fov. 54.
V Ljubljani, g torek, dneJ. marca 1905.
Leto mm.
Velja po poŠti: za celo leto naprej K 26'— „ 13— „ 6 50 „ 2-20
za pol leta
za ?etrt leta „ za en mesec „
V upravniltvu:
za celo leto naprej K 20'— za pol leta „ „ 10'— „ S— „ 170
P
za četrt leta za en mesec
Za poSllj. na dom 20 h ni
mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
SLOV
Uredništvo I* v Kopitarjevih ulicah it. 2 (vhod ttz
- dvorlJie nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vratajo; nefranklrana pisma sc nt sprejemajo. Urcdnllkcga telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Inserati:
Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri veikratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, IzvzemSi nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
- Vsprejema naročnino, Inserate In
reklamacije. (JpravniSkega telefona Stev. 188. '
Ljudske šole.
(Govor posl Žitnika.)
I.
Minoli teden je proračunski odsek poslanske zbornice na Dunaju razpravljal o proračunu za ljudsko šolstvo. V tej precej obširni razpravi je slovenski poslanec dr. Žitnik govoril o žalostnih razmerah v Pri-morju in na Koroškem.
Šolstvo vobče.
Govornik je rekel med drugim: Gotovo ni prijetno, poslušati že znane pritožbe. Prepričani pa bodite, da tudi mi neradi ponavljamo vedno isto stvar. Toda dolžnost je naša, da vedno ponavljamo opravičene pritožbe, dokler se ne izboljšajo neznosne razmere. Kar se vobče tiče ljudskih šol, strinjam se z mnogimi, ki naglašajo, da mora ljudska šola večjo pozornost in skrb obračati na vzgoje mladine, oplemenitev srca in značaja. To je potrebno osobito v dobi, ko se ruje od raznih strani proti veri, nravnosti, čustvu za resnico in pravico.
Ponavlja se tudi želja, naj bi bili c. kr. okr. šolski nadzorniki stalni v svoji službi in naj bi se jim ne nalagalo toliko birokraškega dela. Sicer govore proti stalnosti nekateri razlogi, vendar prevladuje mnenje za stalnost. Naučna uprava naj bi v tem oziru označila svoje stališče.
Soglasne pa so pritožbe, da si je država pridržala vse pravice glede ljudskih šol, dolžnosti in bremena pa je prepustila deželam in občinam. Zato opozarjam na resolu cijo tovariša g. dr. Fuchsa, ki jo je zbornica sprejela 1. 1902 in se glasi: Vlada naj potrebno ukrene, da posameznim deželaih odkaže tudi primerna denarna sredstva v pokritje vedno rastočih potrebščin za ljudsko šolstvo.
Z ozirom na interpelacijo nemške ljudske stranke z dne 21. febr. t. 1. moram mimogrede vsaj nekoliko odgovoriti. V dotični interpelaciji trdijo gospodje, da imajo šole na Kranjskem in Primorskem velike pomanjkljivosti, ker .mnogi dečki, ki prihajajo na Koroško, ne znajo niti slovenski niti nemški brati in pisati." Iz teh besed bi mogel kdo sklepi ti, da kranjski deželni zbor zanemarja ljudsko šolo ter po zgledu istrskega odreka dotične troške. — Istina pa je, da je
kranjska dežela leta;i873. prispevala k tro-škom za ljudsko šolo 5084 kron 90 vinar. 1. 1875. že 221.392 kron, 1. 1885. okroglo 508 432 K, 1.1895. okroglo 758 314 kron in" 1. 1903. že 1,171 898 kron. V primeri s celim deželnim proračunom 1. 1903. v znesku 3,348.696 kron znašajo skupne potrebščine za ljudsko šolstvo na Kranjskem dobrih 35 odstotkov. Ako primerjamo troške za ljudsko šolstvo s 40% doklado na vse neposredne davke v znesku 1,378.000, vidimo, da od te doklade potrebuje dežela za ljudsko šolstvo že 34 9%. Torej je neopravičeno indirektno očita&je,^da>kranjska dtžela zanemarja šolo. O uspehih*Wretu ne govorim, ker to spada v prvi vrsti v področje dež. zbora. Po zgledu drugih dežel pa je tudi na Kranjskem postalo vprašanje glede višjih učiteljskih plač jako pereče — Ako hoče Kranjska le približno ustreči učiteljskim zahtevam, mora doklade na direktne davke zvišati vsaj za 20%. Zato je pač nujno potrebno, da država odkaže deželam primerne nove dohodke, sicer zabredejo v velikanske dolgove ali pa bodo morale zvišati troške za najpotrebnejše stvari.
Od mnogih strani smo tudi že danes čuli v odseku, da ljudska šola ni povsem praktična. Jaz nisem šolnik, zato si ne pri šojam kritike. To pač trdim, da se ljudske šole v mestih in večjih trgih ne smejo soditi po istem kopitu, kakor to določa drž. šol zakon. Učni načrti predpisujejo mnogo lepih in za življenje tudi koristnih predmetov, toda po moji sodbi bi morala biti razlika med ljudsko šolo na deželi in v mestu. Telovadba n. pr. je za mestne otroke potrebna, kar za otroke na deželi ni. Ti telovadijo na potu v šolo. Vsled takih manj potrebnih predmetov trpe glavni predmeti v ljudski šoli. In tu tiči po moji sodbi glavni V2rek pritožbam o neuspehih ljudske šole. V tem oziru pa je želeti, da ljudska šola na deželi polaga večjo pozornost na kmetijski pouk. Zato opozarjam naučno upravo na dotično resolucijo g. P o v š e t a, ki jo je 1. 1902. odobril odsek in soglasno sprejela tudi zbornica.
Po tem kratkem uvodu prehajam k točki, e kateri sem hotel govoriti. Ljudska šola je v Avstriji že desetletja predmet strastnih političnih bojev. To je ravnokar
naglašal tudi g. naučni minister. Istina je: Kdor ima šolo, ta ima bodočnost. Že preje sem naglašal, da mora ljudska šola vzgajati mladino v pravem duhu. V to svrho so potrebni verouk, zgodovina, domovino-znanstvo. Posoda pa, v kateri učitelj mladini prinaša te in druge dobre nauke, je materinski jezik. Ljudska šola brez pouka v domačem, materinskem jeziku, je nestvor, narobe svet. Učitelj, ki n. pr. poučuje slovenske ali hrvaške otroke, v nemškem ali italijanskem jeziku in ne razume otrok, ta je m u t e c v šoli. Ako člen XIX. drž. tem. zakona v odstavku 3. določa, da se nobenemu narodu ne sme v javnih šolah u s i 1 j e v a t i drugi deželni jezik, velja ta določba gotovo v prvi vrsti za ljudske šole.
Gospodje, mi Jugoslovani nismo sovražniki nemškega ali italijanskega jezika, toda to smemo in moramo zahtevati, da nam vsaj v ljudski šoli ne vsiljujete tujega jezika, ki ga naša mladina ne razume. Ljudska šola je učilnica za življenje, ne pa za jezike. In to velja osobito za šole po deželi, koder otroci v ogromni večini ostajajo s domu, na svoji zemlji in v kratkih letih pozabijo onih 100 nemških besed, ki so jih jim v šoli vtepli v glavo. Mi nismo agresivni, ne vsiljujemo slovanskega jezika nemškim ali italijanskim otrokom, pač pa zahtevamo za slovenske otroke slovenskih šol iz praktičnih, narodnih in političnih vzrokov.
Rusko-japonsko vojsko.
Velika bitka v Mandžuriji.
Teden dni se bijejo krvavi boji v Mandžuriji. Potoki krvi so preliti. Japonci so baje odločeni zadati ruski armadi odločilni udarec. Berolinska .Kruszeitug" trdi v poročilu iz Mukdena, da bo postal Kuropat-kinov položaj za umikanje še nevarnejši nego je bil pri Ljaojanu, če se mu ne posreči odbiti levega japonskega krila. Bitka divja tudi ponoči Japonci so iz svojega delnega .uspeha" pri Ljaojanu posneli nauk ter so pomnožili oddelke, ki hočejo Ruse obkoliti.
Neka nemška poročila trdijo, da stoje znatne japonske čete že za hrbtom ruske armade. Japonska poročila trdijo, da je najmanj 40 000 Japoncev pri Sinmintinu na desnem bregu reke Ljao in da so se te čete
že pričele pomikati od zahoda protiK^nk^ denu. Okupacijo Sinmintina na nevtralnem ozemlju opravičujejo Japonci s tem, da so imeli ondifcRusi skladišča.
Dunajski listi trdijo, da so Japonci najbolj srečni pri obkoljenju desnega ruskega krila in da je Kuropatkin s tem v nevarnosti, da Japonci zapro p«t ne le njegovim okolu Mukdena stoječim četam, ampak tudi onim, ki stoje bolj vzhodno ob Sahu. Te poslednje čete bi mogle po ovinkih preko gorovja doseči Tjenlin in menda so bili nekateri ruski oddelki res prisiljeni se umakniti tja. Kuropatkin se junaško opira. Japonske čete se pomikajo proti Mukdenu, počasi si pridobivajoč novega terena. General Klober, šef druge mandžurijske armade, leži ranjen v Mukdenu.
