Lelo XiV. Štev. 88 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 UPRAVE: 25_«7 In 28-67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, četrtek 18. aprila 1940 NAROČNINA NA MESEC Prejemki v upravi ali po pošti 14 din. dostavljen na dom 16 din. tujina 30 din Cena din 1.— Norveška presekana na dvoje Nemške čete so zasedle železnico iz Trondhjema do švedske meje — Dovoz novih nemških čet na Norveško — Operacije pri Narviku — Angleški listi napovedujejo dolgo ifi naporno vojno za posest Norveške " " ' V ' pogajanja s Sovjetsko zvezo STOCKHOLM, 18. aprila. United Press. ' NEMCEM SE JE POSREČILO PREPELJATI VLAK S ČETAMI VSE OD TRONDHJEMA DO MUZIESA. KI JR ODDALJEN SAMO TRI MILJE OD ŠVEDSKE MEJE. NORVEŠKIM ŽELEZNIČARJEM VZDOLŽ PROGE JE BILO IZDANO POROČILO, DA PRIHAJA VLAK Z NORVEŠKIMI ČETAMI. NEMCI SO ZASEDLI VZDOLŽ PROGE VSE STRATEŠKO IN PROMETNO VAŽNE OBJEKTE. S TEM JE NORVEŠKA PRESEKANA NA DVA DELA. BERLIN, IS. aprila. DNB. TEKOM VČERAJŠNJEGA DNEVA JE BILO IZKRCANIH NA JUŽNEM NORVEŠKEM VEČ MOTORIZIRANIH ODDELKOV NEMŠKE VOJSKE, KI SO BILI TAKOJ POSLANI KOT OKREPITEV NA pomoč vojski, ki operira na področju okoli osla. Nemška »Churchillova črta“ prr ”; AMSTERDAM, 18. aprila. Steiani. Posebni dopisnik agencije javlja, da so začeli Nemci v oblasti Tronghjema graditi obrambno črto, ki so jo ironično nazvall »Churchillova črta«. Z njo naj bi zaprli dostop (jo srednje in južne Norveške. — Istočasno nemške čete naglo zasedajo notranjost dežele. Železniške postaje padajo druga za drugo v nemške roke. — Kljub minam v Skageraku so vrgli Nemci nove močne čete na Norveško, kjer računajo, da je že 60.000 Nemcev. BERLIN, 18. aprila. DNB. Po poročilih s severa je bil izvršen včeraj srdit letalski napad na angleške bojne enote se-vernozahodno od norveške obale. Neka angleška bojna ladja je bila zadeta s težko bombo. Stili med norveško In zavezniško vojsko ŠVEDSKO-NORVEŠKA MEJA, 18. appla. United Press. Po zadnjih vesteh iz Narvika se tam še vedno bijejo boji za posest med angleškimi in nemškimi četami, Kakor poročajo, so se Angleži utrdili v spodnjem mestu, dočim so se Nemci razvrstili vzdolž železniške proge, ki vedi proti Bergenu. Toda angleške bojne ladje morejo s svojimi topovi obstreljevati ves del te proge. Dalje poročalo, da znaša število nemških čet, ki se še drže zahodno od Narvika, 2500 mož. Kakor poroča uradno norveško poročilo, so zavezniške čete že dosegle stik z norveškimi četami. Glavni poveljnik norveških čet general Oto Ruge je izdal povelje, v katerem pravi: »Anglija in Francija stopata v boj. Angleške čete so tu. Moramo vzdržati, dokler nam ne prispe zadostna pomoč.« LONDON, 18. apr. Havas. Mornarji norveške in danske trgovinske mornarice so stopili v službo zaveznikov in sodelujejo v akcijah na morju skupaj z njimi. BEOGRAD, 18. aprila. Avala. Kraljevska vlada je dosegla sporazum z vlado Zveze sovjetskih republik, da se prično pogajanja o upostavitvi trgovinskih zvez med obema državama. V ta namen bi se sklenila trgovinska pogodba, kakor tudi pogodba o plačevanju. Pogajanja bodo v Moskvi, kamor bo v kratkem odpotovala jugoslovanska delegacija, kateri bo stal na čelu bivši finančni minister dr. Milorad Djordjevič. Kralj Haakon še vedno na Norveškem NEW YORK, 18. aprila. Reuter. »New Jork Journal and American« poroča, da je prejelo zunanje ministrstvo kablo-gramsko poročilo poslanice ge. Harri-manove iz Norveške, v katerem pravi, da je norveški kralj Haakon ostal še dalje na Norveškem pri svojih četah in so popolnoma netočne vse vesti, da je odpotoval na Švedsko. Po zatrjevanju lista poroča ga. Harrimanova tudi še, da je pred nekaj dnevi sama govorila s kraljem in ji je ob tej priliki dejal, da ne bo nikoli pristal na kapitulacijo. Norveška vojska se bojuje in se dobro drži. Končno potrjuje vesti, da so se Angleži izkrcali v Narviku in še na nekaterih drugih krajih norveške obale. Maršal Petain veruje v zmago zaveznikov Angleški listi svare pred optimizmom LONDON, 18. aprila. Reuter. Angleški listi slavo zavezniške operacije na severu, svare pa javnost pred prevelikim optimizmom, kajti nagle odločitve na Norveškem ni mogoče pričakovati. »Dai-ly Telegraph« piše: »Naš uspeli letalski napad na Stavanger je razbil zablodo Nemcev, ki so mislili, da je nemško letalstvo tako močno, da lahko prepreči vsaflt angleški letalski napad. Pri vsem tem pa vendar ni mogoče pričakovati, d« bo vojna na Norveškem kratka. Brezpogojno je potrebno, da pokažemo mno-8o vztrajnosti , odpornosti in neomajnega zaupanja. Zmaga je zagotovljena, toda terjala bo še veliko naporov in žrtev.« »News Chronicle« pravi, da je izkrcavanje zavezniške vojske na Norveškem dokaz, da bo to področje postalo kmalu važno bojišče. To bojišče bo stalno potrebovalo dotok novih čet. Kadar koli bodo Nemci poslali na Norveško nove čete, bodo morali zavezniki poslati tja še večje nove sile. Zaradi tega je napočil čas, ko je treba nujno poklicati pod orožje nove vojaške obveznike. »Daily Express« pa pripominja, da ni treba pričakovati na Norveškem kakih naglih in lahkih uspehov. Zavezniške čete bodo imele mnogo posla, preden se jim bo posrečilo potisniti Nemce iz Norveške, toda prej ali slej se jim bo to gotovo posrečilo. MADRID, 18. aprila. Havas. V zvezi s kombinacijami, ko naj bi v primeru spopada v Sredozemlju prišla pri operacijah osi Rim-Berlin v poštev tudi Španija, je zanimiv govor, ki ga je imel francoski- poslanik v Madridu, maršal Petain. Dejal je, da je potoval šest mesecev po vsej Španiji in bil razočaran, ko je videl špansko utrjevanje proti Franciji. Njegova misija v Španiji ima namen, ponovno vzpostaviti prijateljska odnošaje med obema državama. Zdaj se pripravlja sporazum o zračnih zvezali med Špa- nijo in Francijo. »Zavezniška zmaga pri Narviku je bila uvod v nadaljnja dejanja proti Nemčiji, ki je izgubila tretiino svoje vojne mornarice. Polaganje min v Bal tiku pomen še večje dejanje, železna ruda ne bo več prihajala v Nemčijo in nemške čete in strelivo ne morejo po morju na Norveško. Razveseljiv znak je, da se frank na njujorški borzi popravlja. — Roosevelt bo izvoljen tretjič, Francija in Velika Britanija bosta nadaljevali složno delo s prestižem in silo svojih držav.« Proti sumljivim tujcem v Belgiji Govor angleškega ministra za prehrano LONDON, 18. aprila. Reuter. Minister zia preskrbo je imel govor, v katerem je poudaril, da »Italija noče biti tretirana kot nevtralna država. V zadnjem Času so začeli Italijanski listi pisati neprljateljsko proti nam. To nas sili, da razmišljamo o stališče Italije do zaveznikov. Mi z Italijo nismo v sporu, želimo, da bi bili naši od-nošaji čimbolj prijateljski, hočemo pa vedeti, kaj Italija namerava. Nemčija bi lahko že drugi mesec napadla švedsko. Na zahodu Nemčije je zid, ki ga ne more Prebiti, zato se bo vrgla na nevtralce, da 11 a j d c tam nadomestka za svoje vojne pozebe, ki so ji z morske strani zaprte. Nemci ne morejo dovažati rude iz švedske, računati pa morajo tudi z dejstvom, da so zavezniške čete na Norveškem in ^°do tam tudi ostale. Zato ni izključeno, bodo Nemci napadli- še švedsko, da bi si na vzhodni strani zagotovili dovoz že-•e2a. Opozarjamo švedsko na to, da ne bi bila iznenadena. Mi smo ji pripravljeni nuditi pomoč, če bi bila napadena. Zahtevamo pa od nje, da tudi sama stori vse za samoobrambo.« Spremembe na vodilnih sovjetskih mestih MOSKVA, 18. apr. DNB. V ljudskem komisariatu so nastale neketere izpre-membe. Za pomočnika predsednika sovjetov je imenovan ljudski komisar za tehniko Maličev. Dosedanji pomočnik komisarjev Burganin je zamenjan, postal je predsednik upravnega odbora državne banke. Njegovo mesto je zasedel dosedanji komisar za električne centrale in Industrijo Perusin. Komisar težke industrije je Jefimov, komisar tekstilne industrije pa Akimov. BRUSELJ, 18. aprila. Havas. V razpravi o preračunu zunanjega ministrstva je Spaak naglasil, da je politika nevtralnosti tudi aktivno dejanje. »Ostali bomo nevtralni, dokler bo to mogoče in ne bosta kršena dostojanstvo in ponos naroda. Kdorkoli bo pa našo nevtralnost pregazil, bo naletel na naš hraber odpor, kakor 1. 