiral Avstrijo za neodvisno krščansko, toda nemško državo Pričela se je borba med vlado in narodno socialističnim pokretom Dollfuss je bil prisiljen zatreti social:stični upor v februarju 1934 Nekaj mesecev pozneje je nastal na Dunaju narodno socialistični puč. Izdal sem povelje, da se štiri divizije iz Južne Tirolske postavijo na Brenner Pojavil se ie trenutek, ko je bilo treba izdati elementarne varnostne ukrepe ker je bilo pričakovati krvavih in nepričakovanih dogodkov, katerih obsega pač ni bilo mogoče oceniti Noben Avstrijec nas k temu ni pozval in noben Avstrijec se nam tudi ni zahvalil, da smo to storili.
Od i 1934 do 1936 se je razvila politika rimskih protokolov Med tem so se obče pr like v Evropi in tudi v Avstriji zelo spremenile. Diplomatska solidarnost Italije z zapadnoevTopsikimd silami je bila razbita po sankcijah in po priznanem poskusu. da se zaduši italijanski narod. V oktobru 1936 se je ostvarila os Rim-Ber-lžn. V Avstriji se je pokret narodnih socialistov, čeprav so ga eksekutivni organi preganjali, razvija z mogočno naglico nele zaradi skupnost idej, nego predvsem zaradi obnove političnih in vojaških sil Nemčijie. Nastopil ie trenutek, ko je Italija svetovala Avstrij'. naj se približa Nemčiji. S pristankom Italije je bdi med Nemčijo in Avstrijo julija 1936 sklenjen sporazum, ki je izhajal iz osnove, da ie Avstrija nemška država. Klnib sporazumu pa se je takoj pričela nova doba napetosti. Sestanek z (ine 12. februarja ti. med obema kanceiarjema je pomenil zadnji poskus za komnromisno rešitev, ki bi morda zadržala, nikakor pa ne onemogočila končne reš tve tega vprašanja Pojavila se je icteja o nepričakovanem plebiscitu. Dne 7. marca me Je zaupnik Schuschnigga vprašal za moje mnenje o plebiscitu in njegovih modaü'tetah. Odgovoril sem mn z vso odločnostjo: Ta stroj vam bo eksplodiral v rokah
Takozvanim več ali manj uradnim krogom onstran Alp, ki se vprašujejo, zakaj nismo interven rali da bi rešili avstrijsko neodvisnost odgovarjamo, da nismo nikoli prevzeli nikake obveznosti ne direktno ne indirektno, ne naipeane ne ustmene. Italija je imela interese, da Avstrija ohra-
zunanji minister kraljevine Jugoslavije pove, ali je on glede na jugoslovenske meje dobil izjavo uradnih zastopnikov Nemčije v isti smeri in v istem duhu?«
Na to vprašanje mi je čast odgovoriti: »Pred anšlusom mi je vodja rajha in kancelar Hitler »zrečno podčrtal željo in interes Nemčije za obstoj močne in krepke Jugoslavije. Prav tako so nam uradni zastopniki Nemčije tudi po anšlusu potrdili načelo absolutne nedotakljivosti jugoslovenske meje z Nemčijo.«
Tretje vprašanje senatorja Andjelinoviča se glasi: »Ali je znano, da se je pri izvajanju mirovnih pogodb za sporno področje med Avstrijo in Jugoslavijo na Koroškem določil plebiscit? Plebiscit se je končal z majhno razliko v korist Avstrije, ker se je glasovalo za Avstrijo ali za Jugoslavijo. Kakšna poroštva je dobila naša vlada glede spornega ozemlja in našega prebivalstva na nekdanjem spornem področju. ki bi zdai v nasprotiu z vsemi Dosebnimi dogovori med b'všo Avstrijo in Jugoslavijo o priliki plebiscita imelo pripasti nemškemu rajhu?«
Na to vpra?anie mi ie čast odgovoriti: »Najboliša poroštva za Jugoslovane na Koroškem misli naša vlada, da jih bo mogla dobiti v prijateljskem razmerju med Nemčijo 'n našo državo. Vsa vprašanja, ki se bodo nojavila, se bodo, prenričan sem, uredila na Drija-teliski način.«
Naposled še četrto vprašanje: »Vodja in kancelar Hitler je nedavno v svo" ìem «ovoni izdavil, da ima Nemčiia
nI svojo neodvisnost, če Jo hoče večina avstrijskega naroda Kar pa se je zgodilo te dni v avstr jskih deželah, dokazuje globoko željo naroda po priključitvi k Nemčiji
Tako je avstrijska drama v zadnjih dneh prišla do svojega petega dejanja. Svetovni nasprotniki faš zrna so vohunili, ali ni morda nastopil trenutek, da bi lahko Izigrali oba totalitarna režima ter uničili njuno solidarnost z udarcem, ki bi med drugim pomenil prelud j nove svetovne vojne. Ta račun demokracij, lož in tretje internacionalie je bil napačen Prišla je ura. ki ti se lahko imenovala ura posvetitve os . Sedaj Nemci vedo, da os ni diplomatska konstrukcija, zgrajena le za normalne prilike, nego, da se je pokazala trdno, predvsem ob fcej uri, ki je izredna za zgodovino nemškega sveta in Evrope. Oba naroda, katerih untaristič-ni formaciji sta se razvili paralelno, lahko skupno marši rata, da bosta naš trpeči kontinent spravila v novo ravnotežje, ki bo končno omogočilo m rno in plodonosno sodelovanje vseh narodov.	i
zgodovinsko dolžnost zanimati se «a življenje 10 milijonov Nemcev Izven Nemčije. Pod tem so se razumeli Nemci v Avstriji in na Češkoslovaškem. Z zedinjenjem Avstrije in Nemčije je vprašanje avstrijskih Nemcev urejeno in del Hitlerjevega programa izvršen. Vprašam zunanjega ministra: Kakšna poroštva ima, da se Nemčija ne bo dotikala meja naše zaveznice Češkoslovaške republike, in kakšno stališče zavzema v tem primeru vlada kraljevine Jugoslavije?«
Na to četrto vprašanje ml je čast odgovoriti: »Zastran ČeškoslovaSke republike imam poročilo, da je te dni Nemčija dala potrebne izjave, ki so delovale zelo pomirljivo in ugodno na češkoslovaško vlado. Glede naših obveznosti do Češkoslovaške republike izjavljam, da so precizno dogovorjene z medsebojnimi obveznostmi v okviru Male antante; te obveznosti bo naša vlada spoštovala. Uoam, da bo kolega senator Andjelinovič s tem mojim odgovorom zadovoljen.«
Koroški emigranti v Beogradu
Beograd, 16. marca. M Deputacija nacionalnega udruženja koroških emigrantov, ki so Jo sestavljali gospodje taž Mač-kovšek Janko, dr. Julij Fellacher, France Uršič, Tone M ler in Franjo Kranjc Je danes posetila predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Milana Stojadinoviča ter notranjega ministra dr. Antona Korošca. Delegacijo sta sprejela tudi predsednik senata dr. želimir Mažuranič in predsednik Narodne skupščine števan čirič.
Madžarske čestitke Nemčiji
Berlin, 16. marca. AA. Madžarski poslanik j» včeraj popoldne obiskal državnega pod-tajnika v zunanjem ministrstvu von Macken-eena in izročil sporočilo madžarske vlade, da najtonleje čestita nemški vladi zaradi priključitve Avstrije k NamSji. Poslanik je predvsem poudaril kot zelo pomemt.no, d» se je ta veliki dogodek izvršil brez praB-vamja krvi. Prepričan je tudi, da se t>orto tesni odnošaji med Nemčijo isn Madžarsko ohranili. Ob?nem je izjavil, da je madžarska vlada sklenila svoje poslaništvo na Dunaja spremeniti v generalni konzulat.
Nizozemski ukrepi
Haag. 16. marca. br. Ministrski predsednik Collins je imel danee po radiiju govor, v katerem je med drugim sporočil, da bodo zaradi napetosti v mednarodnih odnošajih ostali rekruti, ki td morali biti odpuščeni meseca aprila, začasno do oktobra v vojski, po potrebi pa bodo pritegnjeni tudd rezer-i visti.
Za navdušenjem resni dnevi
Hitlerizacija Avstrije sega vedno globlje v življenje Zamenjava uradnikov — Izločevanje Židov
Dunaj, 16. marca. br. Po odhodu Hitlerja dobiva Dunaj zopet svoje običajno lice in življenje se vrača v svoj normalni tir. Dnevi navdušenja so minili, hitlerjevske zastave izginjajo s poslopij, množice so se razšle in še le sedaj se Dunajčani pričenjajo zavedati, da prihaja resna realnost. Dobrodušno dunajsko policijo so zamenjali mrkogledi Prusi z visokimi čeladami, po ulicah ropotajo težki avtomobili nemške vojske, povsod se uvajata nov red in nov režim. V državne urade prihajajo novi predstojniki, z malimi izjemami raj-hovski Nemci, ki imajo nalogo preurediti poslovanje avstrijskih oblasti in ga izenačiti s poslovanjem nemških oblasti, da bo beseda o enem voditelju, eni državi in enem narodu postala meso in kri. Dunajski »dajčmajstri« se poslavljajo od Dunaj-čank in pripravljajo na pot v Stuttgart kjer bo odslej njihova garnizija. Na Dunaj prihajajo rajhovski polki ki bodo odslej tvorili dunajsko garnizijo.
Spremembe v uradih
Narodni socialisti triumfirajo. Se le sedaj je prišla prav za prav njihova ura, ko so začeli iz javnih uradov in ustanov odstranjevati pristaše Schuschnigga in nameščati hitlerjevce, ki so se morali poprej zaradi svojega političnega naziranja umakniti če ne v koncentracijsko taborišče, pa vsaj na ulico. V mnogih družinah pa Je danes zavladal strah pred bodočnostjo, ko so se očetje vračali iz uradov s poročilom, da so razrešeni in morda celo odpuščeni. Uradni list, ki objavlja imenovanja, izhaja po trikrat na dan. Vsaka številka prinaša veselje in strah. Eni prihajajo, drugi odhajajo.
Policija, ki je že docela pod nemškim vodstvom. Ima polne roke dela. Posebni oddelki Gestapa. nemške tajne policije, pregledujejo arhive druätev in odrejajo razpusti ali združitve z narodno socialističnimi ustanovami V najkrajšem času mora biti vse izenačeno, a kar se ne stri-
nja z novim režimom, mora brezpogojna izginiti
Beg v smrt
V vrstah nekdanjih hudih nasprotnikov narodnega socializma, je zavladala prava panika. Nekateri so poskušali pobegniti v inozemstvo, a le redkim se je beg posrečil. V takih stvareh izkuSena nemška policija je izdala vse potrebne ukrepe, da beg prepreči. To je paniko še povečalo in močno je začelo naraščati število samomorov. Posebno pozornost je zbudil samomor znanega heimwehrovskega voditelja in svoječasne desne roke dr. Dollfusa, bivšega majorja Feya. Bil je že od sobote pod policijskim nadzorstvom in ni smel zapustiti svojega stanovanja. Danes dopoldne je v strahu, da ga čaka preganjanje, segel po revolverju in ustrelil najprvo svojega 191etnega sina ln svojo ženo, nato pa še sebi pognal kroglo v glavo. Vsi trije so bili takoj mrtvi. Pozornost je zbudil prav tako samomor profesorja lnomoške univerze dr. Avgusta Baverja. Tudi ta je najprvo ustrelil svojo 181etno hčerko in nato izvršil še sam samomor. Na enak način si je končal življenje tudi tirolski ve-leindustrijalec Reitlinger, ki je svoječasno financiral Heimwehr in bil na glasu kot izrazit nasprotnik narodnega socializma. Hitlerjevci so tudi takoj, ko so priSli na oblast proglasil proti njemu bojkot In mu je grozil ruin. Tudi mnogo drugih, manj znanih ljudi je šlo prostovoljno v smrt
Prve gospodarske skrbi
Z največjo napetostjo pričakujejo v vseh gospodarskih krogih izenačenje valute. Zaenkrat gre predvsem za določitev razmerja med Šilingom in marko. Začasno določeni tečaj Je avstrijske gospodarstvenike zelo razočaral, ker se bojijo, ako pri tem ostane, da bo nemSko blago popolnoma spodri-nilo avstrijsko. Štajerce in KoroSce je zlasti prizadela prepoved izvoza lesa. öez noč so s tem pretrgane njihove trgovske zveze m Italijo, kamor j» doslej Ua večina ar-
Italija in zadnji dnevi
Avstrije
Velik Mussolini! e v govor v poslanski zbornici o avstrijski tragediji in stališču Italije
t
atrijskega lesa pod razmeroma ugodnimi
pogoji Z veliko pozornostjo zasledujejo pogajanja, ki jih vodijo v Berlinu med avstrijsko in nemško državno banko, in pa razgovore, ki j:h ima nemški gospodarski minister na Dunaju. Dočim so borbeni hitlerjevci pripravljeni doprinesti v?ako žrtev za zopetno združitev z Nemčijo, se v gospodarskih krogih pojavljajo tehtni pomisleki proti raznim gospodarskim in finančnim ukrepom prvih dni. Hitlerjevske organizacije so zaradi tega dobile nalog, da se posvetijo te dni prav posebno propagandi med narodom in da pojasnijo prebivalstvu potrebo žrtev, ki so neizogibne.
Na dunajski univerza, ki Vrna mnogo židovskih profesorjev, je \j{\ imenovan univ. prof dr. Knoll za kolesarja n je za vsak ukrep potreben ni^gov pristanek. Enako funkcijo je dobil na dunajski tehniki inž. Gyurke. Za komisarja dunajske nacionalne biblioteke je im-enovan svetnik pruske biblioteke v Berlinu dr Heigl.
Proglas dunajskega kardinala
Dunaj. 16. marca. AA. Havas: Po sestanku s Hitlerjem je kardinal Innitzer objavil proolas vt-eni katoličanom, v katerem pravi med drugim:
»Katoličani se naj spomnijo Kristusovih besed. da je treba dati cesarju, kar je nj3-povecra. in Bosu, kar je božjega. Duhovniki in katoliški verniki morajo brez pridržkov podpreti veliko nemJko državo in vodjo, či-sar borba proti boljševizmu ter za čast in edinost Nemčije odsovarja božji zamisli. Katoliški duhovniki v Avstriji se morajo vzdržati političnega delovanja in naj se popolnoma posvete samo svojemu verskemu poslanstvu. Krščanske mladinske organizacije nai pristopilo k državnim organizacijam, ker je cerkev zmeraj zvesta državi. »Bäsede. ki mi jih je izrekel vodja, jamčijo, da bo poslanstvo cerkve spoštovano«.
Zaprisega policije
Dunaj. Iti. maroa. br Na Heldenplatzu je bila danes dopoldne svečana zaprisega avstrijske policije. Poleg vseh članov dunajske polici je so prišli na Dunaj k tej «svečanosti tudi vsi vodilni uradniki dosedanje avstrijske policije, ki ostanejo še dadalje v službi. Po zaprisegi je imel vrhovni poveljnik nemška policije Himmler nagovor, v katerem je pozival policijsko osobje. naj zvesto služi voditelju in nemškemu narodu. Prepričan ie, da bo odslej tudi pripadnika biv-ž«3 avstrijske policije prevevala enaka ljubezen do voditelja, kakor pr-*veva nemško policijo Z zvestobo izbrišejo preteklost, da ne bo ostal madež na avstrijski policiji.
Po zaprisegi je bil mimohod, kataremu so prisostvovali tudi drugi visoki odličniki, člani pokrajinske vlade, vojaški dostojanstveniki in funkcionarji stranke.
Obenem z organizacijo policije se po nemškem vzorcu ustanovi tajna državna policija (Gestapo). Za voditelja na Dunaju je imenovan funkcionar nemšk h zaščitnih oddelkov Huber. Tajna državna policija bo docela ločena od policije za vzdrževanje reda in varnostne policije, ki je podrejena dunajski policijski direke ji. Za dunajskega policijskega prezidenta je postavljen funkcionar obrambnih oddelkov Steinhäusel. Obenem so imenovani novi policijski d .rektorji v Gradcu, Linzu, Solnogradu in Inomostu
Aretacije politikov
Dunaj, 16 marca br Politična policija, k: ie že razvila polno delavnost, je tudi v teku današnjega dne izvršila številne aretacije na Dunaju in v provinci Med drugimi je bil danes ponovno aretiran bivši deželni glavar na Nižjem Avstrijskem dr Reiter, nadalje so zaprli barona Rot-schilda predsednika Kreditanstalt^, bivšega šefa dunajske polit.čne policije dr Weisseria. bivšega prosvetnega ministra dr Perntnerja in znanega socialističnega vod'telja in nekdanjega poslanca Danne-berga
P" zadnjih vesteh so zaprli tudi univ. prof. dr. Freuda, znanega kirurga dr Neu-mana in slovitega medicinca dr. Löwyja. Posebno pazijo na voditelje bivše patriotske fronte na štajerskem. Danes so zaprli tudi grofa Ferrarija, ki je bil vodja Schu-schn ggove mladine.
Iz ječe na visoke položaje
Dunaj, 16 marca, br Major Seliger ki je bil zaradi soudeležbe pri nacističnem puču leta 1834 obsojen na dosmrtno ječo, je bil danes apuščen iz ječe. Ob enem je bil pcvišan v polkovnika in reaktiviran Dodeljen je poveljniku osme armade generalu Bocku za posebne zadeve. '
H tlerizacija uradov javnega življenja se naglo nadaljuje Inž. Blaschke, ki je bil pod prejšnjo vlado zaradi sodelovanja pri jul jski revoluciji 1. 1934 obsojen v dosmrtno ječo, je imenovan za tretjega dunajskega podžupana.
Izločitev židovskih odvetnikov
Dunaj, 16 marca o Komisariat avstrijske odvetniške zbonvce objavlja, da so bili «prejeti naslednji sklepi:
1. Židovskim odvetnikom in branilcem v kazenskih zadevah je od danes dalje prepovedano izvrševanje odvetniške prakse.
2	V smislu obstoječih zakonov bo pozne^ določeno, kdaj bo ponovno dovoljena odvetniška praksa židovskim odvetnikom, ki so se borili na fronti med svetovno vojno ali pa so sinovi na fronti padlih Židov
3	V smislu nürnberüVh zakonov se imajo vsi židovski odvetn'Skl pripravniki takoi črtati iz seznama odvetniških pripravnikov.
Navodila za plebiscit
Duna), 16. marca. b. Za izvedbo plebiscita so bila izdana naslednja podrobna navodila: Pravico glasovanja imajo vsi avstrijski državljani možie in žene. ki so bili rojeni najkasneie dne 10 aprila 1918 Glasovati ne smejo židie Seznami upravičencev bodo na vpogled rn dni od 27 do 30 t m S pripravam' za plebisc*» se mora takoj začeti Glasovalni listek bo vseboval naslednje vprašanje.
»Ab soglašaš z naSim vodio Adnlfom Hitlerjem in s tem tudi i zopetno «družitvijo Avstrije z nemškim rajhom, ki je bila izvršena dne 13. marca 1938.«
j Dunaj, 16- marca. AA. Letak za plebiscit dne 10 .aprila je sestavljen takole:
»Spomni se našega vodje Adolfa Hitlerja in tega, da je 12. marca 1938 priključil Avstrijo Nemčiji!
„Völkischer Beobachter44 izhaja tudi na Dunaju
Dunaj, 16. marca. AA. Včeraj je na Dunaju izšla prva izdaja »Völkischer Beob-achterja«. Poleg izdaje v Berlinu ln Mo-nakovem je to tretja dnevna izdaja glavnega strankinega glasila.
Dr. Schuschnigg
se je poročil ?
Dunaj, 16. marca. br. Včeraj so bile razširjene vesti, da se je bivši kancelar dr. Schuschnigg v gradu Belvedere, kjer je zaprt, poročil z grofico Vero Fugerje-vo. V uradnih krogih danes izjavljajo, da
Jim o tem nS ničesar znano, vendar pa teh
vesti uradno niti ne zanikajo, niti ne potrjujejo. Rodbina grofice Fugerjeve Izjavlja, da je grofica Se vedno pri Schusch-n ggu v gradu Belvedere. Tudi rodbini nI znano, ali se je poroka res izvršila ali ne.
Uradno sporočilo Ameriki o priključitvi
Washington, 16. marca. br. Danes Je
nemški poslanik v Washingtonu obiskal zunanjega ministra Hulla in mu izročil noto nemške vlade, s katero obvešča ameriško vlado o združitvi Avstrije z Nemčijo. Zunanji minister Hull je nemškemu poslaniku Izdal potrdilo o prejemu te note, toda dodal je, da s potrditvijo sprejema ameriška vlada še ni priznala anšlusa. O tem bo sklepala še le po posvetu z ostalimi velesilami, zlasti pa hoče počakati na izid ljudskega glasovanja v Avstriji.
Triumfalen povratek
Hitlerja v Berlin
Po nemških zatrdilih je bil sprejem tak, da Berlin še ni
doživel enakega
Berlin, 16. marca. br. Državni kancelar
Hitler se je danes zopet vrnil v Berlin. Prestolnica Velike Nemčije mu je priredila triumfalen sprejem, o katerem trdijo, da Berlin, ki je velikih parad že vajen, še nI doživel enakega. Po cenitvi opazovalcev je pri sprejemu sodelovalo blizu dva milijona ljudi, že opoldne so ustavili delo v vseh podjetjih, da se je moglo sprejema udeležiti tudi delavstvo. Vse mesto je v zastavah, posebno bogato pa so okrašene ulice od tempelhofskega letališča do kan-celarske palače.
Kancelar Hitler se Je v spremstvu 52 letal pripeljal lz Monakovega na tempel-hofsko letališče malo po 17. Letališče je blokirala ogromna množica, ki je priredila kancelarju že tu viharne ovacije. V imenu nemškega naroda mu je izrekel dobrodošlico in zahvalo maršal Göring, ki je kot Hitlerjev pooblačenec za časa njegove od-
sotnosti vodil državne posle. V svojem govoru je Göring naglasil:
»Ni besed, s katerimi bi Izrazil to, kar danes vsi občutimo. Vi ste nam danes prinesli vso Nemčijo, ki nam je odslej Se toliko dražja, ker obsega tudi vašo domovino.«
V	imenu Berlina Je pozdravil Hitlerja propagandni minister Göbbels, kl Je med drugim dejal:
»Vsa Nemčija Je te dni doživljala, kako vi, naš vodja, delate zgodovino!«
V	imenu vojske je pozdravil Hitlerja vrhovni poveljnik general Brauschitz.
Dolga povorka avtomobilov Je nato krenila med gostim špalirjem vojske, narodno socialističnih oddelkov in občinstva v mesto pred kancelarsko palačo. Po vsej poti je bil Hitler deležen navdušenih ova-clj, pred palačo pa je množica manifestirala še pozno v noč.
Po hitlerjevskem Gradcu
Gradec, 16. marca.
Gradec je zaires velenemška in vsenem-ška trdnjava. Pokazal je to dostikrat že poprej, zlasti pa se to vidi te dni, ko izgleda, kakor da v vsem mestu ni niti enega Avstrijca. Opojnost traja še kar naprej, le včeraj jo je malo prekinilo razočaraj oče sporočilo, da Adolfa Hitlerja ne bo v Gradec. Toda ljudje so se kmalu potolažili, ker so jih z vseh vodilnih mest zagotavljali, da je obisk samo odložer, in da vodja prav gotovo v kratkem pose ti tudi štajersko prestolnico.
V Gradcu ne srečaš človeka, ki ne bi imel znaka s kljukastim križem, modrice v gumbnici ali traku s kljukastim križem na roki. Otroci še vedno tekajo po ulici s hitlerjevskimi zastavami v rokah, pozdravlja pa vse. mlado in staro, s hitlerjevskim pozdravom Po trgovinah je zmanjkalo rdečega blaga za nove nemške zastave. Te ne vihra io le z vseh hiš v mestu, temveč povsod po deželi Mnogi so si pomagali tudi s starimi avstrijskimi rdeče-belo-rdečimi zastavami, iz katerih so izrezali srednji beli del, pa iz obeh rdečih delov sešili novo zastavo, iz belega dela pa ureza li beli vstavek s kljukastim križem.