Posebno važno je poročilo, da se v Mukdenu zbirajo velike ruske čete, ki nameravajo nastopiti proti cbkoljevanju Nogi-jevih divizij. Pri tem ne smemo prezreti, da je večina vznemirjajočih poročil iz Rusom sovražnih virov. Nemški listi pišejo že s tako gotovostjo o bližajočem se ruskem porazu, kakor so v svet pošiljali razne race.
Rusi imajo baje v Mandžuriji 350.000 mež s 1000 topovi in 25.000 jezdeci, a od te vsote se morajo odšteti posadke v Vla-divostoku, Harbinu in Tjenlinu ter ore čete, ki čuvajo železnico in skladišča. Japonci pa imajo 280.000 mož, 850 topov (tu menda niso še všteti portarturski topovi) in okolu 7000 jezdecev. Listi vprašujejo, kje je in kaj dela sedaj ruska konjenica.
Nadaljna do danes opoldne nam došla poročila se glase :
M u k d e n , 5. marca. Rusko desno krilo se je pričelo 1. marca po bitki pri Cantanu, ki leži zahodno odSandiapu, umikati. Prišlo je potem do boja pri Taotaitsu, ne daleč od Maturana, v katerem so Rusi zaplenili nekaj strojnih pušk. Med ujetimi Japonci je bilo tudi nekaj portarturskih vojakov. Izgube Rusov so bile velike, vendar so uničili s š r a p -neli pri Cantanu cel japonski polk. Rusi so zažgali vsa skladišča krme v vaseh severno od Hunha. Japonci so napadli Cantan od Sands apu sem ter so prodirali istočasno od reke Ljao. Kako se je končal boj, še ni pspolnoma znano. Rusi so mnenja, da ob tej fronti delujejo le tri sovražne divizije. Cuje se, da velikanska sovražnikova moč koraka proti Tjenlinu in da bo morda zveza s Kitajsko odrezana. Na ruskih stališčih v središču se ni ničesarizpreme-n i 1 o. V Mukdenu je živahno življenje. Vse ceste so p o 1 ne v o j ašt v a , ki se hitrozbira, danastopi proti N o g i j u.
LISTEK.
Ribniške povesti.
Ribničan Florjan je bil tako navihan ali »kuažtov" — kakor so mu sosedje rekli _ da si je znal v vsaki zadregi pomagati ter na vsako zabavljico primerno odgovoriti. Kdor ga je hotel »potegniti", ko sta se prvič sošla, ga je drugič pri miru pustil, da ne bi katere osoljene pod nos dobil.
Nekoč pelje voz rešet po cesti. Popotnik ga sreča in bi se rad pošalil z Ribnikom. Vpraša ga : „i>tric, kaj peljate ?" Mimogrede bodi povedano, da v Ribnici vsakemu starejšemu moškemu »stric" pravijo. Forjan se odreže: „Pa ugeni, če imaš kej v glavi". _ „pač lahko uganiti« — odvrne popotnik — .rešeta peljate'. — »Nai rejs" — zatrdi voznik — Jiiknje, same luknje, čem ustaviti, de jih boš šiu ?" Po-Potnik ni bil pri volji, luknje šteti na rešetih m retah ter jo urno naprej pomakne.
Florjan jo je vsakemu zarobil in se ni bal, tudi samemu g. župniku povedati, kar mu je ravno na jezik prišlo. Izvedeli so g. župnik, da se Florjan z ženo nič kaj dobro ne sporazume in da včasih celo treska v hiši. Pezovejo ga predse, očetovski posvarijo in mu v spomin kličejo, kako sv. Pavel v svojih listih može opominja, naj svoje žene ljubijo : „Vi, možje, ljubite svoje žene in ne bodite jim grenki !« Več takih izrekov sv. Pavla g. župnik navajajo. Florjan nekaj časa mirno posluša njemu namenjeno pridigo sv. Pavla, nazadnje pa mu uide potrpljenje in kar naravnost zine : „Nikar ne zamerite, g. župnik, sv. Pavel je lahku toku pisou, k' naj biu oženjen, če bi biu pa on tako prekieto babo imu, koker jest, bi biu pa drugači pisou". Župnik se pri tem krep kem odgovoru namuznejo, Florjanu še nekaj naukov dajo in ga milostno odpustijo.
Floian je tudi večkrat v Ljubljano vozaril raznovrstno blago, ker je imel poseben talent za .beretijo". Nekoč pelje voz ovsa v Ljubljano. Na mitnici stopi mitničar
k vozu in vpraša: „No, Florjan, kaj pa danes vozite?" — *Pst," natihoma hudomušni Florjan pošepeče in prst čez usta položi ter z glavo na konje pokaže, „za božjo voljo moučite, oves peljam pa ne smejta konja vejdeti zanj, če ne smo precej v Ljubljanici; štirinajst dni ga že najsta pokiisla; vidite, koku z ušesmi strižeta?" Oves Flor-
jan precej drago proda in zapelje voz na
dvorišče k Balentu, kjer je imel že od nekdaj navado ostajati. Ker je bilo ravno pol-
dne odzvonilo, si da v gostilni prinesti juhe in govedine. Juha je bila že še, in Florjan jo, nekoliko s poprom oštupano, s slastjo pospravi. Vse drugače pa je bilo z govedino Natakarica mu skoraj samih kosti prinese. Florjan gleda te kosti, kar mu nekaj
v glavo šine. Desno roko si pod mizo z ruto oveže in na levi pestuje, kakor bi ga prav močno boleli. Gostilničar, ki je F or-jana prav dobro poznal in kot starega gosta čislal, pride mimo in vpraša, kako je kaj. „Ej," pravi Florjan, „bi biu že, ampak roka. roka. ta mi nejkej negaia." _0 sai
res, zdaj vidim, čakte, čakte, vam bom pa jaz meso z rezal." „1 prosim, če ste toku dobri," navihani Florjan pristavi. Gostilničar vzame nož in vilice, pa takoj spozna, da se je staremu gostu slabo postreglo in se kosti rezati ne dajo. H tro pokliče natakarico in se huduje, da se starim hišnim gostom kosti za meso na mizo polagajo. Kar sam gre v kuhinjo in pritrese kos ljubeznive govedine, da jo je bilo lepo pogledati. „Tako, vidite," pravi gostilničar, „tak porcijon je za naše stare obiskovavce. Zdaj vam bom pa še zrezal, ker vas roka boli." Florjan je pa ta čas roko že razvezal in zadovoljen, da se mu je zvijača tako imenitno obnesla, reče: „0, gtspud, zehvalim, nej trejba, mesu bom že sam zrejzal, kosti naj-sem mogu." — ,0 ti presneti Florjan ti, ta je že spet ena, kakor ste jih že več naredili. Samo, prosim, drugim ne pravite, na kak način se do lepega kosa mesa pride."
Mukden, 5 marca. (Reuterjev urad.) Sem dohajajo begunci, od ceste, ki pelje v Sinmintin, in iz okolice severno od Hunha, Japonci, ki so bili včeraj na koncu bitke ujeti &a zahodnem griču, so bili tako utrujeni, da niso mogli več hoditi ter niso mo. gli premagati spanca; pod varstvom straž so ležali kakor mrtvi. To njih stanje je najboljši dokaz za neznosne napore, ki so jim bile izpostavljene japonske čete vsled izredno naglega prodiranja Nogijevega.
T o k i o , 5. marca. Ojama poroča: V okolici Hsinkina je pred nekaj dnevi vrgel japonski oddelek Ruse iz njihovih pozicij, 15 milj jugovzhodno od Fušana, na neko drugo postojanko, ki leži 15 milj bnlj južno. Ondi se bije sedaj boi. V okolici Šaha so se ponavljali napadi Rusov v noči od 3. marca, a so bili odbiti. Na bojišču, zahodno od železnice, Japonci silno napadajo ter so sedaj zasedli prostor, ki se razprostira med Vučenjinom in Susupu. Na desnem Hunhovem bregu so prodirale naše čete, polagoma potiskajoč sovražnika, ter soprodrle njegovo bram-beno črto, ki se razteza od Hsusantaja doCantana. Potem smo pričeli zasledovati sovražnika Pri tem smo dospeli do črte Kucupu, Tacupu inLa-mulo. sovražne izgube so velike, ravno tako je velik tudi naš plen; a natančno nam obojega še ni mogoče določiti. Zajeli smo tudi rusko skladišče oblek pri Tahantaju.