1914. V parlamentu kakor senatu ni veliko število onih, ki terjajo izpremembo nevtralnostne politike. Vlada budno pazi na aktivnost neke propagande In ji ne bo dovolila, da prekorači zakonite meje«. Nato je v imenu senatne desnice govoril predstavnik te skupine in dejal, dd je tre- ba strogo in pravično presojati vse strahovite poizkuse velesil proti nevtralnosti manjših držav. Usoda nordijskih narodov odpira oči, dogodki na Norveškem dokazujejo, da lahko tudi doma v sami deželi izbruhnejo nemiri, posebno tam, kjer je koncentriranih mnogo tujcev, kakor je to primer v Belgiji. Bruselj je preplavljen od tujcev, ml ne moremo dopustiti, da bi bili interesi države ogroženi zaradi rovarjenja tujih državljanov. Udušiti sabotažo prevratnih elementov, ki bi hoteli oslabiti našo vojaško moč, to je glavna naloga vlade.« Varnostni ukrepi v Holandiji aretacijo pobegnilo v Nemčijo. Navzočnost okoli 100.000 nemških državljanov v Amsterdamu, Rotterdamu, Haagu In drugih holandskih mestih se smatra kot resna nevarnost, zato so bili izdani ukrepi za najstrožje nadzorstvo nad temi tujci, ki bodo deloma tudi pozvani, da se odstranijo. LONDON, 18. aprila. Exchange Tclegr. Objava podrobnosti o nacionalnosociali-stični zaroti in sabotaži na Norveškem je izzvala, kakor poroča »Daily Tele-grapli« iz Bruslja, najgloblji utis v Belgiji in na Holandskem. Obe državi krepita svoje obrambne odredbe. Pretekli teden je bilo aretiranih več holandskih nacionalnih socialistov, dočim jih je nekaj pred Odredbe proti tujcem v Romuniji BUKAREŠTA, 18. apr. Rador. Pod predsedstvom Tataresca je ministrski svet na predlog notranjega ministra sprejel nove ukrepe o bivanju tujcev v Romuniji. Izdani so ostri ukrepi proti vsaki tuji propagandi, ki škodi nevtralnosti države. Zunanji minister Gafencu je predložil sporazumni načrt ob donavskih držav glede plovbe po veletoku, ki Mariborska napoved: je bil osvojen v Beogradu. Vlada je nato oblačno vreme. Obeta pooblastila notranjega ministra, da odredi najstrožje ukrepe o pri! odri *n bha-i nju tujcev na romunskih tleh ter v kali zatre vsako tujo propagando, ki ni v skladu z nevtralnostjo države. Ukrepijsroti tujcem na Švedskem STOCKHOLM. 18. apr. DNB. Uradni list prinaša poostrene ukrepe o gibanju tujcev na Norveškem. Za primer, da bi se tujci gibali v prepovedanih krajih, so dolo čene stroge kazni. - —. i_ Prevladovalo bo se poslabšanje vremena. Včeraj je bila najvišja temperatura 18.0 (letos najtoplejši dan), danes najnižja 7.4, opoldne 17.5. Švicarska informacija trdi, da je krat; 2urij poslal kraifu Viktorju Emanuelu pismo v zvezi z napetostjo v Sredozemlju — odpoved f^ussofinejevega govora in konferenca diplomatov — Italijanska agencija zavrača vesti zahodnih velesil CURIH, 18. aprila. Ass. Press. Po informacijah iz angleških krogov, je angleški kralj Jurij »baje poslal italijanskemu kralju Viktorju Emanuelu zasebno pismo. O vsebini tega pisma ni bilo mogoče ničesar izvedeti, obstaja pa mnenje, da je v zvezi s poostritvijo polažaja v Sredozemlju. O tem pismu je bil istočasno obveščen tudi papež. KONFERENCA ITALIJANSKIH DIPLOMATOV RIM, 18. aprila. Ass. Press. Za soboto napovedani govor ministrskega predsednika Mussolinija, v katerem naj bi obrazloži! stališče Italije do razširitve vojne na sever Evrope in najnovejšega mednarodnega razvoja sploh, je odpovedan. Prav tako je odgodena tudi seja razstavnega odbora, na kateri bi mora! Mussolini govoriti. Pač pa se potrjujejo vesti, da je Mussolini poklical v Rim poslanike in veleposlanike iz večine evropskih držav. Na konferenci, ki jo bo imel z diplomati, se bo informiral o položaju v posameznih državah, obenem pa bo dal poslanikom instrukdje za njihovo nadaljnje delo in zadržanje. Istočasno so poklicani tudi glavni zastopniki italijanskega tiska v tujini. Tudi oni bodo sprejeli nove zaupne instrukdje za njihovo delo. Na poučenem mestu prisojajo tem konferencam poseben pomen. POOBLASTILO ZA VPOKLIC NA VAJE RIM, 18. aprila. Stefani. Uradni list prinaša pooblastilo Vojnemu ministru, da vpokliče na vaje obveznike letnikov 1911 do 1914. Poziv bo izvršen, kadar bo minister smatral, da je to potrebno. ITALIJA IN NEMČIJA RIM, 18. aprila. Ass. Press. Imenovanje pooblaščenega ministra kneza Bismarcka za prvega svetnika nemškega veleposlaništva v Rimu in napredovanje svetnika barona Pleska za pooblaščenega ministra, tolmačijo italijanski listi kot važen in značiien dogodek. Tako piše n. pr. »II Piccolo«: »Okrepitev do tokrat predsednik upravnega odbora, Karlovšek, kot najstarejši član uprave in ravnatelj zavoda Oskar Černelč. Kot Član mariborske uprave Hranilnice dravske banovine je bil odlikovan celjski opat g. Pe-■er Jurak z redom sv. Save III. razreda. ,, • ,i že ob 19. Vstopnice se dobe v predprodaji dl. Jože | v Slomškovi tiskovni zadrugi. e Priznanje orožnikom celjske čele. V priznanje vestnega izvrševanja orožniške službe so dobili od kr. banske uprave posebno denarno nagrado gg. narednik VELIK POŽAR SREDI RADGONE Huda pozama nesreča je zadela minuli torek posestnika in dimnikarskega mojstra Miška Križanca v Gor. Radgoni. Goreti je začelo v gospodarskem poslop-, „ ju ter se je požar z bliskovito naglico 'odnik Prane Rehar, narednika Alojz Le- razširil po celem ostrešju. Na kraj ne-g m Jakob /dnik m podnaredn.k Prane cr - .. . „ w Murn. c Mesino gledališče. Za predstavo .,Trideset sekund ljubezni1', ki jo uprizorijo JUlri v celjskem gledališču Mariborčani, so še sedeži na razpolago. Interesenti naj Sr jih poslužijo. Dobe se v Slomškovi tiskovni zadrugi. <• Ncsrcču pri vožnji z motorjem. 22 let-di posestnikov sin Edvard Slahcl se je na ''olzeli vozil z motorjem. Na motorju je sedela tudi 29 letna natakarica Vcrdev Bet-lia slabel jr zavozil v neko drevo, pri če-!,u'r sla oba padla z motorja in je Slabel pri padcu dobil poškodbe po desni dogi, Verdevova pa si je zlomila desno no-go v gležnju. Oba so oddali v celjsko bol-"išiiieo. . V avtomobil sc je zalelel. IS letni krojaški vajenec iz Podgorc, občina Velika 1'rešita,'se je peljal s kolesom po Kreko-Jl cesti v Celju Zaletel se je v neki osebni avlo pri čemer je dobil težke poškodbe :'a levi nogi. Pomoči je iskal v celjski "olnišnici. GOZDNI POŽAR V BREZNU OB DRAVI Včeraj je nenadoma zaplamtel požar v gozdovih nad vasico Brezno, vsied hudega vetra, se je naglo razširil. Požrtvovalni okoličani, pomož. četi iz Marenber-ga ter marljivi splavarji so šl: gasit, da so pravočasno omejili. Vzrok požara je velika neprevidnost odraslih ljudi, ki kljub opominom zažigajo v takšnem vetru suhljad. o Odlikovani so z redom Jugoslovanske krone V. stopnje dr. Macarol Franc, odvetnik v Konjicah, z redom sv. Save V. stopnje pa Titan Ivan, šol. uprav, v Kup-šincih, Voglec Viktor, trgovec v Capkovi, Sancin Cezar, šol. uprav, na Bregu pri Ptuju, Bratuš Mario, šol. uprav, v Konjicah, Selih Daneš_, župan v Konjicah, Fohn Hedvika, učiteljica v Šoštanju, Vrhnjak Ivan, župan v Pamečah pri Slovenj graacu, Gruden Franc, šol. uprav, v Planini pri Šmarju in šprajc Albina, šol. nadzornica v Šmarju pri Jelšah. o Kubanci vabijo sosede Rušane, da jih obiščejo v četrtek, 18. t. m., na „Koban-skem večeru11! o Premeščen je bil sodnik okrajnega sodišča v Gornji Radgoni g. dr. Milan Gorup k okr. sodišču v Slov. Bistrici. Sodišču v Gor. Radgoni pa je bil začasno dodeljen g. Mihael Ferenc. o V Apačah je prodala Ana Reichova svojo hišo žandarmerijskemu kapetanu g. Cigerl Rudolfu v Valjevu za 80.000 