Nemški vojaki so še vedno »prejeti z ovacijami. kjerkoli se pokažejo Zlasti mladina obeh spolov se neprestano zbira okrog njih. Vedno na novo naletiš na skupine dečkov in deklic, ki oblegajo nemške vojake ter hočejo od njih izvedeti vse mogoče o Hitlerju, o Nemčiji, o nemški vojski. o zračnih bombardorjih, ki jih je baje v Gradcu preko 100, pa še o najrazličnejših drugih stvareh Pozno v noč vidiš te gruče, ki se navadno razstajajo šele pred vrati vojašnic, ko morajo vojaki oditi k počitku
Židovskih trgovin je v Gradcu precej Te dni so seveda vse prazne, ker hočejo Gradčani tudi s protižidovsko mržnjo po udariti svoj narodni socializem Vendar doslej še ni znano, da bi se bilo kakemu Zidu v Gradcu kaj hudega zgodilo Nobena židovska trgovina še n,i bila oplenjena ali demohrana. Ljudje se zanašajo, da bo z Zi-di obračunal novi režim sam
Pred nadškofijsko palačo stoji močna straža oddelkov SS pod vodstvom nem ških policijskih uradnikov. Nadškof dr. Pavlikowsky ki se je bil svoje čase precej eksponiral v protihitlerievski borbi, ne sme iz svoje palače Nekateri tolmačijo ta ukrep kot are'acijo drugi pa pravijo da je odrejen v njegovo varnost, ker bi utegnile hitlerjevske množice nadškofa napasti, če bi ga kje videle. Enako tolmačijo hišne zapore, ki so biü naloženi tudi večjemu številu drugih visokih cerkvenih funkcionarjev.
Po kioskih in plakatnih deskah so nalepljeni še najrazličnejši letaki Domovinske fronte s pozivi, naj v nedeljo 13 marca vsi Avstrijci glasujejo za dr. Schuschnigga in njegovo politiko. Še teden dni ni od tega. kar so bili nalepljeni, in komaj se je dobro posušil klej pod papirjem In vendar učinkujejo danes kakor spomin na davno minule čase Na njih čitaš vsa mogoča gesla: »Hočemo svobodno samostojno Avstrijo, ki bo ostala branik katoliške civilizacije«, »Avstrija mora ostati neodvisna in katoliška,« »Gospod Bog, daj, da ostanemo svobodni možje v svobodni domovini« itd. Mladi fantki in punčke s hitlerjevskimi znaki me zvedavo ogledujejo in kar ne morejo razumeti, da me zanimajo ti lepaka. Gradčanov ne zanimajo več ali pa se vsaj tako delajo, kakor da jih ne bi zanimali, ker se ne upajo izdati.
Ko sem stal pred enim teh kioskov in prepisoval gesla z 'epakov, se je ustavil pred menoj že osivel gospod, me nezaupno pogledal in odsekano pozdravi! s »Heil Hitler!« Od nog do glave me je pregledal in poznalo se mu ie začudenje, da nimam n« obleki nobenega hitlerievskega znaka »Go spod je gotovo tnozemec?« me je naposled vprašal Ko sem mu potrdil in dostavil, da me je v Gradec privedla poklicna dolžnost, se mi je predstavil kot srednješolski profesor, ki je bil iz političnih razlogov pred-
časno upokojen. Obširno mi je pripovedoval svojo povest. Ima dva sina, ki sta že od nekdaj oba huda hitlerjevca in sta kljub njegovim prošnjam sodelovala pri tajnih hitlerjevskih akcijah. Enkrat so ju zalotili Prvega so aretirali, drugemu pa se je posrečilo pobegniti v Nemčijo. Aretirana je bil obsojen na več let ječe. Ob amnestiji po berchtesgadenskem sestanku je bil sicer izpuščen, vmil pa se je domov z jetiko. Očeta so upokojili z 20 leta službe.
Profesor je bržkone opazil, da ga gledam malo začudeno, zakaj mi vse to tako podrobno pripoveduje. Kar sam od sebe mi je začel pojasnjevati da se je mnogim drugim h;tlerjevcem godilo še mnogo hujše, da so bili prav za prav izven zaKona pa da moram vse to vedeti ako hočem razumeti sedanje razpoloženje hitlerjevskih množic
Pozdrav obmejnih organov v št. Ilju
Maribor, 16. marca. d. Danes ob 15.30 so prispeli na našo mejo pri Št. Ilju štirje avtomobili, s katerimi se je pripeljalo 10 nemških carinskih stražnikov pod vodstvom carinskega komisarja Littersta. Prevzeli so vodstvo obmejne straže pri Št Ilju, ter se naselili v sedanji avstrijski carinarnici, s katere so dopoldne sneli z droga avstrijsko zastavo, ki je do danes visela poleg hitlerjevske. Po pozdravu in nagovoru komisarja na tamošnje carinsko osobje, je Litterst prišel k naši obmejni carinarnici, kjer je pozdravil naše osobje, zlasti poveljnika graničarskih čet kapetana Nikolo Dimitrijeviča, poročnika Svetozarja Karapandiča ter vodjo naše obmejne carinarnice Adolfa Rijavca. Izrazil je nado. da bodo težko in naporno obmejno službo obojestransko zadovoljivo opravljali. Po kratkem razgovoru se je odpeljal nazaj
Obisk kralja Karola v Londonu odgoden
Bukarešta, 16 marca. h. Iz uradnih krogov doznavajo. da je obisk rumunskega kralja Karola v Londonu odgoden na nedoločen čas Kralj Karo! tn prestol on asi ed niik Mihael bi morala priti že 22 marca na tridnevni obisk v London, nister dr. Wolff.
Napetost med Litvo in Poljsko
Kovno. 16. marca. br. V nasnrotiu z vestmi da je Poljska zaradi incidenta na meji. pri katerem je padel en poljski vojak, izročila Litvi ultimat m komentrirala na poljsko litovski meji svoje čete- zagotavljajo na merodajnih mestih v Kovnu da j;m o vsem tem ni nič z-nanega. Prav tako. kakor Litva ni i/i eia zaradi zadnjih obmei ih im*nden-tov nikakih vojaških ukrepov, tuli na poljski strani ai opa-žatn nobenih sličnih pojavov. Pač pa je litovska vlada stavila poljski via-5 predloge o ukrer»ih. ki naj v bodoče preprečijo elicne incidente.
Kitajska ofenziva ob Rumeni reki
Hankov, 16. marca. AA- K tajska ofenziva na levem bregu Rumene reke in zahodno od fronte pri Langhaju se čedalje bolj razširja. Kitajci so zavzeli več krajev, med nj imi Fengtingtu, velevažno strateško postojanko pred Tunghuanom. Tudi v raznh drugih krajih pokrajine šansl so kitajski oddelki premagali več japonskih kolon.
Na severni fronti so Japonske čete ob železniški pregi Tencin Pukao prešle v ofenzivo z 10.000 vojaki in večjim številom tankov
Beckov povratek v Varšavo
Varšava 16 marca. AA Zuianji minetei Beck se je danes vrnil iz Italije. Ko je snoči prispel na Dunaj, ga je v Ribbentropovem > imenu pozdravil bivši av&trijeki aunanji mi-
BABYMIRA KREMA
SE USri^:\0 UPORABI JA ZurEK SfusCAJE. RANE, PRASKE, OPEKLINE, HRASTE, LISAJE LN VSE NEČISTOSTI KOŽE PRI OTROCIH IN ODRASLIH. NAGLO SUSI OD ZNOJA ALI MOKRENJA OPALJENO IN ODRGNJENO KOŽO. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH IN DROGERLIAH PO CENI DIN 10.— ZA ŠKATLICO._
Proračun pred senatom
Senat je imel včeraj dve seji — Definiti vito je odobril zakon o novih sodiščih in izpopolnil je svoje odbere Prihodnja seja bo v ponedeljek
Beograd, 16. mflTca. p, Danes popoldne sta se vršili dve seji senata Na prvi je bilo prečitano samo sporočilo, da je narodna skupščina sprejela predlog proračuna in finančnega zakona za 1938/39 Senat je sklenil, da se proračun s finančnim zakonom izroči finančnemu odboru senata v proučitev. Ker je zaradi sprememb v sestavi senata izpadlo tudi iz finančnega odbora nekaj dosedanjih članov, so bile danes na drugi seji senata naknadne volitve v finančni in ostale stalne odbore senata Med izpadlimi člani senatskih odborov ni bilo nobenega člana kluba JNS. zato senatorski klub JNS iz lojalnosti do ostalih opozicijskih klubov ni postavil svoje liste in se tudi volitev novih članov odborov ni udeležil. V finančnem odboru senata ostanejo kakor doslej iz kluba JNS dr. Albert Kramer, Ivan Pu-celj, dr. Josip Nemec. Mile Marjanovič in Radisav Dunjič kot člani ter dr. Uroš Krulj, dr Peter Zec, dr. Grga Andjelinovič. Ivo Vranič in dr. Krsta Radovanovič kot namestniku
Predložitev proračuna
Senat se je danes popoldne sestal ob 17. Prisotni so bili skoro vsi senatorji in vsi člani vlade s predsednikom dr Stoiadino-vičem na čelu. Sejo je otvoril predsednik dr Mažuranič Zapisnik je bil takoj brez pripombe sprejet. Senatu je bilo nato sporočeno da mu je narodna skupščina dostavila v razpravo proračun za leto 1938^39 skupno s finančnim zakonom V smislu poslovnika je bi! proračun s finančnim zakonom izročen finančnemu odboru, da ju v določenem roku prouči in o njih predloži senatu poročilo Z glasovi večine je bil finančnemu odboru za to delo dovoljen 'e rok do 20. t. m., čeprav ie opozicija protestirala in označila ta rok za mnogo prekratek, da bi se mogel proračun resno proučiti.
Pred prehodom na dnevni red je ministrski predsednik dr Milan Stojadinovii kot zunanji minister odgovoril na kratko na vprašanje dr Andjelinoviča. nanašajoče se na dogodke v Avstriji. Senator dr. Andjelinovič je izjavil, da ga predsednikov odgovor ne more zadovoljiti Kritiziral je delo in stališče vlade Predsednik vlade se je na njegova izvajanja oglasil še enkrat in kratko na nje odgovoril. Vladna večina senata je predsednikov govor sprejela z odobravanjem.
Zakon o ustanovitvi novih sodišč
Senat je nato prešel na dnevni red, k razpravi o zakonskem načrtu glede ustanovitve novih okrožnih m sreskih sodišč, ki ga je narodna skupščina že sprejela. Pravosodni minister Milan Simoncvič je podrobno utemeljeval nujnost tega zakonskega načrta in ponovno naglasil vse ono, kar je izjavil že ob priliki razprave o tem načrtu v narodni skupščini Poudaril je, da je treba ustanoviti nova sodišča, zato da bodo sodišča in pravica narodu bližja.
Poročevalec večine sei atskega odbora, ki je zakonski načrt proučil, senator Cukavac se je prav tako zavzemal za načrt. Senator dr Nemec pa je nato v imenu odboro-ve manjšine govoril o nedr-otatkih zakonskega načrta. Njemu je minister Smrono-vič kratko odgovoril, nakar je bil načrt v načelu, podrobnostih in definitivno z 52 glasovi večine sprejet.
Seja je bila potem zaključena, a že pol ure nato se je senat ponovno sestal
Dopolnilne volitve v odbore
Na drugi seji so bile dopolnilne volitve v posamezne stalne odbore- Treba j® bilo izvolti pet članov in tri naimestmke v ve-rifikacijski odbor, tri člane in štiri namestnike v administrativn', dva člana in tri namestnike v Imunitetni, pet članov ln dva namestnika v odbor za prošnje in pritožbe ter pet članov in prav toliko namestnikov v finančni odbor. Za volitve novih članov posameznih odborov je büa postavljena le po ena lista, na kateri so bili kot kandidat je član kluba vladne večine in neodvisnega kluba. O razdelitvi mest je bil dosežen sporazum, zato so volili z akiamaciio. Izvoljeni so bli:
v verificaci jski odbor kot člani Stevan Mihaldžič, dr. Georg Grassi. Antun Minatovi č, dr. Fran Schaubach :m dr. Drago Marušič. kot namestniki dr. Mile M'šku-lin, òedom'r Zaharič in Jordan Cvetkovič;
v administrativni odber kot člani Andra Kujundžič. Dušan Trfkovič in Joca Selič kot namestniki pa dr. Grassi, Janko Spasojevič. Ugrin Joksimovič, Jovan Aleksič in Svetislav Paumovič;
v imunitetni odbor kot člana dr. Mile Mi*kuldn in Hamdija Kairamehmedovič, kot namestniki pa dr. Schaubach, Dušan Novakovič ln Jordan Cvetkovič.
V odbor za prošnje in pritožbe kot čla-n=>: Janko Spasojevič, Antun Vidakovič, Petar Bogavac. Stevan Budušin ln Ugrin Joksimovič. kot namestnika Mihajlo Lu-karevič in Joca Selič;
v finančni odbor kot Mani dr. Mile Ml-gjrulin, Svetislav Paunovič. dr. Lujo Voj-nevič, Mihajlo Lukarevič in dr. Savo Ul-manpki, kot namestniki pa dr. Hamd ia Karamehmedovič, dr. Grassi, Spira Hadži-Ristič. Peter Bogavac in Dušan Trifkovič.
Druga seja senata »e je zaključila ob 19. Prihodnja te bila skl cana za 21. t. m. ob 9 zfutraj. Tedaj bo senat pričel načelno raepravl'ati o novem proračunu tn finančnem zakonu.
Izspopolnjeni finančni odbor senata se je nocoj še pred 20. uro sestal. Najprej se je konstituiral. Za njegovega predsednika je
bi! izvoljen dr. Mile MiSkuIin, za podpredr-
sednika senator Hrasinca, za tajnika senator Smodej.
Takoj nato je finančni odbor pričel razpravljati o novem proračunu. Finančni minister Letica je podal daljši ekspoz«, v katerem je razvil iste misli kakor v finančnem odboru narodne skupščine.
Klub senatorjev JNS
Beograd, 16. marca. o. Klub senatorjev
JNS je imel danes sejo, na kateri se je znova konstituiral. Za predsednika kluba je bil izvoljen senator Krstà Radovanovič, za podpredsednika pa senatorja gg. Ivan Pucelj in dr. Josip Nemec.
Šefa skupščine
Beograd. 16. marca. p. Današnja seja narodne skupščine, ki je bila sklicana sioer fe za 10. uro. se je pričela šele ob 13. K zapisniku je posi. Voja Lazič pripomnil, da bi se morale vanj vnesti tudi interpelacijet ki so bile sporočene na včerajšnji seji m za katere je bila sprejeta nujnost. Nato je bilo skupščini sporočeno, da ji je bila predložena konvencija s Francijo o izdajanju krivcev in o sodni pomoči v kazenskih zadevah.
Sporočenih j« bilo večje število mijnifh
interpelacij, potem pa je skupščina prešla na dnevni red. Razpravljali so o načrtu zakona o gradnji in razširjenju zdravstvenih ustanov. Poročevalec Acim Popovič je prečita! poročilo, ki je bilo soglasmo sprejeto. Ker se nihče ni oglasil k razpravi, je bil načrt zakona s 139 proti 30 glasovom v načelu, podrobnostih im definitivno sprejet.
Seja skupščine je bila nato zaključena. Prihodnja bo jutri dopoldne. Na njej bodo razpravljali o prošnjah m pritožbah ter izvolili namestnike predsedniku in tirerà podpredsednikom narodne skupščine v državnem odboru za volitve narodnih poslancev.
Salgzlcs
Slovenčevska tslsžba
Kadar je gospodom pri »Slovencu« hudo pri srcu in si ne vedo drugače pomagati, se redno vsakokrat spravijo s kako bedasto lažjo nad »Jutro« Tudi te dni je tako. V nedeljo so si zopet izmislili staro bajko, da nekdo ponuja na prodaj »Jutrove« delnice. včeraj pa so jo celo pogruntal:, da se »Jutro« veseli avstrijskih dogodkov in da so ga navdali z »brezmejno zadovolj-nostjo«. Celo to je v svoji neprevidnosti zopet odkril, da so jutrovci »masoni in kulturnobojneži«.
Odveč bi bilo vsakokrat posebej zavračati »Slovenčeve« laži in neumnosti. Ponovno smo že ugotovili, da na vsem svetu ni niti ene »Jutrove« delnice, ker »Jutro« ni delniška družba, pa da zato takih delnic tudi nihče ne more prodajati ne na prodaj ponujati. Ravno tako smo že dovolj jasno pribili, kako je prav za prav s fra-mazon?tvom in da v »Jutru« in pri »Jutru« ni in ni bilo nobenega framazona, prav blizu pri »Slovencu« pa so, saj je znano, da imajo v uredništvu »Slovenca« shranjene celo slovite framazonske klešče za ščipanje vratnih žil.
Kar se naposled tiče »našega veselja« o avstrijskih dogodkih, naj presodijo čita-telji sam:, ki so imeli priliko primerjati naša poročila s »Slovenčevimi«. Včeraj smo po beograjskem »Vremenu« tudi objavili, kako sodi o priključitvi Avstrije stranka, katere glasilo je »Slovenec«. Zato je vse pisarjenie »Slovenca« samo nov dokaz, kako o^kosrčni in majhni so ti eospodja tudi ob velikih zgodovinsk'h trenutkih.
„Obzoi'ova" ugibanja o volitvah
V zvezi s podaljšanjem amandmaja, ki daje vladi pooblastilo, da uzakoni nov volilni zakon, ugiba zagrebški »Obzor« o skupščinskih volitvah. To pooblastilo je sedaj že tretjič vnešeno v finančni zakon. Po »Obzorovem« mnenju pa je to pot »gotovo, da bo vlada pooblastilo izkoristila. Sedanji narodni skupščini poteče mandat v prvi polovici prihodnjega leta. Nekateri člani vlade pa so izjavili, da bodo volitve razpisane v najkrajšem času. Poleg tega je običaj, da naša skupščina ne dočaka polnih 4 let svoje funkcijske dobe, pa se da tudi iz tega sklepati, da bodo volitve morda že pred koncem tega leta, recimo v avgustu.«
Okrožnica Südmarke
Zmama Südmarka je razposlala vsem svojim krajevnim organizacijam svojim sodelavcem im svojim pri.jate:j^n posebno okrož-nico. v kateri poularja uresničenje svojih oiljev, ki jim je ves čas služila. K vsem«, k.v se je zgodilo, je tu*M »Südmarka« doprinesla svoje delež, ob uresničen ju svojih idealov pa se mora posebej zahvaliti tudi Hitlerju. Direktive, ki fih je nemški vodja ?J .vsemu nemškemu narodu v svoji knvgi »Men Kampf«, nai bodo pr:jate':em in delavcem v okviru »Sfidmnrke« še posebno dra£rocen-a vodila. Okrožnica nadalje sporoča, da bo o nosle-iicah noveea položaja ▼ kratkem obvestila vse svoje orga, iza-cije.
Vremenska napoved
Zagrebška: Temperatura se bo dvignila, vedro in zmerno hladno vreme
Dunajska; Po večini äe jasno to toplo kasneje morda manjše prehodne motnja vremena,	^^
o ie tod hodil mamut
Obličje naše zemlje pred davnimi tisočletji in njegovo preobražanje
Ko je pred leti marljivi naš znanstvenik Srečko Brodar odkril v Potočki jami pod Olševo, 1700 m nad morjem, severno od Solčave, ostanke jamskega medveda in predmete, ki so nedvomno potrdili, da je tam bival pračlovek, je Slovenija zaslovela v znanstvenem krogu vsega sveta. V omrežje najdb praostankov, ki pripomorejo k dragocenemu odkrivanju starosti zemeljskega površja se zdaj uvršča senzacionalna najdba kosti mamuta, ki je živel v Evropi in Sibiriji takrat, ko so se v ledni dobi plazile debele gmote ledu s tečaja in visokih grebenov gora.
Ce hočemo razumeti pomen odkritja v Nevljah. moramo poseči nazaj v dobo, ko ponosnih
Kamniških planin v sedanji obliki Se ni bilo.
V starejšem delu terciarne dobe, v tako zvanem oligocenu, je vzhodno podnožje gorskega sklopa, iz katerega so se kasneje izoblikovale Kamniške Alpe, zalilo morje iz obdonavske kotline. V gornjegrajskl dolini je to morje odložilo naplavine, ki jih danes nahajamo 500 do 600 m visoko. Drugi zaliv oligocenskega morja je segal od Motnika po dolini Nevljice in dalje v savsko ravnino, do škofje Loke, Jesenic in celo v Bohinjski kot.
Ko se je morje umaknilo, so notranje gorotvorne sile razgibale zemljo. V področju sedanjih Alp so se zemeljske gmote razkosavale, ugrezale in dvigale. Nagubano površje je vzbočilo pod nebo visoke planote, ki "so v teku časa nudile slično lice, kakor dar.es skraševani svet po Jelovici ln Pokljuki. Veliki prelomi so globoko presekali debele skale'. Tudi dolina Nevljice je nastala po takšnem prelomu.
Grozoto tisočletnega krojenja zemeljskega površja
so poživljali ognjeniški izbruhi in ostanke lave najdemo še danes na vrhovih Smre-kovea, kamenega vrha in Travnika, onstran Savinje.
V	mlajši terciarni dobi, v miocenu, se je slano morje še poslednjič razlilo pod Kamniškimi Alpami v ravnino. Odložilo je debelejše sloje naplavin po vsej severni strani Nevljice in široki kamniški okolici. To je bila tista plast, na kateri se je kasneje nabral zemeljski pokrivač, ki daje danes tako prijazno lice temu mestu.
Po umiku morja, je zemeljski krč znova zgrabil debele sklade kamenja. Spet se je deset in desettisočletja rušilo skalovje. Visoke apnenčeve planote, ki jih je v davnih letih, po večini vse, ko so še bile pokopane pod vesoljnim morjem, gradilo na mi-rijade neskončno majhnih polžkov, so se polagoma preobražale v sedanjo obliko. Kakšna je bila sila vode, ki je odnašala drobir, si lahko predstavljamo, če pomislimo, da je njeno počasno pa vztrajno delo moralo odplaviti do 30 milijonov m' kamenja, da je nastala sedanja Kokrska dolina!
V	tistih davnih, za človeške pojme ne-dosežnih časih, je raslo po naši zemlji bujno tropsko rastlinje in živali, ki jih danes poznamo le še kot prebivalce toplejših zemeljskih širin, so se pasle naokrog. Ob zatonu terciara je v najmlajši zemeljski geološki dobi, v kvartaru, prišel čas, ko je do 200.000 let trajajoča ledena doba uničila vso tropsko krasoto. Z visokih skalnatih zibeli so se
spuščali v doline mogočni ledeniki,
prelep je moral biti pogled na takratne
naše planine. Ledena smrt, ki se je v obliki debelega ledu plazila s Skandinavije globoko na jug Evrope, je prignala v naše kraje živalske goste z visokega severa. Bili so to jamski medvedi (Ursus spelaeus), orjaški jeleni (Cervus euryceros), severni jeleni (Rangiter tarandus), turi (Bos pri-migenius), sibirski nosorogi (Rhinoceros tichorhinus) in mamuti (Elephas primege-nius).
Podnebje, sodijo, je bilo takrat le 3 — 4 stopnje hladnejše kakor danes. Ker je pa bilo preveč padavin, je že ta mera zadostovala, da se je nabiral debel sloj snega in ledu tudi na naših Alpah. Iz priložene skice vidimo, do kod vse je ležai ledeni oklep na Kamniških planinah, odkoder so lezli ledeni jeziki v dolini Bistrice do Ko-pišča po Logarski dolini in Robanovem kotu do Savinje ter Lučenski ledenik do srednjega toka Bele. Rastlinstvo tedanje dobe je bilo slično kakor je danes ob tečajih in komaj deset kilometrov od zalede-neie zemlje so rastlinojedci-velikani že našli dovolj hrane.
