fflceboofew.! novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Poste Italiane Spa - Spedizione in abbonamento postale - 45 % ■ art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Fibaie di Udine TAXE PERCUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 47 (1645) Čedad, sreda, 7. decembra 2011 naš časopu tudi na- IS: spletni strani S ww.novimatajur.it Pozitivna Slovenija Zorana Jankoviča je nepričakovana zmagovalka predčasnih parlamentarnih volitev, ki so v Sloveniji potekale v nedeljo, 4. decembra, pa čeprav so predvolilne ankete napovedovale prepričljivo zmago SDS Janeza Janše. Novoustanovljena levičarska stranka ljubljanskega župana je po neuradnih podatkih prejela 28,53% glasov, kar ji zagotavlja 28 mandatov v parlamentu. Druga stranka v državi Slovenci izbrali Jankovičevo Pozitivno Slovenijo je tako kot leta 2008 SDS, ki pa je v primerjavi s prejšnjimi volitvami izgubila približno 3% glasov in se bo morala tokrat zadovoljiti s 26,24% in šestindvajsetimi poslanci. Na tretjem mestu so Socialni demokrati bivšega premierja Boruta Pahorja, ki so z 10,50% glasov celo presegli predvolilna pričakovanja in izvolili 10 poslancev. V parlament so se uvrstile še druge štiri liste oziroma stranke: A proposito della manifestazione di S. Pietro L’eroico drappello di fascisti da Marte Un eroico drappello ha provato a restituire la dignità e l'orgoglio italianissimo ad un territorio minacciato dalle ingerenze della marmaglia slavo-comunista. Tredici militanti e quattro simpatizzanti hanno presidiato con incondizionato amor patrio il convegno dei traditori della nazione. E mentre gli slovenissi-mi, venduti al soldo dell'invasore sloveno, salivano le scale d'accesso alla sala consiliare di San Pietro (per assistere al convegno pluto-catto-massonico-giu-daico), i nostri, armati solo della propria voce cristallina e di megafono li ammonivano inchiodandoli al loro tradimento. Due soli striscioni, privi di rime e scevri di orpelli stilistici tipici della cultura bolscevica, per ribadire al popolo la propria fede. E la giornata di sabato nata sotto una pioggia autunnale verrà cantata dai posteri come il segno luminoso del ritrovato orgoglio nero prima ancora che bianco, rosso e verde. Mentre i nomi dei tre valorosi combattenti braccia e menti dell'evento (Cudrig, Qualizza e Trusgnach) si candidano ad essere scolpiti a caratteri cubitali nella Storia. Un breve e discretamente intonato coretto dell'inno nazionale ha poi contraddistinto la coraggiosa irruzione nella sala, condotta con l'ardore che solo chi è animato dallo spirito della Giustizia può avere. La marcia su San Pietro si e' poi conclusa nel bar più vicino dove gli indomiti si sono goduti il meritato ristoro. E di fronte a tanto onore siamo certi si possa soprassedere sulla scarsa attualità degli slogan gridati o delle rivendicazioni sul volantino capillarmente distribuito nelle case delle valli), (a.b.) segue a pagina 4 državljanska lista Gregorja Viranta (8 poslancev), Desus (6 poslancev), SLS (6 poslancev), NSi (4 poslanci). Italijansko oziroma madžarsko narodno skupnost pa bosta v državnem zboru zastopala Roberto Battelli in dr. Làszlò Gònz. Iz parlamenta pa se poslavljajo LDS Katarine Kresal, Zares Gregorja Golobiča in SNS Zmaga Jelinčiča. Volilna udeležba je bila skoraj 65-odstotna. Najvišjo so zabeležili v dveh ljubljanskih volilnih okrajih, najnižjo pa v ptujskem. Uradni in dokončni rezultati volitev bodo predvidoma znani šele 16. decembra, saj mora državna volilna komisija pregledati še glasovnice, ki so ali bodo prispele po pošti iz Slovenije oziroma tujine. beri na strani 2 Jankovič z delegacijo Benečanov po prvi izvolitvi za ljubljanskega župana Odmevi in učinki Risorgimenta Inštitut za slovensko kulturo priredil zgodovinski posvet Odmevi in učinki Risorgimenta ter zedinjenja Italije na vzhodni meji so bili glavna tema mednarodnega posveta, ki ga je priredil Inštitut za slovensko kulturo pod pokroviteljstvom Občine Speter v soboto, 3. decembra. Cilj srečanja je bila obravnava in analiza zgodovinskih dogodkov ob vzhodni meji pred in po ustanovitvi kraljevine Italije 17. marca 1861, različne poglede na osrednjo temo pa so podali zgodovinarji Branko Marušič, Liliana Ferrari, Tomaž Simčič in Giorgio Banchig, zaključne misli pa Alberto Buvoli, direktor Furlanskega inštituta za osvobodilno gibanje. Konferenco je povezovala predsednica Inštituta za slovensko kulturo Bruna Dorbolò. Profesor Marušič s Slovenske akademije znanosti in umetnosti (bilje tudi član mešane zgodovinsko-kulturne italijansko-slovenske komisije) je predaval o odnosih med Slovenci in Italijani ob severno vzhodnem Jadranu in o tem, kako so v Sloveniji sledili italijanskemu preporodu in širjenju na- cionalne ideje, pa tudi o pogledih italijanskih preporoditeljev in intelektualcev na vprašanje meje oziroma na slovensko prisotnost na ozemlju, ki naj bi pripadlo Italiji. Furlanska zgodovinarka Liliana Ferrari, ki poučuje na Univerzi v Trstu, je svoj referat posvetila spremembam v videnski nadškofiji v obdobju pred in po zedinjenju Italije ter odnosu cerkve do francoske in avstrijske uprave v Furlaniji ter risorgimenta, dotaknila pa se je tudi vprašanja Slovencev v Benečiji. Tomaž Simčič je številni publiki predstavil poglede slovenske duhovščine na slovensko nacionalno vprašanje in cerkve nasploh na italijanski risorgimento in druga sorodna evropska gibanja. Preporodne ideje so v Evropi v glavnem nastale na osnovi načel, ki so jih zagovarjali med francosko revolucijo, in so bile v glavnem antiklerikalne. V Italiji sta vero in uveljavitev narodnostnega vprašanja skušala uskladiti Tommaseo in Gioberti. beri na strani 4 Z leve Tomaž Simčič, Liliana Ferrari, Bruna Dorbolò, Alberto Buvoli, Branko Marušič in Giorgio Banchig, Božični koncert z domačimi pevskimi zbori bo na Stari gori Organizira ga Gorska skupnost Ter Nediža Brda v petek, 18. decembra, ob 20. uri - Zapelo bo sedem zborov Tudi letos se bomo pripravili na božič z Devetico božično, kjer jo vsako leto molijo - v dreški občini jo organizira društvo Kobilja glava, v Grmeku kulturno društvo Rečan, a spontano jo molijo tudi po drugih vaseh naših dolin. Pripravili se bomo tudi s koncertom naših lepih božičnih in novoletnih pesmi na pobudo Gorske skupnosti Ter Nadiža Brda. Ponovila se bo, čeprav v manjšem obsegu, lepa tradicija božičnega koncerta, ki se po cerkvah raztresenih v naših dolinah ponavlja v predbožičnem cašu že od leta 1996. Za nami so številni koncerti, tudi v najmanjših vaseh, na katerih so se naši pevski zbori oglasili z bogatim repertoarjem slovenske božične pesmi, poslušali pa smo tudi pesmi v italijanskem in drugih jezikih. In marsikatera vas in cerkev se je za en dan napolnila in spet zaživela, kot v starih časih. Letos jev programu en sam koncert, na katerem bodo nastopili posebej in združeni vsi naši pevski zbori. Koncert bo tokrat prvič v cerkvi na Stari gori v petek, 16. decembra, z začetkom ob 20. uri. Prvi bodo zapeli najmlajši, učenci dvojezične šole in glasbene šole iz Spetra združeni v otroškem zboru Mali lujerji, nato bodo nastopili mešani pevski zbori Tre valli - Tri doline iz Kravarja, Naše vasi iz Ti-pane, Pod lipo iz Barnasa, S. Leonardo iz Svetega Lenarta, pevski zbor Slavija iz Kravarja in moški pevski zbor Matajur. Na koncu, kot je navada, bodo zapeli vsi skupaj. Sabato 10 e domenica 11 dicembre San Pietro al Natisone Palestra e campo di calcetto coperto Area Centro Studi Vili edizione Gesti an per un nuovo Natale Stara dela za današnji Božič Mostra-mercato della creatività artistica e dei prodotti tipici delle Valli del Natisone e della Valle dell’Isonzo (Slovenia) Prodajna razstava izdelkov umetne obrti iz Nadiških dolin in Soške doline PROGRAMMA Sabato 10 dicembre ore 10.00 Inaugurazione con apertura della mostra-mercato ore 15.00-17.00 Favole per bambini ore 19.00 Chiusura della mostra - mercato Domenica 11 dicembre ore 10.00 Apertura della mostra - mercato ore 10.30/12.30 e ore 15.00/17.00 Animazione per bambini a cura di Elisenia Gonzalez ore 19.00 Chiusura della mostra - mercato Pro Loco NediSke Doline Sreda, 7. decembra 2011 2 Nuovo sportello linguistico presso la Comunità montana Aperto a S. Pietro al Natisone per i cittadini di lingua slovena “Diario di un soldato in Russia” presentato a San Pietro WJtthHK rnimmità Dal 2 dicembre è attivo presso la Comunità Montana del Torre, Natisone e Collio uno sportello linguistico per l’uso della lingua slovena nella pubblica amministrazione. Grazie ai fondi stanziati all’uopo dalTAmministra-zione regionale - Direzione centrale cultura, sport, relazioni internazionali e comunitarie - sarà possibile mantenere tale servizio fino a giugno 2013. Lo sportello sarà aperto ogni lunedì, mercoledì e venerdì, dalle ore 9.00 alle ore 12.00, nei locali dell’Ente in via Arengo della Slavia, 1. Sarà inoltre attivata una casella di posta elettronica adibita allo sportello che sarà resa disponibile sul sito internet della Comunità Montana (www.cm-torrena-tisonecollio.it). Obiettivo principale è l’attivazione ed il mantenimento dello sportello linguistico L’entrata detla sede della Comunità montana del Torre, Natisone e Collio dove è stato attivato uno sportello linguistico sloveno per la minoranza slovena istituito in attuazione degli interventi previsti dalla legge regionale 16 novembre 2007, n. 26 (Norme regionali per la tutela della minoranza linguistica slovena). L’attivazione dello sportello