din. o Predavanje «lr. Mesesnela v M. Soboti, napovedano za petek, 19. t. m., ob 20. v Grajskem kinu, se zaradi službene zadržanosti predavatelja ne bo vršilo. o Profesorski izpit je položil z odličnim uspehom g. Stanko Sija n e c, Član prof. zbora drž. real. gimn. v M. Soboti. o Gimnazijski Podmladek Rdečega križa v M. Soboti priredi v soboto, 20. t. m., ob 20.30 v Sokolskem domu telovadno in pevsko akademijo. o Grajski kino v Murski Soboti opozarja na češki lilm ..Križ ob potoku11 v soboto in nedeljo dop. V glavni vlogi Jirina Slepnič-kova, poznana iz filma „Maryša':. V nedeljo, 21. in v ponedeljek 22. t. m., velefilm ,,Sisi \ Kino Central 20. in 21. ..Rožmarin . o V Beltincih je nenadoma umrla ga. M. Oslare, roj. Trdina, soproga trgovca. o. Pri igri se je ponesrečila 7-leina Eva Zakalšek iz Mislinja ter si zlomila ključno kost. Deklico, ki je trpela velike bolečine, so prepeljali v bolnišnico. n PHlvieka jezera Ixxlo preuredili v narodni park. V la namen bodo hrvatske oblasti izdelale jjosebno uredbo in izdelale, regulacijski načrt za Plitvička jezera. Vsakodnevna nega zob mora postati za vsakega človeka ravno tako samo ob sebi umevna potreba kakor redno umivanje rok. Chlorodont zobna pasta Razkrinkani tihotapci Orožniki so postali pozorni na ljudi, ki so se zvečer in ponoči sumljivo smukali okoli železniške proge v bližini Ruš. Nekega večera so preiskali to mesto in našli v grmovju okoli 50 kg saharina. V tej zvezi so artirali več ljudi, ki se pečajo s tihotapstvom. Ugotovljeno je, da so saharin pritihotapili v Ruše nemški železničarji, ki so ga metali na dogovorjenem mestu iz vlaka. Ruški tihotapci so dali za saharin okoli 35.000 din, n Vodno obleko je izumil natakar Franjo Furjan iz Zagreba. Ta obleka jc sešita iz gumija in impregniranega platna in ima zračne blazinice, na katerih so cevke z ventili. Blazinica sc lahko po volji napolni z zrakom ali pa izprazni, kakor ju pač potrebno za hojo v vodi, za plavanje ali za ležanje, na vodi. n Novi hrvatski kolki so izšli te dni, in sicer po 10. 20, 50, 100 in 250 din. Kolki predstavljajo hrvatski grb, okrašen s starimi hrvatskimi ornamenti. Izdani so bili dvojni kolki, za sodišče in za davkarijo. n Gena pšenici se je na novosadski borzi dvignila spet za 5 din pri metrskem stotu. Prav tako sc je podražila tudi moka. Ljubllmnm a Male in velike oglase sprejema naša poslovalnica v Frančiškanski ulici ti. a Imetniki predvojnih avstro-ogrskih dr i. iu deželnih posojil (obveznic) naj sc prijavijo, v kolikor lega še niso storili, in sijoroče vrsto ter količino obveznic v imenski vrednosti Društvu za zaščito interesov imetnikov predvojnih avstro-ogrskih drž. in deželnih obveznic v Ljubljani, Prešernova ul. 3-II, (Zveza jugoslovanskih hranilnic). a V znamenju pobijanja draginje. Ljubljanske gostilne bi se. zelo podražile, če bi upeljalc novi maksimalni cenik, potrjen od mestnega poglavarstva. Ta cenik določa naslednje cene v dinarjih: zakuhana juha 4, prikuhe, solate in kompoti po ti, porcija govedine 7, telečja pečenka 12, svinjska pečenka 14, dunajski ali naravni zrezek 14, mali guljaž 1.50, veliki 8, enako vampi, kranjska klobasa 7, hrenovka 5, topla močnata jed 12, torta ti, menu 25, namizna vina 16, vrček domačega piva 7, malo pivo 4, črna kava 1, Šilce žganja 4, čaj z dodatkom 6, skodelica mleka 3 din. Torej kaj zasoljene cene! Seveda sc naši solidni gostilničarji le tarife Se ne nameravajo poslužiti, že zaradi velike medsebojne konkurence, ne, ampak vsekakor je primer tako^ znatnega povišanja cen jedilom in pijačam dokaz, kako energično si' razvii akcija za pobijanje draginje. Ptifi Nov dogovor z Zadružno olektrarno Ker .se morajo pravila zadružne elek- 194(T4l trarne preurediti po določbah novega zadružnega zakona, so nastale tudi izpre-membe v razmerju med.mestno občino in zadružno elektrarno. Sestali so se zastopniki občine in elektrarne. Na tem sestanku so tudi dosegli tozadevni sporazum. za javno cestno razsvetljavo 75.000 KW ur kot odškodnino za uporabo občinskega zemljišča, na katerem so postavljeni transformatorji in električno omrežje, in da je mestna občina pri ustanovitvi zadruge prepustila pravico za sprejem in oddajanje toka zadružni elektrarni. Tudi dosedanje ugodnosti glede sreče so prispeli gasilci z motorkami, ki so takoj stopili v akcijo, pomagalo pa je reševati tudi številno na kraju nesreče zbrano občinstvo. Radi hudega vetra so bila reševalna dela silno otežkočena ter je gasilcem jedva uspelo lokalizirati požar na goreč objekt ter rešiti številne sosedne v neposredni bližini se nahajajoče stanovanjske hiše celega Spodnjega grisa. Pri reševalnih delih se je hudo ponesrečil trgovski pomočnik gasilec Ladislav Arpaše, kateremu se je vdrl goreč strop, da je pade! na goreče tramovje. Domneva se, da je požar nastal vsled hudega vetra, ki je zanesel iskro iz dimnika v podstrešne prostore gospodarskega poslopja, kjer se .ie nahajala slama. Križanec trpi občutno škodo, ker premičnin ni imel zavarovanih, pač pa samo j da i poslopja za 50.000 din. s čimer pa škoda 1 ni krita. Ker, je po novem zadružnem zakonu j oddaje toka mestni občini po znižanih ce nail os{anej-0 v ve]javj na(jajje 2 malenkostnimi izpremembami. Zamenjavo svetilnih teles vrši zadružna elektrarna tudi v bodoče. Elektrarna je pripravljena nuditi slične ugodnosti tudi za bodoča leta. Ta dogovor je mestni svet na zadnji seji soglasno odobril. dvomljivo, če bi bilo mogoče v novih pravilih osiguTati pravice ptujske mestne občine, je zadružna elektrarna pristala, da se pogodbenim potem določi naslednje: Zadružna elektrarna priznava za področje mesta ptujski občini za slučaj razdružitve, likvidacije, odtujitve ali katerega koli prestanka poslovanja zadruge po predhodnem sklepu njenega občnega zbora prevzemno pravico glede celega svojega omrežja na tem področju z vsemi transformatorskimi postajami in napravami kakor tudi z vsemi pravicami za sprejem in oddajo električnega toka po obstoječih pogodbah. V slučaju prevzema je zadružnikom zajamčeno izplačilo njihovih deležev. Zadružna elektrarna zagotavlja, da bo tudi v bo- p Iz brzopoteznega turnirja. Na zadnjem brzopolcznem turnirju, ki se ga je udeležilo 13 igralcev, si je osvojil prvo mesto — Sirec iz Brega, drugo trgovec Schveab, tretje mesto pa si delita akademika Čuček France in Drofenik Josip. p Slovanski večer, ki ga pripravljajo Iadi Sokoli, bo zelo pester, ker bo še- ni stavljen iz literature, godbe in narodnih plesov vseh slovanskih narodov. p Pazile na nepoklicane elemente! Do oče upoštevala pravice mestne občme, i Pin«v“> r so oblasti že ujele takega sum-elektrarna pripravljena zagotoviti za 1. ’ Ijivcža ter ga zaprle. Prea premiero,,Ane Christie"na mariborskem odru Širom sveta bi bilo težko najti katero pomembnejše gledališče, ki še ni igralo tega ali onega dela najpopularnejšega ameriškega dramatika Eugena Gladstona 0’Neilla. 0’Neill je bil rojen kot sin irskih staršev 1. 1888. v Nev/ Yorku, od leta 1929. pa živi stalno v Parizu. Mnoge zgodbe svojih del je doživel sam v svojem precej razgibanem življenju, saj je bil po svojem poslu trgovec, iskalec, zlata, mornar, inženir, časnikar in igralec. Med ameriškimi pisatelji je bil 0’Neill menda edini, ki je dodobra doumel povojno psihozo hotenja, prenesti vsakdanjost življenja na oder v tehnično in umetniško pregneteni dramatizaciji. Pisati je pričel 1. 