Ledna doba je, kakor znano, nastopala v več presledkih. Ko je njena moč pojemala, je
živel na naši zemlji že pračlovek,
ki je zašel tudi v jamo pod Olševo. Komaj 3 in pol kilometra vstran od spodnjega izteka Logarskega ledenika, se je prastari naš prednik, s preprostim, surovo obdelanim kamenjen, podajal na lov in bil priča veličastne krasote, kakršna se danes leskeče očem le še v zaledenelih krajih na tečajih.
V tistem času je živel na južni strani Kamniških planin mamut, ki so ga izgre-bli ob Nevljici. Ko je mraz ledene dobe ponehal, je zamrlo tudi arktično rastlinje. Mogočni potoki so gnali talečo snežnico v slapovih z gora, dokler niso zarezali globokih strug današnjih rek. Kakor umetnik z dletom je v nadaljnjih tisočletjih izklesala priroda priostrene grebene lepih naših gora. kosmati, dolgodlaki
gostje-velikani so se umikali.
Alpski zajec, snežne jerebice in druge prednice današnjih živali so se pasli med zelenjem, ki je po večini že bilo sorodno današnjemu. V tistih časih, ko je vstajalo pod planinami novo življenje ln so jeli zeleneti prvi iglavci in listavci, je moral leči v grob tudi neveljski velikan.
Zanimivo je, da je obležal mamut dobrih 8 km proč od ustja spodnjega dela bistriškega ledenika pri Kopišču. V času, ki je sledil (dihiviju), ki ga učenjaki cenijo na deset do dvajset tisoč let, je odložila kamniška Bistrica na obeh bregovih,
od Stranj do Trzina, terasaste sloje led-
niškega grušča. Diluvialne in kasnejše mlajše, aluvialne naplavine so pokrite tudi severnovzhodno okolico Kamnika ter vstop v dolino tja do Nevelj in še više ob potoku. Trojna plast, v kateri so našli kosti praživali. nudi razlago, ki se javlja v vseh podnožjih ledniških tvorb. Talenje ledu je namreč nastopalo v več presledkih, ki so jih rečne naplavine začrtale v slojih.
Zakaj je velikan pogonil, je težko uganiti. Jezerce, ki je nekaj časa ležalo med Kamnikom in Nevljami, je postalo njegov grob. Med praživalmi so že nekdaj razsajale bolezni in zdravniška veda je na izkopanih okostjih odkrila takšne sledove.
Sestavljena okostja praživali so dragocene zbirke, ki jih skrbno čuvajo muzeji po svetu. Tako se bruseljski muzej ponaša z okostjem še starejših plazilcev. Mnoge vlade so se zaman trudile, da bi za visoke vsote odkupile po eno okostje teh zaurov. V Rusiji, kjer so sibirske tundre prava grobišča mamutov, so vsako leto pred vojno izvozili do 12.000 kg slonokoščenih okl.
Kostni ostanki mamuta spadajo ali v zadnjo dobo terciara ali v prvo dobo diluvi-ja. ko so bile oligocenske usedline ob Nevljici še nepokrite. Smrt ga je dohitela v diluviju. na. katerega plasti so se pred najmanj 20.000 leti zsrrnile mlajše, aluvialne naplavine in zakrile očem okostje, ki je zdaj po čudnem naključju prišlo na dan. Najdba je obogatila proučavanje naše geologije, ves znanstveni svet pa postavila pred zanimiv problem davnega življenja na slovenskih tleh.	—ine
Okostje bo odkopano v nekaj dneh
Kamnik, 16. marca
Senzacija o neveljskem mamutu je z nenavadno brzino užgala vnemo ljudi, čeprav so se maloverni Tomaži skušali izprva samo škodoželjno posmihati, češ, da gre le za kakšno malo duhovito pustolovščino. Tujci, ki prihajajo v Kamnik, ne morejo več opustiti prilike, da ne bi krenili še ta pičli kilometer od mesta do novega kana-
Akad. slikar Stane Cuderman in cand. med. Niko Sadnikar z deli mamutovega okostja: razbita stegnenica; cela stegnenica, meter dolga in 13 kg težka; kolenska skledička.
Delavci se zbirajo okrog jame, v kateri so kopači naleteli na mamutove kosti.
la Nevljice In da se ne bi prepričali na lastne oči. A med radovedneži je tudi mnogo strokovnjakov, ki so že prihiteli v Nevlje na obisk ali so najavili svoj prihod, geologi, prehistoriki, zoologi. Danes govore o neveljskem velikanu samo še poročila v dnevnem tisku, a ko bodo vse okostje spravili na. dan, se bodo pisale o njem, o Kamniku in o dolini Nevljice učene razprave in doktorske teze. Tega mamuta nam je Bog menda v resnici poslal samo zato, da vsaj za spoznanje razgiblje slo-večo kamniško ravnodušnost in v naše tiho selišče prinese malo nestrpnega, napetega pričakovanja.
Danes sta prispela iz Ljubljane kustos zoološke zbirke Narodnega muzeja doktor Kos in preparator Herfort, da prevzameta vodstvo nadaljnega odkopavanja. Prvo kar sta ukrenila, je bilo, da sta dala jamo, v kateri so izgrebli dosedanje kosti, nazaj pokriti in da sta odredila odkopa-vanje s ploskvijo od zgoraj navzdol. Na prve kosti so delavci naleteli v strugi od strani, v steni brega, a če bi v tej smeri kopali dalje, bi lahko izgrebli samo posamezne del drugega za drugim, pri čemer bi bila predvsem sproti rušena lega celotnega okostja. S tem, da bodo v obsegu nekaj metrov od zgoraj dvigali plast za plastjo, pa bo prišla po vsej priliki ma-mutova lega na dan in iz te lege se bo dalo sklepati tudi, ali je njegov položaj primaren ali sekundaren, to se pravi, ali se je neveljski orjak v pradavninl utopil prav na tem kraju ali pa ga je voda prinesla od drugod. Odkopavanje se vrši kajpak z najstrožjo previdnostjo, tako da bodo vse mamutove ostanke odkrili šele v nekaj dneh.
Pol stoletja ze deluje CMD, darujmo še za pol stoletja!
Kneginja Zorka
Ob 48. obletnici smrti
Danes se obnavlja 48. obletnica, odkar je na Cetinju sredi polne mlade sreče rodbinskega življenja umrla komaj 26-letna kneginja Zorka, soproga Petra Karadjor-djeviča, prvorojenka črnogorskega kneza Nikole in kneginje Milene. Bila je mati treh nežnih otrok: 5-letne kneginje Jelene, 4-letnega kneževiča Djordja in 2-letnega kneževiča Aleksandra. Umrla je nekaj dni po rojstvu svojega tretjega sina Andreja, vzrok njene smrti je bila porodična mrzlica Ves napor, da bi rešili dragoceno življenje, je bil zaman. Z Dunaja poklicani specialisti, med njimi slavni Rokitansky, so prispeli prepozno. Dve srbski dinastiji, dve srbski deželi sta tugovali za plemenito po-kojnico, v katero so stavili toliko nad in ji poklanjali izredno mnogo ljubezni.
Saj je bila kneginja Zorka tista, ki si je s srčno ljubeznijo izbrala za moža princa Petra Karadjordjeviča. Domovine oropan ji takrat ni mogel nuditi ničesar drugega, kakor da ji je vračal viteško ljubezen in drzne sanje o bodočnosti. Z vso dušo se ga je oklenila. O lepi Šumadiji je sanjarila na kršnem Cetinju, o šumnem Parizu in o tihi vili na obali sinjega Jadrana, kjer je pričakovala dete za detetom. Junaškega srca je sledila drznim podvigom svojega Petra Mrkonjiča. hrabro je prenašala samoto in odganjala skrb za življenje. Medtem ko se je njen mož boril za svobodo svojih bratov, se je ona vneto lotila šir-
jenja prosvete v Črni gori, pomagala je siromašnim, Ščitila je otroke, ustanavljala človekoljubna in prosvetna društva in je
I Bolgarski radarji v črnem revirju
Trbovlje, 16. marca.
Bolgarski rudarji iz Pernika, ki so na svojem poučnem potpvanju po Jugoslaviji, prispeli v torek v Ljubljano in se zvečer odpeljali v Trbovlje, so doživeli v največjem jugoslovanskem premogovniku prisrčen, bratski sprejem. Na kolodvoru v Trbovljah se je ob 20. uri zbralo več sto rudarjev z godbo na čelu, v imenu ravnateljstva sta prišla k sprejemu inšpektor Bürger in obratovodja inž. Vidra, v imenu rudarskih skupin pa Murn in Pliberšek Ko je prispel vlak, je godba zaigrala bolgarsko in našo himno in množica je burno vzklikala bratom. ki so prvič stopili na trboveljska tla. Zastopnika ravnateljstva kakor tudi predstavnika rudarskih skupin so poželeli bolgarskim rudarjem prisrčno dobrodošlico. Rudniški vlak je zapeljal goste do rudniške restavracije, tam jih je čakala na trgu nepregledna množica, ki je goste pozdravljala z burnim vzklikanjem. Oblastveni predstavniki in društva so bili žal prepozno obveščeni in se niso udeležili sprejema.
Gostje, po številu 80, so prenočili deloma v restavraciji, deloma pri Forteju. V imenu ravnateljstva TPD jih je pozdravil inž. Biskupski, ki jim je poželel čim prijetnejše bivanje. V daljšem predavanju jih je seznanil z geološkimi zanimivostmi trboveljskih ležišč, z gospodarsko vlogo trboveljskega rudnika in z modernimi metodami produkcije. Gostje su ogledujejo vse rudniške naprave ter ostanejo v naši dolini do jutri. Na več poslopjih plapolajo naše
Lomaj novo, pa že vsa preplezana» Kako je to mogoče?" Slabo milo zahteva veliko mencanja in mogočo še krtačenja, predno količkaj opere« Zato je koristno, da peremo redna in dosledno le z zanesljivo dobrin« terpentinovim milom Zlatorog, ki pero čisto, hitro in temeljito, pa pri' tem varuje drago perilo.
TERPENTINOVO MILO
in bolgarske zastave. Vsi prebivalci črne doline pozdravljamo bolgarske goste z željo, da odnesejo s severa Jugoslavije najlepše vtise in da poneso, svojim tovarišem naj prisrčne j še pozdrave.
Zaradi grunta je brat umoril brata
Po zločinu se Je sam ranjen javil orožnikom
Ljubljana, 16. marca.
V Koreni, prijazni hribovski vasici pri Horjulu, je v ponedeljek prišlo do obžalovanja vrednega dogodka, ki nazorno izpričuje, kako strašno je pogostokrat v naših ljudeh vkoreninjen pohlep po posesti: v Velkavrhovem domu v Koreni št. 28 je v prepiru za zemljo brat umoril brata.
Pri Velkavrhovih je bila med 281etnim Lojzetom in 2 leti mlajšim Matevžem zdražba zavolje dediščine na dnevnem redu. Lojze je bil že izmlada precej razburljive. svojeglave narave, pa so se starši odločili, da prepuste posestvo rajši mlajšemu, mirnemu, treznemu, delavnemu Matevžu. Ko je Lojze uvidel, da mu oče ne prizna prvenstva, je že pred kakšnimi 10 leti zapustil domačo hišo in si šel kruha služit drugam. Pred nekaj dnevi pa se je vrnil in zahteval od Matevža, naj mu vr-
ne, kar mu kot starejšemu pripada. Od takrat v hiši ni bilo več mirne ure. Tako sta se brata tudi v ponedeljek zjutraj pričela prerekati in z majhnimi presledki sta se prepirala ves dan. Ves razburjen je Lojze nazadnje segel po kuhinjskem nožu in zabodel Matevža v srce, da se je brez glasu zgrudil na tla in v nekaj trenutkih izkrvavel.
Ko se je Lojze zavedel, kaj je storil, je ves iz sebe odvrgel nož in pobegnil v gozd. Šele zvečer se je ves skesan vrnil domov, včeraj pa se je sam javil okrajnemu sodišču na Vrhniki. A ker je precej krvavel iz rane na desni roki — ko sta se z bratom ruvala. je tudi samega sebe ranil z nožem — so ga z orožniki danes poslali v Ljubljano, da ga na kirurškem oddelku iz-
I lečijo, preden bo stopil pred sodnike.
Vlom skozi streho v trgovino
Nabavljalna zadruga v Kranju oplenjena za 40.C33 «Si»
Kranj, 16. marca.
Preteklo noč je bil izvršen v Nabavljal-no zadrugo državnih nameščencev drzen vlom, po katerem se bolj in bolj potrjuje mnenje, da je zadnje čase v Kranju na pohodu nevarna poklicna vlomilska družba. Vse okoliščine kažejo, da je bila tu udeležena ista vlomilska družba, ki je nedavno vlomila v trgovino Elita in pri Jazbecu.
Vlomilci so povsod vlomili na nenavaden način. Pri vlomu v Nabavljalno zadrugo, ki se nahaja na gasilskem trgu poleg sreskega načelstva so preplezali obzidje, da so prišli na vrh. Tu bi bili lahko vlomili zadnja vrata zadružnega poslopja, a so se rajši odločili za drugo pot, pri kateri so napravili manj šuma Povzpeli so se na streho, odstranili nekaj opeke, nakar so zlezli na podstrešje. Ker je poslopje nabav-ljalne zadruge pritlično, nima podstrešje zveze s spodnjimi prostori. Vlomilci so zatorej morali prebiti strop. Vse to delo so opravili tako spretno, da soseonji prebivalci niso ničesar čuli. Nasproti zadrugi je
Šifrerjeva lopa, na kateri je to noč spal domači hlapec. Ko sc je davi razvedelo o vlomu, je hlapec povedal, da je okrog 2. zjutraj čul neko govorjenje, o katerem je menil, da prihaja z ulice, a šuma ali ropota ni bilo čuti.
Vlomilci so odnesli predvsem manufak-turo, založili pa so se tudi s pomarančami, čokolado in drugimi jestvinami. V denarju so odnesli le nekaj drobiža, ko so odklenili predal. Velike blagajne pa se spi >h niso lotili, ker se jim je pač zdelo prenevarno in zamudno. Uslužbenci so davi našli strop prebit in po skladišču vse razmetano. Orožniki, ki so bili o vlomu nemudoma obveščeni, so zaprosili policijsko upravo v Ljubljani, da pošlje detektiva in policijskega psa. Prebivalstvo pričakuje, da bo vlomilska družba, ki zadnji čas strahuje vse trgovce v Kranju, kmalu pod ključem. Natančno še niso mogli ugotoviti Škode, a sodijo po površni cenitvi, da je Nabavljalna zadruga prizadeta za 30 do 40 tisoč dinarjev.
Nova nesreča na kočevskem klancu
Usodno srečanje tovornega avta s kolesarji
Kočevje, 16. marca.
Lansko jesen smo čitali v »Jutru« o hudi nesreči, ki se je primerila nekemu tovornemu avtomobilu na štalcarskem klancu, enem izmed najtežavnejših delov državne ceste Ljubljana-Sušak, ki zahteva od avtomobilskih vozačev precejšnjo mero previdnosti. Komaj je s prihajajočo pomladjo sneg skopnel in se poživil nromet na tej važni cesti, že moramo zabeležiti novo nesrečo, ki se je na tem mestu pri-
mahoma postala ljubljenka črnogorskega ljudstva. Obenem pa je postala tudi milj enka Srbije. Zal — odločena so roži kratki dnčvi.,,
Lepa mlada knežnja ni učaJcala uresničenja svojih sanj. nikdar ni videla Sumadi-je, po kateri je hrepenela, odkar ji je njen soprog pripovedoval o njeni lepoti in o njenih junakih. Ni ji bilo dano učakati, da Šu-madija vrne Karadjordjevemu vnuku prestol ter krono Petru in njej. Njen prestol je ostal prazen vse do smrti njenega zvestega druga, kralja Petra I. Osvoboditelja Ne, tako daleč pa bržčas sanje male črnogorske kneginje niso segale, da bi objele narod in državo od Triglava do Vardarja, od Jadrana do vojvodinskih poljan. In vendar je od njenih poslednjih sanj samo bornih 48 let m že vrsto let počiva v grobu tudi njen junaški soprog kralj Peter Osvoboditelj, izčrpan od bojev, žrtev in zmag. In vendar je v tem kratkem razdobju že tudi hotela usoda, da je padel za uedinje-no veliko domovino njen viteški sin Aleksander, žrtev najpodlejših morilcev. Danes stoji kraljevski prestol Karadjordjevičev čvrsto v mladi kraljevini Jugoslaviji in čaka na vnuka kneginje Zorke, ki bo sokol-sko čil in boder zavladal veliki kraljevini.
Ime kneginje Zorke je danes simbol, je tolažba, nada in ljubezen. V imenu kneginje Zorke se trudijo v naši državi plemenita srca, da lajšajo bol in širijo človekoljubje po njenem krasnem zgledu. Danes plava misel spet na svetišče na Oplencu, kjer počiva kneginja Zotica v kripti ob strani kraljevskega sina. Spominjamo se tihe, sanjave kneginje s Cetinja, in ji želimo sladak večni pokoj pa blagoslov sreče nad njenim vnukom, našim mladim kraljem Petrom II.
petila v nedeljo 13. t. m. okoli 16. ure, in ki bi kmalu zahtevala človeško žrtev.
Lepa pomladna nedelja je izvabila na prosto številne kolesarje. Čevljarski mojster Ignacij Struna iz Stare cerkve pri Kočevju se je podal s svojima pomočnikoma Jožetom Urbančičem in Jožetom Kum-ljem v Kočevsko Reko, kamor so se vsi trije odpeljali s kolesi izterjat zastarel dolg za svoje delo. Na vožnji proti domu jim je takoj nad Livoldom s precejšnjo brzino privozil nasproti trgovec in avto-podjetnik g. Tschinkel iz Kočevja. Ker je vozil s težkim tovornim avtomobilom navkreber, je pospešil brzino. Na ovinku Štalcarskega klanca se je težki, široki voz srečal s kolesarji, ki trdé, da je trgovec vozil po napačni strani. Struna in Kumelj sta se s težavo umaknila mimo brzečega voza. dočim je SOletnt Jože Urbančič, doma iz Zafare pri žužemberku. zadel s kolesom v avtomobilov blatnik. Karambol je bil usoden za kolesarja: takoj pod klancem zija globok prepad in kolesarja, ki se ni mogel dovolj umakniti, je sunek avtomobila s kolesom vred vrgel, da je težko poškodovan obležal na tleh. Popolnoma zmečkano kolo je vrglo v prepad, Jože Urbančič pa je dobil precejšnje poškodbe na glavi, zlomljeno pa ima tudi levo nogo v piščali. Videč nesrečo, je trgovec Tschinkel, ki je šofiral avto. takoj ustavil vozilo ter se z ranjenim Urbančičem odpeljal nazaj v Kočevje, kjer ie ponesrečencu nudil prvo pomoč dr. Röthel. V spremstvu tovariša Kumlja se ie ranjeni Urbančič z večernim vlakom odpeljal na zdravnikovo odredbo v ljubljansko bolnišnico, na kraj nesreče pa le takoj odšla orožniška patrulja, da ugotovi dejanski stan.
Naj je to ponovno nesrečo na tem nevarnem sektorju ceste Ljubljana-Sušak zakrivil kolesar ali avtomobilist. eno je gotovo: dokler se cestišče na štalcarskem klancu ne bo razširilo ter v previsu zavarovalo z močno ograjo, dotlej se bodo podobne nesreče še ponavljale. Zato bi bilo v interesu varnega prometa nuino potrebno, da se započeta dela za razširjenje ceste čimpreje obnovijo in zasigura varnost prometa, ki na štalcarskem klancu skoro sleherno leto zahteva kakšno žrtev.
Zaradi praznika sv. Jožefa
bOjJatroM^
torej na praznik sv. Jožefa, v povečanem nedeljskem obsegu, in zaradi tridnevne aktualnosti, v veliki nakladi. To naše opozorilo zlasti velja naročnikom oglasov, ki bodo gotovo hoteli že itak veliko publikacijsko silo »Jutra«, ki pa bo zaradi njegove tridnevne aktualnosti še podese-torjena, izkoristiti in po njej — za svoje tvrdke, blago tn izdelke — kar najbolj uspešno zainteresirati velik krog »Jutrovih« čitateljev.
Oglase za to praznično številko „Jutra bomo sprejemali do petka do 12. ure.
.	'.a . ■ r .


ac®
* Nesrečna premija
iz Ljubljane
Žrebanje državne razj-eune ioterije v Ljubljani je domala talite v al o smrtno žrtev in smrti ne bi bil kriv nihče drugi
kakor Trocki.
Da, toda razumeti marate prav; ne oni Trocki, zavoljo katerega Stalin strelja svoje velika še, marveč neki čisto drugi Trocki, ki je naše ali še točneje šumadinske krvi. Zadeva je pa naslednja:
V hotelu »Palače« v Jagodini — v oni Jagod ini, Lz katere je Branislav Nušič zajemal svojo najboljšo snov za komedije, kar dovoij pričuje, da je v Jagodini humor doma — v Jagodini torej imajo natakarja. ki se piše Ceda Trocki. Ta se je nahajal v ondotni knjigarni, kakor še gruča drugih Jagodincev. Da boste tudi to prav razumeli; prišli so tja, ne zato, da bi kupovali knjige, temveč, da poslušajo radio in rezultate zaključnega žrebanja državne razredne loterije v Ljubljani. Pa je Cedi Trookemu padlo v glavo, da bi bilo na mestu potegniti prijatelja Emila Nemca, nameščenca iz istega hotela. Nemec je v Jagodini na glasu dobrega športnika. Ker je Trocki poznal Nemčevo številko sročke. se je hitro dogovoril s kn.jigamar-jevim pomočnikom, da sta skrivaj instalirala mikrofon in začela skozenj oznanjati same Izmišljene štev;lke in dobitke lz Ljubljane.
Emil Nemec je strmé poslušal ln naenkrat je na svoje zaprepaščenie zaslišal, da je njegova srečka 25 775 zadela prem'.jo polnih dveh milijonov dinarjev. Ob tej novici je Nemec skoro ponorel. Zdirjal je domov v hotel, a se je na pragu zgrudil bled kakor mrl"č, ves oblit s hladnim znojem. Nesrečnež je komaj še jecljal in hro-pel:
— Premija!... Jaz!... Ljubljana!...
Sreča!...
Gostje so ga dvignili, med tem je že tudi prihitel natakar Coda Trocki, ki je gostom potrdH. da ie Nemec resnično zadel premijo. Zdajci 5e Nemec začel naroča F pijačo, eia so pili. kakor ie bilo komu milo in drago. zraven ?e mož od vesel ?a razbila! čaše in steUlen!f»e, karkoli mu je prišlo pod roke. Ceda Trocki je brž uvide!, da ute«-ne šala postati draga. Zato je razložil gostom re^n'co in s slninnim' močmi iim ie uspelo preveriti uhop-eira Emila Nemca, da n'egova srečka t?vU to pot — kakor običamo — ni nič zadela.
Neumestna šala |e torej domala spravila Nemoa v grob. Trockega na v zapor. Toda k -rfč1 se je vse to zsr<vUlo v .Taprwlini in je konec naslednji: nesoieni dobitnih premije se je poravnal s Trorkim. ki ie bil rade vo! 'p pripravi ìen plačnti ves za ni tek in vso razbito stekl^nlno LmM>«nsko žrphanle bosta pa gotovo oba pomnila do sodnega dre.
*	Proslava stoletnice rojstva žalskega narodnjaka in planinaria Hausenbihleria.