London, 6 marca. Reuterjev urad poroča iz Mukdena, 5. t. m., zvečer: Bitka je divjala neprestano celi dan. Japonci so koncentrirali svoje sile proti Nadjapu, jugovzhodno od Mukdena; a vkljub vsej svoji hrabrosti niso mogli pregnati Rusov, ki so se silno trdovratno držali, iz njihovih utrdb. Japonski šrapneli padajo na prostor, ki je poldrugo miljo oddaljen od železniškega mosta čez Hunho, štiri vrste od Nadjapua. Ta most je bil cilj srditih in neprestanih japonskih napadov. Ranjence spravljajo nazaj v vlakih in na vozovih. Ob pol 5. uri popoldne smo zopet slišali gromenje topov v smeri zahodnoseverno od Mukdena, kjer je Kuropatkin ravno pričel napad na skrajno japonsko levo krilo. V noči od sobote na nedeljo so Japonci zopet ponovili napad na Pjenhjapudzo, prelaz Gutulin, Konpajen in še dalje na vzhodu ležeče postojanke, a brez uspeha. Obstreljevanje Erdagua, Novgorodskega in Putilovega griča še traja, a ravno tako brez uspeha. Ruske izgube so v očigled petdnevnemu ljutemu boju majhne; Japonci so več trpeli.
Peterburg, 6. marca. Peterburški brzojavni urad poroča danes iz Mukdena: Včeraj ob tri četrt na 5. uro popoldne so Japonci zopet pričeli napadati razne točke naše fronte, a so bili povsod odbit i. Najljutejši je bil boj na desnem krilu, pred selom Madzjapu do vasi Nuezin-tun, ki smo ju zjutraj zasedli. Artiljerija je menjavala strele do večera. Od Salinpua so padale kroglje do sela Luguantuna. Južno od Madajapua na levem Hunhovem bregu so Japonci napadali do 7. ure zvečer selo Eitasa. V centru so Japonci prodirali do zahodno od Sahepua. Naše čete so pri protinapadih vzhodno od Putilovega griča ujele več ko sto Japoncev. Na levem krilu napadi proti našim pozicijam in okrožju Kaudolina še trajajo; tako tudi pri oddelku Rennen-kampfovem. Japonske kolone, ki so prodirale proti prelazu Gutulin, so ustavile napade ter se umaknile proti jugu. Vkljub mrazu zavzema 24. februarja na levem krilu začeti boj, ki se razteza preko cele, 120 vrst dolge fronte do Mukdena, vedno silovitejše lice. Japonci imajo velike izgube. Doslej so izgubili 15.000 ranjenih.
Peterburg, 6. marca. Kuropatkin poroča od danes: Na fronti pred Mukdenom je mir. Na levem krilu, ki stoji na desnem bregu Hunha pri selu Nadjapu, so Japonci danes zjutraj pričeli energično ofenzivo. Dva napada sta bila odbita. Severno od Nadjapua se vrši boj uspeš-n o. Vse naše čete se bijejo hrabro. Cen-trum ima postojanke ob Sahu do Šahopua. Japonci so ponoči napadli Novgorodski in Putilov grič, asobiliodbiti. zjutraj smo napravili protinapad ter zaplenili dve strojni puški. Naše postojanke v okolici Erdagua sovražnik neprestano obstreljava. Opoldne so Japonci napadli Kandolizan, potem ko so ob Sahu postavili topove in strojne puške. Sinoči ob 11. uri je bila na padena naša postojanka pri Gutulinu; n a -p a d j e b i 1 o d b i t. Na najskrajnejšem levem krilu je bil ponoči mir.
Tokio, 6. marca. Iz glavnega stana došla poročila trde, da se Rusi v smeri Sinčintin trdovratno in stanovitno upirajo na vseh točkah sveje obra mbene črte. V smeri proti Sahu je v soboto napadel cn japonski oddelek višine severno od
Pimujaoa, ki leži štiri milje vzhodno od Vanpaušana. Del Rusov so potisnili v središče vasi, kjer so sedaj obkoljeni. Zahodno od železnice so vzele japonske sile v nedelje v Hančaupao in Ljaosučjapao ter nadaljujejo prodiranje. Postaja je v plamenu. Sučjatun je začetek železnice, ki so jo zgradili Rusi v zahodni smeri proti Suhupae.
Berolin, 6. marca Položaj se je Kuropatkinu prej poslabšal ko izboljšal. Dejstvo je, da stoje štiri japonske divizije pri Salinpu na enaki višini, ko Mukden, za hrbtom ruske armade. Položaj je resen; kmalu lahko pade odločitev. Umikanje se je začelo (?). Polna resnica o izidu bitke se bo dognala šele v par dneh.
Berolin, 6. marca. „Voss. Zeitung" poroča iz Peterburga: Krožijo govorice, da Japonci obstreljujejo Mukden. Boj je obupen.
Odstop Rusov z Dolinskega prelaza.
Madzjadan, 1. marca. Na cesti z Dalinskcga prelaza proti Madzjadanu je stal oddelek podpolkovnika Gezdena. 26. februarja ob pol šestih zjutraj je sporočil Gez-den, da se ne more držati brez pomoči. V Solunju s« bile velike zaloge, katere so začeli takoj izvažati. Topniške zaloge so spravili na varno v Tjupinataj. Ob 9. uri dopoldne so se jeli Rusi umikati z Dalinskega prelaza. Ves dan in še zvečer je medel sneg in je vel oster in mrzel veter, da se ni vi delo dalje predse, kakor dva koraka. Japonci so vkljub temu neprenehoma streljali s topovi v smeri, v kateri so slutili Ruse. Tako so se Rusi umaknili do Banjapudze. Posrečilo se jim je, da so odpravili ves prevoz. Bila je grozna noč, vo;aki so skozi visoki sneg korakali peš, trudni in lačni, spodtikaje se pri vsakem koraku Prišli so do vojaške kuhinje, v kateri so bili ubiti konji. Načelnik jo je ukazal razdreti in kose vzeti seboj, da je ne dobi sovražnik. Vojaki so si kose naložili. Medtem so jih pa spremljali sovražni šrapneli. Pri Banja-pudzi je prišlo do boja, v katerem so vrgli Rusi Japonce tri vrste nazaj od vasi. Naslednji dan je bil japonski napad zopet odbit. Ob 3. uri popoldne so začeli streljati japonski topovi. S tem so izdali svoje skrivališče in Rusi so takoj svoj ogenj namerili nanje in jih prisilili da so se umaknili.
Vroči boji.
(Rusko poročilo.)
Mukden, 2. marca Rennenkampfav oddelek je po vročem boju ohranil svojo postojanko, dasi z velikimi izgubami. Včeraj so samo iz njegovega oddelka odnesli ranjenih 14 častnikov in 1.074 nižjih činov. Število ubitih še ni znano, med njimi je podpolkovnik Možejko. Desno krilo generala Danilova, ki stoji vzhodno od Rennen-kampfa, je vzdržalo nekaj hudih napadov in ima izgube čez 300 mož. Na levi strani tega oddelka je bil eden japonski oddelek uničen. Oddelek generala Ljuba vina na desni strani od Danilova, je zadržal japonske naskoke na grič, ki obvladuje sosedne kraje. V nočnem boju so Rusi dvakrat izgubili in ga vzeli zopet z naskokom; slednjič je ostal v ruskih rokah. Na Gaotulinsko postojanko so se 2. marca Japonci vrgli z veliko silo. Pri Kandolisanu so Rusi ponoči v boju z bajoneti in puškinimi kopiti vrgli Japonce ob 3. uri iz njih pozicij. Ob 4. zjutraj so Japonci naskočili Lingengutun na desnem krilu, a so bili odbiti. Ob 7, zjutraj pa se je začel veliki napad na Putilov grič Dva huda naskoka sta bila odbita. Ruske izgube pri tem niso bile velike. Na desnem krilu je boj trajal v noč, izgube niso še znane a so precejšnje. Ubit je polkovnik Kondrackij. Prenašanje ranjencev se vrši redno. Moč japonske kolone ob Ljaohe cenimo na sedem polkov pehote, kujemo o večjem boju pri Salenpu, kjer so baje Japonci tudi odbiti. Splošno so ruske izgube v teh bojih jako znatne, a japonske še večje.
Rusko brodovje.
Kronstadt, 6. marca. Pomožna križarica „Rus" od brodovja Nebogatova se je že vrnila v luko, ker se ji je pokvaril stroj. Vrne se tudi križarka „Vladimir Mo-nomah". Sedaj se oborožuje druga ,'divizija tretjega brodovja, ki bo obstajala iz eklop-nic „Slava", »Imperator Aleksander II." in iz več večjih in manjših križaric ter torpedovk.
Pri nakupu argentinskih križaric je posredoval admiral Č u h e j m , poveljnik črnomorskega brodovja. Novo kupljene ladje bodo najbrže došle v Libavo, kjer so že pripravljeni prostori za 1000 mornarjev iz Sebastopola, ki imajo tu stopiti na ladje. Morda bodo pa tudi prevozni parniki odpeljali mornarje do kake točke, kjer se bodo združili z argentinskimi križarkami. Od teh so tri moderne križarke prvega razreda in imajo po 7000 ton ter prevozijo okrog 20 vozlov.
Iz japonskih virov.