1913. enodejanke za male odre in postal nato sani igralec male gledališke družbe »Provincetown Pla-yers«. Zaslovel je naglo in posta! kmalu znan preko mej Amerike. Čeprav drugače pristno ameriški naturalist, je na znotraj izrazit mistik in simbolik, ai prav ta posrečena sinteza dveh tako različnih svetov je posebna privlačnost njegovih dram. Vrhunec vseh 0’Neillovih, širom sveta znanih del, je nedvomno »Ana Christie«, romantična drama iz ameriškega mornariškega življenja. To so preprosti mornarji na ladji, ki prevažajo premog med New Yorkbm in Bostonom. Njen ka- pitan je stari Kris (P. Kovič), oče glavne junakinje Ane Christie (E. Kraljeva). Usodno vlogo med njima igra Mat Burke (V. Skrbinšek). Ana Christie je nekakšna svetopisemska. Magdalena, toda to, kar se zgodi, je nekaj velikega, res izrazito ameriškega; nekaj, kar tudi najbolj ravnodušnega ..človeka pošteno »zagrabi«. Toda presenetljivi končni razplet vendarle pomiri s- svojo veličino. ljubezni, ki kakor vihar ozračje prečisti glavno ju- nakinjo in jo. dvigne iz njenih temnih zablod. »Ana Christie« je nastala pred točno 20 leti, kakor tudi zamorski cesar »Em-porer Jones«, toda krstno predstavo je doživela šele 1. 1922. Pri nas so jo igrali prvič 1. 1926. v Ljubljani, kjer je kreirala naslovno vlogo Nablocka, V Mariboru bo nocojšnja premiera prva vpri-zoritev in menda edina jubilejna v Jugoslaviji. -re. Robert S&etens je znuu muzikalnim krogom cele Evrope kot odličen violonist. Ne zamudite njegovega koncerta, ki bo jutri, 19. aprila, ob 20., v dvorani Ljudske univerze. Predprcdaja vstopnic pri »Putniku«. Zanemar eno cerkveno posestvo Banska uprava je predpisala obvezno škropljenje in čiščenje sadnih nasadov. Razni škodljivci, glivice, predvsem pa kaparji, groze uničiti naše sadovnjake. Zato je obvezno škropljenje nujnost k. so jo z veseljem pozdravili vsi napredni in strokovno izobraženi sadjarji. Fitopa-tološka postaja v Mariboru je na podiagi svojega strokovnega ogleda m ocer.e spoznala, da ie potrebno temeljito očistit: župnijski sadovnjak, ki se nahaja ob cesti proti Kamnici v bližini novega bogoslovja. Mestni delavci so na' ukaz nadrejene oblasti izkopavali stara, zanemarjena sadna drevesa. Lupili so skorjo ter jo na licu mešta zažigali. Kdorkoli je zajel osnove sadjarskega dela. ter se poda na sprehod proti Racer-dvorti, bo z veseljem opazoval vzorne sadne nasade vinarske m sadjarske šole. Z zaprepaščenjem pa bo ogledoval jablane, ki se nahajajo med Racer-dvorom n novim bogoslovjem. Ta sadovnjak je vzor zanemarjenosti in napak. Obrezovanje in pomladansko čiščenje tega sadovnjaka je popolnoma zgrešeno, tako da pravega sadjarja boli pogled na ta bolna drevesa. Ta nasad je župnijska last. Popolnom nerazumljivo je, kako more biti sadovnjak tako zanemarjen, da je oblast prisiljena uradno rušiti in zažigati bolno drevje. Če lastniki ne kažejo interesa in volje gojiti jablan po sodobnih spoznanjih, naj ga prepuste raje onim, ki to znajo in želijo. Škoda, ki jo povzroča zanemarjeno cerkveno posestvo sosedom, je bila ogromna, zato je zadevni odlok oblasti zelo koristen. Nedopustna šala ali izz!van‘e Pri nekem mizarskem mojstru v Mlinr ski ulici se je pripetil zelo neokusen dogodek. Trije pomočhiki so se spravili nad mirnega in marljivega ter poštenega pomočnika in zavednega Slovenca K. že dalje časa so ga tovariši med delom šikanirali in mu na najrazličnejše načine nagajali. Kar pa se je pripetilo v soboto dopoldne, pa je vsega obsojanja vredno. Ko je bil pomočnik, ki ima sicer že mojstrski izpit, zaposlen izven delavnice, so ostali pomočniki, ki se kaj iadi razgovarjajo v tujem jeziku, odprli tovarišev predal, kjer je imel shranjeno južino. Poleg kruha in mesa so položili razrezano in še krvavo miš. Ko se je K. vrnil in hotel južinati, je ugotovil ogabno in skrajno neokusno šalo svojih tovarišev, ki je-že izzivanje in ki ni več človeška. Seveda se je K. takoj pritožil pri mojstru, ki je pomočnike oštel. Toda ni bilo še dovolj. Kjub mojstrovemu opozorilu so koščke razrezane miši dali v, žep tovariševega plašča. K. je zaradi takšnega izzivanja svojih tovarišev zapustil delo in si bo poiskal zadoščenje ža takšno izzivanje ter žalitev, čitatelji si bodo o teh pomočnikih napravili gotovo svoje mnenje, saj je takšna šala skrajno žaljiva in kazniva. PROTITUBERKULOZNI TEDEN Letošnji Protituberkulozni teden bo v času od 19. do 25. maja pod geslom: »Vsakemu jetičnemu prostor v bolnišnici ali zdravilišču«, v Mariboru pa pod geslom: .»Dvignimo azilski sklad na en milijon din!« V Mariboru so predvidene razne propagandne in nabiralne akcije. m Odlikovan je bil z redom sv. Save V. stopnje Alojz Kovačič, predsednik okr. šolskega odbora na Teznem, m Dijaški kuhinji v Mariboru je jh>- slul s- Perc Stanko, bančni uradnik v Celju mesto venca na krsto rajne g. Amalije Verlnik 100 din. ^smojurednfto Vaše blagorodje! — V včerajšnjem »Večemiku« ste prinesli poročilo o dražbi kavarne Astoria ter ste na koncu imenovali tudi mene kot zastopnika gosp. Wesiaka odnosno tvrdke Weka. Notica je sestavljena v taki obliki, da lahko nepoučeni bralec misli, da hočem tvrdki Weka pripomoči, da dobi kavarno dejansko tudi v last. Ker vem, da nočete ve-doma meni delati krivice, Vam sporočam sledeči dejanski položaj. Jaz nisem zastopal zdražitelja tvrdko Weka, ampak vknjiženega upnika Karla Wesiaka, ki je na Astoriji vknjižen z zneskom 643.331.— din z obrestmi od 1. julija 1935 dalje. To zastopstvo sem prevzel 18. junija 1935, ko sem tega upnika vknjižil in sem se leta 1937 kot njegov zastopnik priključil prisilni upravi, pozneje pa dražbenemu postopanju. Pred dražbo sem družabnika tvrdke Weka opozoril, da sicer lahko nastopi kot zdra-žitelj, da pa zemljiško-prornetna komisija gotovo ne bo odobrila nakupa, če bi tvrdka zemljišče izdražbala. Jaz tedaj nisem zastopal zdražitelja, ampak vknji-ženega upnika, ki ga zastopam že od leta 1935 dalje. — Prosim Vas, da v primerni obliki notico popravite ter ostajam z odličnim spoštovanjem udani dr. Alojzij Juvan m. t m. V poSuslitev spomina pokojnega sodnika okrožnega sodišča v Mariboru g. dr. Vladimirja Travnerja je naklonil predsednik okrožnega sodišča g. Adolf H n d n i k Protituberkulozni ligi v Mariboru 200 din. m Namesto cvetja na grob pok. dr. Vladiniira Travnerja je daroval predsednik okrožnega sodišča g. Hudnik 200 din tukajšnji Proliluberkiilozni ligi. m Lovci, ribiči in kinologi iz Maribora pripravljajo za prihodnje dni velik družabni večer s pestrim sporedom. m. Dražba letalu. Maribor bo imel 23. aprila ob 18. svojevrstno dražbo. Takrat bodo na letališču na Teznem prodali civilno motorno letalo tipa Rab-Katzensteiu. m Požar v Pekrah. Na Limbuški cesti v Pekrah je včeraj popoldne izbruhnil požar v hiši pos. Svarca in uničil ostrešje. Na pomoč so, prihiteli studenški in pekrski gasilci. m Predprodaja vstopnic za igro »Revček Andrejček" je na razstavi ,;Kobansko". in Vstopnice za veliki simfonični koueerl orkestralnega odseka marilx>rskc Glasbene Matice se dobijo pri „Putniku“, telefon 21-22. m Glavo si je razbil pri padcu s lovor nega avtomobila 37 letni viničar Leopold Gornik iz Slov. goric. Poškodovanca so prepeljali v bolnišnico. ni Usoden padec z drevesa. Na Pobrežju je padel z drevesa 11 letni delavčev sin Janko Horvat in si poškodoval prsni koš. Zdravi so v bolnišnici. m Žepar na trgu. Na tržnem prostoru je neznani žepar ukradel ključavničarjevi ženi Mihaeli Kosovi dcnamico, v kateri je bilo 80 din drobiža. m Drugo licitacijo za zidarska in žele-zobetouska, tesarska, krovska in kleparska dela pri gradnji državne realne gimnazije v Mariboru je razpisala banska uprava in morajo biti ponudbe za zidarska ter že-lezobelouška dela nižje od zneska 3,561.000 dinarjev. * Pravoslavna parohija obvešča svoje vernike, da se vrši v soboto, dne 20. aprila t. I. (Lazarevo soboto), procesija-vrbica, ki sc formira pri novi pravoslavni cerkvi (Jugoslovanski trg) ob 15. od koder se pomika preko Vrazove ul., Grajskega trga, Aleksandrove in Meljske ceste v vojaško kapelo. Po končani procesiji bodo večernice, nato pa za odrasle sv. spoved (kakor tudi na cvetno nedeljo, dne 21. t. m.). Pri tej priložnosti se pozivajo starši, da