a San Pietro al Natisone è rivolta ai cittadini che desiderano utilizzare la lingua slovena nei rapporti con la pubblica amministrazione nel territorio di competenza dell’ente. Venerdì 9 dicembre alle ore 20.30 nella biblioteca del Comune di San Pietro al Natisone verrà presentato il libro “Diario di un soldato in Russia”. Saranno presenti all’incontro culturale Paolo Strazzolini ed il curatore del libro Claudio Zanier. Il volume narra la campagna di Russia dell’udinese Antonio Zanfagnini, partito nell’estate 1941 al seguito del Corpo di Spedizione Italiano in Russia. L’assegnazione al 4° Comando Tappa ha consentito all’autore di muoversi tra le varie zone del fronte, mettendo a confronto la curiosità tipica di un esploratore con la disponibilità della popolazione rumena e russa verso i rapporti con i soldati italiani. Pismo iz Rima Stojan Spetič C*» & Montijev varčevalni manever si bomo zapomnili zaradi ministrice Else Fornero, ki je med televizijskim prenosom pedstavitvene tiskovne konference potočila nekaj solza, ganjena, ker je morala opisati žrtve, ki jih bodo prestali upokojenci in vsi ostali, ki se bodo še upokojili. Prijatelj iz Vidna mi je rekel, dajo je bilo gotovo sram in da se je kesala zaradi svojega početja, vendar bi bilo bolj pošteno, če bi v tem primeru ponudila svoj odstop. Če ne, so to samo krokodilove solze. Kakorkoli že, Monti je razočaral, ker je izvedel manever na koži preprostih ljudi, delavcev in potrošnikov, ni pa se dotaknil tistih krogov, ki so krizo zakuhali in se v njej redili. V manevru ni obdavčitve bogastev, premoženjskega davka, ki ga - po raziskavah javnega mnenja - podpira 80% volilcev leve sredine in 50% vo- lilcev desnice. Bogataši naj bi plačali le poldrugi odstotek na skrivaj izvožene in potem legalizirane kapitale ter davek na zasebna letala in helikopterje... Vse ostalo gre v breme preprostih ljudi. Pravo socialno klanje prizadene področje pokojnin. Pomislimo samo, da bodo vsi, ki so rojeni po letu 1952 morali ostati na delovnem mestu vsaj še pet let in da bo kakih deset milijonov ljudi računalo bodočo in zapoznelo pokojnino po zavarovalniški metodi, kar pomeni, da bodo prejemali vsaj tretjino manj od tega, kar so pričakovali. Izvedenci menijo, da se bo število revežev v Italiji močno povečalo v prihodnjih desetletjih in da bodo imele karitativne ustanove veliko dela. In to še ni vse. Ponovna uvedba davka na stanovanja, povečanje davka IVA in cene bencina pomenijo splošne podražitve, kar seveda prizadene predvsem preproste potrošnike in družine, ki bodo v letu dni osiromašene za kakih 2 tisoč evrov! Monti trdi, da je to nujno za rešitev Italije. V resnici rešujejo banke, ne pa države, ki ne bo nič manj zadolžena kot prej. Z recesijo morda celo več kot prej. Kljub temu pa bo manever, zaradi katerega so sindikati napovedali val splošnih stavk, v parlamentu odobren, zlepa ali zgrda. Kajti nihče nima korajže povedati, kako drugače najti tistih 70 milijard evrov, ki so potrebni za rešitev proračuna in problema mednarodnega zaupanja investitorjev, v katerega je Italijo pahnil Črni Vitez. Dober in pravičen premoženjski davek bi navrgel gotovo vsaj 10 milijard evrov. Boj z davčnimi utajami (ki znašajo sramotnih 120 - 150 milijard evrov) nadaljnjih 20 ali 30. Preklic naročila 150 vojnih letal še drugih 15 milijard. Odpoved megalomanskim načrtom hitrih železnic TAV od francoske meje do naše, mostu preko mesinskega preliva in drugih podobnih špekulacij nadaljnjih 25 milijard. Obdavčitev cerkvenega pridobitnih nepremičnin nadaljnjih 5 do 10 milijard evrov. In bi družine lahko drugače mislile na svojo prihodnost. So to le sanje? Morda, toda sedanji manever niso sanje, kvečjemu nočna mora. Slovenski volivci usodo države zaupali Jankoviču s prve strani Sloveniji se torej na podlagi rezultatov nedeljskih volitev, na katerih je prišlo tudi do zapleta zaradi domnevno ukradenih glasovnic v Tržiču, kjer so volišča zato zaprli uro kasneje kot drugod, obeta nova levosredinska vlada, ki naj bi jo vodil Zoran Jankovič. Najverjetnejši novi mandatar je po razglasitvi rezultatov dejal, da državljani očitno hočejo drugačno Slovenijo. "Imeli smo čas Janeza Janše in Boruta Pahorja, sedaj hočemo imeti demokratično, vendar učinkovito državo," je povedal. Jankovič se je sicer v ponedeljek, 5. decembra, že srečal s predsednikom SD Borutom Pahorjem, s katerim se je pogovarjal o morebitni koalicijski povezavi. Bivši premier, ki se ga omenja kot morebitnega zunanjega ministra v novi vladi, je trenutno sodelovanje v koaliciji zavrnil, čeprav je zagotovil podporo Jankovičevi vladi. Slo je vsekakor le za prvi neformalni sestanek. Zmagovalec nedeljskih volitev pa namerava na pogovore o koaliciji povabiti predsednike vseh parlamentarnih strank, vključno s SDS, kateri pa, kot kaže, namerava ponuditi le partnerstvo pri posameznih projektih, nikakor pa ne vstopa v vlado. Predstavniki parlamentarnih strank so po razglasitvi rezultatov že najavili, kaj bo pogojevalo njihovo odločitev o morebitnem vstopu v vladajočo koalicijo. Državljanska lista Gregorja Viranta zahteva resorje »pravne države«, torej vodenje ministrstev za pravosodje in za notranje zadeve, ki bi ju vodila Gregor Virant in Jani Soršak, še posebno zato, ker je Pozitivna Slovenija v predvolilni kampanji govorila, da korupcija v državi ni problem. Z Jankovičevo stranko pa se Virant ne strinja niti v vsebinskih vprašanjih, denimo o prodaji državnega premoženja in višanju DDV. Pri SLS ocenjujejo, da so pripravljeni sodelovati s ko- merkoli, ki ima tak program, v katerem bi bilo v veliki večini možno izpeljati tudi njihovega. Sicer pa je v tem mandatu po njihovem potrebno sodelovanje koalicije in opozicije za dobro Slovenije in slovenskega naroda. Nova Slovenija in SDS pa glede na razdrobljenost glasov opozarjata, da bi lahko bile na žalost v državi kmalu spet potrebne nove volitve, saj bo v danih pogojih zelo težko sestaviti trdno vlado. Kakorkoli že, je povsem verjetno, da si Jankovič v koaliciji želi predvsem SD in Virantovo Usto, s katerima bi imel zagotovljenih 46 glasov v parlamentu, če bi se jim pridružil še SLS pa 52. Za ustavno večino bi bili potrebni še glasovi Desus in poslancev manjšin, toda sodelovanje stranke upokojencev bi lahko bilo problematično, še zlasti ko bo šlo za ukrepe, kot bo pokojninska reforma. Ob tem pa je Pozitivna Slovenija med kampanjo najavila, da bo ministrov le 12, tako daje tudi manevrskega prostora za pogajanje manj. Nedeljske volitve je kmalu po razglasitvi rezultatov komentiral tudi predsednik republike Danilo Tiirk, kije prepričan da se je volja volilnega telesa jasno izrazila. "Volivke in volivci so znova dokazali, da se odločajo svobodno, po lastni presoji in da so pripravljeni na spremembe," je zapisal Tiirk, ki pričakuje, da bodo vsi postopki, ki so potrebni za konstituiranje državnega zbora, tekli gladko in da bo ustanovna seja še pred božičnimi prazniki. To bi omogočilo, da bi se kmalu začela tudi posvetovanja z vodji poslanskih skupin, da bo lahko državnemu zboru v najkrajšem času predlagal kandidata za predsednika vlade. "V interesu nas vseh je, da čim prej dobimo novo vlado s polnimi pooblastili," je zapisal v izjavi. Strankam, ki jim je uspelo prestopiti parlamentarni prag, je še čestital za volilni uspeh in jih pozval k delu za skupno dobro, ne glede na to, ali bodo v vladi ali opoziciji. kratke.si Gli elettori sloveni hanno preferito Zoran Jankovič a Janez Janša Alle elezioni anticipate del 4 dicembre l’elettorato sloveno ha di nuovo optato per il centrosinistra. Primo partito nel paese è diventata Pozitivna Slovenija di Zoran Jankovič, al suo debutto in campo nazionale dopo i suoi due successi alle elezioni comunali di Ljubljana. Pozitivna Slovenija ha ottenuto circa il 28,5% dei voti (28 seggi in parlamento), il che vuol dire che Jankovič avrà bisogno di una coalizione più ampia per poter garantire al paese un governo stabile. Anche in Croazia vince il centrosinistra Domenica 4 dicembre si sono svolte le elezioni parlamentari anche in Croazia dove Zoran Mila-novič, leader della coalizione del centrosinistra, ha ottenuto il 45 % dei voti. Il nuovo governo, che succede a quello dell’Unione Democratica di Jadranka Kosor (il suo partito ha guidato il paese per 20 anni), dovrà risolvere la grave situazione finanziaria in cui verte il paese che, a partire dal luglio 2013, dovrebbe diventare membro effettivo dell’Unione Europea. Nel nuovo parlamento un terzo dei seggi conquistato dalle donne Tra i novanta nuovi parlamentari sloveni (35 soltanto sono stati riconfermati) un terzo sono donne. La quota rosa nel parlamento sloveno è così balzata dal 13% del 2008 al 30%. Tra gli eletti ci sono anche undici sindaci che, in base alla legge approvata qualche mese fa, non potranno più svolgere entrambe le funzioni. Tra questi anche quello di Bovec Danijel Krivec, al suo terzo mandato parlamentare. Le nuove elezioni potrebbero costare allo stato un milione di euro. In quattro anni 233 libri con i fondi europei 17 case editrici slovene sono riuscite tra il 2007 ed il 2011 ad ottenere daU’Unione europea più di un milione di euro per la traduzione di autori europei in sloveno pubblicando 233 libri. Le case editrici slovene sono state le migliori per quanto riguarda il numero di traduzioni ed il contributo concesso. Tra gli autori tradotti, soprattutto quelli francesi (49), inglesi (36) e tedeschi (33). Meno successo hanno avuto invece gli autori sloveni