London, 6. marca. ,Daily Tele-ftraph" poroča 4. t. mes. iz Tokia: Led na Hunhu se je popolnoma raztopil. Rusi so vojaške atašeje pozvali, naj zapuste Vladi-
vostok. — 10000 Rusov baje stoji pri Lao-pienu, 25 milj južno od Sinmintina. — V Osaki je pod vodstvom nekega podčastnika izkušalo uiti 200 vjetih Rusov. Stražniki so odkrili načrt. — Vlada je razširila ladjedelnice v Kure in Jokosuki. V poslednjem kraju vodi dela neki angleški inženir. Ker je po vojski pričakovati razširjenja trgovine, se je parobrodna družba odločila, da bo gradila ravnotako velike ladje za Tihi ocean, kakršne so za Atlantsko morje. — Japonsko brodovje križa sedaj v Indijskem oceanu
Japonske priprave.
London, 5. maroa. „Morning Post" poroča iz Sangaja 4. t m.: Japonci nameravajo postaviti peto armado iz 8 divizij, ki bo močna 140 000 mož. Tvorili jo bodo letniki 1887.—1891. Tri divizije so se že izkrcale na Koreji. Del te armade bo prodiral proti Vladivostoku, del pa bo izkušal obiti levo rusko krilo mandžurske armade. — V Hakodate je združeno brodovje, ki ob stoji iz dveh oklopnih in dveh zavarovanih križark, 16 torpedovk in rušilcev ter iz dveh pomožnih križark. Formoza, kjer so velike zaloge premoga, je zavarovana z minami. Eden ameriški parnik je pripeljal na Japonsko lokomotive in drugo železniško gradivo. Z Japonske so odposlali k Sahu 60 havbic. Nadalje je japonska vlada naročila še za 2 000.000 taelov topovskega in puškinega streliva.
Zbornično ministrstvo.
„Narodni listy" poročajo, da namerava Gautsch izpremeniti sedanje ministrstvo v parlamentarno. List naglaša, da je parlamen tarno ministrstvo toliko časa nemogoče, dokler ne bo rešen češko-nemški spor.
Položaj na Ogrskem.
Pri Košutu je bilo posvetovanje dne 5 t. m. Justh in Rakovszky sta izjavila, da krona v vojaških zadevah ne bo priznala zahtev neodvisne stranke. Danes se vrši posvetovanje vseh voditeljev opozicije. Položaj ni še prav nič jasen. Boje se, da nastane med Ogri in vladarjem razpor. Pri zaslišanju ogrskih politikov je vladar z mlade-niško živahnostjo zagovarjal skupne armado. Vsakega posameznega ogrskega politika je prosil, naj vpliva na opozicijo, da izloči iz svojega načrta vojaške zahteve.
Dogodki na Ruskem.
E r i v a n , 5. marca. Danes so se spopadli tu mohamedanci in Armenci. Več oseb je bilo mrtvih.
Berolin, 6. marca. „Voss. Ztg." peroča iz Peterburga. Witte je v nemilosti pri carju. Mesca decembra in 22. januarja bi bil lahko povzročil sporazumljenje, a mu je manjkalo poguma. Izgubil je vse zaupanje pri delavcih in pri inteligenci.
B e r o 1 i n , 6. marca. „LokaIanzeiger" poroča iz Tiflisa: Vlada je pustila svobodno pot sedanjemu gibanju dasi je dovolj vojaštva na razpolago za brambo državnega in zasebnega premoženja. Vojaki so mirno gledali, ko je v bojih med Armenci in mohamedanci bilo v Baku ubitih 800 in v Ti-flisu 200 oseb.
B j e 1 o s t o k , 6. marca. Stavkujoči delavci so stavili mnogo gospodarskih zahtev. Stavkujoči so ubili nekega peka, ki ni hotel stavkati. Realko, gimnazij in šolo za deklice straži med peukom vojaštvo. Prebivalstvo je zelo prestrašeno.
Č i t a , 6. marca. V železničnih delavnicah je pričelo stavkati približno 1000 delavcev. Zahtevajo, da, naj oblasti izpuste 19 delavcev, ki so bili prijeti povodom nekega delavskega shoda.
Berolin, 6. marca. „Berl. Tage-blatt" poroča e Gaponovem begu. Med velikimi delavskimi nemiri dne 22. januarja, je Gapona odpeljal neki mlad inženir. Gapon se je obril in preoblekel in je prenočil pri svojem prijatelju, ki je pisatelj. Pobegnil je v vzhodne ruske pokrajine in na Prusko. V Berolinu je bil le nekaj dni. Sedaj je v Genevi v Švici. Izbral si je tako stanovanje, da lahko takoj pobegne čez mejo na Francosko.
B j e 1 o s t o k , '6. marca. Umorili so Izvoznika, načelnika okrožnega okraja.
B a t u m , 6. marca. Tu je bilo včeraj ranjenih ali ubitih 30 oseb.
Nove volitve na Grškem.
Na Grškem so bile volitve v zbornico. Zmagali so vladni pristaši. Tudi vsi ministri so bili zopet izvoljeni.
Občinske volitve na Ru-■nunskem.
Dne 5. t. m. so imeli v Rumuniji občinske volitve v prvem razredu. Zmagali so povsod konservativni kandidati.
Anarhisti na Španskem.
Brezposelni delavci v Barceloni so imeli 5 t. m. velik shod. Po shodu so poizkusili preprečiti promet cestne železnice. Obmetavali so vozove s kamni in streljali iz revolverjev. Policija je razkropila izgrednike in prijela več oseb, med katerimi je 12 anarhistov. Vlada je mnenja, da ima opraviti z
razširjeno organizacijo anarhistov. V Madridu so našli pred palačo markija Puebla bombo, ki so jo še pravočasno odstranili.
Proti trozvezi.
„Leipziger N. N.* poročajo: Francoska namerava ustanoviti v Rimu poseben list proti trozvezi. Na čelu lista b03ta radikalni italijanski poslanec De Ma-rineš in dosedanji glavni urednik „Tribune" Codi. Za ustanovitev lista je dal predsednik italijanske trgovinske zbornice v Parizu Trezza 300 000 frankov in 300 000 frankov bodo nabrali italijanski politiki.
Dnevne novice.
Pomanjkanje krme vsled lanske sufie. Dne 15 febr. t 1. smo na tem mestu opravičeno grajali postopanje deželne vlade, ki je lani na Dunaj poročala, da na Kranjskem ne primanjkuje krme. Temu nimamo nič odvzeti in nič dodati Pač pa se nam zagotavlja od merodajne strani, da c. kr. kmetijska družba uradno ni bila pozvana, da vladi poroča o pomanjkanju klaje, in da torej predsedstvo družbe ni poslalo vladi v tem oziru nobenega poročila. Kje je torej dež. vlada dobila svoja poročila, o tem se bode še govorilo. Mi smo vršili le svojo časnikarsko dolžnost, da smo pokazali, kako so liberalci uneti za kmeta.
Občinski odbor na Jesenicah je imenoval za častne občane naslednje gg.: Jakob Aljaž, župnik na Dovjem; Juri A u e r , pivovarnar v Ljubljani; Fran B u d i n e k , trgovec v Kranjski gori, dr. Vinko Gregorič, primarij v Ljubljani; Ivan Hribar, župan stol. mesta Ljubljane; Josip Pogačnik, državni in deželni poslanec v Podnartu; Franc R a n t, nadučitelj v Radečah pri Zidanem mostu; Rihard S c h r e y , c. kr. poštar v Lescah; Avguštin Šinkovec, mestni župnik v Skofji Loki; L u d o v i k S t r i e e 1 j , načelnik požarne brambe v Ljubljani; dr. Fran Tominšek, odvetnik v Ljubljani; Anton T r e u n , trgovec na Savi pri Jesenicah; dr. Janko Vilfan, odvetnik in župan v Radovljici.
Ogorčeni denuncijantje. „S1. Narod" nam očita denuncijantstvo, ker je „i>lovenec" svojedobno priobčil poslano mu kratko poročilo o dvoboju Triller - Lavtar, češ, da je državno pravdništvo že prej vedelo za dvoboj, a mu je dala še-le „Slo-venčeva* notica povod, da je začelo postopati. ^Slovenski Narod" pravi, da spodobni listi molče o dvobojih ; kolikor je pa nam znano, se o dvobojih prav mnogo poroča, ker se menda marsikje drugod ne postavljajo na stališče, da za svoja pogumna dejanja nočejo nositi posledic. Mi se le čudimo, da se o denuncijantstvu sploh upajo govoriti ljudje, ki vsak dan denuncirajo in ki bi ne napolnili niti lista, če bi ne pisali denun-cijacij in nesramno blatili ljudi. Stvar „Na-rodova" je braniti dvoboj in arogance, nam se pa pri tem posebno pomembna zdi naslednja „Narodova" izjava: ^Državni organi pač tudi sami spoznavajo, da pri obstoječih razmerah ne kaže uporabljati zakona z vso strogostjo in dokler jim ni uradoma nič znano o kakem dvoboju ali dokler o njem molče časopisi, dotlej se državni organi ne ganejo, tudi če so v kavarni ali v gostilni slučajno kaj izvedeli". „Narod" mora že vedeti 1 Ali pa ti organi postopajo tudi tako, če v gostilni slučajno izvedo, da so se stepli kmečki fantje? Ali velja enak zakon za kmečke fante in za liberalne škrice? Mi se z „ Narodom" ne bomo prerekali o denuncijanstvu, ker mi takega namena nismo imeli in če je kdo kaj že prej vedel, ni mogel še-le iz »Slovenca" izvedeti. „Narod" pa naj o denun-cijacijah kar molči, da mu jih ne naštejemo cele kupe! Kolikokrat je „Narod" klical naravnost državnega pravdnika nad naše somišljenike! Koliko jih je spravil v nesrečo in stroške ! To pomislite zdaj in — molčite!