»Jutro« je priobčilo ob 100 letnici roistva žalskega planinaria janeža Hausenhih'er-ja spomine na graditelja prvP planinske koče na Mrzlici v Zasavju Pisec članka lit jski učitelj g Jože žunančič je tedaj predlaga!, naj bi se vrlemu olaninariu oddolžili zasa'-sjki planinarji s tem, da bi priredili na Mrzlic pppmirski tabor. O predlogu je zdaj sk'epal odbor trboveljske SPD ki se je odloč'l. da bo res priredil pri stari Hauspnb'hlerievi koči na Mrzl ci spominski tabor v začetku septembra. Ob tej prilik: bodo trboveljski planinarji proslavili tudi 10-letnico svojega društva. Predlog SPD Trbovelj je potrdil tudi Osrednji odbor SPD Pr red'te-lji so se obrnili na vse večje zasavske edinice da rezervirajo datum 4. september odnosno. če bo ta dan dež. 8. september za prireditev na Mrzlici. V počast tev p'aninskaga organizatorja bo prinesel izčrpen članek tudi »Planinski vestnik«.
*	Počast:tev zaslužnega glasbenika. V počast Dragotina Pokornega, upokojenega višjega kapelnika kraüeve garde in referenta vojnega ministrstva, so priredili v beograjskem narodnem gledališču velik koncert. Dragotin Pokorni ima vel ke zasluge za beograjsko gledališče in za glasbo sploh. Od leta 1906 do 1910 je dirigiral prve opere v Beogradu Na velikem koncertu srbskega novinarskega združenja 5. marca leta 1908 je Pokorni s kombiniranim orkestrom gledalskih, vojaških in privatnih glasbenikov prvič v Beogradu izvedel uverturo 1812 od čajkovskega.
*	»Toti list« slovenski humorist;čni štirinajstdnevnik izhaia v Mariboru Druga štev lka izide na praznik 19 t. m. Cena din 1.50. Dopise in naročila poslati na B PodkrajSek. Maribor. Cvetlična 12.
♦	Nova razstava umetnin r Beogradu.
Združen ie pri jateljev umetnosti Cvijeta /u-zorič poroča, da ho Jes-ta pomladanska razstava slikarskih in kiparskih del juguslo venskih umetnikov pod i>okroviteljetvom N]. Vis. kneza namestnika od 15. maja lo 6. junija t. I. v umetniškem pavilionu Razstave se morajo udeležit' vsi domači umetniki s tremi olirtatimi slikami, tremi kiparskimi deli ali pet akvareli pet grafičnimi deli ali plaketami. Prostor za slikarska dela Ja omeìen na 2 m i višina 2.75 ui) Kdor bi hotel razstaviti kako pomembnejše delo večjega obsega, nai obvesti likovno sekcijo združenja Povabljeni umetniki ne todo ocenjeni dela nepovabljenih umetnikov pa pridejo pred orenjevalno sodišče. Likovna sekcija ie sklenila da bodo v prihodnje iobili avtomatično pravico do povabila vsi umetniki. ki v petih letih razstavno v umetni škem paviljonu štirikrat Prijavnice s po goii in pojasnili se iobe v umetniškem iwvi-tjonu na malem Kalimegdanu Prijavnice le treba izročiti do 1 maja. dela pa do 7. maja Po tem roku nesprejmejo nobenaga dela več.
♦	0 delovanju naših prijateljev Da Češko
slovaškem. Prejeli smo v obliki brošure izdana poročila o delovanju Ceškoslov.-jugo slov. lig v Brnu in v Plznji Brnska liga je tudi v minulem poslovnem letu stala po obsežnem in mnogo.-i'ranskem delu na enem izmad prvih, če ne na prvem mestu med Cj ligami Češkoslovaške. V njunem poročilu čitamo med drugim nekrologe patriarha Varnavj in škofu licei in ju, članek Ant Ba latke o jugoslov dramatski kulturi v brn skem Deželnem gledališču in podrobne zapiske o deiovanju te lige. ki vzdržuje z Ju gosloveni obsežne in mnogostranske stika. — Poročilo o delovanju Òsl.-jugoslov. lige v Piznji prinaša poleg društvene kronike govor ministra za narodno obrambo Fr Machnika o našem bratslvu in legacijskega svetnika jugoslov. poslaništva v Pragi dr Iva Božiča o današnjem pomenu gesla »zvestoba za zvesto!o« Društvena kronika kaže. da so tudi naši prija'elji v Plznji storili vse. kar ja bilo mogoče storiti v danih razni rah da bi razširili in pos.obili v svoiem območju češkoslov lugoslov. vzajemnost. Obe Irigi sta imeli v prvi polovici marca občni zl>or. na katarem sta razvili program nadalnjega dela
Prt motnjah v prebavi, uapiunjeiio.it vzpehanju* in zgagi, povzročeni po trd stoliei, je "aibolje vzeti zvečer pol čaš» naravne »Fran/ »losefnve« grenčice it zjutraj na tešč želodec isto količino Prava »Franz-Jnsefova« voda se je vedn< izkazala za popolnoma zanesljivo sred stvo za iztrebljanje 6re"esia
o? -»g s W I»
*	Novi grobovi V Kamniški ulici 15. v Ljubljani je umrl g. Josip Novak. ujK>koje nec drž železnice i,n pose-tnik Pogreb bo danes ob 16. — V Sevnici bodo danes ob 16 pokopali Ljubico Irmino Silvestro Mercovo 11-lelno hčerkico re-stavrateria — Pokojni ma blas spomin, žalujočim naša iskreno so žalie!
*	Poizkusna vožnja z novim parnikom
Jadranska plovba je napravila poizkusnc vožnjo s svojim parnikom »Šumadija«. kt je b'l nedavno dovršen v splitski ladjedelnici. Poizkusna vožnia ki je popolnom? uspela, je bila v kašteiskem zalivu Dne 28 t. m. bo 12-urna poskusna vožnja ln potem bo parnik uvrščen v redno službo
*	Lene n dobre moškp nhloUe lastne ga Izdelka priporoča po zelo zmernih cenah \ Kune Ljubljana
*	Za vozače motornih vozil Avtomobil
ski klub kr Jugoslavije. sekcija Ljub'jaria otKizarja člane in ostata avtomobiliste in mo 'ociklisle da se nabaia most čez Savo pr Črnučah v [>ooravilu zarad; čpsar ie vozišče zoženo I ahnicn' oddelek ie označil oviro s predpisanimi znaki Zaradi varnosti .nora io voz i t' motorna vozila zelo t.očasi.
*	fri /.aprtfu tn motmah v prebav vze miti- zjutraj n« prazer želoda «ozare< naravnp Crani I lžefove tjrenčicp
*	Od danes naprej > novo bok pivo pi vovarne Umor. v prometu To šjienalno pivo vam bo gotovo prav dobro ugajalo Za'o ne no-'abite ora r>oskiisiti!
*	Arheološke najdbe v Budvi, o katerih smo že nekajkrat poročali si je ogledal zdaj dr Petrovič, kustos muzeja kneza Pavla v Beogradu Starodavne dragocenosti so odkrili, kakor znano, pri kopanju temelja novega hotela ;n vsi naši strokovnjaki so prepričani, da je tam še mnogo arheoloških vrednot Dr Petrovič je posredoval na merodajn'h mestih za odobritev kredita, ki je potreben za temeljito raziskavo terena. Arheološko delo ne bo oviralo graditve hotela.
Preskrbite si nove srečke
državne razredne loterijo v
ZADRUŽNI HRANILNICI
v Ljubljani, Dalmatinova ulica št. 6
Prvo žrebanje bo 13. in 14. aprila L L
•	Kongres likovnih ametnlker t Ljubljani. Vsem likovnim umetnikom javljamo, da je bila končno ugodno rešena naša proànja za poioviČno voznioo po železnicah. Posebnih legitimacij ne bomo razpošiljali. Udeleženci naj kupijo na doma&i postaji običajno vozno karto in formular za polovično vožnjo. Ta formular, ki ga bodo v Ljubljani vidirali, bo z isto vozno karto služi) za povratek. Prosimo, da nam vsi udeleženci, predvsem delegati, javijo takoi svoja imena. — Društvo slovanskih likovnih umetnikov, Ljubljana. Aškerčeva ulica št. 9
•	Konferenca pristaniških predstavnikov in nautičnih strokovnjakov. Pri direkciji pomorskega prometa v Splitu je konferenca katere se udeležujejo predstavniki pristaniških okrožij Sušak. Sibenik. Split. Dubrovnik in Kotor, profesorji pomorskih akademij in razni nautični strokovnjaki. Doslej so bila na dnevnem redu konference vprašanja reorganizacije naše pomorske službe.
•	Proteus Naročnik že reklamirajo 1. številko novega letnika Uprava sporoča, da gre novi letnik šele te dni v tisk. Zamuda je nastala zato. ker je Prirodoslov-no društvo skušalo dvigniti naklado listu; morali smo počakat na iz^avP vseh onih naslovov, ki so prejeli »PROTEUS« na ogled. »PROTRUS« je oni širok* temelj, ki nosi znanstveno delo društva. Zato pTos mo vse prijatelje, da se prijavijo kot naročnik4 (50 din letno) in kot člani Pri-rodoslovnega društva (20 din letno).
•	Tovarna JOS REICH sprejema mehko m suropUpnn nerilo v na^enSo gelavo 3
•	Odsekana glava v torbi. Na naši in albanski meji so ustavili varnostni organi dva Arnavta. Pri enem so našli v torbi odsekano glavo mlajšrga moškega, ki je po vseh znakih sodeč tudi Arnavt. Arnavta še nista hotela povedati, kdo je umorienec videti pa je. da sta bila Izvršilen krvne osvete nekje v okolici Gostivara. Po svojo žrtev sta prišla !z AlbanHe ;n v dokaz da sta osveto izvršila, sta hotela odnesti glavo preko meje.
KINO SLOGA, telefon 27-30 Veličastno filmsko delo iz življenja Laponcev na dalinem severu
L A I L A
uspeI^AITUSPEH^TIEANEOT
TARANTELA - KINO MATICA I
_ oh 16., 19. ln 21.15 uri.
I
i
Javna zahvala
Spoštovani eospod urednik! V svoji nedeljski številki je »Slovenec« ob prlikl polem ke z Vašim cenj listom glede odstavitve Kreftove »Velke puntarije« z repertoarja ljubljanskega Narodnega gleda-hšča smatral za primerno, da ml zaradi mojega dveletnega dela za kulturno spoznavanje naš h krajev izkaže laskavo priznanje s tem, da je to moje delo označil kot deniunciantsko poslovanje. Zaradi tega Vas najtopleje pros'm da iz obzirnosti do mojih prijateljev v Sloveniji date v svojem listu prostora za Izraz mo^e hvaležnost anonimnemu tovarišu iz »Slovenca«, ki je — pač po dii'ctatu tovariške morale — storil to laskavo priznanje.
Do dna srca sem ganjen od tako ve'tke pozornosti in priznanja anonimnega »Slo-venčevega« dopisnika, da smatram za potrebno. dati tej svoj ganjenosti širšo pu-bliciteto preko paragrafov zakma. Sprejmite. gospod urednik tudi ob tej pril ki izraz mojega spoštovanja in hvaležnosti.
M F. RaKočevč, l^Jubljansk. dopisnik »Pravde«.
Iz Uuirtjane
u— Društvo kneginja Zorka priredi v petek v korist svojemu ljubljanskemu dijaškemu domu nabiralni dan. Prodajalo se bo cvetje, razglednice s sliko kneginje Zor-ke in domači odpustki z napisi. Prodaja bo na sedmih stojnicah ves dan. Zaščiti srednješolske mladine naklonjeno občinstvo prosimo vljudno, da podpre to prepotrebno akcijo.
u— Parastos za blagopokojno knjeglnjo
Zor ko bo danes ob 10. v pravoslavni cerkvi. Počastimo 48. smrtni dan matere našega velikega kralja Aleksandra z udeležbo pri spominski svečanosti.
a— Velika koncertna dela znamenite umetniške vrednosti se bodo izvajala na simfoničnem koncertu, ki sra priredi violinski virtuoz Zlatko Balokovič s sodelovanjem Ljubljanske filharmonije v ponedaljek. 21. t. m. v veliki unionski dvorani Slišali bomo Beethovnovo uveriuro *E?mont«. dalje koncert za violino in orkester, ki ga ia nanisal imeriški komwnist lohn Alden Carpenter in Bachov koncert za violino in godalni orkester Na sporedu *ta še dve deli za sim foniòni orkester, eno od Ravela. dnuro od Dehtissy'a in novost za Liubliano. prva bolgarska simfonična skladba »Trakijski plesi<. ki io ie nanisa! naiboljši sodobni l.olearski skladatelj P -tko S'ajnov Kot dirgenta nastopita Luis Sieuel iz NTew Yorka in ravnatelj Polič VioPnski solo v obeh koncprlih zvaja sijajni violinist Zagrebčan Zlatko Ba-lokovič Vstopnice v knjigarni Glasbene Ma •ice.
n- Pianist Raoul Kociahki je bil tudi lčenec slavnega klavirskega pedagoga Kar-'a Mikuliia. ki ie bil učenec slavnega skia iatelia Friderika C' opina Ta mož ie »dpr! Koczal-^emn čarobni evat n^zniTnetra bo gastva mojstra Chorvna Po M;kuliiu ie dobil Koczalski pravo choninsko interpelacijo nesmrtnih umetnin, katero še danes uživa 1110 na vseh koncertih slavnega umetnika, ki ie navečj- ž>veči igralec Chop^ov^ lei. Raoul Ko<*zal~ki koncertna v Ljubljani v sredo 23. t. m v vel'ki filharmonični dvorani in drugi dal njegovega «poroda obsega izključno le dela Chop'nova Ta večer bo prazn:k klavirske glasbe Vstopnice se dobe v kn''°ami Glasbene Matica
□ _ V okviru Slavističnega društva je »redaval v torek zvečar na drž trgovk akademiji prof dr Anion Ocvirk o formalistični šoli v literarni zgodovini Predavanje, ki so se ga udeležili v lepam 5'eviiu naši slavisti, ie bilo vsestransko zanimivo. Z njim nam ie dr. Ocvirk dal vpogled zlasti v zgodovino ruske formalistične šole. ki ii je bila bistvo pesniškega ustvarjanja oblika in ne ideia oziroma vsebina.
u— Gospodarsko ln Izobraževalno društvo za dvorski okraj z Javno knjižnico v Ljubljani. Gregorčičeva ulica, bo imelo 23. t. m. ob 20. uri v prostorih restavracije »Derenda« na Cesti 29. oktobra št 4. svoj redni letni občni zbor. Vsi člani tn prijatelji društva se vabijo, da se istega polno-Stevilno udeleže. — Odbor.
b- V petek, sobot» in nedelio peno«e r $f»ntiakoh«knrr RledaližJn Bnčarievo vese-oigro 7 godio in pefem Smuk smuk ki ie lo«e<r1a pr Premieri izreden u^peh Toliko srnah* že doleo nI bilo pri ftentjaVoManih Brez dvom» bo *ndi to delo dom?člb jv»or >ev nolnüo dvorano v Mestnem domu '^ode luie orkester Sokola I Preskrbite «i vstopnica že v naprej. Dnevna blagajna bo odprta od petka dalje.
n_ Nov kvartet Blaža Arniča. Blaž Arnič, ki ie lani do<egel tako lep uspeh s svojimi skladbami na velikem simfoničnem koncertu v Ljubljani, je nedavno dovršil kvartet in ga izročil Ljubljanskemu godalnamu kvar tetu. Arničev opus je bil takoi sprejet v repertoar. ie skoraj že naštudiran in bo v začetku aprila izvajan na drugam koncertu godalnega kvarteta v letošnji sezoni. Kakor kažeio vsa znamenja, bo novi Arničev kvartet doživel v javnosti enako l-*p sprejem kakor njegova dosedanja dela.
u— Prof. 0. Sest. višji režiser Narodnega gladališča. proslavi v Če!rtek 24. t. m. 25 letni jubilej svojega plodosnega in uspešnega dela za slovensko sjledališče Za to priliko prij>ravlja Verdijevega «Rigoletta« z novo zanimivo zasedbo Vstopnice so v pro da ii pri operni blagajni.
u— Prostovoljna socialna davščina » Ljuh. liani. Ker se je izkazalo, da bo nezatnvle-nosl tudi še pomladi velika pobira mestna ol)čina prostovoljne prispevk3 za zaposlitev brezposeln h deiavcev Ko obišče občane poobla5čenec občine, naj pris'opiio k plača vaniu te prostovoljne davščine z zneskom, ki ie njihovemu gmotmMiri stanju prime-ran. Vsak prispevek je dober Denar bo porahüen le za zaposlitev brezposelnih Zahtevajte od v-akega. ki vas v tej stvari obišče, da se izkaza z izkaznico, ki mora imeti niegovo fotografijo Bolite previdni!
u— Združene mesariev in klobasifariev obvešča c-*nj. obč:nstvo. da bodo mesn re in mesarske stojnice dne 19 l. m. na dan sv. .ložefa 'aprte in v nedeljo 20. t. m. pa do 9 odnrte
ZA GOD SV. JOŽEFA! — Preglejte našo izložbo z večjimi in manjšimi darili, mogoče boste tudi Vi našli kai primernega Parfu-merija Nada, Ljubljana, Frančiškanska ul.
u— Nauiovejšo signalno ur« so te dni vpeljali v Ljubljani. Svojčas so imeli idrijski rudarji pred vhodom v glavni rov obešeno »šino«. 87 cm dolgo. 20 cm široko in 6.5 om debelo, na oheh koncih zaradi jač:ega zvoka dvakrat navrtano železno kljuko. Nočni čuvaj te nanjo 'olkel po taktu s kladivom. Sina je vabila rudarje k moii'vi. praden 60 ee podali v rov na delo. L. 1890 kliuka nje odpravili. Širna se je pa še oglasila 5. iuliia 1896. ko so pokopali rudniškega na čeinika. nadsvetnika Adolfa Plaminaka. — Zdai lahko slišite sicer manj ubrano klHika-nie ob Ljubljanici, pri gradnji Mayerieve stavbe, kjer poziva delavc-» po končanem delu opoldne ali ob šestih s stavbe Tako se stari časi družijo z nain:odernejš:m načinom gradnje, poziv ja pa prav tako izdaten, kakor na i večji zvon — ka iti na mah oži ve vsa stopnršča in delavci se razprše za kosilom ali večerjo.
" *NO UNION. tel. tl-tV
Danes nepreklicno zadnjikrat ob 16., 19.15 ln 21.15 uri
Kdo fe kriv?
(Le coupible)
Prekrasno, vsebinsko globoko filmske delo, ki res zasluži mnogoštevilen pose t.
n— Zaradi psov in svarilnih tabel v Ti voliju ki «1110 v sredo o njih objavili kratko notico, nam ie m*tna vrtnarija dala iole pojasnilo: Mestna vrtnarija ima z vsemi ljubitelji in lastniki raznih domačih n eksotičnih psičkov leto za letom težave in neprijetnosti. Vsak posestnik vrta ali cvetličnih gredic ve, da kokoši in psi ne spadajo v vrt in na gredo V vsej zahodini Evropi so ljudje temu kolikor toliko privajeni ter pazn ki niso niti potrebni v parkih, prav tako pa tudi nikjar ni svarilnih tablic Ln napisov o kaznih, kakor pri nas, in vendar je vse v redu. Tujci, ki pridejo v Ljubljano, ne iščejo tablic, ker vedo. da so bele stazice in gre de s cvetlicami namenjene sprehajalcem, nikakor ps n.? psom za rajanje. Vsako pomlad imajo naši pazniki po'rno opravkov, ko opozarjajo in prosijo sprehajalce, naj imajo pse na vrvici. Ljubitelji nasadov dan za dnem krmijo veverice ter 6e trudijo, da živalce ulomača in s tem požive naše nasade. na Irugj strani se pa lastniki psov raz burjaio ker ne smeio njih ljubljenci skakati 00 g'oiah ter preganjati ptičev in veve-r» Res ie. da »o napisna table slabo čitljive in sk.». ai bi rep kazalo, da bi jih nanovo preharvali in postavili na ve ah straneh na sadov Lepo za nasade in častno za Ljubljančane Pa to ni! Za kulturno mesto bi bilo leoše. če bi ne bilo treba niti tabel. niti stražnikov kar mora vsak vedeti, kai sme in kaj ne sme skratka držati bi se morali tudi v javnih nasadih pravila Kar sam sebi ne žeiiš. ne želi drugemu in ne delaj mu škod*!
u- Zrte» k ara m Itola. Na ljubljanskih ce stah so zadnji Čas karaml.oli <=ipet čez vsak dan io mero nogosti Včara j je prišlo do hude nesreče na Sv Petra nasipu Po klančku, ki drži od zmajskega mostu proti gostilni pri Kaplanu se ie s kolesom pripeljal 54-latni potsrežček An*on Hacler iz Bavdkove ulice Nasnroti mu ie privozil neki voznik, ki se mu Hacler ni mogel ob pravem času izogniti, pa ie z vso si!o priletel v oje nja-govega vo7a Pri padcu «i ie zlomil dve rebri in dobil precei hude notranja poškodbe, da so ga morali reševalci prepeljati na kirurški oddelek
u— Ne zamudite nravočasno obiskat! raz s^avo upodahljaioč;h umetnic Male ženske antante. ki je odprla v Jakopičevem paviljonom npnr»U'irno do vkliučno 20. t. m Večie priiavliem skupine dobe vodnika. Za di'ake vstop'na 3 din.
u— Drevi nadaljevalni plesni tefaj Jenkove šole v Kazini. Prihodnji taden zaključni venčki.
Filatelistifno društvo »Celeja« )e o*.»
svojem občnem zboru poslalu Nj. Vel kralju Petru H vdanostno brzojavko. Predsednik drž dipi, dantist E. G. Hoppe je te dni prejel od marlaiata dvora pismo, v katerem izraža Kra!: svo;o prisrčno ^hvalo.
Električne ure v Ceiju. Te dni so namestili na pročelm mestnega poglavarstva električno uro ki teče točno po srednjeevropskem času. Manjše električne ure nameščajo sedaj tudi v notranjih prosto-rh mestnega poglavarstva V prihodnjih dneh bodo namestili še dve Javni električni uri na kolodvoru in na po®tnem poslopju. pozneje pa še na pročelju novega Delavskega doma na Vrazovem trgu. Javne električne ure so bile v Celju že davno potrebne in pomenijo lepo pridobitev ra Celje.	__________
KINO UNION, CELJE Danes ob 18.30 in 20.30 premiera filma »VELEMESTO« (Nemški dialog).
Iz Celja
e— »Rdeče rože«. Ljubljanska drama je vprizorila v torek zvečer v celjskem gledal 6ču Benedettijevo duhovito družabno komedijo »Rdeče rože« v temeljiti režiji g. Bratka Krefta. Snov igre ter njena zgraditev n Izvedba so dosegle tudi v Celju popoln uspeh Ga Mira Danilova (Marina , Veranijevai ter gg Jan (inž. Verani) ln Sancin (dr. SaveMU so ¥11 deležni za svoje tehtne <n učir>kov'te kreacHe prisrčne aplavze V manišl vlog» se 1e uveljavila tudi gdč Slavčeva Predstava le bila slabo obiskani, zrsluž ila pa bi bila razprodano gledal iftče Ljubila nski gostje ao vprizoril popoldne pravljično Igro »Sne-guljčica« Ta mladinska predstav» pa je bila zelo dobro obiskana ter je nudila 1 mladini pa tudi odraslim lep ufiitfdr. R. P.
e— Dve žrtvi napadalcev. V petek je neznan moški napadel 45-letnega tesarja Antona Polanca iz Celja tn ga udari] s tako silo s polenom po glavi, da mu Je prebil lobanjo V torek je neki hlapec napadel 20-Letnega delavca Jožeta štanteta iz Celja in ga s polenom močno poškodoval po glavi Poškodovanca se zdravita v celjski boln šnici	_
KINO METROPOL. CELJE Danes ob 16.15 m 20.30 uri premiera razkošnega velefilma
»KRALJICA LEDU« (Sonja Henle).
Obraz si jc presekal. V Hrastju pri 2uamu je padel petletni sinček dninarice Danijel Vrhovšek v torek tako nesrečno na ostrino sekire, da si je presekal obraz. Težko poškodovanega otroka so oddali v celjsko bolnišnico.