svoje otroke za šolo neobvezno pripeljejo na procesijo in sv. obhajilo. m. Nočna lekarniška služba od 13. do vključno 19. t. m.: Mestna lekarna pri »Orlu«. Glavni trg 12, tel. 25-85: lekarna pri sv. Roku, vogal Aleksandrove in Meljske ceste, tel. 25-32. DREVI NA »KOBANSKS VEČER« Ker ]e slovenska javnost v petek zver-čer zadržana se »Kobanski večer« preloži na četrtek 18. t. m. zvečer. m Zveza Maistrovih borcev v Mariboru ima v nedeljo, 5. maja, ob pol 10. v Narodnem domu občni zbor. Razpravljali in sklepali bodo o združitvi Zveze Maistrovih borcev in Legije, koroških borcev. tino * Grajski kino. Danes veliki NVamcr Bros-film „Gospa Judita“. Prekrasna vsebina. Belty Davis. * Espianadc-kino. Četrtek zadnjič „Ju-arez“. Petek premiera »Materina ljubezen", s Paul Horbiger-om in Kalhe Dorsch. * Kino Union. Do vključno torka pustolovščine Tim Taylora“ II. del, ki v napetih slikah riše srečo našega junaka. Naš prihodnji spored jc velezanimiv in poučen film ..Okužena kri". Mariborsko gledališče Četrtek, 18. aprila, ob 20.: »Ane Christie11. Red A. Premiera. Petek, 19. aprila: Zaprlo. (Gostovanje v Celju: »Trideset sekund ljubezni",) Sobota, 20. aprila, ob 20.: »Trideset, sekund ljubezni". Znižane cene. Nedelja, 21. aprila, ob 15.: ,.Cigan baron". Znižane eene. Ob 20.: »Vdova Ro-šlinka". Znižane ceue. V korist Združenja igralcev. Tri predstave po znižanih cenah. V soboto, 20. L m., sc ponovi izredno fina in zabavna veseloigra »Trideset sekund ljubezni". — V nedeljo popoldne se uprizori še vedno tako priljubljena opereta „Cigan baron", zvečer pa kol predstava za Združenje gledaliških igralcev veseloigra »Vdova Rošlinka". Za vse tri predstave veljajo znižane cene. Radio Petek, 19. aprila Ljubljana: 7 Poročila in veseli zvoki; 11 Šolska ura; 12 Naše plošče, naši zvoki; 12.30 Poročila;' 13.02 Koncerl RO; 14.05 Tedensko poročilo tujsko-prometne zveze; 18 Zenska ura; 18.20 Godbe na pihala; 18.40 Francoščina; 19 Poročila; 19.50 O Ku-reščku; 20 Prenos; 22 Poročila; 22.15 Iz pozabljenih operet. — Beograd: 14 Slovenski vokalni kvintet poje; 14.30 Fibichov simf. poem »Vesna"; 18.20 Lahka glasba; 19.40 Vokalni koncert; 20.10 Plošče; 20.40 Simf. koncerl; 22 Plesna glasba. — Sofija: 18.10 Narodna gl.; 19.50 Rossinijeva opera »Seviljski brivec". — Praga: 20.30 Pester glasbeni spored; 21.30 Sukova fantazija v g-molu; 23 Nočni koncert češke glasbe. — London: 20.50 Gledališki komad; 21.30 Godalni kvartet; 22.15 Reportaža s tekme modernih plesov. — Radio Pariš: 19 Lahka glasba; 21.45 Komorna glasba; 22.45 Koncert orkestra. — Lyon in Pariš PTT: 19.50 Vokalni koncert; 20.30 Musorgskega opera »Boris Godunov" — Rim: 20.30 Pestra glasba; 21 Koncert italijanskega kvarteta; 22.10 Plesna glasba. — Firenca: 19 Pesmico s plošč; 19.30 Godba na pihala; 20.30 ope* reta. — Dunaj: 19.15 Iz del Kiinecka; 21.15 Plošče. — Berlin: 20 Koncert orkestra? 21.30 Lahka glasba. — Bratislava: 20 Plesna glasba; 21.20 Koncert Wagnerjevih deli 22.15 Jazz. — Bukarešta: 19.35 Prenos iz opere. Mladinski pevski zbor Vilhar v Mariboru Gospod Lojze' šušmelj me je prehitel. Napisal je o tem koncertu navdušeno in prisrčno poročilo in ga tudi prepletel s pikrimi upravičenimi opazkami na naslov našega občinstva. Pridružujem se njegovim izvajanjem in doda-jem še naslednje vrstice. ■ Geslo koncerta je bilo: meja meji! Ta zamisel, polna najlepšega idealizma, ni našla odmeva. Kje naj iščemo temu vzrok? V nekem nerazumevanju? Morda celo v kaki apatiji? Eno je pa gotovo: večji del našega koncertnega občinstva prihaja na koncerte žal le proti predprodaji vstopnic na domu, in ker se to za ta koncert ni vršilo, smo zaman iskali marsikatere predstavnike naše kulturne javnosti. Tako se je meja klavrno odzvala mej>, ker ni primerno sprejela mladih gostov in jih počastila, kakor so zaslužili že radi stvari same. Ali pa si je morda naš kulturni Maribor predstavljal, da šolski otroci iz kmečkega Rakeka in njegove okolice ne morejo nuditi nobenega umetniškega užitka? Potem se je varal. Oni, ki so namreč prisostvovali koncertu, lahko brez drugega z menoj trdijo, da tu redkokdaj ali pa sploh ne slišimo takega mladinskega petja kot so nam nudili ti šolski otroci. Ako pa zraven pravilno upoštevamo, koliko zanosa, smotrnega dela in nesebičnega truda je vloženo v izobrazbo tako mladih pevcev in nevk, zlasti ob dejstvu, da je na meščanskih šolah prav no mačehovsko poskrbljeno za 1 pevsko izobrazbo (ne vem, po čigavi zaslugi je mlada duša prikrajšana za naj plemenitejši del njene srčne vzgoje!), tedaj moramo še posebej podčrtavati visoko vrednost petja mladih Rakovcev in obžalovati one, ki so podcenjevali njih sposobnosti. In zdaj k stvari sami! Vedeli smo, da je mladinski zbor »Vilhar« iz Rakeka v rokah temeljitega strokovnjaka skladatelja Maksa Pirnika, vendar to, kar smo slišali v soboto, dne 6. t. m., je prekoračilo vsako naše pričakovanje. Pevski zbor je čudovito zlit in uglajen, izredno čist v intonaciji (tudi v najtežjih skladbah), prožen, plemenito močan, ko gre za krepkejša ali bolj razigrana izražanja, strogo discipliniran. Pa je istega dne imel za seboj vso dolgo vožnjo od Rakeka do nas in še popoldanski koncert za šolsko mladino in kljub temu ni kazal niti najmanjšega znaka utrujenosti; vsi glasovi so zveneli sveže in prijetno, neprisiljeno, toplo, pevci so ves deloma naporni program zdržali v najlepšem razpoloženju do konca in celo ponovili nekatere skladbe! Za te svoje pridne pevce je pripravil Pir-nik zanimiv spored, ki je obsegal pesmi naj-j različnejših komponistov in glasbenih smeti. 1 Poleg narodnih pesmic v enostavnejših obde-! lavah je poveril svoji mladini pesmi večinoma ' seriozne vsebine in srednjih težkoč (Ščekova: ! V mladih dneh, Dolinar: Plavajo meglice, Sa-| vin: Maj, Pirnik: Oj mladost in Uspavanka I Matjažka) je pa — kar je vredno posebnega I občudovanja — utegnil posebno uspešno iz-i vesti z njimi tudi mnogo pesmi večjega ob- sega ali pa s kompliciranimi zahtevami, skratka: prav trde orehe, kakor so Pahorjeva Por žek orje, Cvetkova Glej, saj ne moreš več, Osterčeve Žabica in muha. Ovce in psi in š*" vičeva Tri otrokove želje. Pred brezhibno iz* vedbo takega programa, ki je tudi nekak program Pirnikovega dela, klobuk doli! To j® storitev, za katero ga lahko zavidajo najvecji in najboljši zbori, bodisi radi prograoiaticne strani bodisi radi pevskotehnične. Mi moram0 Pirniku in njegovemu zboru najiskreneje čestitati in jim samo želeti, da bi v prihodnje naleteli na boljše razumevanje za svoje zaslužno delo. Tokratni materialni r.euspeh^naj jih ne moti; vsaka dobra c+var si s težavo utira pot, a ko si jo le utre, neustavljivo prodira in zmaguje. Občinstvo, ki jih je slišalo, jih ni moglo prehvaliti in to_ jim je za prihodnjič — upajmo — najboljša reklama. Pirnik je posamezne skladbe temeljito naštudiral, tako da je zbor z lahkoto pel m podal vse iz glave, kar je treba posebno poudarjati spričo nekaterih prav- kočljivih skladb. Morda bi se dalo kaj debatirati ? interpretacij' te ali one skladbe, a to ne bi spremenilo nič na celotnem uspehu, ki je bil prodoren, da so morali več skladb ponoviti, eno (Sa-vinovo) celo dvakrat, uidi kra ke solistične epizode so lepo uspele. V Pmukii smo .spoznali tudi subtilnega, globoko čutečega skladatelja- njegova Uspavanka je bila zelo prt-I meren zaključek za vso prijetno, intimno, ne-' kako v mistiko zaodeto prireditev. M. 2animw&siti Kaj so pokazale Izkušnje izkrcavanj v preteklosti dfevie čet v Anglijo in Egipt — Izkrcavanja v Grčiji, Alžiru, ioo!lju, v Helsinkih, Murmansku, na Maforci in v Albaniji Nape! s on je vrgeS mogočno na Krišnu, v Tripolisu, na Dalekosežni podvigi nemške vojne mornarice, ko je v nekaj dneh vrgla močne oddelke svojih čet na več krajih Norveške, od Osla do visokega Narvika na severu na kopno, izzivajo poglede na podobne primere v zgodovini. Vsi poizkusi so doslej zgovorno dokazali, da je treba pri izkrcavanju ekspcdicij- ANGLEŠKI ADMIRAL NELSON zmagovalec pri Abuklrju in Trafalgaru skih vojsk na tuje obale vedno računati z nepredvidenimi težkočami. 