negli altri paesi europei, solo 29 le traduzioni. In vendita le nuove vignette autostradali slovene Le vignette autostradali slovene per il 2012 sono già in vendita. Per l’anno prossimo è stato scelto il color verde tenue che andrà a sostituire il rosa del 2011. Le vecchie vignette annuali rimarranno valide fino al 31 gennaio 2012.1 prezzi sono rimasti inalterati: la vignetta annuale per le automobili costa 95 euro, la mensile 30 euro e la settimanale 15 euro. Per i motocicli i prezzi in vigore sono i seguenti: 47,50 euro l’annuale, 25 euro la semestrale e 7,50 euro la settimanale. -Aktualno---------------------------------- Garlatti gela i sindaci della montagna, no alla fuga dei grandi comuni dalle Unioni Sarà la Regione a decidere in merito alle eventuali richieste di esclusione Sreda, 7. decembra 2011 Venerdì 2 dicembre si è tenuto a Tolmezzo un incontro tra i sindaci dei comuni coinvolti nella riforma regionale degli enti locali e l’assessore Andrea Garlatti al fine di presentare le novità e risolvere i dubbi dei primi cittadini in merito alla legge regionale n. 14 “Razionalizzazione e semplificazione dell’ordinamento locale in territorio montano. Istituzione delle Unioni montane”. L’assessore ha esordito sottolineando che dopo tanti anni la regione FVG è all’avanguardia in tema di riforma degli enti locali. “Se immaginassimo di non avere questo intervento - ha precisato l’assessore - si dovrebbe applicare la normativa nazionale che prevede la soppressione dei piccoli Comuni. Noi, con le Unioni, li abbiamo messi al sicuro”. L’assessore si è compiaciuto dell’”iter democratico” seguito per giungere alla promulgazione della legge ed ha affermato che secondo lui “non ci sono grossi stravolgimenti tra quello che è stato approvato dal Consiglio regionale e la proposta dei sindaci”. I sindaci della montagna intervenuti hanno invece sottolineato la sostanziale difformità tra quanto da loro richiesto (una riforma razionale delle sole Comunità montane) e quanto previsto dalla legge regionale (la creazione di un nuovo ente sovracomu-nale che assorbe la totalità del personale dei Comuni e la quasi interezza delle loro funzioni e risorse economiche). Si è poi messa in evidenza l’incostituzionalità della previsione di obbligare i Comuni più piccoli ad associarsi irreversibilmente nelle Unioni, annullando così la loro autonomia decisionale, mentre ai Comuni più grandi si è lasciata la facoltà di svincolarsi dai nuovi enti. I sindaci hanno poi denunciato il fatto che tale riforma da un lato non porta a nessun risparmio, dall’altro complica la vita agli amministratori i quali dovranno sempre interfacciarsi con l’Unione per qualsiasi decisione, anche per chiudere un buco nella strada del proprio Comune. Questa situazione, hanno sottolineato i primi cittadini, non potrà che peggiorare l’offerta dei servizi sul territorio. Inoltre i sindaci dei Comuni più piccoli hanno sottolineato che sebbene la riforma non abolisca formalmente i piccoli Comuni, di fatto li renda completamente inutili, privandoli di qualsiasi potere decisionale. Un sindaco del pordenonese ha affermato: “Meglio la riforma nazionale che prevede direttamente l’abolizione dei Co- muni piccoli, piuttosto che questa riforma che li mantiene in vita in stato vegetativo”. Le prime parole pronunciate dall’assessore Garlatti in risposta ai sindaci sono state: “Indietro non si torna”. Per quanto riguarda il regolamento per il funzionamento interno dell’Unione, dal punto di vista di Garlatti e della Regione le cose sono semplici perchè è tutto demandato ai singoli statuti. Dovranno essere i sindaci a trovare una sintesi per far funzionare le Un’immagine dell’incontro tra i sindaci di montanga e l’assessore regionale Andrea Garlatti cose al meglio. Insomma, il messaggio è chiaro: la Regione ha già fatto il suo approvando con fatica una superficiale riforma degli enti locali, ora i sindaci si arrangino per far funzionare le cose! L’assessore ha poi precisato che la decisione ultima sulla richiesta dei Comuni più grandi di non far parte dell’Unione spetterà alla Regione, la quale potrà anche non accogliere l’istanza se non debitamente motivata. “È evidente - ha detto Garlatti - che se tolgo i Comuni maggiori, non ha senso che rimangano dei raggruppamenti di piccoli enti senza il Comune di riferimento. Se l’uscita del Comune maggiore dovesse comportare lo snaturamento della logica complessiva è certo che non sarà possibile accordarla”. Per i piccoli Comuni della montagna, dunque, il destino sembra segnato: o finiscono schiacciati dai Comuni più grandi nelle Unioni o rischiano di sparire assorbiti nei Comuni di vallata. Già, perché anche la decisione di fondersi nei Comuni di vallata non spetta alle singoli amministrazioni. Il piano di fusione dei Comuni parzialmente o interamente montani fino a tremila abitanti sarà, infatti, approvato dalla giunta regionale su proposta dell’assessore competente entro il 16 marzo 2012. Poi, si indiranno dei costosi referendum che, si spera, fermeranno almeno questa dannosa previsione per la montagna. (I.C.) Nuove Unioni montane, ecco le scadenze Entro il 31 dicembre 2011 - a 45 giorni dall’entrata in vigore della legge 14/2011 sulla ‘Razionalizzazione e semplificazione dell’ordinamento locale in territorio montano. Istituzione delle Unioni dei Comuni montani’ - il presidente della Regione Tondo dovrà nominare gli amministratori temporanei presso ciascuna Comunità montana, scelti nell’ambito delle terne di nominativi proposti dalla Conferenza dei sindaci. A partire da quella data cesseranno anche di essere in carica i commissari straordinari degli enti montani. E questa la prima di una lunga serie di scadenze determinate dal provvedimento legislativo approvato, non senza alcune perplessità, dalla maggioranza di centro-destra in Regione. Dalla data del 31 dicembre, la stessa entro la quale dovrà essere convocata la Conferenza straordinaria dei consiglieri comunali di minoranza per eleggere i membri delle minoranze dell’Assemblea delle Unioni montane, i tempi previsti dalla legge sono abbastanza stretti. Entro il 30 gennaio 2012 verrà riunita la stessa Conferenza per eleggere i membri delle minoranze presso l’assemblea delle Unioni montane (se non si troverà un’intesa la Conferenza tornerà a riunirsi 15 giorni dopo con quorum strutturale abbassato). Al massimo entro il 29 febbraio 2012 dovrà essere convocata l’Assemblea dell’Unione montana per lo Statuto, per nominare gli organi e per approvare il Piano di subentro. Nel frattempo, entro il 15 febbraio, è prevista la possibile richiesta di esclusione dalle Unioni montane di alcuni Comuni (nel caso dell’Unione delle Valli del Natisone si tratterebbe di Torreano, Prepotto e Cividale). Le Unioni montane saranno costituite il giorno successivo alla pubblicazione sul BUR del loro Statuto, che rappresenterà la soppressione definitiva delle Comunità montane, la cessazione dalla carica da parte degli amministratori temporanei ed il passaggio del personale da un ente all’altro. Da marzo in poi una serie di date interesseranno la giunta regionale: entro il 16 marzo dovrà approvare il Piano dei Comuni di vallata da sottoporre all’intesa delle autonomie locali, entro il 15 maggio dovrà presentare al consiglio regionale il testo unico delle leggi sulla montagna, entro il 30 giugno dovrà presentare, sempre all’assemblea regiona- le, un disegno di legge per razionalizzare e semplificare l’ordinamento locale della Regione. Infine, entro il 17 novembre 2013, quindi a due anni dall’entrata in vigore della legge 14, i Comuni appartenenti alle Unioni montane rivedono o sciolgono le convenzioni, associazioni intercomunali o unioni dei comuni in modo da escludere qualsiasi sovrapposizione con le funzioni esercitate dalle Unioni montane. Queste sono (o dovrebbero essere) le scadenze previste dalle norme votate in Regione. Rimangono, se non delle perplessità, certamente delle osservazioni. Non esiste ad esempio un termine massimo per l’approvazione dello statuto del nuovo ente, che in teoria potrebbe venire costituito fra anni. L’amministratore temporaneo può essere, in teoria, anche un esterno, e comunque non necessariamente il più votato della terna proposta dai sindaci alla Regione. Infine potrebbe accadere, per quanto riguarda l’Unione dei Comuni valligiani, che venga eletto come membro della minoranza un consigliere di Cividale prima che questa amministrazione decida di non fare parte dell’ente. Clastra, in Regione l’iter per una nuova cava E stato avviato in Regione l’iter per l’apertura di una nuova cava a Clastra, nel comune di S. Leonardo. La richiesta della cava, denominata ‘Nuova Clastra’, è stata fatta dalla ditta S.A.RRT di Torreano e prevede, come si legge in una relazione tecnica allegata alla richiesta, la “coltivazione nel sito per l’estrazione della risorsa pietra piasentina ed il contestuale ripristino ambientale dell’area”. La stima dei lavori è di dodici anni. “L’attività insisterà su una superficie totale da autorizzare di 13.800 mq - si legge nella relazione - e si prevede di movimentare circa 96 mila metri cubi di cui però solo il 18-20% potrà essere costituito da materiale idoneo ad essere utilizzato come blocco da laboratorio e da scogliera, mentre il restante verrà impiegato contestualmente alla coltivazione, per le necessarie operazioni di ripristino.” E a proposito dell’impatto ambientale, sempre nella relazione si