Iz Maribora
a— Ljudska univerza V petek 18. t. m. je zaključno predavanje našega z velikim zan innari jem sprejetega antro:>ološkega cikla 0 inteligenci predzgoiovinskega člov-ka predava g. univ. prof. dr. Gahs iz Zagreba in bo to predavanje važno dopolnilo predavanj g. dr Buiasa. Skioptična slike.
a— Rotovšk,e novice. V četrtek 24. t m. ob 18. je v mestai posvetovalnici druga redna seia mariborskega mestnaga sveta Na seii bodo razpravija.li med drugim o imenovanju ulic. o regulatiji vogala Aleksandrove in Meljske caste v zvezi z zgraditvijo Go-lescheve tri nadstropne hiše na Meljski cesti. o regulaciji Vilharjeve ulice, neugodnem gmotnem stanju dekliškega zavoda »Vesne« v zvezi z dolgom mestni ot.čmi v ' znesku 267.1+5 din., nadalje o razm-rju in obračunu med mestno občino in Prostovoljno gasilsko četo. o nakupu hiše v Pristaniški ulici 11. nabavi inventarja za labotorij ra^t-ne?a tržnega nadzorstva, o maksimalnem canovniku za pogo-stinske obrate v Mariboru in dobavi električnega toka gostilniškim
; podjetjem.
a— Učiteljska vest. Premeščena ie lz zanievcev pri Ljutomeru v Maribor učitelj-
ca Ovetko-Vardir \nica
a— Mestni odbor Jadranske straže v
Mariboru ima svoj redni občni zbor dne 18 L m. v Narodnem domu, združen a družabnim večeroim jožefovanja Jadran^ ske straže.
a— Slovensko obrtno društvv v Mariborn namerava podeliti raz-tavljalcem na letoft-nii obrtni razstavi lične dipiome. Za tri najlepša diplome, ki iih bo ocenila posebna komisiia. ie društvo razpisalo 3 nagrade v znesku od 500. WO in 150 din. PodroNnejšo informaci ie dobe ;nteresenti v društveni pisarni v Mariboru. Vetrinista ulica ll/I.
a_ Glasbena Mat'ca pripravlja za začetek prihodnjega meseca svoj edin velik koncert z orkestrom in petjem v letošnji sezoni. Pozieje sodeluje z »Mariborom« pri C. Frankovih »Beatitudir.es«, za pomlad in poletje bo pa šla v vse večje kraje ob meji od Radgone do Dravograda, kakor je to delala ob začetku svojega c<b-stoja Dobro b bilo. ko bi se zainteresirani kraji sami obrn li glede koncertov na matično vodstvo.
a— Žrtev zastrupljenla. Te dni smo poročali o nenadni smrti 22-letne služkinje Marije Pušnikove iz Kaple. Državno tožilstvo ie odredilo obdukci;o trupla pokojne Pučnikove zaradi suma zastrupitve Sedaj je obdukcija. ki io je ob navzočnosti sodnika ftkarabota izvršii okrožni zdravnik dr. HÖ-nigmann iz Marenberga, ugotovila posi adice zastrupitve v požiralniku, vranici ter želodcu ter številne krvave podplutle po vsem talesu. Pušnikova ie pred 9mrtjo povila mrtvo dete moškega spola Orožniki «o aretirali neko »Zefo«. ki ie osumljena, da je dala Pušnikovi v vrho odprave plodu neko jedko tekoono. na katere posledicah ie Pučnikova zaradi zastrupljen'a morala umreti.
a— Medmestna blljardna tekma Mart-bor-Murska Sobota bo v nedeljo 20 t. m. v Murski Soboti. Barve mesta Maribora bodo zastopali gg ravn. Klobučar, Bender Hobacher. Najžer. Lepej, Potočan, Jug Cerič ln Zupanč'č.
a— 1200 naših delavcev v Nemčijo. Včeraj poooldne je prispel v Maribor poseben vlak prekmurskih sezonskih delavcev, ki potujejo v Nemčijo. Vseh delavcev je 1200 ln so preko dneva ostali v Mariboru, nakar so sno£i nadaljevali pot v Nemčijo.
a— Tudi dekleta izginjajo. Učenka IV. razreda meščanske šole 16-letna Elizabeta Berič ie izginila od doma in so starši zelo v skrbeh. Je čddne zunanjosti in dobro razvi-
ta.
»2 Ptuja
1— Jngoslovensko češkoslovaška liga priredi v petek 18. t. m ob 7. zvečer Češkoslova ški večer v mestnem gledališču. Predvajal se bo zvo&ni in torvasti film o Češkoslovaški. ki ga ho« t a »olmačila češkoslovaški koa-zul g. Mihovsk? in g. dr. Stare.
SOKOL
Sokolsko druStvo Polje (Dev. Mar. V Polhi) priredi drevi ob 20. v svojem domu predavanie »Zlata Praga — slovansks Me-ka« s slikami Predaval bo predavatelj ZKD g. *ng. Jože Rua.
Postani in ostani član Vodnikove dmžNt
Gospodarstvo
Izvoz lesa Iz Avstrije prepovedan
Nove možnosti za naš izvoz v Italijo in Madžarsko
Združitev Avstrije z Nemčijo bo Izzvala na srednjeevropskem lesnem trgu daieko-sežne spremembe Znano je. da ima Nem-Cija veliko potrebo po uvozu lesa, medtem ko je Avstrija izrazita tzvoinica lesa m je naravno, da bo sedaj po združitvi z Nem-č.jo izvažala svoj ies predvsem na nemški trg Zadnja leta je Nemčija v okviru av-tarkičnib stremljenj zelo forsiraia produkcijo lesa. da bi bila giede oskrbe z lesom čim manj odvisna od uvoza iz inozemstva Tudi nemški štiriletni gospodarski načrt za oskrbo Nemčije s surovinami domačega izvoza, je postavil vprašanje preskrbe Nemčije z lesom na važno mesto Nemčija ne potrebuje lesa samo za tehnično predelavo temveč v rastoči men tudi za produkcijo celuloze (ki služi kot sirovima za izdelovanje eksplozivnih snovi) in za rastočo produkcijo umetnih tekstilnih vlaken Zato se ne smemo čuditi če si hoče Nemčija takoj rezervirati ves avstrijski les
V tem pogledu ie značilna oblava avstrijskega posvetovalnega odbora za lesno gospodarstvo ki pravi da prodaja avstrijskega lesa v inozemstvo do nadalinieea ni dovoljena in ie bodo prestopki te prepovedi stropo kaznovali Obenem poročajo t Dunaja da je bil za predsednika avstrijskega posvetovalnega odbora lesno gospodarstvo postavljen narodni socialist Franz Hasslacher.
Ta odlok, ki je naravna posledica združitve Avstrüe z Nemčijo bo imel za posledico dalekosežne spremembe na sred njeevropskem lesnem trgu kajti avstrij ski les ki ie v tem okviru zavzemal važno vlogo, se ne bo več pojavljal na trgu S tem pa se poruši ves sistem ■-a7d0,:tvp iz-vozn h kvot na posamezne države po mednarodnih dogovorih Za na? izvoz lesa ta sprememba ne bo imela neugodnih posla-dic. kajti države ki so doc'ei v znatni meri kupovale avstrijski les. si bodo morale poiskati nove dobavitelje v drug h državah Seveda pa bo na drugi strani za mnoge države tudi	možnost izvoza meh-
kega le?a v Nemfiio.
Avstrija je lani izvozila vseea 3 038 000 kub m m^h^ea lesa vseh vrst ln ie pričakovati da bo vse te koMč ne v bodoče absorbiral nemški trg Uvozna potreba NemčHe v mehkem lesu pa se bo v bodoče zmarušala skoro na poJov'ro, kaiti lani je Nemčija uvozila vseea 6.342.000 kub m mehkesa lesa. medtem ko bo bodoča uvozna potreba znašala manj nego 4 milijone kub m
Zmanišanie potrebe slede uvoza mehkega lesa bo seveda občutno prizadeta do-sed^nie ^emäke dobavitelie lesa Avstrija je bila doslei pri uvozu mehkega lesa v Nemč'io razmeroma slabo nd°'p*ena I ni je znaša! ve« nien izvoz mehkpea lesa v Nemčijo 83? "00 kub m to ie slabfh 12% celotne nemške uvodne potrebe Približno po'ov'ra do^rf^n ieea nemškega uvoza ie odnadla ria F'n^Wo Sved-~kp in Rusijo V znatn« meri je bila pri tem uvozu udele-
žena tudi Češkoslovaška in v zadnjih letih še Jugoslavija Za našo državo in Ce» škoslovaško bo v bodoče najbrž odpadla možnost izvoza mehkega lesa » Nemčijo,
medtem ko bomo trdi les najbrž lahko izvažali v dosedanjem obsegu.
Obenem nastane vprašanje, kdo bo v bodoče oskrboval z lesom one države, kamor je doslej Avstrija največ izvažala Znano je, da je od celotnega italijanskega uvoza mehkega lesa odpadlo okrog 75% na uvoz lesa iz Avstrije, ostalo potrebo pa je krila Jugoslavija in le malekostne količine je Italija kupila v Rumuniji Avstrijski izvoz mehkega lesa v Italijo je lani znašal 716 000 kub m jugoslovenski izvoz pr je znašal 233 000 kub m Ce bo v bodoče odpadla Avstrija kot dobavitelj ca lesa Italiji, bo to prišlo v prid Jugoslaviji in Rumuniji in morda tudi Rusiji Za povečanje našega izvoza mehkega lesa v Italijo menda ne bo dm^h n^r	aktivni saldo v plačilnem prometu z Italijo, ki nam ne dopušča da bi v znatnejši meri povečali nof tvoz v Italijo dokler se sorazmerno ne dvigne uvoz italijanskega blaga v našo državo.
Avstrija pa ni bila samo važna dobaviteljica lesa za Italijo, temveč tudi za Madžarsko. Avstrijski izvoz mehkega lesa v Madžarsko je lani dosegel 455 000 kub m V mehkem rezanem lesu je krila 54% celotne madžarske uvozne potrebe, dočim je odpadlo na Rumunijo 33% na Češkoslovaško !n	na po 6% Kakor se zdi, bo pretežni del dosedanjega avstrijskega izvoza v Madžarsko prevzela Češkoslovaška. ki bo pri Izvozu v Nemčijo naiboli prizadeta Seveda pa bo na<=ta1a tudi možnost znatnejšega povečanja Izvoza iz Jugoslavije in Rumunije. ki hn<-*a 'ahko orevzeli del dosedanje avstrijske kvote Končno je še omeniti Fra»»c ~.5ijo in ico. Francija je kakor znano odobrila ..vstriji iz političnih razlogov znatni kontingent 93.000 kub m rezanega lesa Vrhu tega je Avstriji priznala carinsko preferenco To je šlo v precejšnji meri na škodo našega izvoza lesa. ki ne uživa v Franciji nikake preference Sedai bo avstrijski izvoz v Francijo prenehal in je pričakovati da bo Francija vsaj sedaj dostopnejša ter nam bo priznala večie ugodnosti nego doslej. V Grč'jo je Avstrija lani izvozila 72 000 kub m lesa, v Svico pa 250.000 kub m S prenehanjem avstrijskega izvoza nastane kakor rečeno, nova situacija ln bodo potrebna nova pogajanja z državami, ki so doslei uvajale avstrijski les. 2eleti bi bilo da bi naša država čimprej stopila v st'ke s temi državami in da bi čimprej sklenila povoljne sporazume. To je tudi ootrebno ker je navzlic nedavnemu nemško jugoslovenskemu sporazumu v Eisen-achu dvomliivo. če bomo lahko nadalje izvažali v Nemčijo večje količine mehkega lesa Zdi se da bo Nemčija po združitvi i Avstrijo v bMžni; hodočnosti odpadla kot uvoznica našega lesa.
Avstrijski šiling
Medtem ko je včeraj «iaradi strogih omejitev pri iznosu valute iz Avstrije tečaj za avstrijske šilinge (bankovce» v Curihu ponovno nazadoval na 57 (kar ustreza tečaju 6 30 Din za šilingi in je bil v začetku borznega prometa zabele/en celo tečaj 52. se je na naših borzah pojavilo tudi včeraj večje povpraševanje po klirinških šil.ngih Nervoznost glede bodočega razvoja plačilnega prometa med našo državo in Avstrijo je precej popustila, odkar je znano, da ostane jugoslovensko avstrijski plačilni sporazum do nadaljnjega v veljavi V ponedeljek so avstrijski klirinški šilingi pri nas notirali 8.05—8 10 v torek 8 20 8 25 včeraj pa je bilo na zagrebški borzi povpraševanje po 845 in tudi pri tem tečaju ni bilo blaga
Klirinški obračunski tečaj 2 šilinga za 1 marko
Glede odnošaja med šilingom in marko doslej še ni nič definitivno rešeno Poročali smo že, da je osta' tečaj marke v klirinškem obračunskem prometu med Avstrijo in Nemčijo nespremenjen Sedaj pa poročajo z Dunaja naslednjo vest Uradno je objavljeno, da se bodo avstrijske terjatve v kliringu z Nemčiic v smislu spo-raz- .ia z nemško Državne banko takoj v celoti izplačale Obračunski tečaj, ki je doslej znašal 49.50 mark ta 100 šilingov, se V smislu doseženega sporazuma za bodoče določi na SO mark za 100 šilingov odnosno 200 šilingov ra 100 mark Ta obračunski tečaj bo velia! do zakonite ureditve valutnega odnoša.ia med marko in šilingom Vel jal bo tudi za tarnen'avo šilingov za marke :n mark za šilinee med nemško Državno banko in avstrijsko Narodno banko
Gospodarske vesti
°= Nov padec francoskega franka Zadnje dni je prišlo na mednarodnih deviznih tržiščih do ponovnega znatnega padca framoskega franka Se pred padcem Chau-tempsove vlade je francoski frank notiral v Curhu 14.05 do 14 10 (sredi ianuarja se je gibal še na višini 14 50) Ze preišnji teden oa je francoski frank zdrknil ' pod 1? 'r> ip bil v torek zabe'ežer v Curihu !e
ie tečaj 13 05. nakar se je včeraj tečaj za malenkost popravil na 13.30. Proti pričakovanju rešitev francoske vladne krize ni povzročila pomirjenja na mednarodnih tržiščih glede franka Tudi na našem svobodnem deviznem trgu je frank popustil in se giblje sedaj na višini 148 Din za 100 frankov.
= Banovinski vinarski in sadjarski «avod » Marihoru Po odločbi bana dravske banovine se banovinska kmetijska poskusna in kontrolna postaja v Mariboru preo3nuje in Dreimenuie „ l aprilom v vBanovinski vinarski in sadjarski zavod<. Naioga tega za voda ie da z znanstvenim in poskusnim delom podpira posneševanie vinogradništva kletarstva in sadjarstva in da izvršuje polet tega vse posle enološke oostaje.
= Trgovinski sporazum z Grčijo od 22
avgusta 193fi je sedai ponovno podaljšal do konca maja t. 1. Pogajanja za obnovt sedanjega sporazuma ali za sklenitjv nove sa sporazuma lodo o priliki zasedanja go spodarskega sveta Balkanskega sporazuma
= Beograjska izvozna bunka d. d. izika zuje v svoji bilanci za lansko ieto pri glav
nic-i 30 milijonov din in pri re/ervah v višini 5.9 nrlijona din 1.34 milüona din čistega lo'»ičke. od katerega se 1.2 milijona din izplača kot dividenda.
= Nova rudarska družba. Iz Beogn d-poro&ijo. da je odobrena ustanovitev ru 'arske delniško družbe »Olot ov i-Sirt'a* r ■sedežem v Zagrebu in z glavnico 1 milijo din
= Poravnalno postopanje je uvpdeno o 'movini ».lugooražarnt» in tovarne hranil« družbe z o z v Ljubljani Dolenjska cesi? 48 (poravnalni upravnik dr Viktor Draxl^t odv v I.tulliani poravna'n5 narok 28 <ipr' la ob 10 prijavni rol; do 20 aprila}.
= Rii/pis dobave Dravska finančna di rekciia v Ljubljani sprejema pismene, i 10 din koi^kovane ponudbe za locavo razn-^a papirja in drugih pisarniških potrebščin v približni vrednosti 48.000 din. do 26 marce t. I riti II ure dopoldne l'ogoji za ionavo in vzorci so proti položitvi takse '.'0 Hn na os led v sobi št. 49 med uradnimi urami l-totam <e oddaiao rionudb-» (ali po pošti) ki nai lodo zapečaten*- in opr^m'iene t na
«lovom: »Ponudba sa dobavo pisarniških
potrebščin k štev. 7/57 1-38«. Ponudbe, ki bi se vložil d po tem roku. ae pridejo v po-Stev.
= Licitacije. Dne 17. t. m. bo v inten-danturi štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za oddajo čiščenja dimnikov v ljubljanski garniziji, 18 t m. pa za dobavo svežega govejega mesa za dobo od 1. aprila do 30. septembra t 1. Dne 17. L m bo v Intendantur! vrbaske divizijske oblasti v Banja Luki licitacija za dobavo pisarniških in knj govešklh potrebščin.
=Dobave. Direkcija dri. železnic v Su-botici sprejema do 18. t. m. ponudbe za dobavo eternit plošč, do 22. t. m. za dobavo tirefonov. Komanda pomorskega ar-senala v Tivtu sprejema do 24. t. m. ponudbe za dobavo mazalic za konzistentno mast ter 100 kg denaturiranega špirita. Strojni odelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 21. t m. ponudbe za dobavo 900 kg plastičnega mašilnega materiala.
Borze
16. marca
Na ljubljanski borzi danes ni bilo prometa v avstrijskih šilingih Na ostal h ju-goslovenskih borzah so se klirinški šilingi okrepili, kar je pripisati okolnosti. da ostane zaenkrat klirinški sporazum z Avstrijo nadalje v veljavi V zagrebškem privatnem kliringu je bilo za avstrijske šilinge povpraševanje po 8.45 (v Beogradu promet po 8.977), zaključki pa so bili v angleških funtih po 238 in v grških bonih po 29 Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani. Beogradu in Zagrebu 14.35, za konec aprila pa v Zagrebu 14.30 den
Na zagrebškem efektnem tržiSču se Je Vojna škoda pri čvrstejši tendenci trgovala po 463—464 (v Beogradu po 463—464) Promet je b:l še v 6% begluškib obveznicah po 91—91 50 (v Beogradu po 91 25— 9150), v 7% Blairovem posojilu po 90— 90.50 (v Beogradu po 90.25) In v 8% Blairovem posojilu po 95 Končno je bil promet v delnicah Trboveliske po 225 in v delnicah Gutmanna po 60.
DEVIZE
Ljubljana. Amsterdam 2402.41 — 2417, Berlin 1737.03 — 1750.91 Bruselj 728.69 — 733.76, Curih 996 45 — 1003.52, London 215.26 — 217.31, New York 4298.50 — 4334.81, Pariz 132.27 — 133.71, Praga 151.83 — 152.84. Trst 226.94 — 230.02.
Curih. Beograd 10. Pariz 13.30 London 21.6350, New York 434.50, Bruselj 73.14.
Milan 22.8750, Amsterdam 240.85, Berlin 174.50 Dunaj 57, Stockholm 111.40, Oslo 108.70, Köbenhavn 96.5750 Praga 15.24, Varšava 82, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Bukarešta 3.25.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 463 — 464, 4% agrarne 60 — 61.50, 4% severne agrarne 60 den., 6% begluške 90.75 — 91.50, 6% dalm. agrarne 90.75 — 91.50, 7% stabiliz. 97 den. 7% invest. 97 — 100 7% Drž hip. banka 99 — 101, 7% Blair 90.50 — 91, 8% Bla r 95 — 96; delnice: Narodna banka 7300 den., PAB 228 den., Trboveljska 222 — 228. Gutmann 58
—	62. Sečerana Osijek 110 — 135. Seče-rana Veliki Bečkerek 500 den., Dubrova-čka 375 — 410, Oceania 610 den., Jadranska 370 — 405.
Beograd. Vojna Skoda 463.50 — 464 (463 — 464), za april — maj — (4.63), za Junij — (462.50), 4% agrarne — (61), 6% begluSke 91.25 den. (91.25 — 91.50), 6% dalm. agrarne 90.75 — 91 (90.75), 7% stabiliz. 98 den. (98.50), 7% Invest.
—	(99.50), 7% Drž. hip. banka 99.50 den., 7% Blair 90 — 90.50 ( 90 25). 8% Bl'.'r 95 — 97 Narodna banka 7200 — 7400, PAB 230 — 231.50 (230 — 231.50).
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Chicago, 16 marca Začetni tečaji: pšenica: za maj 85 875. za julij 82 875, za sept 83 125; koruza: za maj 57.875, za julij 59.875. za sept 61 25
+ Winnipeg, 16 marca Začetni tečaji: pšenica: za maj 117.25. za okt 90.50.
+ NnwKHilska blagovna borza (10 t m.) Tendenra ne«nremen;ena Pšenica: (78 -79 ke) baška 176 - 179: sremska 175 - 178; baška potiska 178-180: slavonska 177-179. Koruza: baSka 00 — 91. hanat«ka 89 — 90 baüka nova sušena 101 - 103 f>vesS baiki 132 184. «wem «k« 133 135 «!a voriskj 136 _ ISH Ječmen Laški in srem-■«ki 63/64 ks 142 50 - 145 Moka: baška in «remska «Og, in tf>ff2, j»T» 50 - 28?.50; .2» 252 50 26v 50 «5» 282.50 - 24'1.50: ««» 212.50 _ 222 50 «J» |«2 50 - 50: c«. 125 130 OiroM baik in «rennet • vr+Sah 95 - 100 Fifol: baški in sretnski 195 - 200.
BOMB\2
+ Liverpool. 15 marca Tendenca stalna Zaključni tečaji: za mare 4 96 (prejšnji dan 4.93), za junij 5.02 (5.00). za sept 5.08 (5 07).
4- New York. 15 marca Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za mare 8.91 (S 84), za junij 8.95 (8.90).
13 strelov v Moskvi
Vseh 18 na smrt obsojenih bivSih Leninovih sodelavcev
je bilo včeraj ustreljenih
Moskva. 18. marca. br. Davi ie bila na
dvorišču Ljubijanke izvršena enirtna obsod ba nad 18 obsojenci moskovskega procasa Prvi je bil justificiran Buharin, nato pa po vrsti vsi ostali obtoženci. Justifikaoijo je izvršil oddelek GPU.
Ustreljena 60 bili: Buharin, glavni ured nik uradnih sovjetskih »Izvestij«: Rikov. bivši ministrski predsednik in kasnejši poštni minister: Jagoda, šef GPU in bivši notranji minister; Krestinski. znani sovjetski diplomai in do lani namestnik komisarja za zunanje zadeva Litvinova; Rosenholz, bivši komisar za zunanjo trgovino; Ivanov. Čemov in Grinko, bivši komisarji za lesno industrijo, poljedeljstvo in finance; Zelen-
ski. do I. 1925 tajnik komunistične 6tranke. poznale predsednik državne zveze konsum-nih zadrug; Ikranov. prvi tajnik komunistične stranke v Uzbekistanu: Hodžanev. biv ši predsednik Svela ljudskih komisarjev v Uzbekistanu. ŠarangoviČ, tajnik komunistič ne stranke » Beii Rusiji. Nadalj» sta bila ustreljena znana moskovska zdravnika prof. Levin in Kazakov. ki sta zastrupila Maksi-ma Gorkega in podpredsednika sveta 'jud-skih konrsarjev KujbičJva. ter Subarev. Bu-lanov. Maksintov in Kručkov. bivši osebni tajnik pisatelja Maksima Gorkega. o
Kakor znano so bili ostali trije obtoženci dr. Pletnjov. Rakovski in Beszonov obsojeni na 27 oziroma 25 in 15 let robi je.
Nova intervencija v Španiji
DemarSa republikanske vlade v Parizu in Londonu
Pariz, 16. marca, b Ministrski predsednik Leon Blum je sprejel v avd enei Španskega poslanika Ossario y Gallarda ta sovjetskega poslanika Suriča Kakor st doznava, je bila avdienca v zvezi z novo demaršo republikanske vlade v Londonu m Parizu s katero Negrinova vlada protest ra proti novi intervenciji nekaterih velesil v špansko vojno na škodo republikancev in v korist nacionalistične Španije Vmešavanje nekaterih velesil v potek vojnih operacij se je poslednje dni posebno jasno pokazalo pr prodiranju Francove armade v Aragoniji.