100.000 Francozov nad Anglijo Med revolucijo je Francija dvakrat poizkušala napasti Anglijo z irske strani. Prvič se je nameravalo ob irski atlantski zahodni obali- izkrcati 100.000 Francozov. Iz Bresta se je prvič odtrgalo 26 prevoznih ladij z 22.000 možmi. Prevoz je spremljalo 17 bojnih ladij, 12 fregat in 6 korvetnih ladij. Zaradi slabega vremena je pa samo 6000 mož doseglo irsko obalo pri zalivu Bantryju in se izkrcalo, ostali so se vrnili v Brest, Napoleonov neuspeh v Egiptu Leta 1798 se je izkrcal Napoleon v Egiptu. V teku treh tednov se je zbralo v Egiptu 33.000 Francozov. Ladje so odplule iz Toulo-na, Genove, Bastije in Civita Veechije. Prevoz 400 transportnih brodov je spremljalo 13 bojnih ladij, f) fregat in 18 edinic mornarice. Prevoz je trajal od 19. maja do 30. junija. Med potjo je Napoleon zavzel Malto, po izkrcanju v Abukirju pa Aleksandrijo. Izkrcavanja v Grčiji in Alžiru Toda, Nelsonova zmaga pri Abukirju je odrezala Napoleonove čete od domovine. Za ta poraz se je hotel Bonaparte maščevati 1805, ko je zbral v Kanalskem prelivu 1977 raznih ladij, ki naj bi prepeljale veliko vojsko 150.000 mož z artilerijo in strelivom na Angleško. Toda, spet je Nelsonova zmaga pri Trafalgaru preprečila načrt, ker so bile vse angleške ladje proste in so se lahko vrnile v domovino. Angleži in Francozi na Krimu, Italijani v Tripolisu Pod restavracijo so se Francozom posrečila izkrcanja čet 1828 v grški Moreji, 1830 pa v Alžiru. V slednjem primeru so vrgli Francozi v severno Afriko 37.000 mož z vsem potrebnim materialom. Konvoj je tedaj štel 374 ladij, posebne manjše ladje so posredovale prevoz čet z visokega morja k plitvejši obali. Zavezniška angleško-francoska vojska se je 1859 izkrcala pri Sebaštopolju na Krimu. Po krajšem odmoru v Varni je vojska 60.000 mož krenila na 356 ladjah z vsem potrebnim na Krim. Med ladjami je bilo 89 bojnih edinic, ki so skrbele za varnost pred ruskimi bojnimi ladjami, ki jih je pa križarilo le 16 v Črnem morju. Izkrcanje je sledilo med 14. in 17. septembrom na obali v dolžini 47 km, od koder je vojska podvzela marš v notranjost. Neposredno pred svetovno vojno je sledilo večje izkrcavanje italijanske ekspedicijske vojske v Tripolisu in Cirenajki. Tedaj so vrgli Italijani v Afriko 54.000 mož in 134 topov. Sodelovalo je blizu 60 trgovinskih parnikov. Tedaj pač še ni bilo letal, ki bi ovirala pristanek. Brezuspešno obleganje Dardanel Med svetovno vojno je bila izvedena velika ekspedicijska odprava k Dardanelam. Prvotni poizkus, prebiti ožino z ladjami, ni uspel. Ekspedicijski korpus se je koncentriral v Aleksandriji, potem pa na grškem otoku Limnosu in Tenedosu, tik pred ustjem preliva. Vojska je štela 63.000 Angležev in 17.000 Francozov. Imeli so 108 ladij, od katerih jih je 6 stalno dovažalo hrano, 4 so pa bile za bolnišnice. Za izkrcavanje na Galipoliju je bilo treba na plitvinah mnogo manjših ladjic. Na oklopnice so vkrcali po 1500, na torpedovke po 2500 ljudi. Angleška in francoska sredozemna mornarica je ščitila izkrcanje, ki je bilo izvedeno med 25. in 27. avgustom 1915. Stališče izkrcanih čet je bilo zaradi neprestanega bombardiranja Galipolija zelo težavno, prav tako otežkočen dovoz zaradi navzočnosti nemških podmornic. Ostanki galipolskih čet so kasneje s srbsko vojsko stvorih solunsko fronto. Izkrcavanje Nemcev v Helsinkih, zaveznikov na severu — V Španiji in Albaniji Nauki in izkušnje iz preteklosti V Baltiku so Nemci dne 12. avgusta 1917 izkrcali po 250 km plovbi iz Libave brez reakcije Rusije na estonskem otoku oselu eno di- vizijo posadke, aprila 1918 pa v Helsinkih 10.000 mož pod poveljstvom von der Goltza. Zavezniki nasprotno so v teku 1918 izkrcali svoje čete v Murmansku in Arhangelsku. Španski republikanci so s pomočjo letalstva poizkušali izkrcati v zadnji državljanski vojni svoje čete iz Barcelone na Majorci, pa zaradi nacionalističnega zračnega protinapada niso uspeli. Italijansko ekspedicijo v Albanijo aprila 1939 je spremljalo pravo razkošje: 100 vojnih ladij, 100.000 mož in 400 letal je prišlo iz bližnjih luk južne Italije ter se izkrcalo v Tirani. Vsak transport v tujo zemljo mora biti izredno dobro in premišljeno pripravljen. Ne samo glede opreme vojske, tudi glede prehrane in dovoza nadaljnjega materiala je treba oskrbeti vse tako, kakor da bi bila ekspedicijska vojska prepuščena sama sebi. Upoštevajoč izkušnje preteklosti, se mora spuščati v ekspedicijsko vojno izven domovine na morju in v zraku le res močna sila. Za prevoz ogromne množine materiala za pehoto, artilerijo in letala je treba imeti na razpolago močno trgovinsko ladjevje, pa vojne ladje, ki spremljajo konvoje. Čim se čete izkrcajo, morajo takoj zavzeti svoje položaje za obrambo. Kajti, ljudi se lahko hitro spravi na kopno, teže je z materialom. Ladje in letala morajo oskrbeti nemoteno zvezo z domovino, kar je najbistvenejšega pomena za nadaljnje uspehe. Če te zveze ni, je ves načrt že v začetku zapisan prepadu. Kvaliteta sovražnih sil je važen činitelj, s katerim morajo v^dje ekspedicijskih načrtov računati. 200 mrtvecev za orjaški vodovod Ko je bilo v Los Angelesu in okolici še 180.000 ljudi, je pred 50 leti jelo primanjkovati pitne vode. Medtem je prebivalstvo naraslo na pet milijonov duš in žejni ljudje so bili zmerom bolj prikrajšani na sveži studenčnici. Voda je usihala, oblastva so se zato odločila za orjaški vodovod' iz Skalnega gorovja, ki dovaja zdaj na 250 milj daleč svežo snež- nico. Vodovod je stal 300 milijard dolarjev in je veliko delo moderne tehnike. Po svoji izpeljavi in daljavi je terjal razmeroma malo žrtev, 200 ljudi je izgubilo življenje. Še ti so se ponesrečili po večini pri dovažanju materiala, ko so tovorni avtomobili zdrknili ob tesnih zavojih planinskih cest v globine. Daroval je svolo težo v zlatu templju Indijske padoge so slikovito dopolnilo prelestne pokrajine, ki sc koplje v južnem soncu. Najlepša, najdragocenejša med njimi je pa švedagon v Rangoonu, dragoceni budistični tempelj, ki Ima obliko zvonca z osnovnico v obsegu 400 metrov ter višino 123 metrov. Veči del strehe se vsako leto na novo pozlati z darovi romarjev. Pravljica pripoveduje, da je nekoč daroval za to svetišče neki knez toliko zlata, kolikor tehta njegovo telo. Mož sie je slkopal, nato pa vsedel na eni strani tehtnice v skledo, na drugo so pa nalagali zlato toliko časa, da je bila uravnotežena. Z darom so pozlatili vso streho do vrha. Na drugi konici stolpa je zastava, v katero je uvezenih 4600 pravih diamantov, rubinov in smaragdov. Pod zastavo je tako zvani Hati, poslačen obesek, na katerem visi 100 zvoncev iz p-avega zlata, 1400 iz »rebra ... Kadar zaveje veter, se oglasi melodično zvončkljanje čez pokrajino. Orjaška stavba je postavljena samo zato, da hrani nn krije v sebi v dragoceno skrinjico zaklenjene tri lase Buddhe... Kako gluhonemi opazifo znak za alarm V Angliji so napravili že, več poizkusov, kako bi tudi gluhonemim pomagali, da v primeru zračnega napada pohite v zaklone. Predvsem je seveda dolžnost zdravih, da vzamejo tudi gluhoneme s seboj. Dalje so poizkusili z raznimi svetlobnimi znaki in napravami. Tako so hi- šni zvonec zvezali s svetlobno napravo v sobi gluhonemega, ki je na dani svetlobni znak pohitel z doma v bližnje zaklonišče. Zanimiv je bil naslednji poizkus. Zvezali so odejo in rjuho gluhonemega z nice do hišnih vrat. Ko je nastal ponoči alarm, je stražnik potegnil za vrvico in seveda zbudil gluhonemega. Ta je na vrat na nos pobegnil z doma. Toda, kaj pa, če bi gluhonemi sedel n. pr. podnevi kjer drugje in zamaknjen čital kak napet roman? Zanimivo glasovanje v Angliji. Na vprašanje, kdo naj sestavi novo vojno vlado v Angliji, je v anketi »News Chro-nicle« dobil Churchill 67% glasov, Eden 63, Hore Belisha 47, lord Halifax 44 in Lloyd George 29% glasov. Nova meja med' Litvo in sovjetsko Rusijo je vzpostavljena. Določa jo 609 točk in 1200 obmejnih karaul. močno tanko žico in jo speljali iz spal-šel domov... Cenček k stricu: — Včeraj sem dve šipi na oknu. Stric: — AH je zaropotalo? Cenček: — Ne prej, dokler nisem pri- FLORENCE RIDDELL LJUBEZEN NA EKVATORJU ROMAN Eliza... prosta... bogata. In sedaj bo živela, tako blizu Kilima Nungu... plesala bo na tem plesišču v Filipovem objemu... prišla bo obiskat Briana. Da, Eliza, krasna, zapeljiva, koketna žena; karkoli si zaželi, vse ji prinesejo k nogam zaljubljeni moški... »Bojevati se moram z njo!