- Jugoslovanski almanah in to in ono. Včeraj je došlo post tot di-scrimina rerum prvo pismo iz Belgrada zaradi almanaha, o čegar usodi niso niti slovenski uredniki ničesar vedeli, ker niso dobili na vsa svoja vprašanja doslej nika-kega odgovora. Sedaj se poroča, da Srbi bolgarskih književnikov še dodanesniso mogli pomiriti in s 1 o ž i t i Bolgari „šumavo molče" na
vae pozive Srbov Slovenci pa, ki so po slali svoje prispevke ▼ 3 oddelkih, so predložili „tri puta više materiala, nego imaju prostora. Otuda je možda i potekla misao o izbacivanju nekih slabijih stvari. Do Nove Godine nije se moglo ništa uraditi te sada stvar tako — stoji. Brigu okolo Almanaha predamo u ruke izabranome odboru; to <5imo učiniti kroz dva tri dana. i ja mislim, da d* stvar onda podi brže. Bilo je komedija sa našim umjet-nicima, bilo je isto takovih stvari i sa Vašim, a ved i da ne govorimo za bugarske. U ostalem svi očekujemo, da brada Bugari štogod preduzmu". Sedaj je torej očitno, da je bila napaka, ker so se Slovenoi ločili v tri oddelke. Po našem mnenju ni potrebno, da bi se slovenski literarni prispevki zopet vračali v Ljubljano, kajti vsak urednik ima itak seznam spisov svojega oddelka ter more tako določiti, kaj se saj izpusti. Ker naj bi bili v almanahu le najboljši spisi, zato naj bi se izpuščale v prvi vrsti začet-niške stvari raznih pseudonimov. Tudi pesniški prispevki se morejo izdatno omejiti. Povesti in članki se seveda ne morejo skrajšati, pač pa se morejo izpustiti, oziroma zamenjati s krajšimi.
—	Konje za vojaške transporte nakupujejo v okolici Gradiške.
—	Imenovan je za ministrskega podtajnika g. dr. Karol S a v n i k.
—	Prestavljen je notar g. Oton Ploj iz Gorenje Radgone v Črnomelj.
—	Uboj pri Medvodah. V nedeljo, dne 5. t. m. zvečer so v Seničici pri Medvodah pred gostilno [ož. Susteršiča zaklali 60 let starega dninarja janeža p d. Kercovega. Siromak, ki je umrl na licu mesta, je zadobil več ran, med njimi eno v srce. Uboja sumljivi so: posestnik Jakob Koder iz hlebov št. 38, Anten Knaptč in France Bergant. Jakoba Kodra so že isti večer orožniki aretirali. Knapiča in Berganta, ki sta se skrila, pa orožniki niso mogli najti. Bergant se je dne 6 t. m. sam prijavil sodišču
—	Litijske novice. Umrl je 3 t m I Knez, delavec Prejšnji dan se je napil žganja. Ko je prišel domov, je padel na stopnicah in se tako pretresel, da je umrl Svojcev ni imel. — Litijsko b I a t o. V Šiški se nekdo pritožuje v »Slovencu" zaradi slavnoznanih šišenskih mla-kuž in blata. A kdor hoče videti res pravo, pristno blato, mora priti v naš napredni litijski trg. Samo poprej si mora omisliti „ga-lošne" do kolen, če se mu ne zdi škoda hlač. Reveži smo Litijčani, ker se še pritožiti nejmoremo. Gospoda trški predstojnik in župan pravita: »Nama nič mar", cestni nadzornik je pa t Zagorju in se za Litijo ne briga prav nič. Njegov namestnik si pa že preskrbi pred svojo hišo, če ima pa kako pot, se pa pelje. — Čobalov shod je bil nad vse .fejst", kakor pravijo rdečkarji. Da bi vjeli kaj kalinov, so rdeči judovski hlapci, da bi zbegali delavstvo, nabili rumene lepake po Litiji in okolici. In zmagoslavno so se pripeljali očka Čobal v Litijo, da bi pridigovali. In res shod je bil v go-y stilni .pri Pošti". Udeležba je bila ogromna, okrog trideset oseb je bilo na shodu, a še med njimi je bilo več litijskih radovednežev, kakor delavcev. O tem, kako se je izvršil shod, bomo pa že še priobčili po ročilo.
—	Poizkušeni umor in samomor gimnazijca. V Samboru v Galiciji je petošolec, Fried, ustrelil na svojega profesorja, ki mu je dal slab red. Nato je dvakrat streljal nase ter bil takoj mrtev. Profesor je lahko ranjen.
—	Vegova I50letnica na Dunaju. Pri tej slavnosti bode g dr. Mirko Ploj, c. kr. dvorni svetnik, državni in deželni poslanec, kot častni predsednik odbora za prireditev Vegove slavnosti imel pozdravni g vor; slavnostni govor bo imel g. dr. Andrej Ferjančič, c. kr. sodni nad-svetnik. državni in deželni poslanec. V spomin 150letnega rojstva Jurija barona Vege zložil je g. ravnatelj Ivan Tomaževi č, odbornik društva »Zvezda" Vegovo koračnico, ki jo bode pri tej slavnosti igrala vojaška godba bos. herc. pešpelka štev. 4, katera bode vsled privolitve polkovega poveljnika g. Franca pl Frischa, c. in kr. pol kovnika, brezplačno sodelovala.
Potrebno železniško postajališče. Piše se nam: Med železniško progo Brezovica - Preserje ustanovilo se bode najbrže novo železniško postajališče in sicer v Notr. Gorici Tamešnji občinski odbor deluje namreč na to, ker je močvirje skoro vedno toliko pod vodo, da se ne dd dospeti na bližnje postaje. Tudi ob suhem času se rabi baje do bližnje postaje Preserje poldrugo uro Po železnici seveda se pride v pol uri, toda tam hoditi je prepovedano, ob škarpi Pa se radi Ljubljanice ne dA dospeti. Tudi stran proti Brezovici je glede potov tako zanemarjena, da se do omenjene postaje ne aa priti v poldrugi uri. Iz teh opravičenih vzrokov torej občin, odbor v Notr. Gorici i "Pa, da se prepotrebno postajališče ustanovi. ; .. ~ Tatovi na delu. Po Trstu se I Klati tolpa tatov, ki skoro vsako noč vlomi
v kako prodajalnico Te dni so vlomili tatovi v prodajalnico trgovci Domasseja, a so našli blagajno prazno.
—	Iz Slavine. Dne 5 marca je uči-teljstvo priredilo lepo zabavo s sodelovanjem slavnega cerkvenega zbora in šolskih otrok. Vse točke bogatega sporeda izvršile so se v občo zadovoljnost. Lspo so se vrstile de-klamacije in lepo ubrano petje. Najlepša je bila pesem .Na nebu zvezde sevajo", katero je moral cerkveni zbor na zahtevo občinstva ponoviti. Jako na mestu so bili šaljivi prizori posebno »Kuhar". Krona vsega pa je bila Tomšičeva igra .Materin god'. Vse vloge so se prav dobro igrale. Posebno dobro, res s pravim čutom, je igrala Marija A m b r o ž i č staro tetko. Obilni trud. katerega je imel posebno gosp. nadučitelj Fran V e r b i č, mu je bil v nedeljo popolnoma poplačan. Šolska velika dvorana je bila natlačeno polna. Bog daj, da nas učiteljstvo zopet kmalu razveseli s kako šaljivo igro! Kakor sploh na Pivki, smo tudi v Slavini pred snegom pogrešali vode. Mislimo, da nas bodo ja kmalu razveselili z že tolikrat obljubljenim vodovodom.
Predavanje o čebelarstvu
bo dne 12. marca v Borovnici v gostilni g. Antona Drašlerja. Začetek ob 3. uri popoldne. Čebelarji pridite, predavanje bo velike važnosti za napredek našega staro-slavnega čebelarstva.
—	Sprejem v kadetno šolo deželne brambe in pogoji. Po-četkom šol. leta 1905/06 s 1. okt. sprejetih bo v imenovano kadetno šolo, ki obstoji iz treh letnikov in enega pripravljalnega oddelka krog 130 gojencev. Za prvi letnik se zahteva starost dovršenega 15 in ne prekoračenega 18. leta, za drugi letnik starost 16. do 19. leta; v tretji letnik se nikdo ne sprejme. Starost se računa s 1. sept. Dalje se zahteva za 1. letnik dovršite v 5 in za drugi letnik 6. razreda gimnazije, realke ali kake druge istovrstne srednje šole. Glede ostalih pogojev in pa vzorca za prošnje dado pojasnila vse vojaške in politične oblasti. Pripomnimo le, da je kolekovane prošnje nasloviti na poveljništvo omenjene ka-detne šole ter jih vložiti najkasneje do konca julija t. 1. Prošnjam je priložiti: rojstni ozir. krstni list, domovnico, izpričevalo kakega vojaškega zdravnika glede fizične sposobnosti, celoletna šolska izpričevala 1. 1903/4 ter enako obeh semestrov 1904/5, izpričevalo e cepljenji koz in končno nravstveno izpričevalo.