Pariško časopisje objavlja v tej zvezi podrobna poročila o obsegu novega zunanjega vmešavanja v španske zadeve. List "Ce Soir« doznava med drugim, da se je t.e dni Izkrcalo v Pasajosu 30 000 nemških vojakov v polni bojii opremi.
Pariz. 16. marca. o. ILikor po'ofca »Petit Parisie::« bo francoska vlada še en- et ponudila posredovanje v äpanski državljanski vojni in se bo skušala o tem sporazumeti z Vn^lijo Paul Bonc-our je o tem že razprav jal z angleškim poslanikom Tu i franc^-ski vrhovni obrambni 6vet je prišel do skleDa. da je tireba «por v Španiji čimrre' likvidirati. Sedaj iščejo --orno nnftim lik v i da o'jo. ki bi bil sprejeml jiv za obe «nans-ki str n-i. V zvezi s tem je hü budi o-hV" pre'se^ika Šarilo rcl<e vlade Ne^rim v Pa izn. Fr«n--OR'-fl vlada ie sk'enila ^'ve^ ob šn-nski mein vse potrebne vojn&> ukrepe, dokle- se ne bi ur°diilo vprašanje prnmirja in bodoče ora šparskera režima.
Z aragonske fronte
Salamanca. 16 marca AA Nacionalistične čete *o v svojem prodiranju dospele
do leve obale reke Guadalope. južno od Alcanisa. kjer so zavzele koto 234 in postojanko Soto dela Rata Zapadno od Caspe so nacionalisti zavzeli vaj> Ctprabo ob reki Ebro, kjer se je sovražnik nekoliko upiral. Nacionalist; so zavzeli tudi postajo, samostan in pokopališče v Caspeju. Prav tako so zavzeli tudi cesto, ki vodi od Alcanisa proti Caspeju in višinsko točko Rijuelo ter koto 170. Prodiranje nacionalistov se nadaljuje.
Azana in Prieto v Parizu
Pariz. 16. marca, br Na i stališče Franca ta pri Touiousu je danes dopoldne pristalo špansko vojno letalo, s katerim «ta prispela predsednik republikanske Španije Azana in republikanski vojni minister Prieto. Odpotovala sta takoj po prihodu v Pariz, kjer bo6ta stopita v stike z merodajnimi činitelii. Novinarjem sta odklonila vsako izjavo. Popoldne so se razš rile verzije, da sta spričo kritičnega položaja, v katerem i? republikanska Španija zaradi prodiranja frankov-cev proti morju, prišla prosit Francijo za nujno pomoč Na merodajnih mestih v Parizu teh vesti ne potrjujejo, pa tu>di ne zanikajo.
Zlato se seli iz Evrope v Ameriko
New York, 16. marca. AA. Zaradi bega evropskega kap tala v Ameriko v zvezi z zadnjimi dogodki v Evropi so newyor-ške banke prepeljali iz Londona v New York 2,225.000 dolarjev v zlatu. Po mnenju nekaterih finančn'h krogov utegnejo temu prevozu slediti novL
AK se narava moti? človeku
mamm^m^^—mmmmmm^t^mm 39 zob, če mu jih je tudi uiani dovolj? Gotovo ne! Dobro delovanje našega žvečilnega aparata je odločilnega pomena za naše splošno zdravstveno stanje. Vsi z< bje so nam potrebni. Zato ne pozabimo, da smo tudi mi njim potrebni: negovati jih moramo. Stalna nega s Chlorodontom, zanesljivo zobno pasto, ohrani zobe zdrave do pozne starosti. Dober -loves pa gre Chlorodontu zaradi visoke kvaliteta. Domači proizvod.
Nemški aktivisti v ČSR in dogodki v Avstriji
Praga. 16. marca. b. Poslanska zbornica je tudi danas mirno nadaljevala svoje delo v ozračju, v katerem se prevladovali zuna-n;epolitični interesi. Klubi posameznih stranik 60 razmotrivali situacijo. Posvetovanja o rekonstrukciji vladi so ostala zaradi mednarodne politične napetosti v ozadju. Vse zanimanje je bilo posvečeno razpravam nemških aktivistov o zadnph dogodkih. Zv^-za malih poljedelcev je prijavila svoj izstop iz centrale nemških aktivistov. Izstop iz vladne koalicije sicer ni sklenjena stvar, toda zdi se. da je to samo vprašanje časa. Tudi namški krščanski socialci so imeli tozadevna posvetovanja.
Angleško-italijanska pogajanja
Rim, 16. marca. AA ReuSer: Včemj eo se začela pogajanja mei Italijo in Vel;ko Britanijo. Lord Perth je v pp-remstvu _ angle era poslanika v Sofi.ü Ranlela obiskal (rrofa Ciana in se z njim pogovarjal eno uro. Ugotovila sta. ^a je d*-8ežem zra'en napredek. Pogajanja ee bodo nadaljevala v petek.
Nov letalski rekord
Praga, 16. marca. br. Češkoslovaški letalski major Bran a je danes do-egel nov višinski rekord ra enosedežna in dv<«eiefcna vojna letala 6 polno obremenitvijo. Osta] je v zraku pet četrt ure in .je - cee^e' višino 7.100 m. Doec-Mnji rekord je bil 5.300 m in ga je dosegel Francoz Bocnet.
Iz sožne dvorane
Aretaciji so se uprli
Ljubljana, 16 marea.
Pred malim senatom so se danes dopoldne zagovariah posestnik Anton Cop in tovarniški delavec Janez Martelak iz Koroške Bele ter delavec Pavel Malej z Javomi-ka Obtožnica, ki jo je zastopal državni tožilec g Goslar, je dolžila Čopa. ki ga je zagovarjal odvetnik dr. Capuder, da je v noči na 14 oktobra lani na cesti od Koroške Bele proti Jesenicam poskušal s silo preprečiti policijskemu stražniku da bi ga aretiral zaradi kal jen ja nočnega miru. Poleg tega da je stražnika tudi žalil Ostala dva obtoženca pa je obtožnica dolžila. da sta pomagala Copu. ko se je upiral aretaciji in ga hotela osvoboditi iz rok stražnikov.
Po daljšem posvetovanju je senat obsodil Copa zaradi ziočinstva proti državnemu oblastvu na 2 meseca zapura in 500 din povprečnine, Martelaka in Maleja pa zaradi prestopka proti državnemu oblastvu vsakega na 1 mesec zapora, slednjega le pogojno za dobo 2 let. V imenu obtožencev je zagovornik dr. Capuder prijavil za vse tri obtožence revizijo m pnziv.
Velik uspeh mariborske kuharske razstave
Maribor. 16. marca.
Danes se je zaključila velika kuharska razstava v Unionu, ki je trajala od sobote 12. t. m. Obseg in priredba razstava zaslužita polno priznanje. Uspeh je tako prodoren, da je želeti tradicijske ustalitve te tako uspele razstave, za katero so Mariborčani, zlasti pa mariborske gospodinje, pokazali tako veliko zanimanje. Vseh pet dni je bila dvorana živahno razgibana. Smiselno in posrečno razporejene mize, ob straneh razstavni prostori posameznih tvrdk, ki so v organični zvezi s kuharsko spretnostjo, so dajali razstavi pečat skladno in sestavno sklenjene celote. Takšne velikopotezno zasnovane kuharske razstave Maribor še nI videl. Niso pa bili prijetno presenečeni samo Mariborčani, ampak tudi nekateri nemariborski strokovnjaki, ki so prišli z zanimanjem ogledovat razstavo. Njihova pohvala je bila takšna, da bi se mariborsk5 kuharji in kuharice v naših gostinskih obratih lahko skoro prevzeli.
S to razstavo, ki je bila zaradi svoje široke zasnove skoro nekakšen »mali Mariborski teden,« je želo Združenje gostinskih podjetij v Mariboru z zaslužnim predsednikom Aleksandrom Klešičem na čelu ki je to razstavo organiziral, lep. prepričevalen uspeh.
S tem so marib. gostinska podjetja izkazala vel ko uslugo vsemu Mariboru, saj je sedaj slovrs mariborske kuhinje izdatno povzdignjen ln saj se je gostinska ter tujsko prometna privlačnost Maribora s to razstavo močno okrepila. Vsi desettisoči, ki so si ogledal' te dni prvo kuharsko razstavo v velikem obsegu, so bili polni hvale ter priznanja.
Zgoraj levo: Na bivši avstrijski meji proti Nemčiji. Obmejni uradnik pregleduje dokumente potnikov, na zidu pa visi že Hitlerjeva slika. — Levo spodaj: Nemško vojaštvo na ulicah v zasedenem Innsbrucku na Tirolskem. V sredi na vrhu: Vkorakanje nemške vojske na Dima j? To vojaštvo so pripeljali z letali, ga izkrcali na aerodromu ter ga poslali na določene postejaske. Spodaj: Hitlerja pozdravljajo v Linen« V kancelarjevern spremstvu sta nemški general Keitel in dunajski kancelar Seiss-Inquart. Desno zgortfi: Nemška vojska na poti skozi Salzburg.
Spodaj: Dunajski kancelar Seiss-Inquart s člani svoje vlade
»JUTRO* St. 64.	g	fWrtA. 17. HL im
Tabo so Nemci vkorakali u Husfrijo
Veliki isspM lažnega notarja z naivnim trikom
V Valenciennesu so aretirali nekega Ha-rolda, ki so ga v zločinskih progih peana-li pod imenom »Baguette«, po naše »pal-čica«. Mož ni :'imel stalnega bivališča, s svojimi sieparstvi pa si j e zagotovil lepe dohodke. Njegov talk je bil naiven, a zar to nič manj uspešen.
V adreoarilh si je iskal žrtve ta jSh Je potem obiskoval. Predstavljal se jim je kot notar Bellain iz Roaiena in jih presenečal z novico, da so nekaj malega, podedovale, namreč 1000 frankov, če odšteje svoj notarski honorar, potne in druge stroške, ostarne še vednio čistih 800 frankov. »Daite mi 200 fr.,< jim je dejal, > jaz vam pa dam 1006 fr., kolikor znaša dedščina.«
žrtve so morale podpisovati do\sre notarske listine, mož jim je po drugi strani podpisoval pobotnice, potem je ugotovil, da je bankovec za 1000 fr. pozabil v hotelu. Stekel je tja, da se takoj vrne z bankovcem. Na žalost pa je odšlo z njim tudi tistih 200 fr.., ki so mu jih dajale žrtve za njegov »trud«. In ljudje niso videli potem
Dobro pralno sredstvo
res dobro — s katerim boste zadovoljni Je
„PERION"
slovenski izdelek.
več ne »notarja«, ne tisočaka fai ne svojih
stotakov.
V neki vaiericiestmeslki kavarni pa Je
pred nekoliko dnevi nagovoril dva gosta, ki sta. se mu videla za posel te vrste posebno primerna. Oba »dediča« sta bila njegovega razodetja res isilno vesela in brez nadaljnjega sta mu ieročffla 200 fr. Ko pa je mož izjavil, da je bankovec za tisoč frankov pozabil v svojem hotelu in da hoče ponj, se je izkazalo, da sta »dediča« policijska uradnika, ki sta p režala nanj.
Baguette si Je t letih svojega »delc*va-nja« naptenl znatne vsote Natančne višine pa doslej še niso mogli ugotoviti, ker večina osleparjencev ovadbe sploh ni vložka ker se jim ni videlo, da bi bilo 200 fr. kaj poseben denar.
Tanki podirajo hiše
V angleških arzenalih počiva večje število tankov iz svetovne vojne. To so prvi tanki, ki so Jih uporabljali na francoskem bojišču pred 22 leti Vozila so neuporabna, zato je nekdo sprožil misel, naj Jih porabijo vsaj za kakšno koristno delo. To delo zanje, se je res našla Tank tipa »Mark V« so pripeljali iz ropotarnice in so ga porabili za podiranje starih poslopij v Bovingtonu, grofija Dorset- V eni uri je tank ponžil hišo do temeljev. Tanki imenovanega tipa so 28 tonski stroji po 150 k- &
Tanki nemške vojske
Prihod oklepnih avtomobilov s Grade«
V navdušenju, Id fa Je izzvala združitev Avstrije z Nemčijo, so nacisti ▼ Gradcu podrli spomenik pokojnega kancelarja dr. Dollfosa»
»Ti, ali veš, kakšna razlika je med žen dko do tridesetega leta in med žensko po tridesetem letu?«
»Na vem«.
»Torej ti jaz povera. Do 80. leta si vsaka foü moža t bodočnostjo, po 30. letu pa bodočnost s možem..x
Družinska tragedija zaradi avstrijskega preobrata
Zapovedi za srečen
Koristni nasveti za ženske
DoHSussov spomenik na tleh
BlvSl pod kancelar dunajske vlade major Fey, ki so ga nacisti zastražili v njegovem stanovanja, je izvršil samomor, še prej pa je ustrelil svojo ženo in otroke
Chamberlain — surrealist
V National Liberalnem klubu v Londonu je t« dni predavala hči Lloyda Geor-geja o poltiki. Pri tam je označila sedar njega angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina za surrealista« ...
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Neka angleška zdravnica, ki vodi londonski zavod za psihologijo otrok, daje v nekem dnevniku ženam, ki si želijo srečnega zakona, vsakovrstne koristne nasvete. pred vsem pa o stvareh, ki bi jih ne smele počenjati. Med temi nasveti so n. pr. zapovedi, naj žena:
ne skuša obvladovati moža, naj ga ne kritizira ▼ navzočnosti drugih ljudi,
naj ga ne skuša aa vsako ceno preobliati,
naj ne bo neprijazna do njegovih prijateljev,
naj se ne baha z njim, naj ga ne uporablja za hlapca in nosača svojih stvari,
naj ga ne draži in sili na zabave izven hiše, kadar prihaja truden domov in si ne želi drugega, nego udobnega miru, naj ne dela dolgov,
naj se ne brani otrok, če Jih on želi ln njej to zdravstveno ne more škoditL
Okradena filmska zvezdnica
Med zadnjo poplavno katastrofo v Kaliforniji so vdrli tatovi v vilo filmske igralke Barbare Stanwyko-ve in eo ji odnesli nakit, za katerega so jo zavidale vse njane tova-rjšiee a platna. Vrednost ukradenega nakita maša preko 10 tisoč dolarjev. Policija je sicer takoj začela iskati tatove, ampak doslej jih ée ni izsledila.
Zdravnica, drča. Dukesova, pravi, da Je za žensko razen tega važno, da razpolaga z zadostnim denarjem za svoje vsakdanje male potrebe. 2e pred poroko ali ob začetku zakona je važno, da se denarno vprašanje uredi. Le tako je mogoče izogniti se poznejšim sporom. Vrhu vsega pa mora moderna žena v prvi vrsti vedeti, kako ji je v zakonu odpuščati. Pogostoma se dogaja, da moški v zakonu dosti lažje odpuščajo nego ženske.
ANEKDOTA
V nekem malem mestu so predvajali Ha-levyjevo opereto »Blisk«. Občinstvo je bil z glavnim pevcem nezadovoljno, mož se pa ni dal spraviti iz ravnotežja. Samozavestno je stopil ob rob odra in je pozdravil občinstvo z nenavadnim nagovorom* »Dame in gospodje«, je dejal, »preden bi se name jezili, vas prosim, da mi pustite najprvo sploh peti. Ali se je kdaj zgodilo, da bi prišel grom pred bliskom?« Njegove besede so izzvale aplavz in odpor proti njemu se je spremenil takoj v naklonjenost.
VSAK DAN ENA
K oltarni pregled
Naše pravorečje in naš zborni govor
Naš članek ood tam namovom t dne 8. t m te povzročil nekoliko odmevov, kar je
najboljši dokaz, da ie dosegel svoj namen. V »Slovencu« je nanj odgovoril g. dr. Fr. Sušmk. Kljub vsamu prizadevanju ni mogel izbrisati neugodnega dojma, ki ga je vzbudil 6 svojim pretiranim slavospevom našim narečjem Ln s evo ji m prenagljenim omalovaževanj am našega književega jezika. Gr ir. Sušnik se gotovo spominja, da smo njegovo predavanje v »Glasilcu« št. 2 omenili e priznanjem, izvzeli smo le onih nekaj stavkov, v katerih mu je pač temeljito izpodrinilo Giede g. dr. Sušnika bi bilo to vse.
Našega ftitalelja g. L. K. pa je članek vse drugače razjaril, zato nam je napisal pismo, ki ga podajam v izvlečku: >Vse hvale je vreden članek..., vse graie vredno pa je tudi, da se pisec ravno v tako važnem članku poslužuje tistega načina podajanja, katerega se poslužujejo razni ljudje, da pokažejo, kako hudo so izobraženi Vzel sem si toliko časa, da sem podčrtal v članku tujke. Nastal sem jih 39. iz kojih je «mo eno v na-vednicah. kar bi opravičevalo njeno prisotnost.
Niso to strokovni izrazi, ki bi bili nenadomestljivi. Z maliiim trudom bi bil lahko članek potlan brez edine tujke ter bi zale-gel ker bi ga razumel tudi tisti večinski del ljudi, ki ja brez srednješolske izobrazbe. oziroma brez posebne jezikovne izobrazbe .. . Pojoč svoio labodjo tožbo poganja pisec članka voz kriiovske basni z be-gado naprej, vleče ga pa z dejanjem nazaj.«
Pismo g. L. K. je nekoliko daljše, toda navedel sem le one odstavke, ki se tiček) neposredno predmeta, oziroma tiste, kjer se pisec pisma dotika osebe pisca članka. G. L. K. mi prav določno očita, da sem hotel s svojim načinom podajanja pokazati kako hudo sem izobražen. Tega namena res nisem imei. Kar pa se tiče števila tujk, bi pa g. L. K. utegnil imeti prav. štel sem za mim in sem se čudil temeljitosti: natanko 39 jih .je. ako štej amo pri izrazih »alma mater, mutatis mutandis in par excellence« obe te-sedi. ako smatramo gospo Kasandro za tujko in ako tudi kratico dr. štejemo za cai greh. Če bi bil pa g. L. K. še temeljitejši,
bi število iah ko zvišal na 51, kajti kratico »dr.« sem porabil petkrat, »direktor« in »intelektualec« sem zapisal po šrtirikrat, »in-feriornost« in »rubrika« pa dvakrat. Med grehe mi šteje L. K. tudi besedo »forenzič-ni«. dasi sem jo dodal le med pomišljaj, le v boljše razumevanje naše besede »zborni«.
Pri toliki temeljitosti mi je prav res hudo žal, da je g. L. K. v svojem pismu tako tameljito ustrelil mimo. V razpravi je bilo naše pravorečje in naš zborni govor, on pa ie načel čisto novo poglavje o purizmu in mi v imenu purizma zamerja, da potiskam krilov6ki voz z besedo eicar naprej, z dejanjem pa ga vlečem nazaj. Zavedam se, da pišem zelo čist jezik, toda kljub tamu bom še dalje pisal anarhija, afektacija, intelektualec, kritika, žargon, inferiornost, logičan, avtoriteta, temperamenten, suveren, recept itd., da imenujem le nakaj tistih besed, ki ti jih g. L. K. najrajši izločil iz našega izrazoslovja in ki jih graja v mojem članku.
Ako mi pride na misel jadikujoča Kasan-dra, bom to njeno ime zapisal brez pomisla-kov in g. L. K. mi bo menda pritrdil, da v tej zvezi tuje Kasandre resne moram nadomestiti z domačo Kurenčkovo Nežko. Ce bom kdaj govoril o Ahilovi pati, ne bom zapisal peta Oreharjevega Blaža, pa naj je slednje še tako domače in celo literarno. V svojem članku sem zapisal, da je ljubljanski žargon nekak Hansvurst med našimi narečji. G. L. K. zopet ni všeč niti francoska niti namška beseda, toda zanj res nimam pomoči. Gotovo bi bil lahko dejal, da je ljubljansčina nekak Pavliha. toda naš Pavliha je simpatičen šaiiivac, jaz pa sem s Hansvurstom hotel zapisati prikladen izraz za podčrtano surovost in cirkuško neokusnost. Vidite, g. L. K. koliko tujk mora člov«k rabiti, ako se hoče točno in precizno izraziti ter dati svojim besedam vsaj približno one subtilne odtenke, ki jih ima v mislih in čustvih! Stvar namreč še daleč ni tako preprosta, kakor si predstavljajo zagrizeni in površni puristi. Sam sem hud purist, pa zopet ne tako hud. da bi z okornim stavkom op;sal stvar, ki ea da povcelaii s splošno udomačeno tuiko. Je nam reč stvar zdravega okusa. ko''ko tujk rabiš in kdaj se jih ne moreš o?niti. Jaz se zavedam, da proti zdravemu okusu ne grešim. B. B.
•pisal t francoščini knjigo »La Transmutation des Hammes«, v kateri bo skušal orisati rešitev vseh problemov človeštva, ki pa je mogoča samo s preobrazbo človeške duše, pri čemer je treba pomoči nove znanosti. »Zamislite si« je dejal sloveči italijanski pisatelj, »kaj vse hi bilo mogoče stariti na svetu, če bi se ljudje od-
povedali vsaj eni stotin*! mvoje aeMčoo-
ati!«
»Gabriel« d'Annnnzlo tacOnnu«, Je naslov knjige, ki jo Izda pariška založba Stock izpod peresa d' Annunzievega osebnega tajnka To.na, Antonginija. Knjiga, ki bo prikazovala življenje »poeta, ljubimca in junaka«, bo obsegala 700 strani
Češka produkcija
drž. konservatorija
Ljubljana. 15. marca V počastitev SS.rojstnega dneva prvega
prezidenta češkoslovaške republike. T. G. Masaryka. je priredilo ravnateljstvo drž. ikonservatorija v Ljubljani slavnostno javno produkcijo . ki je bila tretja v redu letošnjih javnih nastopov konservatorijskih gojencev. Počastitev je padla v čas, ko je bila javnost razburjena zaradi zgodovinskih političnih dogodkov. Vendar je občinstvo v zelo lepem številu obiskalo prireditev, ki je v svojem sporedu navajala zgolj češke skladbe. Pol^g konzula Mifiovskega in prijateljev češkoslovaškega naroda je posatilo produk-ciio. ki je biia pravi koncert vse. kar se zannila za razvoj naše glaste in napredek šole.
Otvoritveni govor je imel univerzitetni profesor dr Vàclav Burian, nato pa je sleci !o deset glasbenih točk. Zastopani so bili skladatelji Novak. Smetana. Dvorak. Foer-ster. Krička. Bartoš. >uk. torjj v glavnem predstavniki romantične dobe v češki glasbi. Delno so bile izvedene znana in priznane skladbe, delo pa tuli manj domače, n. pr. Sukov op. 12. Foerster op. 49 itd. Nastopili so gojenci klavirja Korošec. Kruijc. Ogrin. Loger in 0?'erc, od katerih fo se z dormano, zvočno in zrazito igro odlikovali Edita Lo-ger in Marta Osterc. Od pevcev smo culi Poiainarievo, Pavlovčičevo in basista Lupšo, k je nastopil namesto napovedanega tenorista Gost še. Iz ir.strumentarnega oddelka je samostojno nastopil le violinist Kajetan Bürger z Dvorakovo Sonatino op. 100. v skupini pa klavirski kvintet goiencev Bürgerin. Novšaka. Zižmonda. Čehovina in Oster-čevp. ki so skladno in zavzetno odigrali dva stavka iz znamenitega Dvorakovega kvinteta v A duru.
V celoti je produkcija napravila vtis pestrega in do kraja odlično pripravljenega konoprta. ki bi zaslužil pokornost širšega koncertnega občinstva. Program ja bil vsekakor nekoliko predolg, saj ie izpolnil celi dva in pol uri. vendar pa lepo zaokrožen in izčrpen.ce'udi ni segal prav v sodobnost. Tako predstavljene produkcije bodo gotovo dvignile celoten nivo naše glasbene produkcije in so dragocen doprinos naši muzikalni kulturi.	L. M. Š.