legge che “bisogna considerare che il territorio in cui andrebbe ad inserirsi la nuova cava si configura come già predisposto ad ospitare attività estrattive. L’attività svolta fino a questo momento nei limitrofi bacini estrattivi, inoltre, non ha mai evidenziato particolari impatti negativi né sulla popolazione né sull’ambiente.” Dichiarazione, quest’ulti-ma, opinabile. Agli atti della Regione esiste infatti una lettera firmata da un’abitante di Clastra, e che fa seguito ad un’istanza dello scorso agosto firmata dagli abitanti di Clastra e Grobbia, nella quale tra l’altro si segnalano “il problema relativo al rumore generato dalle attività delle cave presenti nel sito, che spesso inizia già alle 7 del mattino” e quello relativo al rumore e all’inquinamento generato dal traffico di camion: “L’elevato numero di transiti pone il problema di avviare studi relativi all’impatto cumulativo che si genera dall’attività contemporanea di cinque cave.” brevi.it La manovra ‘salva-ltalia’ varata dal governo Monti La manovra vale in tutto 30 miliardi di euro: sono 12-13 miliardi di tagli alla spesa pubblica, compresa quella previdenziale e quella di Regioni, Province e Comuni, e 17-18 miliardi di nuove tasse, 2/3 delle quali riguardano la casa, la ricchezza finanziaria, compresa quella rientrata con lo scudo fiscale, e poi auto di lusso, barche, aerei privati. Dei 30 miliardi recuperati, 20 andranno alla riduzione del deficit pubblico e 10 serviranno a finanziare gli interventi a favore della crescita economica. Ancora una riforma delle pensioni Con la manovra dal 2012 spariscono di fatto le pensioni di anzianità e scatta il calcolo dell'assegno con il sistema contributivo pro-ra-ta per tutti. Salta la finestra mobile, l'età minima di pensione per gli uomini sarà elevata a 66 anni e per le donne a 62 anni. Si potrà accedere alla pensione «anticipata» con 42 anni e un mese di contributi per gli uomini e 41 anni e un mese per le donne. Forti le critiche del sindacato. Cisl, Uil e Ugl hanno proclamato 2 ore di sciopero per lunedì. Produzione di qualità in forte crescita Accanto al Pii (Prodotto interno lordo) la ricchezza si misura sempre di più anche con il Piq (Prodotto interno di qualità) che, insieme allo stato dell'economia, valuta anche gli ecosistemi naturali da cui l'economia dipende. Prodotti e tecnologie green sono in crescita - al 46,9 per cento circa della ricchezza globale - e riguardano 370 mila imprese. Tra i settori più impegnati nella ri-conversione green la chimica, la meccanica, l'elettronica e l'agroalimentare. Detenuto si toglie la vita, è il sessantesimo quest'annno Un detenuto marocchino di 34 anni è stato trovato morto nel carcere bolognese della Dozza, domenica sera. «È il 60. suicidio in Italia nel 2011 - dice il segretario aggiunto del Sappe, Giovanni Battista Durante -, il 3. in Emilia-Romagna nelle ultime 2 settimane e il 2. in una settimana a Bologna. Troppi per continuare a sottovalutare la grave situazione delle carceri dovuta al sovraffollamento. Alla Dozza ci sono 1.100 detenuti circa contro i 480 ospitabili. Referendum sulla legge elettorale, arriva l’ok della Cassazione L'ufficio della suprema corte ha giudicato valide le 534.334 firme presentate a supporto del primo quesito e le 531.081 firme che corredano il secondo. Sulla legittimità del referendum per cambiare la legge elettorale nota come “Porcellum” dovrà ora esprimersi la Corte costituzionale, a gennaio. I promotori del referendum in ogni caso auspicano che non ci sia bisogno della consultazione popolare, ma che ad intervenire cambiando la legge sia proprio il parlamento. Sreda, 7. decembra 2011 4 V soboto, 3. decembra, v Špetru na pobudo Inštituta za slovensko kulturo Kako je italijanski Risorgimento vplival na življenje v Benečiji s prve strani Na Slovenskem pa je duhovščina celo podpirala narodni preporod, saj se je nasprotje med konservativci in liberalci spremenilo oziroma je soupadalo z nasprotjem med Slovenci in Nemci. Med pripadniki tako imenovanega nespravljivega katolicizma je bil Slomšek, ki je vero in narod povezal v ne-razdružljivo celoto. Simčič je spregovoril tudi o staroslovenski politiki in o nedoslednosti cerkve, kije na primer kritizirala preporodna gibanja v Italiji ali na Madžarskem, podpirala pa zahteve Belgijcev in Ircev, ki so se hoteli ločiti od protestantske Nizozemske oziroma Anglije. Ob koncu je nekaj misli posvetil tudi Benečiji, vprašanje pa je poglobil Giorgio Banchig, ki je svoje predavanje posvetil plebiscitu v Furlaniji iz leta 1866 in dogodkom pred in po njem. Benečani pod Avstrijo niso uživali avtonomije in pravic, ki sojih pod Beneško republiko, in so bili prepričani, da bodo pod Italijo lažje ohranili svojo kulturo in jezik. Daje bil to njihov cilj, dokazujeta tudi dopisa iz let 1850 in 1861 avstrijskim oblastem, v katerih krajevni upravitelji prosijo, da bi uslužbenci na sodišču v Špetru obvladali tudi slovenski jezik oziroma narečje in da bi tu ohranili upravo na podlagi zgodovinske narodne pripadnosti prebivalcev. Razočaranje po plebiscitu, ko je Italija začela raznarodovalno politiko in asimilacijo, je bilo torej še večje, saj se prebivalci v Nadiških dolinah in drugod po Benečiji s priključitvijo Italiji nikakor niso hoteli odpovedati svoji identiteti. Ob koncu je Buvoli poudaril, kako so v Italiji preporod mitizirali, primanjkuje pa neka bolj poglobljena in kritična analiza zgodovinskih dogodkov, ki so spremljali Risorgimento, saj je ta imel tudi temne plati, a se na to pogosto pozablja. (T.G.) P, 1 lilì 1 11 'lustro odio fJOREFMftf c-FfeSCERg il nostro V Špetru protest desničarskih skrajnežev proti prispevkom za Slovence in dvojezično šolo Pred posvetom je okrog petnajst ljudi, članov ah somišljenikov stranke "Destra sociale - Fiamma tricolore", uprizorilo protestno akcijo proti "potrati javnega denarja za kasto uvožene slovenske manjšine". Protestniki, ki so za trenutek tudi prekinili posvet, a so jih orožniki nato pospremili iz dvorane, med drugim kritizirajo državna zakona 482/99 in 38/01 ter deželnega 26/07 in zahtevajo štetje Slovencev na Videnskem, ukinitev financiranja slovenskih organizacij in ustanov ter javno priznanje krajevnih zgodovinskih protoslovanskih govorov. Poleg tega nasprotujejo dvojezičnim izkaznicam, jezikovnim okencem in prispevkom za dvojezično šolo, za katero trdijo, da deluje na privatni osnovi. Med prireditelji protesta je bil tudi Luca Trusgnach, odbornik Občine Dreka. Župan Mario Zufferli, podžupan Miha Co-ren in odbornik Francesco Romanut so se že javno ogradili od Trusgnachovega ravnanja in poudarili, da gre za njegovo osebno pobudo, kije v nasprotju s politično in upravno linijo dreške uprave, ki se zavzema za ohranitev krajevnega slovenskega jezika in kulture. Dreški upravitelji so se v svojem dopisu še zahvalili Inštitutu za slovensko kulturo za neprecenljivo delo, ki ga opravlja. Protest skupinice desničarskih skrajnežev pa je izzval tudi takojšnjo reakcijo krovnih organizacij Slovencev v Italiji, Slovenske kul-tumo-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij. Dogodek je toliko bolj zaskrbljujoč, piše v tiskovnem sporočilu SKGZ, ker se dogaja v času, ko se slovenska narodna skupnost na Videnskem trudi za dobrososedske odnose in uveljavljanje zaščitnih zakonskih pravic. Ob nezaslišanem dejanju se pri SKGZ sprašujejo, kdo pravzaprav stoji za omenjenimi desničarji. Ob tem dogodku, poudarjajo v svojem dopisu, ne moremo spregledati dejstva, da smo v zadnjem času na Videnskem zabeležili kar nekaj znakov nasprotovanja do naše narodne skupnosti in njeni organiziranosti (Rezija, dvojezična šola v Špetru, negacija slovenskega jezika, itd.). SKGZ izraža vso podporo in bližino Inštitutu za slovensko kulturo in vsem drugim organizacijam, od Rezije do Nediških dolin, ki so plačali že previsok davek sovraštva in negacije samo zato, ker so želeli uveljaviti svojo narodno pripadnost, se zaključuje tiskovno sporočilo. SSO prav tako odločno obsoja nedopustno šovinistično in protislovensko ravnanje desničarske skupine in obenem izreka prirediteljem strokovnega posveta in še posebno Bruni Dorbolò, predsednici Inštituta za slovensko kulturo, naj večjo solidarnost in bližino. SSO smatra za nedopustno, da se v današnjih časih še dogajajo dejanja, ki spadajo v temno zgodovino medvojnega in povojnega časa. Še posebno je to dejanje nerazumljivo v času, ko se na obeh straneh meje veliko dela za skupni splošni razvoj. V to prizadevanje in delo sta vključeni obe državi članici EU. Nobenega napredka in razvoja pa ne more biti, če pri tem ni spoštovanj a in vzajemnega priznanja. SSO, v dogovoru s svojim pokrajinskim vodstvom za Vidensko, resno upošteva, da bi o nedopustnosti dogodka posegel pri pristojnih državnih organih. Ni dopustno, da se bo zaradi takih ustrahovalnih dogodkov zaustavilo plodno vsestransko delovanje, kije obrodilo narodni in kulturni preporod Slovencev v videnski pokrajini. Giorgio Banchig spet predsednik SSO za Vidensko Svet slovenskih organizacij, ena izmed dveh krovnih organizacij slovenske skupnosti v Italiji, ki letos praznuje 35-let-nico delovanja, je na občnem zboru obnovil svoje vodilne organe. Za deželnega predsednika je bil še treljič potrjen Drago Štoka, z njim pa so bili potrjeni tudi dosedanji pokrajinski predsedniki: Giorgio Banchig (na sliki) za Vidensko, Walter Bandelj za Goriško in Igor Švab za Tržaško. Novi izvršni odbor vsekakor sestavlja petnajst članov, pet za