—	Mlekarska zadruga. Z Brezovice Dne 26. febr, se je pri nas ustanovila mlekarska zadruga. Odpravo mleka v Ljubljano je prevzel g. P o c k. Dosedaj se je mleko z našega kraja in okolice pošiljajo v mlekarno na Vrhniki.
—	Iver. Ako bi se za vsako dobre reč tako agitiralo, kakor to store prireditelji plesov za svoje zabave, bila bi Slovenija za petdeset let naprej.
Štajerske novice.
š Ormoško učiteljsko društvo si je za tekoče leto izvolil sledeči odbor: predsednik g. Anton Porekar, nadučitelj na Humu, podpredsednik gospod Martin Šalamun, nadučitelj pri Miklavžu, tajnik gosp. Adolf Rosina, učitelj v Ormožu, blagajnik gosp. Josip R a j š p, nadučitelj v Ormoži ter odbornikoma gosp. Ivan Košar, nadučitelj pri Vel. Nedelji in g. Anton Kosi, učitelj v Središču.
š K. s. izobraževalno društvo v Mariji Nazaretu je priredilo na pustno nedeljo v društvenem prostoru efektno tombolo v korist nazarške šole. Udeležba je bila velika. Vsem, ki so prispevali bodisi z dobitki, bodisi s prodajanjem ali nakupovanjem srečk izreka tem potom odbor naj-prisrčnejšo zahvalo.
š Povodnji na Štajerskem. Razne reke na Gorenjem Štajerskem so izstopile. Tudi radgonska okolica je pod vodo.
š Poročil se je v Sevnici nadučitelj gosp. Jožef Mešiček z učiteljico gdč. AnoLernej.
š Umrl je v St. Lovrencu nad Mariborom gostilničar g. J. Pernat.
š Tatinsko družbo, katera je kradla pri trgovcu Francu Novaku v St. Lovrencu nad Mariborom, so zasledili orožniki. V tej družbi sta bila Novakova vajenca Janez Namesnik in L u d e -v i k G o r j a k , trg. pomočnik Franc P a u 1 i č, pekovski pomočnik Franc Schopper, tesar Janez Paulič. Se nekaj drugih oseb bo aretiranih. Tatinska družba je obstala iz 12 oseb.
š Smrt vrlega moža. Preteklo nedelje je umrl v Dobletini mož, kakršnih je malo, Janez Tlaka r. Dasiravno priprost kmet, je vendar dosegel s čitanjem knjig in časopisov nenavadno izobrazbo. Bil je kremenit značaj, vzoren gospodar in vnet j čebelar. Nad 40 let je bil ud družbe sv. Mo- . horja. Prebiral je rad poštene časopise, zlasti ■Slovenca". Dasiravno bolan, se je z nav-
dušenostjo udeležil lanskih volitev za deželni zbor. Blagemu pokojniku žilimo: Lahka mu žemljica. Žilujočo rodbino pa naj tolaži sladko upanje, da jih pokojni čaka nad zvezdami.
š Gradec. V nedeljo, dne 26 t. m. je priredilo obče priljubljeno slovensko krščansko društvo.Domov i n a " predpustno veselico s plesom, ki se je jako dobro obnesla. V kratkem nagovoru je g. predsednik Kukman pozdravil vse člane .Domovine", zastopnike slov katol. akad. društva »Zarja, in slov akad. teh. društvo »Tabor", zastopnika sle-ven. izobraž društva »Naprej" in vse dešle goste. Povdarjal je, da so veseli člane »Domovine", ker pridejo na veselico zastopniki omenjenih akad društev, in s tem pokažejo, da se ne sramujejo iti med priproste de lavce. Godbo je priskrbel graški voj. veteranski zbor nadvojvode Henrika I., ki je izvrševal svojo nalogo ▼ občno zadovoljnost. — V odmorih so pevci vseh navzočih slov. društev v Gradcu prepevali lepe narodne pesni. Dvorana je bila okusno okia šena, posebno pozornost so vzbujale slike na plesišču, kako se Bundrov Lojze vozi po morju i. t. d Četvorko je spretno aranžiral g. stud. teh. R. Podkrajšek. »Domovina" je priredila torej za graške Slovence prav vesel večer
š Zahvala. Povodom občinskih volitev na Teharjih dne 25. svečana t. 1. uvideli smo, kake simpatije uživa teharska občina med slovenskimi rodoljubi, dobili pa tudi od raznih pokrajin slovenskih toliko priznal nih p'sem, da si štejemo v čast in dolžnost zahvaliti se vsem onim činiteljem »zmage teharske" in izreči najprisrčnejšo zahvalo ! Posebno se zahvalujemo našim zunanjim izven občine bivajočim slovenskim volilcem, kateri so oddali svoje glasove našim kandidatom, in kateri vzlic najneugodnejšemu vremenu niso izostali ter se pripeljali na volišče. Bog živi vrlega zastopnika vasi Leveč ! Bog živi v prvi vrsti glavne celjske prvobornike! Bog daj zdravje na vekomaj let vrlim Trnoveljčanom, Sveten-čanom in vsem drugim volilcem iz Ljubečne ter raznih drugih krajev. Nikdar ne bomo pozabili vrlih slovenskih volilk, katere so oddale pooblastila naši stranki ter spodile nemčurje s prekljami od svojih domačih pragov. Bog živi vse vrle teharske volilke in volilce ! Bog vam bo plačnik! Slava in na zdar ! — Slovensko Teharje, dne 1. marca 1905 — Za začasni volitveni odbor: D r. Franjo Stor, predsednik ; Ivan C e-m a ž a r , podpredsednik ; T i n k o S t o -jan, začasni tajnik.
Ljubljanske novice.
lj Anarhija v slovenskem gledališču. Že tri mesece čutijo abo-nentje lož in sedežev v našem gledališču popolno anarhijo. Opera je zmeraj »bolna* ali se kuja in štrajka; drama pa počiva, kakor še nikoli. Tako malo novitet še ni bilo v nobeni sezoni, kakor letos. Opera je imela tekom 5 mesecev 2 (.Hugenoti" in »Mignon") noviteti, ki sta se obe, zlasti »Mignon", izjalovili; zato pa smo poslušali »Bettelstudenta" menda sedemkrat za vrstjo ! Sicer smo slišali same stare opere in še te navadno slabše izvršene kot prejšnje sezone. Med 80 predstavami je bila komaj ena tretjina opernih, oziroma operetnih, a še pri teh so morali pomagati gostje. Posamezen solist nastopa komaj 3krat na mesec. Stroški za operno delovanje so torej mnogo predragi in uspeh opere je globoko pod gmotnimi žrtvami. Drama je igrala tekom 2 mesecev (januar in februar) 4 novitete, namreč .Krpana" (6krat), »Gugalnico ljubezni" (lkrat), „Na pomoč Rusom" (2-krat) in „Tosko" (2krat). Za vsako dramsko noviteto rabi torej naša drama poprečno 10 — 15 dni. To je ogromno! V tem času se naučč največje drame tudi diletantje, ki morajo preko dneva delati po uradih in drugod! Naši igralci imajo seveda vsak dan izkušnje, a kvečjemu trajata obe izkušnji skupaj 4 ure (dve dopoldne in dve popoldne). Sicer prebije gospoda ves čas po kavarnah in drugod ! Koliko obljublja odbor dramat. društva vsako sezono, a take malo ni podal še nikoli abonentom kakor letos. Zadnje 3 mesece se repertoir komaj še giblje, in pred dnevi se je ponujala abonentom stara, že za popoldanske otroške predstave preneumna angl.gluma „Chaleyeva teta"! To je vrhunec oziroma najsilnejši padec. Gotovo ni odbor kriv teh razmer pri našem gledališču, saj opravlja odber brezplačno težki posel intendantstva ; — toda takim razmeram mora biti konec! Brez vodstva, ki drži z jekleno energijo slovenski gledališki ensemble ter ga zna prisiliti k vztrajnemu izvrševanju dolžnosti, naša opera in drama ne moreta obstajati več. Treba je temeljnih reform v vodstvu. Naša drama je vsako lete slabša, dobrih .solistov" ima vedno manj in komparzerija sploh ni več porabna. Tudi operni zbor vidno peša, in med opernimi solisti ni vse v redu Treba bo torej tudi tukaj poskrbeti že sedaj za temeljite izpremembe v bodočnosti la reper-
toir? Pripravilo se je marsikaj dobrega in lepega, ki pa se n e m o r e izvršiti ker ni sposobnih moči, zato pa se vsiljuje — »Charleyeva teta" ! Anarhija se mora nehati, sicer izgubimo to, kar smo tekom let težko pridobili : ugled gledališča in simpatije občinstva. Naše mnenje je, da se naj za prihodnje nastavi artističen ravnatelj (ugleden igralec), ki bo podrejen le intendanci treh članov odbora dramat. društva. Društvo imej skrb za finan-siranje gledališča, intendanca sestavljaj repertoir in angažuj osobje, ravnatelj pa skrbi za točno izvrševanje repertoira in za — disciplino! To je naš predlog; morda pa bi se dal najti še praktičnejši. Mi ga bomo pozdravljali.	Jos. K—c.