Razstava italijanske umetnosti v Beogradu
27. marca bo otvoriena v Beogradu velika reprezentativna razstava italijanske umetnosti. Kakor je minule dni poročal v »Corriere della Sera« Elio Zcrzi. je izbera umetnin poverjena prof. Ninu Barbantiniju. ki je organiziral in uredil dve sloveči razstavi v Benetkah: Tizianovo in Tintorettovo. N. Bar-barrini ie svoie delo za beograjsko razstavo v glavnem že zaključil in te dni so že šle izbrane umetnine, ki predstavljalo ogromen zaklad, iz Benetk v Jugoslavi io Razstava v Beogradu bo zavzeia vse tretje nadstropje Muze a kneza Pavla ki šteje 15 dvoran, v katerih bo nameščenih 120 italijanskih slikarskih in kiparskih mojstrovin.
Razstava to pokazala italijansko portretno umetro~t. torej slike in kipe človeka od izbranih primerov rimske skulpture do umetnostnih viškov nove umetnosti.. Najstarejši kip bo slava starca iz prvega stoietja pred Kr. ki je prispela iz arheološkega muzeja v Ogleju Rimsko plastiko bodo v glavnem predstavljale mogočne skulpture iz Rima, daije kip Scipija Afriškega in Julija Cezarja iz neapeljskega muzeja, kipi Avgusta, Virgilija, Vitelli ja in drugih. To dobo za-kliučuieio kipi konzulov Bo'.ziia in Basilija iz petega stoletja. Tudi srednjeveška portret-na umetnost Itaiije bo dobro zastopana. Vzorne siike in kini iz dobe zgodnje renesanse in iz nadalinih epoh bleščečega razvoja italijanske likovne umetnosti so bile izbrane iz vseh muzejev Italije. Andrea del Castagno. Filippino Lippi. Botticelli, Man-tegna. Carpaccio. Perugino. Bellini. Donatello. Verrorp.bio. Michelangelo. Raffael'o. Andrea del Sarto. Tizian. T in foretto. Paoio Veronese. Bernini in nafteta druga slavna imena, ki slehernemu prijatelju likovne umetnosti vzbujajo spomina na njihovo nesmrtno delo, bodo zastopana na tej razstavi
Niti v sami Italiji, kaj šele v katerem tujem mestu ni bilo nikdar zbranih toiiko mojstrskih portrptnih umetnin kakor jih bo na razstavi v Beogradu. Zaradi tega bo beograjska razstava, ki si je zanjo pridobil poseb nih zaslug grof Volpi, kulturni dogodek ne le za ves Balkan, marveč tudi za ostalo Ev ropo.
Zapiski
Predavanje o problemu prame kavzalno sti. V Društvu za pravno filozofijo in sociologijo v Ljubi jani bo predaval v petek, dne 18. t. m. točno ob IS. 15. v seminarski dvorani juridične fakultete g. prof dr Boris Fur-lan o temi »Problem pravne kavzalnosti«. Dr. Branko Gavella. ki je imel pred tedni lep uspah kot režiser — gosi v milanski Scali, bo režiral v praškem Narodnem gle dališču onero Rimskega-Korzakova »Legenda o nevidnem mestu Kitježu«.
Uspeh juiroslov. pevskega zbora v Benetkah. Beneški dnevnik »11 Gazzettino« je priobčil izredno ugodno oceno koncerta, ki ga je priredil pred dnevi v Benetkah ka tedralni zbor sv. Cirila in Metoda iz Zagreba Kakor znajio. je zbor z velikim uspehom koncertira' tudi v Trstu. Kritik lista »II Gazzjttino« pravi, da ta zbor ne predstavlja samo popolnega organizma človeških glasov, ki tvorijo pod vodstvom svojih dirigentov dovršen izraževalni instrument marveč je zbor pokazal svoje vrline tudi s tem. da je izvajal bizantske liturgične pesmi. vsebujoče mnoge elemente slovanske narodne popevke Program in zbor tak? kvalitete sta bila po sodbi tesa lista odkritje za beneško olčinstvo Kritik nato našteva gla«bene značilnosti in odlike zagrebškega zbora, označuje izvajane točke in priznava, da ja izbrano občinstvo v gledališču Gariba'di sprejelo z velikim odobravanjem »to redko, vendar pa kar najzanimivejšo in mogočno umetnostno manifestacijo«.
Stevana .1 Jakovljeviča »Srpska trilogija« v češkem prevodu. Družstevni prä-ce« v Pragi je pravkar izdala v prevodu Otokara Kclmana prva dva dela znamenite srbske voine epopeje St. J. Jakovlje-viča v skupni knjigi z naslovom ->Pod križem«. V »Lidovih Novnahc z dne 14. t. m poroča o Kolmanovem prevodu doc. dr. Julij Heidenreich, ki pravi o pisatelju, ča je »zrasel v največjega epika svetovne vojne na srbskih tleh« in da je v njegovem delu »zopet enkrat našel narod svojega umetnika«. Posebej tudi poudarja v sc<ke kvalitete Kolmanovega prevoda (Prevajalec dr. O. Kolman je lektor češkega jezika na beo?ra;ski univerzi).
Odmev 140 letnice slovenskega tiska. Glasilo »Kola srpskih sesta rat koledar »Var-dar« (1938) je priobčil članek B. Borka »Prve slovenačke novine«. P sfc prikazuje kulturno n politično ozračje, v katerem so se pojavile »Lublanske Novize«, podaja oris Vodnikovega novinarskega dela in 3e zaustavlja pri današniem stanju našega tiska, omenjajoč uspešno razstavo slovenskega tiska lanske jeseni.
Angiolo Silvio Novaro, eden najodi č-nejših italijanskih pesnikov in član italijanske akademije, je umrl pred nekaj dnevi v Imper ji Formalno je izšel Novaro iz šole d' Annunzia, vsebinsko pa je bil bližji Pascolij-u. Spisal je več knjig liričnih pesim' in proze. Tudi v prozi prevladuje lirična nota V mladinski poeziji je dosegel najvišje mesto med italijanskimi pesn'k:. Najznačilnejša Novarova knjiga je »Fabbro armonioso«, ki jo je sp'sal pod vtiskom smrti svojega v vojni padlega sina — edinca. Ta knjigi sodi med najbolj poetična in najtrajnejša italijanska slovstvena pričevanja o svetovni vojni. Novaro je bil izdajatelj revije »Rivista ligure«, ki sicer n: predstavljala posebne šole, vendar je podpirala in gojila tako zvano »čisto poezije«, član italijanske akademije je bil od 1. 1928.
G'ovanni Papini je izdal knj'go sedmih novel z naslovom »Priče strasti«. V teku letošnjega leta izid« druga knjiga njegove »Storia della letteratura italiana«. V razgovoru z dopisnico pariških »Les Nou-vellea L"itteraires« je Papini izjavil, da bo
SPORT
še trije skoki nad 100 m
Avstrijski Nemec Josip Bradi je včeraj kljub mehkejši skakalnici dosegel Se tri troštevilčne znamke: 100,102
in 104 m«
Planica, 16. marca Danes je bilo v planiškem kotu še lepše vreme kakor včeraj, toda z njim je na žalost njenih skakalnih junakov pritisnila tudi toplota, ki je pokvarila skakalnico. Sneg se je pod vplivom
Josip Bradi
solnčnih žarkov že toliko razmehčal, da ni dopuščal več takih brzin kakor so jih na strmini dosegali včeraj. Današnjega treninga so se udeležili samo štirje inozemci, medtem ko je Novšak
zaradi včerajšnje poškodbe rajši počival. Včerajšnji rezultati so že pritegnili v Planico nekaj gledalcev, med njimi tudi predsednika JZSS dr. Pavlina, komandanta I. planinskega polka polkovnika Markulja in druge, medtem ko so glavni funkcionarji US Planice z inž. Bloudkom že od ponedeljka na skakalnici
Danes so si določili skakači vsak po pet skokov, ki so se vsi končali brez padcev. Dosežene so bile naslednje daljave:
Schneidenbach (Nemčija) 75 m, 80 ra, (trikrat) in 89 m.
Dellekarth (Avstrija) 77 m, 80 m, 88 m, 90 m in 89 m.
Wiedemann (Nemčija) 84 m, 95 m, 98 m, 95 m in 99 m.
Bradi (Avstrija) 90 m, 98 m, 102 m, 100 m in 104 m.
S temi treningi so praktični poskusi na mamutski skakalnici za letos zaključeni, ker zaradi premehkega snega že v najbližnjih dnevih ne bo več uporabna. Skakači — tujci bodo jutri tudi zapustili Planico.
(Včerajšnje poročilo o treningih na tej skakalnici je trebo »-praviti tako. da je boljši nemški skakač Wiedemann dosegel daljave, ki smo jih zabeležili pri njegovem rojaku SchneiJenbachu.) Rezultati teh treningov so še enkrat pokazali, da imajo zagovorniki nove smuške discipline — smuških poletov — prav ne samo v teoriji, temveč tudi v praksi tako da prihodnje leto ne bo moglo biti nobene zapreke več, da bo ta disciplina prišla do svoje mednarodne veljave.
Smuški maraton na Poklf^ki
SK Ljubljana priredi v nedeI;o vztrajnostni tek na 50 km za prvenstvo JZSS, v soboto pa skakalne tekme na pokljuški skakalnici
Najtežja disciplina v smuškem športu ter najbrže v športu sploh je smuški vztrajnostni tek na 50 kilometrov. Ta disciplina se je do lani pri nas dolga leta zanemarjala, najbrže z razloga, ker zahtevajo priprave za tako tekmo ogrem-Do tehničnega dela in tudi strečkov. Tudi terenov s sigurnim snegom je za izpeljavo take proge pri nas malo. Značilno je. da je ravno v tej disciplfri imel naš Smole j največji uspeh, ki ga je kdaj dosegel v smuškem športu Jugoslovan.
Smučarski klub Ljublana pa se je odločil po uspehu lanskega leta prirejati nadalje vsako leto 50 km vztrajnestno tekmo. Tudi JZSS je uvidel važnost te te'x-me ter jo letos proglas'1 za savezno. Proga bo od letos dalje standartna. Točno, že polet: zmerjena, je izpeljana v treh zanj-kah, ki se križajo tik pred Sport-Hote-lom. po prostranih senožetih in temnih šumah pokljuške planote, tako da bo publika, ki jo tvorijo večinoma tujci, vdela tekmovalce po startu še trikrat prismu-čati do Sport-Hotela. Preko 30 funkcionarjev bo skrbelo za točnost in odlično izvedbo tekme. Proga bo označena s kilometri in šestkrat bodo imeli tekmovalci na progi priložnost za okrepčilo. Vsak gledalec bo prejel pred tekmo brezplačno startno listo, da si bo po vzorcu severnjakov sam beležil vmesne čase tekmovalcev in že pol ure po tekmi bo imel listo rezultatov. Idealni sneg da slutiti dobre rezultate. Ker se je prijavilo več najboljših tekmovalcev, ki bodo letos prvič startali na 50 km. se obeta lepa zanimiva borba, kdo se bo najbolj približal Smole ju. Vojaki, k; bodo sicer startali istočasno z drugimi tekmovalci, se bodo ocenjevali posebej. Po štirih lepo uspelih tečajih, ki to se letos vršili na Pokljuki, to je tečaju v norvešk kombinaciji za klubske tekmovalce, tečaju za gorjuško mladino, dam-skem tečaju in saveznem tečaju za mladinske nastavnike. bodo divne pokljuške planjave v nedeljo 20. t. m- priča ene najlepših in najtežjih športnih borb.
V soboto dne 19. t m. popoldne pa bo na 40-metrski skakalnici medkiub»ka skakalna tekma, kjer se bo, sodeč po pr ja-vah ponovno zbrala elita naših s^akačev. ki bodo skušali s stilno izvedenimi skoki opravičiti slučajni neuspeh na saveznem prvenstvu.
Prvenstvo GZSP v alpski kombinaciji
V soboto in nedeljo na Jezerskem
Za zaključek, na smuških tekmah bogate sezone, priredi GZSP v soboto in nedeljo 19 in 20 t. m — na Jezerskem svoje alpsko prvenstvo To tekmovanje ima poleg svojega poglavitnega namena, razvidnega že iz naslova — še dva važna namena Seznaniti hoče smučarje, zlasti tekmovalce. » krasnimi smuškimi tereni na Ravenski in Makekovi kočni, ki jih pozna m ceni samo naša najstarejša smučarska netekmovalna garda, mladini so pa še neznani «n tuji. Tu ne drži opravičilo, da je Jezersko preveč oddaljeno od glavnih p« metnih žil saj so nam to dokazali pred mnogimi leH ie naši severni bratje Čehi. ki so prvi spoznali in bili navdušeni ntd lepoto fezerskep« in nad venci krunih vr$«kov «n planin okrof njega A mi? Koliko na« je, ki poznamo Jezer sko in njrgovo okolico — vsaj med tekmovalci in organizatorji— bore malo. Zato se
je GZSP odločila da svoje leto5nje prvenstvo priredi na Jezerskem Skoda le, da GZSP ne bo mogla nasmpiti neokrnjena, ker so njeni g'avni tekmovalci na trenerskem tečaju MFVN na Triglavu Nastopile bodo mlade moč- in naši bodjci prvaki, toda malo tesno jim bo. da oni brez svojih »vzorov« prvič nastopno sami na neznanih tleh in terenih Zato tx pa zmaga tem lepša in pomembnejša lo je naš prvi namen.
Na Jezerskem prebiva še pravi gorenjski rod - zdrav, kler in žilav, kar se posebno pozna še pri mladini ki goji veliko veselje •n ljubezen do zimskega sporta m turistike Toda ta mladina n ma prilike naučiti se potrebne smuške tehnike, niti prirediti večjih medklubskih tekem na katerih bi pridobivala na znanju <n sposobnosti. Naš drugi namen je. da pokažemo tej pravi športni mladini in njenim voditeljem vso tehniko alpskega tekmovanja Če sc nam bo to posrečilo. bo alpsko prvenstvo GZSP doseglo
svoj namen. Smuk! GZSP.
*
_ Prvenstvo v alpski kombinaciji razpisuje Gorenjska zimsko-sportna podzveza na Jesenicah za dne 19 in 20. t. m na jezerskem v izvedbi SK Jezersko. Dne 19 t. m.: ob 14. nastop za tekmo v »smuku« na Ravenski kočni — cilj tstotam Dolžina proge cca. 2.5 km — višinska razlika cca 500 m. Dne 20 t. m.: ob 10. »smuški liki« pri Makekovi kočni Vodstvo tekme si pridržuje pravico, da pričetek tekmovanja preloži na poznejšo uro. Določila. Tekmuje se po pravilih in pravilnikih JZSS. Pravico nastopa imajo samo člani GZSP (ostali izven konkurence) Prijave je poslati do 18. t. m. (petek) na GZSP Žrebanje štartnih številk bo dne 19 t m. ob 10 v Kazini na Fezerskem Zmagovale prejmejo častna darila Razglasitev rezuPatov v nedeljo 20. t m. ob 16. v Kazini na Jezerskem.
I bodo vsekakor ohraniti le nadalje lepi mr
slav prvaka Slovenije.
O Hertnesu bomo obširneje spregovorili v naslednji Številki Lahko pa rečemo, da se fantje za nedeljski nastop temeljito pripravljajo in hočejo dokazati, da ne zavzemajo neuprav čeno prvega mesta v Ljubljani Kei Je ta tekma v nedeljo edina večja prireditev v Ljubljani, opozarjamo nanjo že danes vse ljubitelje lepega nogometa.
Tetami enakega naslova bosta ▼ nedeijo tudi še v Kranju, kjer bosta igrala Kranj in Cakovečkj SK, ter v Mariboru, kjer se
bosta srečali enajstorci Maribora in Celja.
★
Atletiki : Mura V nedeljo 20. t. tn. ob
13.30 se bo pričela na igrišču pri »Skalni kleti« v Celju zanimiva prijateljska nogometna tekma med celjskimi Atletiki in SK Muro iz Muiske Sobote.
Vzgojno-zdravstveni odsek LVP. (S!u2be
no). V zvezi s služb. u. o. St. 19-13 se opozarjajo vsi ljubljanski klubi, funkcionarji in sodniki, dà se bosta predvajala filma o pravil h nogometne igre in tehniki nogometa na praznik, dne 19 t. m. ob 8.30 v kinu »Sloga«. Udeležba je obvezna za naslednje:
a)	za vse odbornike LNP v Ljubljani
b)	za vse nogometne sodnike v LJubljani,
c)	za vse ljubljanske klube ln sicer:
S. K. Ljubljana 40 igralcev, vsi prvorazredni klubi po 25 Igralcev in drugorazredni po 15 igralcev. — Vstopnina znaša za igralce po Din 3.—. za odbornike ln sodnike po Din 5.— Vstopnice je treba dvigniti v četrtek 'n petek v pisarni LNP, in sicer klubi proti pooblastilu. Za zamudnike bodo vstopnice na razpolago na dan predstave pri blagajni. Blagajniško službo <ma g. Jugovec. odn. njegov namestnik. Reditelji: gg. Vrhovnik Mrdjen, Erlih, Doberlet in Mehle. Imenovani naj se javijo 19. t m. ob 8. v kinu »Sloga« g. Dorčecu.
Začetek bo točen in med predvajanjem ne bo smel nihče v dvorano. Tajni* SK Ljubljana. Danes trening tekma med med liginim in rezervnim moštvom. Postave na običajnem mestu.
SK Ilirija (plavalna sekcija). Zimsko kopališče je z današnjim dnem zopet odprto. Članstvo se opozarja, da se mo-8 zaradi skorajšnjega prihoda trenem redno in pol-noštevilno udeležiti treningov.
Gimnastično plavalni tečaj za dame in gospode se bo znčel danes ob 8. v kopališču SK Iliri ie na Go«nosvetski c.
SK R^ka (smučarska sekcija). DTevi ne bo rednega črnskega sestanka, pač pa prihodnji četrtek.
»IluStrovane sportske novost!« St. 12. so izčle. Naslovna stran je posvečena letošnjemu tekmovanju za svetovno prvenstvo v nogometu, glede katerega bo naša usoda odločena najprej — ln morda tudi dokončno — šele 3. aprila v Beogradu, številka vsebuje dalje obširna poročila o ne-deljskh ligaških tekmah, med njimi najbolj zaninvvo o »zelo dobri« igri Haška v Ljubljani. Zanimal bo tudi referat o skakalnih tekmah za s2ivezno prvenstvo v Planici. Sicer pa je nabranega v tej številk- še mnogo raznovrstnega drobiža iz vseh športnih panog. Posamezne številke so po 1 din.
Turni smuški tečaj priredi Zveza za tujski promet v Ljubljani v 'ineh 19. in 20. t. m. z odhodom 18. t. m. zvečer, in sicer v dveh skupinah: a) Boh. jezero — Vogel — Komna; b) Kranjska gora 1. Vršič. 2. Krnica; c) Rateče—Planica—Tamar. Informacije in snoredi v obeh biljetarnah Put-nika v LjuVjani. Prijave se sprejemajo do 18. t. m. opoldne. Preskrbljeno je za polovično vožnjo aJ odhodne postaje.
Finali za prvenstvo LNP
Železničar—Hermes
V nedeljo se bo skoraj v vseh središčih našega nogometa pričelo finalno tekmovanje za naslov podsaveznega prvaka Slovenije, ki ga pozneje čaka trd boj kvalifikacijskih tekem za vstop v nacionalno ligo.
Res trda in mnogokrat tudi bridka Je pot vsakega kluba za dosego reputacljev nogometnem športu. Borba, v kateri skoraj nikoli ni mogoče z gotovostjo delati prognoze za izid, je baš glavna privlačnost, ki zmerom privaja na tisoče smpa-tizerjev te lepe Igre na zelene livade. Usoda ali »žreb«, kakor pravimo že bolj strokovno. je za nedeljskega nasprotnika našemu lokalnemu prvaku Hermesu določil njegovega »strokovnega« tovariša iz Maribora, k: je obenem tudi naš letošnji pod-saveznl prvak.
Mariborski železničarji, ki so sicer dokaj redek gost v Ljubljani, so se neverjetno naglo razmahnili ia razvili v eno naših najboljših moštev v Sloveniji. To so lani tudi dobro opravičili s tem, da so postal celo podsavszni prvaki in prišli celo do semifinala v kvalifikacijskih tekmah za vstop v državno ligo. Moštvo J« znano po svoji Izvrstni tehnični to komb'-na torni igri ln kar je glavno, skušali si
H A D I O
Četrtek 17. marca
Ljubljana 12: Solistična lahka glasba (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi — 13.20: Baletna godba (plošče). — 14: Napovedi. — 18: Slovenske skladtoe (Radijsk orkester). — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Savez Sokola kr. Jugoslavije. — 19 50: 10 minut zabave. — 20: Slovenski vokalni kvintet poje nar. pesmi. — 20.45: Smetana »Walkensteinov tabor« (suita-plošče).
—	21: Prenos evropskega koncerta z Irske. — 22: Napovedi, poročila — 22.15: Lahka glasba (Rad jski orkester).
Petek 18. marca
Ljubljana 11: Šolska ura: Na pariäfat razstavi — dialog (g. M. Demšar). — 12: Odmev iz naših krajev (plošče). — 12.49: Poročila. — 13: Napovedi — 13.20: Za zabavo igra Radiiski orkester. — 14: Napovedi. — ig: Razstava likovne umetnosti ženske Male zveze (ga. Julija Paj-man). — 18.20: Ruske pesmi (plošče). — 18.40: Francoščina (dr. S. Leben). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Ljudska un verza pri šoli nar. zdravja ▼ Zagrebu. — 19.50: 10 minut za planince.
—	20: Veseli operetni zvoki (Radiiski orkester). — 21: Plošče. — 21.10: Koncert komornega tria. — 22: Napovedi, poročila. — 22.30: Angleške plošče.
Beograd 16.45: Narodne pesmi to nape-vi. — 20: Prenos le Zagreba — 21: Orkestralni koncert. — 22.15: Orgle. — Zagreb 17.15: Lahka godba. — 20: Celo, pevdki zbor. klavirske skladbe, harmonika — 22.50: Godba za plea — Prag» 19.30: Lahka godba. — 20.25: Zvočna igra. — 21: Skladba za godbo to orkester. — 22 20: Plošče. — Varšava 19.30: Otroški pevski zbor. — 20: Sianf. koncert.
—	Dunaj 11.25: Koncertna ura. — 12: Lahka godba orkestra. — 15.15: Klavirske skladbe. — 16.05: Plošče 1720: Violinske skladbe. — 19.25: Mali orkester.
—	20: Zvočna igra. — 22.20: Orkestralni koncert. — 23: Nadaljevanje koncerta, — Berlin 19.10: Operni odlomki (plošče).— 20: Zabaven program. — 22.30: Plesna muzika. — München 19.10: Pevska ura.
—	19.40: Bruckner jeva glasba. — 21: Mikrofon rama po radi-lskem studiu. — 22.30: Pester glasbeni spored- — Stuttgart 19.15: Koncert malega orkestra. — 20.15 : Reševanje križank in druge zabave — 21.15: Beethovnove komorne skladbe. — 22.30: Lahka godba ?n plea — 24: Koračnice slavnih skladateljev to operetne melodije.
3ackson Gregory:	46
Juana Castanares
Roman
Na; Kida ni bil v času med odhodom tovarišev ln med trenutkom, ko je počil strel, nihče videl.
»Biondino sam se ni mogel odstraniti,« je Hawk nadaljeval. »Ta se je bil brez tega dovolj osumil. Mogel je pa poslati koga drugega. Ako vobčekdaj razjasnimo to reč, bomo, mislim, še prišli na to, da je bil Kid.
»In iz katerega pametnega razloga?« je togotno vprašal March.
»Le poslušajte!« je Hawk odvrnil »Tu imate odgovor.«
Rjovenje množic se je mrko in zlovestno razlegalo v noč.