vsako pokrajino, Iger Svet slovenskih organizacij deluje. Tržaško pokrajino bodo ob Štoki in Švabu zastopali še Ivan Peterlin, Marij Maver ter Matjaž Rustja, goriško ob pokrajinskem predsedniku še Irena Ferlat, Bernard Spazza-pan, Julijan Cavdek in Albert Devetak, iz videnske pokrajine pa so ob Bankiču v izvršnem odboru še Ezio Gosgnach, Sandro Quaglia, Riccardo Ruttar in Anna Wedam. Nadzorni odbor sestavljajo Marko Brajnik, Robert Petaros in Miha Coren, razsodišče pa Kristian Tommasi, Aldo Štefančič in La-rissa Borghese. A Merso di Sopra una serata dedicata a mons. Faidutti A 150 anni dalla sua nascita, avvenuta a S. Leonardo ITI aprile 1861, monsignor Luigi Faidutti, sacerdote e politico che fece parte del Parlamento austro-ungarico, è stato ricordato a Turriaco e a San Leonardo, dove è stata scoperta una targa in suo onore. Venerdì 16 dicembre nella sala superiore del Centro sociale di Merso di Sopra, alle 18, Ferruccio Tassin, Giorgio Banchig e Gian Francesco Cromaz parleranno di “Luigi Faidutti (1861 - 1931). Un figlio delle Valli al Parlamento di Vienna / Un fi da lis intal Parlament di Viene / Sin Nediških dolin v dunajskem parlamentu”. L’incontro è promosso in collaborazione con la federazione delle Banche di credito cooperativo del Friuli Venezia Giuba, la Società Filologica Friulana, Združenje/Associazione don Eugenio Bianchini e Società cooperativa Most. L’eroico drappello di fascisti da Marte dalla prima pagina Se ancora i nostri gridavano “Tito boia!” (Jozip Broz detto Tito è morto il 4 maggio 1980) e definivano la scuola bilingue un Istituto privato (è una scuola pubblica dal 2001) è probabilmente perchè insieme ai prodi Barbagli, Pini e Freghieri negli ultimi anni si sono dedicati alla conquista del pianeta rosso (bolscevico e traditor). Adesso che anche la giunta regionale Pdl-Lega ha tradito l'italianissimità delle valli, sono tornati per grattare qualche voticino. Riposino in pace i diritti. Meglio morti che sloveni, (a.b.) Kulturna praznina demonstrantov V Benečiji in Reziji smo v zadnjih nekaj letih priča izrazom nestrpnosti do Slovencev in demonstrativnim akcijam, ki so po obliki žaljive in celo nasilne, po vsebini pa so banalne in segajo po geslih iz neofašističnih ropotarnic iz prejšnjega stoletja. Pišem iz Trsta, kjer sem bil v mlajših letih priča skrajno desničarskim de- monstracijam in celo fizičnim napadom na Slovence, ki so jih izvajali mlajši voditelji takratne MSI. Zadnji protest ob posvetu v Špet?'u in prejšnji nastopi v Reziji so po obliki in vsebini precej podobni omenjenim izgredom nekdanje tržaške desnice, le da nimajo iste moči ter taktične in vsebinske pripravljenosti. Ko je Dežela FJK, ki ji je načeloval Illy, sprejemala nov statut in ukrepe v korist slovenske, nemške in furlanske manjšine, so prišli v Trst pred deželno palačo možakarji iz Rezije ter bližnje ali daljne okolice. Pripeljali so jih z avtobusi, možakarji so razvili transparente, nekaj kričali in kar pogostokrat zahajali v bližnje bare in gostilne. Sorazmerno s številom teh obiskov se je večala njihova borbenost. Izpadli so dokaj čudno v protestu, ki se je utrjeval s kako vinsko kapljico. Celo Tržačani so gledali nekam čudno na skupino, ki je izpadla dokaj folklorno. Prav tako ni v značaju Benečanov, da demonstrirajo pod gesli povsem izvenzgodovinske skupine "Destra sociale -Fiamma tricolore". Prepri- čan sem, da večina demonstrantov sploh ne ve za nastanek in vzroke omenjene desničarske frakcije, ki v Italiji pomeni danes malo ali nič. Odbornik Dreke Luca Trusgnach pa je očitno zapadel v dodatno politično-identitetno krizo, ki je brez pomoči ne bo prebrodil. Vsi ti desničarsko protislovenski nastopi so po oblikah in vsebinah folklora. Ljudem, ki jih izvajajo, ne gre dajati posebne teže, saj najde tako vsak "butec" svojih petnajst minut slave. Ni pa modro podcenjevati ozadja vseh teh folklornih nastopov. Ni da kdo spretno prepleta neke skrivnostne zarote. V videnski pokrajini so nekateri italijanski in furlanski voditelji desnih strank, ki ni- so stara MSI, zajahali konja etnične nestrpnosti. Pod zastavami PDL ali Severne lige skušajo obuditi nekdanja nasprotja med Italijani, Furlani in "privilegiranimi" Slovenci oziroma "kasto", ki je vezana na Trst iti Ljubljano in pod slovensko zastavo črpa iz italijanskih blagajn nezaslišane privilegije. V času splošne krize, krhke družbene solidarnosti in razširjenega nezaupanja do vsakogar, ki govori "drugače" ali je drugačen po barvi kože ali obliki oči, imajo lahko taki nastopi določen uspeh. V Benečiji in Reziji je potrebno dodati še nekatere neprebavljene strahove domačega prebivalstva. Velikih ciljev te akcije ne morejo imeti, saj štejejo ta-koimenovani privilegiji ne- kaj skromnih podpor, ki so vsako leto pod vprašajem. V izpraznjenih dolinah pa tudi ni toliko volilcev in glasov, da bi spreminjali deželne ali furlanske (v smislu Furlanije) politične koordinate. Kljub vsemu te akcije so, imajo določene posledice in povzročajo domačim skupnostim težave, kot so (ne)po-pravilo špetrske dvojezične šole, (ne)izvajanje zakonov št. 482/99 in 38/01 in podobno. Vsekakor se lahko bolj omikani in vljudni ljudje uprejo tej kulturni revščini tako, da nadaljujejo s svojim kulturnim delom in da na-glašujejo osnovne človeške vrednote, laične in verske, ki so za določene skupine ljudi povsem neznani predmeti, skratka, UFO. Sreda, 7. decembra 2011 Prizor iz filma ‘Piran-Pirano’ ‘Piran-Pirano’ in goriški arhivski posnetki na Film Video Monitoiju Kinoatelje in Kulturno društvo Ivan Trinko organizirata tudi letos posebno izdajo Film Video Monitorja, ki bo v sredo, 14. decembra, ob 20. uri v dvorani Slovenskega kulturnega centra v Špetru. Letos bodo poleg celovečernega filma ‘Pi-ran-Pirano’ (2010), mladega in uspešnega re- žiserja in pisatelja Gorana Vojnoviča, predstavili tudi eno zadnjih DVD izdaj Kinoa-teljeja, zgoščenko ‘Cineclub Gorizia 1953-1963’, ki obsega bogato zapuščino arhivskih amaterskih posnetkov. Film Video Monitorja se bodo udeležili tudi avtorji. ‘Piran-Pirano’ je film o prepletu treh nenavadnih življenjskih usod. Italijan Antonio, Bosanec Veljko in Slovenka Anica so v vojno zašli kot otroci in so bili vsi, vsak na svoj način, njene žrtve. Pol stoletja kasneje njihova kratka skupna pot v zadnjih dneh vojne, polna strahu, obupa, ljubezni in mnogih drugih nedoumljivih čustev, spet oživi, ko se Antonio pred smrtjo vrne v Piran, da bi še enkrat videl svojo rojstno hišo. Publikacija (DVD in knjižica), ki jo je uredila Martina Pizzamiglio in jo je založil Kinoatelje, je posvečena Cineclubu Gorizia in nudi vpogled v pomembno kulturno delovanje na Goriškem v drugi polovici dvajsetega stoletja. V knjigi ‘Nostro cine quotidiano. Le Gorizie al cinema’ (Film naš vsakdanji, 2001) je Sandro Scandolara opozoril, da je filme gori-škega Cineclub a, ki jih je imel tedaj v skrbi njegov ustanovni član Alvise Duca, potrebno rešiti. Piše Scandolara: “To je gradivo, ki razpada, čeprav leži nedotaknjeno. Če pa ga vzamemo v roke, se vsakič obrabi.” Izziv je bil sprejet in nastala je publikacija ‘Il Cineclub Gorizia (1953-1963)’, Slovenski kulturni center v Špetru v sredo, 14. decembra, ob 20. uri Film Video Monitor posebna izdaja PIRAN - PIRANO Slovenija, 2010 Il CINECLUB GORIZIA 1953-1963 Italija/Slovenija, 2011 Kinoatelje in Kulturno društvo Ivan Trinko ki izjemno lepo sintetizira večleten projekt zbiranja, restavriranja in raziskovanja. Vstop je prost. A Tolmino il fascino di Ella Adaiewsky Serata promossa dall’associazione cividalese Sergio Gaggia con la partecipazione del circolo resiano ‘Rozajanski Dum’ “...La cosa più affascinante era la loro musica, suonavano il violino basso ed il violino, mentre le graziose resiane dagli occhi castani si giravano a tempo e scivolavano su e giù come la spoletta del telaio, senza toccare i loro bei ballerini...”. Così scrive la pianista, musicista ed et-nomusicologa Ella Adaiewsky, in una lettera indirizzata alla sorella, descrivendo la sua visita a Resia avvenuta il 7 novembre del 1883. Ella Adaiewsky, per quanto riguarda la musica di Resia, è indubbiamente un personaggio di grande rilievo e a lei, nella serata di martedì 29 novembre, è stato dedicato il concerto organizzato al teatro di Tolmino. All’evento, realizzato in collaborazione con l’associazione Sergio Gaggia di Cividale e con la partecipazione del circolo culturale resiano ‘Rozajanski Dum’, si sono esibiti il pianista Andrea Rudi e la soprano Claudia Grimaz. Il concerto, introdotto da Luigia Negro, ha visto la riproposizione di una parte del suo repertorio riscoperto in questi anni, tra cui il capolavoro dell'autrice, i 24 preludi per piano e canto, su testi del nipote, Benno Geiger. Hanno completato il programma 6 danze resiane di Piero Pezzè, dove il compositore udinese usò proprio il materiale popolare trascritto nel 1883 dalla studiosa russa. Il folto pubblico ha apprezzato con entusiasmo la calda comunicativa di questi brani tardo romantici. Ma chi era Ella Adaiew- ‘Prostor v tej galaksiji’ in concorso all’Altemative film/video di Belgrado ‘Prostor v tej galaksiji’, ultimo film di Alvaro Petricig, sarà presentato in concorso all'Alternative film/video 2011 di Belgrado (Serbia), festival internazionale che si propone di esplorare nuove tendenze e nuove possibilità creative e di produzione nel campo del cinema più radicale, non-commerciale, sperimentale e artistico. Fondato nei primi anni '80, il festival è stato