« Znova je z vso silovitostjo planila v Gleni ta misel, kot takrat pred davnimi meseci, ko je Eliza vdrla na farmo in terjala pravico do Filipa. Bojevati! Ali je vredno? Glen je ponosno dvignila glavo. Da, bojevala se bo, z nohti in zobmi, če bo treba! Anita in njen kavalir sta se vrnila k mizi, čim je godba zaključila valček. Filip in Eliza sta se vrnila šele čez dobrih Det minut. Glen ju je spremljala z očmi, ko sta roko v roki stopala čez plesišče proti mizi. Eliza je bila nasmejana, do-čim je bil Filip precej resnega obraza Večer je mineval v neprestanem trušču in pripovedovanju ter napivanju. Plesali so vsi. Glen si je pridobila nekoliko plesalcev. Toda najrajši bi utekla Pred temi ljudmi, ki so bili tako prostodušno veseli, dočim je ujej umiralo srce v grenki bolečini. »Pojdiva vendar domov!« je tiho dejala Filipu, ko sta slednjič tudi ona dva SO plesala. »Zakaj neki?« se je Filip začudil. »Tako lep večer je vendar! Izrabiti ga morava. Če si utrujena, lahko zjutraj nekoliko poležiš.« Kako vesel je bil Filip! Kajpada, njemu je bil ves ta trušč, glasno pripovedovanje, šale in razigranost silno všeč. In neprestano je plesal. Glenison pa je imela noge kot iz svinca, in kot da ji še v srcu leži svinec. Odvraten ji je znenada postal tale »Hotel Jane Wellamove«, zoprne vse te žene okoli nje, ki so se smejale in govorile s prisiljeno visokim glasom. In možje, da, ti so pili kot brez dna. Potem pa ta piskajoča godba in poteča se ter zvijajoča telesa plesalcev in plesalk. Silno je zahrepenela po tišini in miru na Kilima Kungu, daleč proč od tega razigranega in vrtečega se ljudskega kaosa. Hotela je kar zbežati pred njimi in se zakopati v svoje mirno domovanje, kjer bi mogla sama zase premisliti, kar se je bilo zgodilo. Naposled je prišel zadnji ples. Potem so farmarji brenčeče pognali motorje avtomobilov. Pozdravljanju ni bilo ne konca ne kraja. Anita ji je prožila roko v pozdrav. »Laho noč, gospa Castlejeva! Kdaj lahko | pridemo pogledat malega Briana in vse reforme, ki jih je baje Filip izvršil na farmi? Koliko so nam o vsem tem pripovedovali!« Eliza je stala poleg Anite. Z zanimanjem je poslušala njun razgovor. Rekla pa ni besede. Glenison je oklevala in ugibala. Elize ne mara na Kilima Nungu. Ne smejo priti tja! Ah, toda nekaj jim mora vendar reči... Pa je takoj posegel vmes Filip in govoril namesto Glene. »Le pridite, čim prej utegnete! Jutri? Ne? Ali res ne morete? Tore? pojutrišnjem, izborno, toda zanesljivo! Toda kmalu morate priti, da boste videli Briana, ki gre sicer precej zgodaj spat. Glen ga spravlja že ob šestih v posteljo. Ob treh vas bomo pričakovali. Pri nas ostanete na večerji. Lep večer bo; imamo popolnoma nov gramofon, pa bomo lahko ponovili vse nove plesne figure. Zanesljivo pa pripeljite s seboj tudi Jacka! Pojutrišnjem torej, v soboto! Pričakovali vas bomo vse, kar vas je!« Z vseh strani so mu klicali, ga pozdravljali in se z njim rokovali. Potlej sta sedla z Gleno v avto in se odpeljala skozi tiho mesečno noč proti Kilima Nungu. Filip je zehal za valonom. »Pa sem precej zmučen. Toda lep večer je bil, kaj Glen? Odslej ne bova več živela tako samotno! Med ljudi morava spet, razvedriti se morava. Zdi se mi, da sem danes za deset let mlajši!« Glenison mu je odgovarjala zelo odreza- no. Z glavo se je naslanjala na rob avtomobila ter imela zaprte oči. »Ali si utrujena?« jo je vprašal. »Nikar! Odpočila si boš in jutri boš spet sveža in čila! Všeč si jim bila. Anita mi je rekla, da še slutila ni, da si tako prikupna.« Potem jc ni več ogovarjal, misleč, da jc zaspala. Sicer pa mu sploh ni bilo mnogo do govorjenja. Po glavi so mu rojile povsem drugačne misli. Kako neizmerno je lepa Eliza! In kako nežna in vljudna je bila do njega! Niti z besedico sc ni dotaknila preteklosti, niti najmanjšega očitka, ker jo je tako naglo pozabil ter si izbral drugo za ženo. Ravnala je z njim kot z dobrim starini prijateljem. No, in zakaj bi ji tak tudi ne bil? Mož vendar ne bo bežal pred ženo zategadelj, ker je bilo nekoč, ko še ni bil oženjen, med njima ljubavno razmerje. Sploh pa so danes ljudje precej pametnejši. Takim stvarem ne prisojajo več posebnega pomena. Preteklost ie bila med njima mrtva. In Eliza je vendar sama priznala, da se bo nekoč srečala z njim, stalno se mu ne more Jzožibati Kako naj bi se sicer obnašala? Njeno vedenje je bilo vendar v ostalem popolnoma prirodno, pa se tudi v bodoče obenj ne bo obregnil. Sicer — kdo pa je sploh vedel — kaj je sploh bilo med njima? Saj celo Glenison ne, da je vprav Eliza tisti »nekdo«, ki ga toliko časa ni mogel pozabiti, takrat, ko je ona prišla za njim v Afriko. (Dalie.) C.ENERA1.NO zastopstvo^ SCHHEIDER ZAGBEB. N1KOUCEVA !C šie SSattOVešfflS i inMn.n i ..mnfla».rirjaaia Zakonca brez otrok iščeta STANOVANJE v bližini glavnega kolodvora ali v Studencih. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Mirna«. 2425-6 Sobo odda SOBA so odda. Glavni trs: 24-1. 2422-7 Sobo /šie : ...J. ^M. Iščem OPREMLJENO SOBO z 2 posteljama s posebnim vhodom. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »14«. 2419-S jSiutbo dobf UČENCA - UČENKO sprejme trgovina Andrej Oset Koroška c. 26.________2407-9 Prvovrstnega KROJAŠKEGA POMOČNIKA za velika dela išče krojaški atelje Mihelič. Glavni trg 24. 2421-9 isi STARI MOZ brez potomca išče za svoje malo posestvo z obrtjo samo stojno gospodinjo, ki bi se razumela na gospodarstvo ter naj bi imela okoli 30 tisoč go tovine ali pokojnino. Polovica posestva se ji pripiše. Pošta Slov. Bistrica. Pod »št. 555«. 2436-12 I ŽENITVE IN MOŽITVE boljšili obitclji posredu;emQ točno, diskretno in uspešno, prvorazredne zveze v uradniških. oficirskih m meščanskih krogih. Velika izbira odličnih parti.i. hiformaivne prospekte pošiljamo proti odškodnini din 10,— v znamkah — diskretno. Usneli da-rantiran. »REZOR«- Za Pošta 3.____________ _ 2430-12 MLAD OBRTNIK želi znanja z gospodično, sta ra 18—25 let. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Vesela spomlad«. 2418-12 V Velika, prazna SONČNA SOBA blizu parka sc ta.koi dda. Povprašati Vrazova ul. 2■ pri tličje, desno, od 10. do in od 4. do 6. ure. 242>l5 Ka< al HRANILNE KNJIŽICE vrednostne papirje kupujemo stalno in po najvišjili cenah in takojšnjem plačilu RUDOLF ZORE Ljubljana- Gledališka ulica J2 HRANILNE KNJIŽICE kmetskega hranilnega in posojilnega doma kupi Bančno kom. zavod, Aleksandrova 40 2408-16 V nedeljo otvoritev VINOTOČA Brecelj, Počehova. 2434-17 narmonike ■o od vseh najboljše Haistmefie!. Izšla je iz tiska knjiga LOJZA ŠUŠMELJA Htfdimi** 30 izvirnih linorezov, katere prejmete v Tiskov* ni zadrugi na Aleksandrovi cesti 13. Tel. 25«45 Lepo blago za ženske obleke po din 10’-, 12*- se dobi pri Trpinu V zapuščinski zadevi po Lepej Mariji. Opr. št. V O 189/40 Dražbeni oklic Dne 20. 4. 