lj Poročen je bil včeraj zdravnik g. dr. K o n š t a n t i n pl. Fčdransberg z gdč. Ivanko Knific,
lj Umrl je v Gorici črkestavec pri Tillu g Oskar T e r g 1 a u.
lj Čegav je denar? Pred nekaj dnevi je prišel v neko tukajšnjo gostilno neznan moški, kateri je gostilničarki plačal zavžito jed in pijačo z 20kronskim bankovcem. Ko si je gospodinja odtegnila za ceho, naštela mu je na mizo 14 kron ter šla v stanovanje še po 4 krone in jih položila zraven drugih. Neznan gost vzel pa je samo zadnje 4 krone in odšel. Gostilničarka je opazila šele drugo jutro denar, katerega je bil gost v pozabljivosti pustil na mizi in ga sedaj čaka da pride po njegtt.
lj Trpinčenje živali. Kleparski pomočnik Simon Susteršič je ukradel pretečem mesec kotlarskemu pomočniku Avgustu Titzu iz delavnice v Konjušnih ulicah, domačega zajca in ga nesel v ključarsko delavnico v isti hiši. kjer sta s ključarskim pomočnikom Avgustom Vidmarjem, živemu zajcu odrezala ušesa in mu opilila noge. — Nekemu tovarišu se je žival tako smilila, da je zbežal iz delavnice in suroveža ovadil.
lj Nemška ljudska knjižnica v Ljubljani. Jutri otvori v Tonhalle »Sudmarka14 nemško ljudsko knjižnico, v kateri je 2000 zvezkov.
lj Pozor na ,,Zvezino" predavanje. Danes ob pol 8. uri zvečer predavanje.
lj O delovanju tukajšnjega rešilnega društva. Meseca februarja t. 1. je interveniralo rešilno društvo v 57 slučajih, in sicer pri 32 moških in 25 ženskih. Slučaji nezgod so bili nastopni 34 obolelosti in oslabelosti, 2 mrtvouda, 1 povo-ženje obeh nog, 2 težka poroda, 1 ranitev vsled udarca na glavi, 3 poškodbe vsled po-voženja, 5 ranitev vsled padca, 2 ranitvi na nogi, 2 slučaja umobolnosti. 1 krvotok, 2 poškodbi na glavi, 1 poškodba na očesih, 1 blaznost.
lj Ljubljanica in druge vode so zadnje dni preteklega tedna vsled stajanega snega in ledu močno narasle. Prva je kazala v soboto 0 80 m. nad normalo.
Ij Dežnik zamenjal je nekdo na lovskem plesu.
lj Z rešilnim vozom so prepeljali z južnega kolodvora v deželno bolnišnico delavca iz Zagorja Alojzija Grašeka. Zlomil si je pri skoku iz voza levo nogo.
lj Na južnem kolodvoru je bil
izgubljen oziroma najden siv kovčeg, dežnik, črna pumpadura, dve steklenici nož in očala in črni ženski ovratnik.
lj Deželna vinska klet. Vstre-zaje želji nenaternikov, ne bo prihodnje vinske pokušnje, kakor navadno, v sredo, marveč v s o b o t o , 1 1. t. m. od 7.-—9. ure zvečer.
lj Šinkovec ,,griču11 se že izkuša oglašati, a se ne upa še kaj prida žvrgo-leti, ker ga edveč — zebe. Sv. Gregor ne bo kaj prida tičjih svatb zvabil letos !
lj Za kruhom. Z južnega kolodvora se je včeraj odpeljalo v Ameriko 33 Kranjcev, 147 Hrvatov in 176 Makedoncev. — Iz Trzina v Krško pa se je peljalo sedem kamnosekov
lj Zaključni venček plesne šole trgovskih sotrudnikov v Ljubljani vršil se je v soboto dne 4. t. m. v okrašeni mali čitalniški dvorani »Narodnega doma" z bogatim sporedom. Ples je vodil spretni učitelj te šole gosp. Ivan Kenda, kateremu so v zahvalo in priznanje dražestne gospice podarile dvoje lepih daril z napišem Pripomniti je, da je vojaška godba jako točno in marljivo svi-rala, kateri gre tudi pohvala.
lj Umrli so Anton Bahar, posestnik, 73 let, Karolinška zemlja 15; Franja Sluga, kurjačeva hči, 8 mesecev, Tržaška cesta 26 ; dr. Edmund P u š n e r , c. kr. višji zdravnik 33 let, Zaloška cesta 29; Marija Go-lobič, delavčeva hči, 4 leta, sv. Petra cesta 25. — V bolnici: Anton Kuhar, gostač, 55 let; Centarij Keršič, pek. pomočnik, 35 let.
Razne stvari. Najnovejše.
Nedolžnega so obesili. V New Yorku je priznal delavec Adolf Bloch, da je v Allentrinu umoril neko žensk«. Radi tega umora so nedavno obesili Blochevega brata. Adolf Bloch, ki ne zna brati, ne pisati, ni • tej obsodbi ničesar vedel. Se-le sedaj mu je to povedal neki prijatelj. Bloch je tekel na policijo in ves obupan vsled nesrečne smrti svojega brata, priznal umor. — Vlakastatrčilana progi Cleve-land Pittsburg. Devet oseb je ubitih, 18 ranjenih. — Novi veliki mojster malteškega reda je grof G a 1 e a z o Thun Hohenstein v Tridentu. — S i n p r o t i očetu. 60 let stari posestnik Jurij Darmstadter je karal 24 let starega sina, ki je prišel ponoči pijan domov. Sin je napadel očeta in ga večkrat zabodel v prsa. Oče se je vlekel še v svojo sobo, vzel revolver in ustrelil sina. Oče umira.
Telefonska In brzojavna porodila.
Dunaj) 7. marca. Danes so bili v državnem zboru pogovori o nameravanem najetju posojila za refundacijsko predlogo in za železnice. Pogajanja se jutri nadaljujejo. Posojilo bo oddano Rotschildovi skupini.
Dunaj} 7. marca. Danes je cesar nadaljeval z zasliševanjem ogrskih politikov. V četrtek bo sprejet v avdijenci predsednik hrvaškega kluba dr. T o m a š i č.
Berolin, 7. marca. Listi poročajo, da najnovejši carjev reskript pomirjevalno vpliva.
Peterburg, 7. marca. Delavstvo se je radi carjevega manifesta razdelilo v dva tabora. Stavka ponehuje, ruska narodna propaganda dobiva tal.
Katkovice, 7. marca. Drugi policijski oddelek je odrekel pokorščino in ni hotel na službo. Policaje so prijeli vojaki in jih odpeljali v trdnjavo.
Peterburg, 7. marca. Vojni svet je v svoji sobotni seji sklenil, da ne odpošlje več na bojišče čet aktivne službe, ampak da osnuje za polke, nahajajoče se na bojišču, 100 nadomestnih bataljonov in reser-vistov 236 okrožij, v katerih je bila s carskim ukazom od 15. decembra 1904. odrejena mobilizacija.
London, 7. marca. Po izvajanjih angleških listov je načrt maršala Ojame uspel že toliko, da je Mukden postal nevzdržljiv in njegov padec je vprašanje nekaterih dni. Listi so mnenja, da bodo Rusi pri umikanju morali pustiti na bojišču mnogo svojih velikih topov.
London, 7. marca. (K. u.) Reuterjev dopisnik pri Okuovi armadi poroča 5. t. m., da japonsko levo krilo od 28. p. m. vedno prodira in neprestano napada. Japonci so vzeli z žičnimi ovirami zavarovane ruske jarke in nasipe vkljub trdovratnim odporom Rusov, ki se sedaj v neredu umikajo. Japonci so zaplenili več šestcolnih topov in strojnih pušk. Japonsko skrajno levo krilo je sedaj na severozahodu in ne pri Mukdenu. Glavna ruska sila se najbrže ne bo mogla umakniti.
Mukden, 7. marca. (K. u.) Topniški boj je trajal včeraj do solnčnega zahoda. Oba dela sta ohranila svoje postojanke. Ponočni napadi na ruski centrum in levo krilo so bili odbiti. — Pred prelazom Gutulinje obležalo 2000 mrtvih Japoncev. Danes zjutraj se je okrog Mukdena zopet pričel silen topniški boj.
London, 7. marca. (K. u.) Reut. urad javlja iz Tokia: Opoldne se čuje, da se Rusi pripravljajo zapustiti Mukden in se umakniti v Tjelin.
Pariz, 7. marca. Japonski oddelek je res na poti, da pretrga zvezo Rusov s Tje-linom. General Linjevič ceni ruske izgube na vzhodnem krilu na 75.000.