sospeso dal 1991 al 2002 - un decennio “senza alternative” - riprendendo regolarmente dal 2003 come finestra sulla produzione cinematografica nei paesi dell'ex-Jugoslavia e aprendosi, a partire dal 2006, alla partecipazione internazionale. Il Festival è organizzato dall'Akademski filmski centar Doma kulture “Študentski grad” e si svolgerà dal 7 all'11 dicembre. “Prostor v tej galaksiji” sarà proiettato venerdì 9, alle ore 21. Maggiori informazioni www.alternati-vefilmvideo.org % sky? Senza dubbio una delle personalità femminili di maggior rilevanza del 19° secolo. Nacque il 10 febbraio del 1846 a San Pietroburgo. Sua madre era tedesca, il padre baltico. Le prime lezioni di piano gliele impartì la madre, in seguito il musicista Adolph Henselt, conosciuto come virtuoso e compositore che operava presso la corte dello zar. All’età di 15 anni iniziò a suonare in concerti non solo in Russia, ma anche in Germania, in Polonia, in Francia e in Gran Bretagna. Al conservatorio di San Pietroburgo ebbe come compagni di studio Pètr Ilič Čajkovskij e Rimskij Korsakov e nella sua vita ebbe rapporti con alcuni dei maggiori musicisti dell’epoca: Berlioz, Gounod, Rossini, Listz, Brahms, Clara Schumann e, in Italia, Lorenzo Perosi. Ella von Schultz si inventò, poco più che ventenne, lo pseudonimo Adaiewsky per poter firmare le sue composizioni commissionatele dalla chiesa ortodossa che esigeva, per motivi di culto, compositori maschili. Ella rimase sempre fedele a questo pseudonimo che la poneva in una fascia neutra poiché Tessere donna rappresentava un forte limite alla sua carriera. Nel 1882 la censura vietò la rappresentazione del suo lavoro ‘Zarja’, un'opera musicale che aveva come protagonisti i servi della gleba -abolita in Russia solo pochi decenni prima - , che si affrancavano dalla loro posizione di paria sociale, una tematica che costituiva un vero affronto per la potente nobiltà terriera russa. Allora la pianista lasciò la Russia e, dal 1883, per una ventina d’anni, slovensko stalno gledališče ABONMAJSKA SEZONA V BENEČIJI ŠOFERJI ZA VSE ČASE Sreda, 18. januarja 2012 ob 20.30 na Lesah DESETI RAČEK Sreda, 7. marca 2012 ob 10 in 14. uri v Špetru KOBARID '38 KRONIKA ATENTATA Sreda, 4. aprila 2012 ob 20.30 v Kobaridu SAJ RAZUMETE Četrtek, 10. maja 2012 ob 20.30 v Čedadu Redni abonma 40 € (Za mlade s prispekvom Zavoda za slovensko izobraževanje: 35 €) Cene vstopnic 15 € abitò a Venezia con la sorella, ottima pittrice. Quasi tutte le estati le trascorse in vacanza a Tarcento, allora località turistica collinare. Qui, come a Venezia, divenne perno estivo di un salotto culturale che comprendeva le insigni figure che abitavano o stanziavano per le vacanze in Friuli. Conobbe il linguista Jan Baudoiun de Courtenay e con lui collaborò nella ricerca pionieristica della linguistica slovena e della etno-musicologia nelle Valli del Natisone, del Torre e di Resia. Si trasferì quindi in Germania, ove morì a 80 anni nel 1926. Possiamo dire con certezza che per il suo lavoro sulla musica popolare sviluppò delle regole metodologiche che anticiparono clamorosamente di decenni importanti trattati del XX secolo. Dal 2006 l’associazione Sergio Gaggia di Cividale, presieduta da Andra Rudi, si occupa della musicista. Su questo tema, qualche anno fa, ha organizzato due convegni a Tarcento, mentre sta per venire pubblicato dalla casa editrice Lim, Libreria Musicale Italiana di Lucca, un manoscritto della Adaiewsky da poco rinvenuto intitolato ‘Un voyage a Resia’. Življenje na Kanalskem Kolovratu zapisal njegov sin Zoran Jerončič. Zabeleženih je tako več kot šestdeset zgodb s Kolovrata (Franc Jerončič pa jih je v svojem dnevniku zbral že skoraj dvesto), knjiga pa je bogato opremljena tudi s fotografijami, starimi in novimi. Gre torej za izjemno delo, ki ima predvsem neprecenljivo dokumentarno vrednost, saj vsebuje natančen opis vseh krajev, v njej so podane izkušnje različnih generacij ljudi, navedena so hišna, domača imena, ki bi se sicer gotovo prej ali slej izgubila, tako kot narečne besede, zlasti tiste, ki so povezane z delom in opravili. Obenem pa je tudi pri- II segnalibro Bralni znak Življenje na Kanalskem Kolovratu, Zoran in Franc Jerončič (Založba A-Media) Pred približno stotimi leti je na območju Kolovrata živelo še 1.500 ljudi, danes pa jih je le še nekaj sto. Tudi vasi in zaselkov je zdaj veliko manj, potem ko jih je bilo še ne tako daleč nazaj kar 73. Val izseljevanja je bil tudi na tem zgodovinskem območju na meji med Italijo in Slovenijo, med reko Idrijo in Sočo, neizprosen. Te vasi in ljudje pa zdaj ne bodo šle v pozabo, saj so ponovno zaživele v knjigi, ki je nastala na podlagi pripovedovanj 88-letnega Franca Jerončiča doma iz Melinkov. Njegove spomine je v knjigi čevanje o številnih čezmejnih stikih na tem območju. V zadnjem delu knjige pa je še poglavje o športnikih, ki so doma s Kolovrata. Knjigo bodo ponovno predstavili v ponedeljek, 12. decembra, ob 18. uri, na sedežu Mestne občine Nova Gorica. Sicer pa jo je mogoče dobiti pri Francu in Zoranu Jerončiču v Melinkih (tel. 00386 5 3093014 ali 00386 51 334457), kjer je Franc Jerončič med drugim tudi uredil posebno etnološko in rezbarsko zbirko, ki si jo velja ogledati. Knjigo je mogoče naročiti tudi preko e-pošte (pišite na naslov zoran.jeron-cic@hotmail.com) ali spletne strani www.zoranvolleyart.si. 6 novi matajur Sreda, 7. decembra 2011 Otroška stran - Učenci 4. razreda dvojezične šole so spoznali lepote Matajurja Šli smo na izlet na ‘našo’ goro V ponedeljek, 17. oktobra, smo učenci 4. razreda šli na izlet. Izpred šole smo se z našim novim šolabu-som odpeljali ob 8.30. Spremljali sta nas učiteljici Claudia in Ivana. Nekaj po deveti uri smo že bili na parkirišču pri koči Pelizzo. Tam nas je že čakal naš ‘vodič’ Francesco Cen-dou. Najprej nas je peljal do astronomskega observatorija, kije tam v bližini. Povedal nam je, da ga ne uporabljajo za opazovanje zvezd, ker še ni dokončan. Potem nam je povedal zgodbo o avstrijskem poročniku Ervinu Rommlu, ki je v času 1. svetovne vojne s svojo četo na Matajurju zajel veliko italijanskih voj akov. Potem smo šli do koče Pelizzo in takoj tudi naprej čez mersinsko planino. Ko smo hodih po stezi, smo naleteli na jerebiko. To je drevo, ki ima v jeseni lepe, rdeče plodove. Na planini je bilo tudi veliko kozolcev. Kmalu smo prišh do doma alpincev. Tu smo mahcali. Francesco nam je povedal, da je v tej stavbi nekoč bila mlekarna. Nadaljevali smo pot in kmalu smo prišh do umetnega je-zerca. Blizu jezerca je bilo nekaj snega. Vrgli smo nekaj kep v vodo. Steza je bila vse bolj strma. Naenkrat smo zagledali prepad. Francesco nam je povedal, da je od tu Ljubi- ca vrgla strašnemu Arpitu skalo na glavo. To je pravljica o Ljubici in Arpitu. Čakalo nas je nekaj plezanja po skalah in že smo bili na vrhu Matajurja. Tu stoji kapehca. V njej smo srečah budističnega meniha. Z vrha Matajurja je bil čudovit razgled vse do morja, na drugi strani pa seje pred nami dvigal Km. Napotili smo se proti koči na Matajurju. Že od daleč smo zagledali čredo ovac, ki so se pasle. Na ovce je Med izletom učencev 4. razreda na Matajur : • . pazil pastir. Približali smo se mu in mu postavih nekaj vprašanj. Povedal nam je, da se imenuje Daniel. Pomagala sta mu dva psa: Nerone in Zorro. Vstopih smo v kočo. Tu nas je čakal Germano, ki je član Pla- ninske družine Benečije, kije zgradila kočo. Skuhal nam je odlično ‘pa-štašuto’. Po kosilu smo se spet spustih do koče Pelizzo, kjer nas je čakal šolabus, ki nas je odpeljal v šolo. Res lep izlet. AIUTO, UN RIPETITORE SUL MATAJUR! La camminata sul Matajur ci ha ispirati nell’ideazione di un racconto fantastico ambientato su questa nostra splendida montagna. Uno sguardo alla mappa... Era uno splendido mercoledì mattina. Rapunzel si era appena svegliata ed aveva già la sensazione che stava per accadere qualcosa di insolito. Rapunzel era un'attrice teatrale e viveva a Tribil Superiore. Era una ragazza ricca, vanitosa, un po' viziata e prepotente. Quando voleva, riusciva ad essere gentile, simpatica e solare. Appena si svegliò, infilò ai piedi le sue ciabatte di spugna rosa, indossò il suo morbido accappatoio sempre rosa, andò in salotto, si sedette sulla sua sedia dipeherossae prese il giornale in mano. A colpo d’occhio notò una notizia incredibile e sconvolgente. Proprio mentre il suo sguardo si posò su quel titolo, stava bevendo il tè caldo che le andò di storto. Lo sputò sul pavimento lanciando un urlo talmente acuto da far scoppiare la tazzina. Si diresse verso il suo armadio grande quanto un'intera stanza, si vestì, infilò le sue scarpe di cristallo, andò in bagno, prese il tubetto del fondotinta e se lo spalmò sulla faccia frettolosamente. Il suo viso era tutto a macchie, lanciò il tubetto a terra, prese il rossetto e se lo mise in fretta, tutto sbavato. Scese le scale con il rossetto in mano, aprì la porta di casa e corse da Luigi zoppicando per tutta la strada poiché le si era rotto il tacco di una scarpa. In quello stesso momento Luigi si lasciava affondare nel suo soffice divano. Luigi era il vicino di casa di Rapunzel. Era un pittore allegro, solare, gentile e tranquillo. Si adattava a qualsiasi lavoro ma la sua passione era dipingere paesaggi. Comodamente seduto, anche Luigi prese in mano il giornale ed iniziò a leggere. Proprio in quel momento Rapunzel spalancò la porta di casa sua, strappò il giornale dalle sue mani grosse e ruvide come la carta crespa e 4 ìf I r