1940, ob V*10. uri prodajo se v Mariboru, Cvetlična ulica 19, sledeči predmeti; različno pohištvo, ženska obleka, perilo, kuhinjsko oprava, 1 šivalni stroj itd. K draženju se bo začelo pozivati takoj ob zgoraj napovedani uri, med tem pa se lahko ti predmeti ogledajo. OKRAJNO SODIŠČE V MARIBORU, odd. V, dne 18. 4. 1940. Včeraj ob 18. nas je za vedno zapustila v 67. letu starosti, previdena s sv. zakramenti naša ljubljena žena, mati, stara mati, gospa ANA ORNIK posestnica Pogreb nepozabne pokojnice bo danes, 19. aprila, ob četrt na 4 iz hiše žalosti, Pobrežje, Vrtna ulica 4, na mestno pokopališče, kjer bo položena k večnemu počitku v rodbinsko grobnico. Sv. maša zadušnica se bo darovala v soboto, 20. aprila, ob 6. v magdalenski cerkvi. Pobrežje pri Mariboru, Dravograd, dne 18. aprila 1940. žalujoči: Janez Ornik, soprog; Marija, Ludvik, Janko, otroci, in ostalo sorodstvo. 1/slnjit Ih urejuje i!H)l 1 v Mariboru liskn Mariborsl uc vračajo. — Lrudnlilvo in upr točke. Vsi ti računi so razvidni podrobneje iz tablice: Nogometno prvenstvo Mariborske nogometne podzveze je prišlo že skoro do zadnjega termina. Letos je kakor nalašč ostala kot posebna pikantnost za prijatelje nogometa prvenstvena borba med Mariborom in ltapidom za konec. Že ob običajnih pogojih velja za lo srečanje največje zanimanje, ki se bo še stopnjevalo spričo dejstva, da bo la lekma skoro gotovo odločala o sodelovanju enega izmed obeh partnerjev v slovenski ligi. Res je, da se kot tretji pretendent po tablici pojavlja SK Mura. ki je odigral šele ,G tekem, vendar je malo verjetno, da bo uspel tako (.'"leč, da bi prišel v poštev za 3. mesto, za kar bi pri neugodnem količniku, ki ga ima, moral osvojili vsaj 6 do 7 točk, ako ne celo 8. Težišče siluacije je torej prej ko slej med Mariborom in Rapidom. Trenutno vodi na tablici z malo prednostjo v količniku Rapid. Zanimivo je, da imata po- f:SK Železničar Rapid Maribor Gradjanskl Mura s Kombinirano moštvo SK Železničarja iz Maribora bo v nedeljo gostovalo proti SK Slovenjgradcu, ki se pripravlja na začetek prvenstva. s Otvoritvena kolesarska dirka z medklubsko udeležbo na podifočju Koroško kolesarske podzveze bo po skkcu uprave podzveze 5. maja ob 11. Prijm-c sprejema podzveza do 4. maja. Proga Slovenj-gradec—Mislinja in nazaj meri 30 km. s Trgovski tn brivski pomočniki v Slovenjem Gradcu se bodo pomerili na zelenem polju z žogo. V obeh taborih se za tekmo mrzlično pripravljajo. Piščalko bodo zaupali domačemu dimnikarskemu pomočniku, čisti dobiček pa je namenjen PTL. Težko pričakovana tekma bo 28. aprila. s CSK in C.radjanskl iz Čakovca, ki bosta po odigranem prvenstvu prestopila v MNZ, sta zaprosila upravni odbor HNZ za čim praktične jšo razdelitev sodelujočih klubov po skupinah, da bi prvenstvo ne bilo zvezano s prevelikimi materialnimi žrtvami. Kakor znano, so bili težki materialni pogoji tekmovanja eden izmed glavnih razlogov za svoječasen vstop v LNP. s Upravni odbor HNZ je sklenil, razveljaviti prvotni sklep, da se ligaška tekma Split—Slavija (V) verificira v prid Va-raždihcem radi suspenza Splita. Poslovni odbor bo določil za to tekmo novi termin. s Mednarodno tekmo Švica—Hrvatska v Bernu bo sodil Italijan Scorzzoni. s Atleti troboj Grška—Italija—-Jugoslavija bo po poročilih grškega liska tekom junija v Atenah. s Rcvanžna nogometna tekma Švica— Italija bo v nedeljo v Bernu. s C. Wamerdan je v San Francisco postavil novi svetovni rekord v skoku ob palici s -1.57 m. Mariborske drobne vesti RUSKEGA EMIGRANTA POGREŠAJO Že pred nekaj dnevi je neznanokam izginil v Stritarjevi ulici 47 stanujoči 32-letni ruski emigrant Aleksander Kosore-tov. Imenovani je nedavno izgubil službo v Rosenbergovem mlinu. Svoji stanodajalki je Kosoretov dejal, da si bo končal življenje. m Zensko kolo je nekdo ukradel učite-ljiščniku Ivanu Klinarju z Aleksandrove ceste. Ukradeno kolo je znamke ,,Wanderer Continental11 z evid. štev. 21888. m Neznana ženska je ukradla posestniku Antonu Sagadinu iz Prepolj pri Račah iz veže neke gostilne na Aleksandrovi cesti kovčeg z jestvinami, obleko, perilom in toaletnim priborom. m. O delovanju Bolniškega (ontfa železničarjev je te dni govoril na sestanku podpredsednik inž. Gorše iz Ljubljane^ Govornik je j>oudarjal, da se morajo pritožbe iznesti na pravem mestu, ker jih bo le tedaj uprava upoštevala. m Sol se ne bo podražila. Z ozirom na vesti, da sc bo podražila ludi sol, sporoča uprava državnih monopolov, da spravljajo le vesti na dan špekulantje in da te podražitve ne bo. m Potrjena je poravnava trgovca Mirka Feldina v Mariboru za 40 odst. v 10 enakih mesečnih obrokih. m Bombažno predivo, kolikor ga je še. bo dokončno razdelil odbor za tekstilno industrijo pri ministrstvu trgovine in industrije, ki se bo te dni sestal. m Razpored specialnega prispevka za fond narodne obrambe za leto 1940 je razgrnjen na javni vpogled davčnim zavezancem pri tukajšnji davčni upravi (soba št. 9) v času od 16. do 23. t. m. O ugotovljenih davčnih osnovali in odmerjenem fondu za narodno obrambo bodo davčni zavezanci posebej obveščeni z davčnimi položnicami za II. Četrtletje 1940. MALI OGLASI CENE MALIM 0QLASOM: V nalili oelaslb stana vsaka balad* 50 par nnlmanlia »riatolbina ta le oglase le din S.— Dražb« oreklid dopisovanja In ienltovanlskl oglasi din i,— do besedi Nalmanlsl tnesek za le oglas* te dla 10.— Debato tiskane beseda le rainnalo dvolno Otlasnl lavak se enkratno oblavo znaša din 3— Znesak za male oglase se otaSole tako) orl naroClln. oziroma ta le mulati * olsnm ikona) t naročilom ali M n« ooltnl oololdlcl na Čekovni rafinn it. 11.409 Za var olsmeoe odicvore elede tnallb oe lasov se mora orlloiltl znamka za 3 din POSKUSITE TUDI VI sladki kmetski kruli. V okusu. vitaminih in trajnosti nedosegljiv. Pekarna Rakuša, Koroška cesta 24. 2150-1 Posest ZAGREBŠKO GOSTILNO S TRAFIKO garantirano dobroidoča, z ve likim prometom s pijačami in In jestvinami, trisobnim lokalom. kuhinjo, pivnico in poletnim vrtom, ležečo med pro metnimi tramvajskimi postajami, prodajamo s skupno opremo, uporabo koncesije za din 23.000. Mesečna najemnina din 900. Poslovalnica Pav-lekovie, Iliča 144. 2428-2 PREKRASEN ZAGREBŠKI BIFE izvrstno idoč, najprometnejša pozicija v Iliči, se proda z mo demo opremo v polnem obra tu. z odličnim vinskim, pivskim in jestvinskim prometom, s poletnim vrtom za din 28.000. Mesečna najemnina samo din 1200. Poslovalnica Pavlekovie, Iliča 144. 2429-2 Prodani HIŠO s 5 stanovanji in vrtom za co no 100.000 din, na meji Studencev ob glavni cesti št. 174 Mahorič. 2410-2 Kupim Kupim RABLJENI AVTO DKW (Meisterklase), limuzina. Pismene ponudbe na Medik, Zupančičeva 7 Pobrežje, p. Mariboru. 2401:3 Dobro ohranjeno MOŠKO KOLO kupim. Ponudbe na: Meše A., Stritarieva 29, dvorišče. '2416-3 Prodam PEPEL ZA STAVBENE SVRHE odda brezplačno v večjih količinah. Tekstilna družba Košaki. 2398-4 Več rabljenih OTROŠKIH VOZIČKOV naprodaj. Zidovska 9. 2413-4 TEŽKA KOBILA 4Va leta stara, se proda. — Vprašati pri Penič, Maribor. Vetrinjska 9. 2414-4 Otroški ŠPORTNI VOZIČEK stelaža, španska stena se pro da. Celcer, Gregorčičeva 26. 2424-4 PERZIJSKO PREPROGO slike, vel. ogledalo in razno staro pohištvo proda skladiščnik Meljska 29. 2306-4 Stanovanje GOSPA ki je vzela stanovanje na Ma sarykovi 22. na) se tekom treh dni zglasi pri hišnem gospodarju istotam. 2433-5 ftazno NOGAVICE - PLETENINE (lastni Izdelki), r/erilo. odeje, volna. Andrej Oset, Koroška cesta 26 (poleg tržnice). 2406-1 ENOSOBNO STANOVANJE (dvorišče) se odda, Maistrova 16. 2432-5 STANOVANJE trisobno v centru se odda za 1 maj 1940. Vprašati Združenje trgovcev, Vetrinjska 11-1. 2426-5 HRANILNE KNJIŽICE drž. vredn. papirje, valute prodate najbolje vri Bančno kom. zavodu. Alksandrova 40 Kupujte pri nas srečke drž. loterijo. 1918-1 BRITJE 2 din STRIŽENJE 3 din najceneje v brivnici »Rat/id« (Koštomai). sedai Meliska 1. 1901-1 Spomnite se CMD l