Peterburg, 7. marca. V vojnem svetu se je izrekla večina proti Kuropatki-novi taktiki, car pa zanjo. — Kuropatkin ostane
London, 7. marca. 30 000 Japoncev se je pojavilo pet milj zahodno od Mukdena ter prodirajo proti Mukdenu.
Berolin, 7. marca. Rusi so se na desnem krilu ob Sahu toliko časa borili, da jih je japonsko obkoljevanje prisililo k umikanju. Ob Sahu so pustili mnogo topov.
London, 7. marca. Najhujši boj divja ob mostu pri Madzjapu, kjer se bori središče japonske armade proti 2. ruski armadi. Jarki so napolnjeni z mrliči Domneva se, da se še-le sedaj razvija prava odločilna bitka.
Mukden, 7. marca. Vsa ruska armada je v boju. Obojestranske izgube se cenijo doslej nad 100000 mož.
Peterburg, 7. marca. Od danes zjutraj se razvija krvava bitka. Nobena stranka še ni dosegla vspehov.
London, 7. marca. Poroča se, da Rusi zažigajo vladna poslopja v Mukdenu. Med kitajskim prebivalstvom vlada panika. Japonci so zasedli brzojavni urad v Sin-mintinu. Ruski oddelek prodira na jugu Sinmintina, da pride Japoncem za hrbet.
Pariz, 7 marca. .Journal" poroča, da so Rusi dosegli veliko zmago (?)
Carigrad, 7. marca. Cuje se, da je ruski poslanik govoril s sultanom, da bi nekaj ruskih ladij črnomorskega brodovje šlo skozi Dardanele.
Najnovejši zemljevid vojnega pozorliča
obsega natančno današnje boje.
Vsled visokega snega se žalibog posamezni kraji ne morejo razločevati.
Christiansen-ova razstava.
Piše se nam z Dunaja: V „Grabenhofu" je sedaj aranžirana razstava umetnih vezenin, ki vzbuja živahno zanimanje. Vse razstavljene vezenine, od prevleke za stene in odeje 3 razstavljenih notranjih prostornin — salonov, jedilnic in spalnic — do krasnih reformnih toalet, prtičev, pahljač, pompadur, celo obuval in gumbov, namiznega in belega perila, vse je napravljene na stroju in sicer na šivalnem stroju akcijske družbe za šivalne stroje Singer Co. na izviren, umeten način. Tukaj se kaže, kake mora gospo dinja s priprostim, občeznanim orodjem samostojno okrasiti stanovanje; kako se da na njem sploh vse dogotoviti na umeten način, bodisi za dober zaslužek bodisi za lastno porabo. Doslej prezirana strojna vezenina — pravzaprav napačno tako imenovana, ker nima nič mehaničnega — se kaže tukaj na tako dovršeni stopinji, da izgine vsak pomislek, da ne bi imela iste vrednosti, kakor ročno delo. Vse razstavljene stvari, katerih ne moremo vseh naštevati, so izgotovljene po načrtih znanega profesorja Hans Cbristiansena darmstadske umetniške kolonije. Na Dunaju vzbuja ta razstava veliko senzacijo in zato se priporoča, da naj se ne zamudi obiskati jo, ako bi koga v tem času pot peljala na Dunaj. Razstava je odprta do 12. marca in je pri presti vstopnini splošno dostopna. Morebitna pojasnila se dajejo vedno v trgovini akcijske družbe za šivalne stroje Singer Co., Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4. 339 a
Dunajska borza
dne 6. marca.
Skupna 4% konv renta, maj-nov. . .	100 30
Skupna 4»/o konv. renta, jan.-julij . .	100-25
Skupna 4 2°/0 pap. renta, feb—avg. . .	100-90
Skupna 4-2<>/o sreb. renta, april - okt. . .	100-90
Avstrijska zlata renta . ......120-20
Avstrijska kronska renta 4% ....	100 25
Avstrijska in vest renta 3'/»% ....	92 90
Ogrska zlata renta 4°/0.......118 95
Ogrska kronska renta 40/0.....98-10
Ogrska in vest. renta 3 V/o . • , . .	89-90
Delnice avstro - ogrske banke ....	1644
Kreditne delnice..................677 50
London vista......... .	239 85
Nemški drž, bankovci za 100 mark . .	117-121/,
20 mark . . . . ........23-45
20 frankov...........19-07
Italijanski bankovci........95-35
Cekini.............u 30
flVeteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736 0 mm
s R a	Ča« opazovanj.	Stanje bwo-metra T mm	Tempo-ratura po Celzija	Vetrori	Neb.	Iga S* * "Sot* s
6	9. zveč.	735-9	+3'5	brezvetr.	obl.	00
7	7. zjutr. 2. pop.	7353 733 6	+17 +6-2	sl. svzh. sl. jzah.	B del. jasno	
Srednja včerajšnja temp. +3 6°, norm. -}-2i°.
Tržna poročila
od dne 6. marca 1905.
Budimpešta. Pšenica za april 19 88 do 19-90; rž za april 15 74 do 15 76; oves za aoril li-53 do 14 54; koruza za ms^j 15 26 do 15 28.
Pšenica: ponudbe in povpraševanje srednje, mirneje. — Prodaja 12 000 met. stotov. Koruza za 2l/, stotink znižanja. Druga žita trdno, vzdržano. — Vreme: oblačno.
Izjava. 433 2 2
Podpisana izjavljam, da nisem plačnik za kakršnikoli dolg za mojega zeta Franc Vončina.
Idrija, 4. marca 1905.
Ivana Serjun.
Kuharica
dobi službo v župnišču z malo ekonomijo na deželi. Plača po dogovoiu. — Naslov povč upravništvo »Slovenca". 418 3-3
Sprejme
setatoj UC&ftOC
za jermenars/ii in torSarsRi o Sr/.
435 2-1 Poljanska cesta 24.
Najslovitejše medic, avtoritete uporabljajo
Rogaški Styria-vrelec Pn - 438a kron. katarih v grlu in bronhijih]

416 3—3
Zahvala.
Zamnogeiz um r JriK iiii ij; sočutja o priliki bolezni in smrti rajnega brata	439
France=la Šmidovnik
posestnika v Tunjicah,
kakor tudi za mnogobrojno udeležbo pri cerkvenem sprevodu v Prečini, izrekava presrčno zahvalo ; prav posebno milostivemu gospodu proštu dr. Seb. Elbert-u, preč. očetom frančiškanom in ravnotako častitim usmiljenim bratom v Kandiji in vsem drugim duhovnikom, sorodnikom, sošolcem in sploh žup-ljanom prečenskim.
Prečina, 6. marca 1905.
Valentin in Anton Šmidovnik,
brata.
Gorki

se imenuje najnovejši
ruski jopič za . . . gld.	12 — v obliki nar. jopiča
(spenzer) za ... . „	fr— Gehrick - dežni plašči
črne ali poljubne barve „	T—
Največja izbera zadnjih novosti za spomladno dobo.
Senzacija!
Izvirno angleško blago iz posebno lepega desina z opart. prav elegantnim krojem za obleke in površnike.
Najnovejše mode angleško blago za pikč, svileni in baržunasti telovniki brez konkurence.
Naročila po men za gospode in gospe se izvršujejo iz najfinejšega francoskega in angleškega blaga po čudovito nizkih cenah.
Bernatovič, Ljubljana.
Angleiko skladišče oblek. ^
_J
Sola
v Sostrem se bode zidala.
Dela so cenjena na.....K 17.380 —
katera se bodo oddala posameznim obrtnikom. Načrti, proračun in pogoji ležijo v pregled pri predsedniku stavbenega odbora Franc Lipah-u v Dobrunji št. 37 od 5. do 20. t. m.
Zapečateni oferti naj se pošljejo predsedniku do 20. t. m. z 10% varščino.
Stav. odbor za zgradbo nove šole y Sostrem
Franc Lipah, predsednik
415 2
■■Gospoda moja, ali pliete
313 10-9
CveRov brinovec
Dražba posestva.
Dne 13. marca 1905 ob 10. uri dopoldne se vrši pri c. kr. okrajnem sodišču v Radoljici d/ažba na Rečici pri Bledu se nahajajočega posestva umrlega f rana
Jeklerja, obstoječe iz novozgrajene hiše, v kateri se nahaja gostilna in prodajalna, vrta in zemljišča. Posestvo je cenjeno na 5294 kron.
Ugodna lega tega posestva v bližini bohinjske železnice zagotavlja živahen promet Kupci se uljudno vabijo k dražbi.
430 2-2
Q B Q BBBBBBBBBB0BB0000
JMazneinile.
Slavnemu p. n. občinstvu si usojam najvljudneje naznaniti, da bodem neizpremenjeno nadalje vodila trgovino s špecerijskim blagom umrlega soproga gosp.Jerana na Sv. Petra cesti št. 9.
Potrudila se bodem, da v popolno zadovoljnost cenj. p. n. odjemalcev postrežem z vedno svežim blagom, vsled česar se nadejam i nadalje naklonjenosti in bilježim z odličnim spoštovanjem
JY(orija 3eran.
436 2—1
00000003910 9 000000000