Tv; L : "' Ti piene di cicatrici che si era procurato lavorando tanto nella sua vita. Rapunzel gh mostrò il titolo delfarticolo che lei aveva appena letto ed indicando parola per parola con l’unghia affilata e dipinta con lo smalto rosso brillante lesse: “RIPETITORE TELEVISIVO IN CIMA AL MATAJUR” Luigi diventò rosso per la rabbia. Si alzò in piedi di scatto e gridò: “Non è possibile! Vogliono rovinarci anche il Matajur!” “Sì, purtroppo!” confermò Rapunzel. La ragazza propose: “Io ho un’idea! Andiamo sul Matajur a vedere di cosa si tratta!” ”Sì” approvò Luigi. A casa di Fhp, a Mersino, succedeva questo. Flip era un contadino proprietario di campi, prati, boschi e di una grande fattoria. Era molto affezionato ai suoi animali e ai suoi quattro figli: Silvia, Lola, Jack e Persy. Lavorava molto e duramente, ma era felice. Queha mattina Flip stava distribuendo l'avena ai suoi cavalli, quando arrivò, correndo, sua figlia Silvia e gli mostrò l'articolo pubblicato sul Novi Matajur. Sbalordito dalle parole appena lette, rimase immobile, le gambe gli tremavano, la voce usciva a stento daha gola. Dopo alcuni istanti di silenzio disse alla figlia: “Preparami uno zainetto con due panini e dell'acqua! Vado sul Matajur!” Silvia prese uno zainetto, prese del pane, lo affettò e preparò dei panini con il salame e li mise nello zaino. Prese una bottiglia, la riempì d'acqua e portò lo zaino al padre. Flip si mise subito in cammino. Dopo circa due ore di cammino, giunse alla koča della Planinska Družina Benečije e si cucinò una deliziosa pasta al ragù. Luigi e Rapunzel, invece, erano appena partiti da Tribil perchè Rapunzel aveva perso tempo a far annegare il suo diadema in una scatola di cotone e a toghersi tutti i gioielli, mentre Luigi doveva preparare l'asino per Rapunzel. Dopo un paio d’ore giunsero anche loro alla koča. Flip era già andato alla cappehetta a pregare e ad ammirare lo splendido panorama, forse per l'ultima volta visto che c'era l'intenzione di rovinarlo con una gigantesca costruzione in metaho. Quando fece ritorno alla koča, Flip incontrò Rapunzel e Luigi. Si presentarono e Fhp offrì loro la pasta che gh era avanzata. Chiacchierando scoprirono di essere lì per lo stesso motivo. Escogitarono un piano: “Ho un’idea!” disse Luigi. Rapunzel esclamò: “Io direi di indire un referendum!” “Ho avuto la stessa idea!” affermò Luigi. Fhp propose di organizzare una festa in cima al Matajur la domenica successiva per raccogliere tante firme in poco tempo. Si organizzarono. Rapunzel avrebbe fatto uno spettacolo, Luigi avrebbe allestito una mostra con i suoi quadri e Flip avrebbe venduto i prodotti della sua terra. Nel corso della settimana successiva Luigi preparò i volantini e i manifesti per pubblicizzare la festa. La domenica la cima del Matajur brulicava di persone. Rapunzel fece il suo spettacolo su un palco in legno costruito solo per lei. Luigi vendeva i suoi dipinti e Flip castagne, noci, marmehate, verze, patate, rape, funghi secchi... I suoi animali si esibivano in spettacoli acrobatici lasciando gli spettatori a bocca aperta. La festa fu un successone! Il giorno dopo Luigi e Flip contavano le firme raccolte, mentre Rapunzel si faceva la manicure. Ad un tratto i due uomini gridarono. “Non sono abba- stanza!” Ricontarono e si accorsero che mancavano tre firme. Aggiunsero le loro. Fu indetto il referendum e vinse il NO! Tutto rimase com'era. Il Matajur era salvo! Rapunzel esclamò: “Speriamo di non ricevere qualche altra allarmante notizia! È stato faticoso salvare il Matajur e mi sono pure rotta un'unghia.” Luigi e Flip scoppiarono a ridere e Rapunzel li guardò sbalordita. Lisa Cencig - Classe 4A PRIPOVED O IZLETU NA MATAJURJU SE NADAIJUJE V PRIHODNJI ŠTEVILKI sobota AURORA CASINÒ Kobarid, Slovenija hit casinos A fine ottobre dopo una bella escursione a Liessa e dintorni % '* _ - .u Castagne e musica per il Cai chiesa di Liessa, per assistere alla Santa Messa celebrata da don Federico Saracino. È poi iniziata la parte “gastronomica” della giornata: oltre all’ottima pastasciutta preparata da Paimira ed i suoi aiutanti, c’è stato modo di gustare le caldarroste e anche i numerosi dolci preparati da socie e simpatizzanti, il tutto allietato dalle fisarmoniche di Franco e Marco e dalla chitarra di Piero. Infine la sottosezione ha ringraziato il sindaco di Gri- Sono tante le castagnate che rallegrano l’autun- macco Eliana Fabello per la squisita ospitalità, dono nelle Valli del Natisane, anche se in verità in que- nando un crest a ricordo del 40° anniversario del sti ultimi anni di castagne se ne vedono ben poche Cai delle Valli, festeggiato tra l’altro proprio que- ... l’importante però è l’occasione per stare in com- sfanno. pagnia. Ha avuto un ottimo successo in termini di L’appuntamento è per il prossimo anno! partecipazione la marronata organizzata come da tradizione dalla sottosezione Val Na-tisone del Cai, che quest’anno si è svolta il 23 ottobre a Liessa. La manifestazione è stata preceduta da una piacevole camminata; un’ottantina di escursionisti, tra cui gli amici di Kanal e Tolmino, si sono infatti trovati a Clodig, dove hanno ricevuto il benvenuto da parte del consigliere del comune di Grimacco Marco Marinig, ed hanno effettuato un suggestivo percorso ad anello attraverso i borghi rurali di Seuza, Sverinaz, Arbida, Slapovicco, Peternel, Costne, Podcostne e Liessa. C’è stato pure il tempo di visitare anche la bellissima ristrutturazione del mulino sulla Coderiana e di salire alla chiesa di San Mattia aperta per l’occasione ai visitatori. Quindi l’allegra comitiva si è portata nella Dobrodošla, Cedron, an par hiš na ciesti, ki pe-je pruot Sauodnji. Mikana vasica ja, pa tle živi puno otruok! Seda se jim je parložla še mala Giorgia, ki ima kajšno kornino v Seve, od koder je doma nje nono, prof. Giorgio Mat-teucig. Giorgio živi v Napoli, pa on an njega velika družina je bla an je od nimar zlo navezana na njega rojstno vas an kraje. Tle živi tudi an part njega otruok an, sevieda, na-vuodu. Srečno živlienje, Giorgia! Ma che bella data! 11.11.11! Proprio quel giorno, a Udine, è nata Giorgia Matteucig. La piccina vive a Cedron con papà Germano, mamma Flaviana ed il fratellino Andrea di cinque anni. Giorgia e Andrea sono i nipotini del prof. Giorgio Matteucig, che ha origini nel comune di Grimacco, a Seu- Giorgia! za. Nonno Giorgio è molto felice che i suoi nipotini crescano proprio nella terra in cui ha trascorso molto tempo con la sua grande famiglia. Alla piccola Giorgia gli auguri più belli di una vita serena e gioiosa da mamma Flaviana, papà Germano, fratellino Andrea, nonno Giorgio, nonna Aurora, nonno Gino, nonna Maria, tutti gli zii e dai cuginetti Giorgio, Aurora e Anastasia. Kulturno društvo Rečan an lieška fara vabita na Devetico Božično 2011 pandiejak, 19.12 HOSTNE od jaslic do Kar-pacove hiše bojo molil: Erika petak, 23.12 BARDO od jaslic (Gorenje Bardo) do Uršne hiše (Dolenje Bardo) bojo molil: Maria Suoštarjova, Rosina Uršna, Rosina Tonova Devetica po vaseh dreškega kamuna Pravimo nimer, de po dreških vaseh je nimer manj aldi. Malo jih je ja, pa kuo se trudijo za daržat žive navade an oživiet njih vasi vsaki krat, ki se parkaže kaka parložnost. An če se na parkaže, jo pa oni ustvarijo (narde)! Bliža se božič an gor oživi naša Devetica. Vsako vičer, od četartka, 15., do petka, 23. dičemberja, ob 19. uri, se zberejo v adni vasi an jo bojo molil. Tel je program: četartak, 15.: Trinko - Elena an Marica Bularjove petak, 16.: Solarje - Leonora Šjorova sibota, 17.: Dolenja Dreka - Marica Čikova nedielja, 18.: Gorenja Dreka - Maria Bastjanova pandiejak, 19.: Laze - Basilia Šonkova torak, 20.: per Berinc - Maria Mežnarjova srieda, 21.: Trušnje - Margherita Kalužova četartik, 22.: Ocnebardo - Norma Pitažova petak, 23.: Ocnebardo - Gabriella Pitažova. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Špieter na številko 727282, za Čedajski okraj v Čedad na številko 7081. Poliambulatorio S. Pietro al Nat, via Klančič 4 Consultorio familiare 0432.708611 Servizio infermier. domic. 0432.708614 Kada vozi litorina Železniška postaja / Stazione di Cividale: tel. 0432/731032 SETTEMBRE/DICEMBRE 2011 lž Čedada v Videm: ob 6.00*, 6.30*, 7.00, 7.30*, 8.00, 9.00,10.00,11.00,12.00, 12.30*, 13.00, 13.30*, 14.00, 15.00, 16.00, 16.30*, 17.00, 17.30*, 18.00, 18.30*, 19.00, 19.30*, 20.00, 22.00, 23.00** Iz Vidma v Čedad: ob 6.33*, 7.03*, 7.33, 8.03*, 8.33, 9.33,10.33,11.33,12.33, 13.03*, 13.33, 14.03*, 14.33, 15.33, 16.33, 17.03*, 17.33, 18.03*, 18.33, 19.03*, 19.33, 20.03*, 20.33, 22.33, 23.33* * samuo čez tiedan **samuo pred prazniki Nuine telefonske številke Bolnica Čedad................. 