»To je vse kaj drugega kakor razumno,« je March zamrmral.
»Poglejte to z vidika Blondina in njegovih ljudi. Najprej so Dannyja razlastili, in zdaj stojijo pred njegovim zlatom — «
»Zdaj,« se je Dan'1 zahahljal, in oči so se mu zaiskrile vzgubančenem obrazu, »zdaj stojijo pred umazanimi skalami, v katerih bodo našli kvečjemu sled o zlatu, do kraja, kjer sem kopal, imajo pa še pol milje hoda; visok skalni greben je vmes.«
Med tem, ko so ostali od začudenja obnemelim
zastrmeli v Dan'la, je John Cobb ogorčeno vprašal:
»Kaj vraga si potem prav za prav mislil, ko si
zavpil: .Fantje, to je tisti kraj!'?«
»Nisem sicer nezaupljive nature,« je rekel Dan'1, in prevejan nasmeh mu je vihal kotičke ust, »sem pa to, kar imenujejo previdnega človeka. Takoj sem si mislil, da se bo kak poseben lisjak v temi priplazil za nami, in sem imel ušesa in oči odprte, ko smo počasi klobuštrali svojo pot. In res se mi 3 a kmalu zazdelo, da slišim zadaj nekakšno dvo-nogo žival. Nu, in tedaj sem zaklical tiste besede, kar tako za šalo!«
»In celo napačno smer si ubral!« se je oglasil March.
»Seveda,« je Dan'1 veselo priznal, »zato, da bi po ovinku dosegel cilj.« Tako govoreč je potegnil iz žepa kratko, zelo črno in og olj eno pipico ter jo natlačil s črnikastim tobakom. »Kratko in malo za nos sem jih potegnil, pasje sinove.«
»Dan'1 je zvitež, da mu ni primere!« je ponosno zaklical Chancy Burns. »Ali nisem zmerom pravil?«
Stari Sam je osuplo zabolščal vanj, Dan'1 je vzel pipo iz ust in storil takisto, John Cobb je pa če* merno velel Chancyju, naj drži jezik za zobmi, dokler ga nihče nič ne vpraša. Tedaj se je Bell zasmejal, in vsi ostali so pritegnili A mahoma, kakor na povelje, je vse utihnilo; nenaravno se jim je zazdelo, da se tu smejejo in zabavajo, tam zunaj v temi pa razsaja divji boj in teče kri in ljudje razbijajo drug drugemu glave, vse to za | prazen nič, med tem, ko Dan'1 tu zvito mežika
z očmi in kadi svojo pipico.
»Pri dnevu bodo hitro spoznali, da si jih speljal za nos,« je menil Farnsworth.
»O tem nisem tako trdno prepričan,« je neskrb-no odvrnil Dan'1. »Moji žepi so namreč zmerom polni vzorcev kamenja. In ko je nastala rabuka, sem jih ravno še utegnil raztresti Po tistem kraju. Kakor hitro se zdani, bodo našli te vzorce in bodo imeli zaradi tega še precej časa opravka.«
Po kratkem, zamišljenem molku — kajti zlo-vestni hrup se je še vedno razlegal z bližnje rebri — je March v skrbeh vprašal: »I kaj bo zdaj, Dan'1?«
Ko je Dan'1 še nagibal glavo in z našobljenimi ustnicami vlekel iz pipe ter premišljeval, kaj bi odgovoril jse je oglasil Bud Bell s svojim zateg-n j enim glasom:
»Morda sem izmed vas edini podvržen radovednosti, a priznati moraim, da je tu še precej ugank, ki bi jih rad videl razjasnjene. Pravično bi bilo, da vendar že zvemo, kako in kaj in čemu!« Njegove odkrite oči so se uprle v Hawka. »Kako to,« je vprašal Bell, »da ste znali najti Dan'la v njegovem skrivališču?« Hawk ga je ostro pogledal. »K temu se lahko vrnemo kasneje, če bomo sploh kdaj govorili o tem. Prav zdajle — «
»Kako to,« je Bell počasi, a neomajno nadaljeval, »da niste ves čas niti z besedico omenili, da je med vami in Dan'lom kaj skupnega? Poznala sta se že od prej — «
»Kar priznam, da je tako,« mu je segel Dan'1 v besedo. »Zadnjič sva se srečala, ko sem pred
I nekaj leti zapustil Johna in starega Sama ter odrinil v Mehiko. Hawka sem poznal že od prej in sem se razveselil, ko sem ga našel tam doli Pet ali šest nas je bilo, in — «
»In,« je Bell nadaljeval, » ne morem si kaj, da me ne bi zanimalo, kako to, da je šlo danes Jaku Blondinu za glavo in da so se našle v njegovih žepih Dan'love reči?«
»Za mladega človeka si res od sile radoveden,« je Dan'1 zagodrnjal.
A Bud Bell ni bil edini, ki si je belil glavo s temi stvarmi, in Dan'lova ujedljiva pripomba ni mogla odvrniti občega zanimanja. Dan'1, ki je čutil, da se pogledi tovarišev upirajo vanj, se jim je najprej porogljivo zarežal v oči, nato pa zamežikal kakor prekanjen škrat in malomarno dejal:
»Jaz sem mu jih podtaknil, že včeraj. Johnu sem dal pa migljaj, naj vas nanje opozori.«
Zdaj se ni bilo več moči ogniti korenite razprave. Nekateri so se izprva smehljali, a tudi ti so bili kmalu iztreznjeni. Jaku Blondinu je bila ločitev od življenja bližja, nego so si marali zdaj priznati! Vsi so pričakovali, da bo Dan'1 nadaljeval, kar je bil pričel. Ta čas so jim pa, po vsem, kar je bil Bud Bell namignil, pogledi romali med Dan'lovim zgrbančenim obrazom in Hawkovim hladnim licem sem ter tja. Da, Bud je imel prav, precej ugank je še bilo, ki so čakale razjasnitve.
»Hm,« je menil Dan'1. »Vsi se čudite in ne veste ne kod ne kam, kaj fantje! Še ti, Tom March, si podoben mravljišču, ki je pravkar nekdo dregnil vanj!«
MALI OGLASI
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjžl znesek 17 Din.
Kovinske strugarje
vešče, potrebuje takoj Prva jugosiovenska tvornica vagonov v Slavon. Brodu.
5374-1
Prodajalko
popolnoma samostojno, — staro najmanj 25 let. sprejmem v podružnico špecerijske trgovine na Štajerskem. Nastop lahko takoj ali 1. aprila. Navesti vse dosedanje službe, plača po do-
fovoru. Prednost imajo s avcijo. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod šifro »Špe-ccrija«.
5552-1
Služkinjo
pošteno in zdravo, vajeno malih otrok in vsaj nekoliko kuhe, sprejmem Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trgovina na deželi«.
5353-1
2 izvežbana
kroj. pomočnika
«prejme takoj tvrdka Drago Schwiò. Ljubljana.
5364-1
Boljše dekle
pošteno, ki bi samostojno vodilo gospodinjstvo pri boliš; 3-članski družini — iščem za Beograd Javiti se pismeno ali osebno : Justi Rome, Dobrunje 85 pri Ljubljani.
5361-1
2 krojaška
pomočnika
dobita takoj službo za velike komade. Žnidar, Senovo, Rajhenburg.
5351-1
Frizerko
m!ai?o, m vaienko z nekaj učne dobe, sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah jutra.
5284-1
Potrebujem
kompanjona
ioferia ali sopotnika s kavcijo Din 15.000 pod garancijo Ponudbe pod »Avto-tTansportno podjetje« na podružnico jutra Maribor.
5287-1
Služkinja
poštena, pr:dna m vešča v kuhinji, dobi takoj službo pri Erntner Rudolf, brivec, Stožice, Ježica.
5285-1
2 krojaška
pomočnika
in sicer eden izurjen kon-fekcijonar za velike komade in eden za delo po meri za velike komade, dobita takoj stalno nameščenje pri Otmar Bukovnik, krojač. Stari trg 2-1.
5293-1
Za takojšnji nastop
sprejmem trgovskega pomočnika, mlajšo moč, ki je verziran v manufakturni in modni stroki in obenem tudi spreten izložbeni aran-žer. Ponudbe poslati na podružnico Jutra v Celju pod značko »Dober prodajalec« 5290-1
Brivskega
pomočnika
mlajšega, skromnega, dobrega delavca, sprejme takoj Marko Vrča, brivec, Šoštanj • Drjžmirje.
5397-1
ü
Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah
CERNE — juvelir,
Ljubljana, Wolfova ul.
Med mestom in deželo
^osrednje »Jntrovo mali oglasnik
Zaradi praznika
sv. Jožefa
bo »Jutro« izšlo že v soboto zjutraj, torej na praznik sv. Jožefa.
Opozarjamo na to vse naročnike malih oglasov in inseratov ln jih prosimo, da nam blagovolijo svoja naročila dostaviti čimprej, najkasneje pa DO PETRA do 12. ure.
Inteligentno
korespondentko
nemško, pertektno, iščem za par ur tedensko Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Nastop takoj«.
5400-1
Frizerko
prvovrstno » vodni in železni ondulaciji išče proti dobri plači Salon Ivanuša. pasaža, Ljubljana.
5277-1
Služkinjo
ki zna tudi kuhati, šče tričlanska obtelj. Mesečni zaslužek od 300—500 Din. — Ponudbe poslati na Oskar Horvat, Vrnjačka Banja.
4908-1
Zaslužek
Din šifro an fiaianif Beseda 1 Din -iavefc. 3 laslova 5 Din Na]manJ£1 CTesek 17 Din
Vsako prepisovanje na stroi
prevzamem na dom Naslov pustiti v ogl odd Jutra.
5 309-3
Seseda 1 Din davek o Jin za šllro ali dajanj* naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
5.000—10.000 Din
lahko zasluži v enem mesecu spreten prodajalec — potnik s 1.000 Din kavcije. Javiti se takoj : Dvorakova 8, pritličje.
5371-5
Zastopnike
za prodajo čeških štofov privatnikom po zelo ugodnih cenah, iščemo v vsakem večiem okraiu. V po-' štev pridejo samo ljudje, ki so na dobrem glasu in imajo veliko poznanstva. Zaže-ljen bi bil čudi odprt lokal, v katerem se eventuelno izvršuje že kaka druga obrt. Zaslužek ie dober Reklamo dela cent, ab Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Agilen zastopn.k«,
5399-5
desKda i Din davefc > Oln za äirrr <ui lajanj» naslova 5 Din Najmanis ^neselt 17 Oln
»Življenje in svet«
1—8 (vezane), »Ženski svet« od leta 1923. do 1930. (vezane) letnik 1931. (nevezan) s prilogami v vezanih mapah ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
5376-8
JANKO TIČEK IN NJEGOV OČF
30
Po večerji je oče preštel svoj denar. Oh, mar bi se bil spomnil, da ni varno javno kazati toliko cvenka! Gotovo bi bil opazil, kako lakomno je Lukež Zmikavt izza svoje mize buljil v svetle srebrne novce!
II'K'i
Beseda i Din davek Oln za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjè' nesek t7 Din
Breskve in
marelice
i0 najboljših bre-Kovih sort od luliia do oktobra zore čih, v grmičasti obliki Din 120,— 10 mareličnih dre vest v naiboljših sortah Din 120.—. Vsako drevo z ime r.om Sadjarstvo Dounšek Kamnica. p Maribor
4871-6
Oprema za
trgovino
i mešanim blagom, dobro ohranjena, poceni na prodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra
>•358-6
Slaščičarne pozor!
Avtomat, hladilne stroje za sladoled najbolj ugodno proda.
G. F. Schneiter
tovarna strojev ŠKOFJA LOKA
139-6
Okna
z okrižjem in vrata, popolnoma ohranjena, poceni naprodaj pri podiranju hiše. Informacije Bricelj, graditelj, Liubljana, na dvorišču nove hiše v Kotnikovi ulici.	5396-6
Vrtnice
na prostem, brez umetnih
pripomočkov odgoiene, nove sorte v prekrasnih barvah. 10 nizkih vrtnic Din 60 20 nizkih vrtnic Din 100 s noštnino in zavojaino vred. Slabše sadike polovico ceneje. Vsaka sadika druge barve z imenom. 10 visokih vrtnic franko železn. podaja naročnika, skrbno zavite v 10 sortah Din 135. Navodilo za oskrbovanje pi iloženo ! Sadjarstvo bratov DOT.TNŠEK, Kamnica p. Maribor.
4872-6
	
ISBS	EHE
Seseda i Din. davek 3 Din za šifro aH dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din
Motor 350 ccm
Harley Davidson, v izbor-nem staniu, ugodno prodam. — Garaža Stupica, Slcmškova ulica.
5320-10
Fiat avto 509
dvosedežni, v najboljšem stanju, s šestimi novimi gumami, primeren za potnika, ;e naprodaj. Tautz Rihard. Maribor, Trg svobode.
5286-10
Opel - Cabriolet
štirisedežen, 1200 kub., zelo dobio ohranjen, poceni naprodaj radi nakupa večiega vozila. Vprašati pri Branko Operman, tovarna »Titan«, Kamnik.
5382-10 Ford avto
poltovorni, dobro ohrariien usodno prodam Sv. Petra cesta 48.
5283 10
Pohištvo
Beseda 1 Din davek j Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjš' znesek 17 Din
Pohištvo
novo m že rabljeno, ki ga želite prodati ali sa mo dati v shrambo — sprejmemo v posebni od delek v komisijsko pro dajo po zelo usodnih pogojih. Kupcev je v tem oddelku vedno do volj za dobro ohranjeno pohištvo. Vso reklamo preskrbimo sami. Sporočite nam na dopisnici ali ustno. Prevoz pohi štva v naš komisijski odde ek preskrbimo sa mi. Ivan Mathlan. Ljub ljana, Tyrseva cesta 12.
79 12
INSERIRAJ V „JUTRU"!
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslovr 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Pisalni stroj
»Rheinmetall«, kakor nov, ceno prodam. Kolodvorska 35, I. nadstropje, desno.
5370-29
Šivalni stroj
»Singer«, okrogel čolniček, ceno prodam. Kolodvorska 35, I. nadstr., desno.
5369-29
Seseda 1 Din, davek » Oln za šifro ali dajanje oaslova 5 Din Naimanjš' znesek 17 Din
Hranilne knjižice
vrednostne papirje, delnice 3% obveznice vnovčujem po najvišji ceni takoj v gotovini. Kupujte srečke Drž. razredne loterije v moji kolekturi »Vrelec sreče«. AL. PLANINSEK Ljubljana, Beethovnova 14. Telefon 35-10. Trg. agentura za bančne ia kreditne posle.
23-16
Hranilno knjižico
Vzajemne posojilnice v Ljubljani z vlogo 14.000 Din, prodam najvišjemu ponudniku. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »14.000«.
5368-16
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjéi znesek 17 Din.
Večje število parcel
«umplrksov po*este* go >dov trgovskih in stano i* tskib hiš tei #tl, ima oa orodai ^radhen strokovni izobražen oosredovale«
Kunaver Ludvik
t està 19 >ktuDra 6 leir fon 57 33 Pooblaščen tera diteli in «odm ceniteli u nasvete Brezplačno a? raz oolago.
25 20
deseda l Din davek j Din za šllro an dajanje uasiuva o Ulli Najiuanjà znesek 17 Din
Dvosob. stanovanje
5 minut od postajt D. M. v polju, poceni oddam. — Vprašati : Zg Zadobrova 44 5395 21
Dvosob. stanovanje
kuwiortnu, v vili, v centru mesta, oddam takoj. Knafljeva 13-11.
5287-21
3-sobnc stanovanje
išče 4-članska družina v sredini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sredina«.
5380-21a
Išče se delovodja
za exportno podjetje vodnih živali na Jesenicah. Star najmanj 28 let, zdrav, pošten, energičen po možnosti vešč strojepisja, nemščine in srbo-hrvatskega jezika se išče za stalno zaposlitev. V poštev pridejo samo delaželjne in zanesljive osebe. Pisarniško delo 2 uri dnevno, ostali čas manipulacija z blagom. Začetna plača Din 1.200.— mesečno in eventualno stanovanjska soba v podjetju. Lastnoročne ponudbe z referencami v srbo-hrvatskem ali nemškem jeziku na dr. BUNJIN, Jesenice, Hotel Novak (Gorenjsko).
KOTLOVEC je velika NEVARNOST za
vaš parni kotel in povzroča enormne izdatke za kurilne snovi ! ! Idealno sredstvo zoper kotlovec:
„LIthophob"
razkraja stari kotlovec, prepreči stvoritev svežega, je zajamčeno prost kisline in se zelo prepro-državah se uporablja z naj-Zastopnike sprejmemo.
sto uporablja. V mnogih kulturnih boljšim uspehom.
Jug. LITHOPHOB, sen- zastopnik N. Rleger,
STARA KANJI2A, Dunavska banovin».
Stanovanje
obstoječe is sobe in kabineta, ali še rajše en same velike sobe ' mansardi, iščem za april ali maj. V poštev pride samo 10—15 minut od pošte, lahko v stan stavbi. Plačnik točen in stalen. Ponudbe na ogl. odd. Jutra ped »Enosobno mansardno«.
5332-21»
Enosob. stanovanje
v bližini Sv. Petra, iščem za 1. april. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod šifro »Suho«.
5294-21a
sjrmMvM»
Beseda 1 Din. davek 3 Din za 8Uro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Oln.
1. aprila
oddam sobo, pripravno za pisarno ali iahek obrt. — Beethovnova 14, hišnik.
5378-23
Opremljeno sobico
solnčno, z električno razsvetljavo, takoj poceni oddam stalni osebi. Simončič, Gosposka ulica 10-1.
5377-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, zraven ccrkve sv. Jožefa, oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
3349-23 Opremljeno sobo
s separiranim vbodom, oddam. Knafljeva 13-11.
5288-23
lUvzixty
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro aH dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Sveže najfinejše norveško
ribje olje
Iz lekarne dr. G. PICCOLIJA v Ljubljani se priporoča bledim tn slabotnim osebam
»♦♦♦♦»•»•♦»»♦•♦•♦♦m»

Najboljši trboveljski
PREMOG
brez prahu, koks, suha drva
I. Pogačnik,
BOHORIČEVA 5,
Telet 20-69

POMLADNE
NOVOSTI
vseh oblačil, sport kamgarn, obleke, pumparice. perilo L t d. najceneje
P R E S K E R,
Sv. Petra c. 14.
Br» ip/oren pouk v tgranju!
f?.
lafitevajre brvzplafen <rn/k<
MEINEL'HEROLD
di-Oj zo/. frormce ff/as/
MARIBORst ict
-ri--------k^m
a
minili
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro aH dajanje naslova 5 Din Najmanjèl znesek 17 Din.
Informacije
trgovske in privatne, poizvedovanja itd. vrši strogo diskretno : Informacijski zavod, Ljubljana, Kolodvor ska 41.	5398-31
četrtek
l/z5.
rIJl
MM
kot dogovorjeno 5359-24
Ogorel. zavidljivo
temne polti'
Hočete tudi V"i tako ogo reti? Pišite Milan Vrabič. Ptuj p. 33	5263-24
Vzdolž morske obale prodam :
rentabilne stanovanjske In trgovske hiše, vile s parki, stavbišča z lastno plažo, hotele, pensione L t d, -
Informacije brezplačne.
AGENTURA: M. MUSANIC — SPLIT, Zadarska br. 10.
TEKSTILNA IZVOZNICA ITALIJANSKA
sprejme reprezentanta ali potnika samo za Jugoslavijo. — Potrebna so prima — Najobširnejše ponudbe z zahtevki nasloviti na ogl odd. »Jutra« pod št. >366«.
VODNE
ZA VSE RAZMERE
autom. regulatorje, zatvornice, opreme za žage in mline
z d e In j e in dobavlja
G. F. SCHNEITER
ŠKOFJA LOKA	TOVARNA STROJEV
Prvovrstne reference. — Zmerne cene:
razne vrste Kupite najceneje pn
C	SEVER - Marijin trg 2
#
Zapustil nas je naS skrbni oče, stari oče, gospod
JOSIP NOVAK
upokojenec drž. žel. in posestnik
Pogreb nepozabnega bo v četrtek, dne 17. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Kamniška ulica 15, na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 16. marca 1938.
Naše gledališče
DRAMA
Začetek ob 20 uri. Četrtek, 17.: Zadrega nad zadrego. Red B. Petek, 18.: Rdeče rože. Izven. Izredno znižane cene od 20 din na%rzdol. Sobota. 19.: Gospoda Glembajevi. Izven. Izredno znižane cene od 20 din navzdol. »Zadrega nad zadrego« ie naiboljže zdravilo zoper ßlabo voljo, tudi najbolj čemerno lic? se mora zjasniti ob sila komičnih prizorih, ki se nizajo v nenavadno zabavno sliko iz kmečkega življenja.
OPERA Začetek ob 20. Četrtek, 17.: Evgenij Onjegin. Red Četrtek. Petek, 18.: ob 15. Gorenjski elavček. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 16 din navzdol. .Sobota, 19.: Grofica Marica. Izven. Izredno znižane cene od 24 din navzdoL Opozarjamo na dijaško predstavo v petek, popoldne. Pela se bo Polič-Fo?nsterieva opera »Gorenjski elavoek« v premierski zasedbi. Veljajo cen3 od 16 din navzdol. Na poset te domače opere opozarjamo tudi ia-venLjubljansko dijaštvo.
25 letnica umetniškega delovanja višjega režiserja prof. šesta &e proslavi 24. t m. z uprizoritvijo Verdijevega »Rigoletta«, ki ga bo jubilant popolnoma na novo zrežiral. Zasedba posameznih partij ja izredno zanimiva, ter bo nudila občinstvu nenavadno privlačno predsrtavo.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Četrtek, 17.: Firma. Red B. Petek, 18.: Zaprto.
Sobota. 19.: ob 15. Veronika D?&eniška-Znižane cene. Ob 20. Trubadur.
Križanka št. 18
10
14
19
lis
21
112
Ilo 16 17
18
20
28	29	30	31		32		33
34				35		36	
37							
Besede pomenijo:
Vodoravno: 1. industrijski kraj v Sloveniji, 8. španski spolnik, 9. polnilo, 10. zelišče, 12. ptica, 13. del spovedi, 14. grška črka,
15.	poljski pridelek, 19. dva enaka soglas-nika, 20. breme, 21. nagovor, ki pritiče, princem, 23. podoba, 24. na tem mestu, 25. up, 26. zabavišče, 27. športna panoga, 28. pokrajina v Aziji, 32. mlečni izdelek, 34. nadležna žuželka, 36. kaz. zaimek. 37. priznanje zaslužnim.
Navpično: 1. vodna naprava, 2. svetilno in pogonsko sredstvo, 3. število, 4. oblika osebnega zaimka, 5. mednarodni jezik, 6. naprava za dovajanje ali odvajanje, 7. žensko krstno ime, 11. žensko krstno ime, 14. nemško moško krstno ime, 15. del telesa,
16.	glej!, 17. položiti, 18. nemško moško krstno ime, 20. utežna enota, 22. posoda, 26. neobut, 28. neznanka v računstvu, 29. kaznivo dejanje, 30. semkaj (srbsko), 31. oblika osebnega zaimka, 33. termin, 35. kvartaški izraz.
Rešitev križanke št. 16
Vodoravno: 1. Maribor, 8. Izi, 9. eto, 10. golorok, 11. fazan, 12. Semit, 16. sprevod, 18. Ida, 19. ona.
Navpično: 1. mig, 2. Azof, 3. Rila, 4. inozemec, 5. bera, 6. Oton, 7. rok, 12. SPD, 13. era, 14. Ivo, 15. ton, 16. si, 17. da.
ZAtTCEVÄJTE BRE5PL AČ NKCEHIK
AJ0DPDLNEJ5E " ÈENEHALND ZA5TOP5TVO
— ^SCHNEIDER
ZAGREB NfKDLltEVA 10
ürejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcH »Jutra« Adolf Ribnikar. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. - Za taseratni del Je odgovoren Alojz Novak. - Val i Ljubljani.