7081 Bolnica Videm..................5521 Policija - Prva pomoč 113 Komisarjat Čedad 703046 Karabinierji ...................112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Čedad...................705611 URES-INAC....................730153 ENEL ....................167-845097 Kmečka zveza Čedad . .703119 Ronke Letališče . .0481 -773224 Muzej Čedad .................700700 Čedajska knjižnica 732444 Dvojezična šola .............717208 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza slov. izseljencev . .732231 Občine Dreka....................721021 Grmek ...................725006 Srednje .................724094 Sv. Lenart...............723028 Špeter ..................727272 Sovodnje ................714007 Podbonesec...............726017 Tavorjana................712028 Prapotno ................713003 Tipana ..................788020 Bardo....................787032 Rezija ............0433-53001/2 Gorska skupnost _________727325 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 9. DO 15. DECEMBRA Čedad (Minisini) 0432 731264 Podboniesac 726150 - Tarbiž 0428 2046 Kam po bencin / Distributori di turno NEDELJA, 11. DECEMBRA Esso Čedad (proti Vidnu) - Tamoil v Karariji Sat* an Maria Kokocuove, Luisa Karpa-cova torak, 20.12 HLOCJE od znamunja do Konsorjove hiše bojo molil: Mirella Katinčna, Eliana Konsorjova, Teresa Ta za rojo srieda, 21.12 PETERNEL od znamunja do Mateužove hiše bojo molil: Milica Škodejova, Anna Bliščuova, Luciana Mateužova četartak, 22.12 TOPOLUOVE od znamunja do Juljove hiše bojo molil: Carla Martinkna, Angela Vanoužova, Romilda Znidar-jova Vsako vičer ob 20.00 Parnesita bukva an lumine! PROGRAM četartak, 15.12 VELIK GARMAK od znamunja do Uogrinkne hiše bojo molil: Mariucci Janezova, Fabrizio, Martina Uogrinkna petak, 16.12 PLATAC od znamunja do mlekarince bojo molil: Nadalin Mateužacu, Li-via Arnejčicjova, Loretta Žefcjova sabota, 17.12 ZVERINAC od znamunja do Lurinove hiše bojo molil: Gemma Simanova, Anna Lurinova, Ernesta Juožolnova nedieja, 18.12 SEUCE' od jaslic (dolenj konac) do Tarb-janove hiše bojo molil: Dela Pečuova, Dora an Margherita Tarbj anove Per una casa sicura Pulizia camini, sfalcio aree verdi e abbattimento piante L’importanza di prestare la giusta attenzione al luogo in cui vivi. dii SJjjMm JkvitAttr chiama il: 339 1741488 oppure scrivi a: mozrupa@virgilio.it novi matajur Sreda, 7. decembra 2011 KXNXLJKX DOLINX_VXL CXNXL6 Pouk nemščine in slovenščine terja kvaliteten skok v Kanalski dolini Doline/Duline - II PXNX_TXI PXNX Le bellezze ambientali di Taipana e Kobarid nel calendario per il 2012 È transfrontaliero il ca- verna. Una sezione è dedicata agli uccelli, tra cui spicca il rarissimo Re di Quaglie (sopra nella foto), noto anche col nome di “Crex Crex”. Si tratta di un piccolo volatile che vive in questa zona del Friuli e che è legato in modo molto stretto alla presenza umana. È una specie che ha risentito parecchio dell’abbandono dei territori montani e del fatto che i pra- ti non vengano più falciati come una volta. Tra le foto delle vedute slovene quella del paesino di Magozd (nella foto sotto a sinistra), una frazione di Kobarid che sorge, come un presepe, nei dintorni di Drežnica, sotto il Monte Nero. Il calendario, che sarà presentato e consegnato a tutte le famiglie residenti a metà dicembre, è stato realizzato grazie a un contributo della Comunità Montana Torre, Natisone e Collio. Pred očmi Nedijo, 18. dečember-ja, ob 15.30 tou cierkui Sv. Jurija, tou Barde, bo božični koncert »Nativitas«. Učenci Glasbene matice v Špetru in v Bardu bodo zagodli liepe muzike za Božič. Potem bojo šinje nastopali zbori Mah lu-jeiji iz Špetra, Barski oktet iz Barda, Naše vasi iz Tipane anu Tabor iz Trsta. Letos poleti sta občinska sveta občin Naborjet - Ovčja vas in Trbiž izglasovala zahtevo po uvedbi trojezičnega šolanja, torej poučevanja slovenskega in nemškega jezika (ob italijanščini) na šolah vseh vrst in stopenj v Kanalski dolini. Vse spadajo pod okrilje Večstopenjskega zavoda Ingeborg Bachmann. Ta zahteva teži k bistveni kvahtetni spremembi šolskega sistema s polno uvedbo večjezičnosti. Sloni na razčlenjeni državni in deželni zakonodaji na področju varstva jezikovnih manjšin, je v sozvočju s političnimi spremembami po letu 1989, je pa tudi v veliki meri rezultat dolgoletnih prizadevanj, pobud, soočenj in dejavnosti zavednih domačih intelektualcev ter kulturnih sredin, v prvi vrsti slovenskega kulturnega središča Planika in nemškega Kanaltaler Kulturvereina. Dolg proces zorenja zavesti o večjezičnosti Kanalske doline in posamezni koraki narejeni v ozkih okvirjih italijanske šolske zakonodaje za uvedbo pouka nemškega in slovenskega jezika so podrobno predstavljeni v zadnjih dveh številkah dvomesečnika CM Magazine, ki ga izdaja Gorska skupnost za Gumin-sko, Železno in Kanalsko dolino, s sredstvi iz zakona 482. Po zgodovinskem prerezu poučevanja manjšinskih jezikov v Kanalski dolini v okto-brski oziroma novembrski številki, so v tokratnji številki brošure (na razpolago je tudi na spletni strani gorske skupnosti) predstavili posamezne dosežke, od začetka sedemdesetih let do letošnjega poletja, ko se odpirajo - vsaj tako vsi upajo - nove priložnosti za pouk nemščine oz. slovenščine. Raimondo Domenig zelo natančno predstavlja ves pro- ces izobraževanja v nemščini, od celoletne supplence za 25-urni pouk v osnovnih šolah v šolskem letu 1973-74, do rasti zanimanj a za j ezik v družinah in njegove uvedbe v dopoldanski pouk ter postopne razširitve na vse šolske stopnje od vrtca do višje srednje šole, Iger je sicer nemščina imela v vsem povojnem času vidno mesto. Avtor nato predstavlja uspešne primere medkulturnega in večjezičnega pouka ter čezmejnega sodelovanja (na primer s projektom Stezice ali pa Tri roke) vse do zadnje šolske reforme ministrice Gelminijeve, ki je dejansko potisnila nemščino v kot. Od 1. septembra 2009 je namreč edini obvezen drugi jezik, kot je napisal Domenig, angleščina in na trbiškem didaktičnem ravnateljstvu je dejansko prišlo do razpolovitve osebja v organiku (s 37-34 na 17), kar seveda vpliva tudi na jezikovni pouk. Problemi se sedaj rešujejo “s strokovnim prostovoljnim delom”, ki ga zagotavljajo posamezniki in nemško krajevno društvo, poudarja Domenig. Prostovoljno strokovno delo, oziroma podpora središča Planika (tudi finančna) za uvajanje pouka slovenskega jezika v šolah, zaznamuje tu- di slovensko stvarnost Kanalske doline. V zadnjem obdobju skrbi za finančno kritje te pomembne izobraževalne dejavnosti tudi Gorska skupnost in to s sredstvi iz deželnega zaščitnega zakona za slovensko manjšino. Potrebna pa je vsekakor sistemska rešitev, kot že več let trdi predsednik slovenskega središča Planika Rudi Barta-loth. Razvoj pouka v slovenskem jeziku, ki se je na pobudo župnika Maria Gariupa in domačega raziskovalca Sal-vatoreja Venosija začel v polovici sedemdesetih let pred-stvlja in razčlenjuje Nataša Gliha Komac. Vredno je poudariti, da gre za številčno pomembno šolsko populacijo. V šolskem letu 2003-2004 je od vrtcev do osnovnih šol v dolini obiskovalo pouk slovenščine 220 otrok, prvič seje takrat na spričevalu pojavil tudi zaznamek o znanju slovenskega jezika. Pomembni so tudi izbirni tečaji za otroke in odrasle. Dr. Nataša Gliha Komac zaključuje svoj pregled s trditvijo, da “slovenski jezik zaživi in preživi le kot sestavni del dolinskih jezikovnih znanj” in da potrebuje podporo družbe, inštitucij in družin, pozitivno klimo ter motivirane posameznike. lendario fotografico che il Municipio di Taipana ha realizzato per la popolazione del paese. Per il 2012, infatti, gli scatti immortalano, un mese dopo l’altro, le bellezze ambientali non solo del comune di Taipana, ma anche della vicina Kobarid. E volontà dell’amministrazio-ne municipale, infatti, considerare il confine tra Italia e Slovenia una linea fisica e culturale ormai cancellata. “Siamo nell’Unione Europea da anni, - dice il sindaco di Taipana Elio Berrà -è necessario guardare e sentire questi territori contermini come unica realtà, agendo in sincrono, con gli stessi obiettivi di sviluppo umano ed economico. Il calendario transfrontaliero è un piccolo simbolo che vuole accompagnarci, giorno dopo giorno, anche nel 2012, in un cammino di condivisione concreta e di fratellanza”. Gli scatti, realizzati da Massimo Buttazzoni, ritraggono paesaggi di Taipana, in Friuli, e di Caporetto, in Sio- R.£ZIJX_fc.ÉSIX Nei vicoli di Stolvizza i presepi da tutta la regione Sarà possibile ammirarli nel paesino resiano durante le feste natalizie grazie all’Associazione ViviStolvizza sia”. Considerato infatti il meraviglioso contesto ambientale in cui si svolge tutta la manifestazione, l’associazione ha invitato tutti gli appassionati di Presepi a costruire una loro rappresenta- zione natalizia da posizionare lungo il “Percorso Natale”. L’organizzazione metterà a disposizione, di quanti lo richiederanno, tutti gli spazi e i servizi necessari. Il vivace Presidente dell’associazione Giancarlo Quagha è fiducioso che in molti vorranno raccogliere questo invito, consapevole che vedere tanti capolavori esposti in un ambiente di così rara bellezza naturale, renderà indimenticabile la partecipazione di questi appassionati all’iniziativa. Per aderire alla proposta chiamare i numeri telefonici 0433/53151, 0433/53119 o 360.960179. Tutte le informazioni del progetto saranno comunicate nel corso della presentazione che si terrà presso la Sala del Consiglio della Provincia di Udine, in Piazza Patriarcato a Udine, mercoledì 14 dicembre, alle ore 10.30. Due presepi esposti nelle precedenti edizioni dell’iniziativa “Presepi per le vie” Gran fermento a Stolvizza per la prossima edizione del progetto: “Notte di Natale in Val Resia”. L’associazione “ViviStolvizza” si sta impegnando per presentare una manifestazione, come da tra- dizione, di grande pregio e qualità. In particolare quest’anno il gruppo organizzatore ha voluto dare, per questa decima edizione, più spessore al “Percorso Natale” che si snoderà per i secolari vico- li del Borgo Kikey. Proprio in questa ottica l’associazione “ViviStolvizza” ha messo in campo una bella novità che caratterizzerà il programma 2011 del progetto “Notte di Natale in Val Re- ;wHi - 2. del - V Občini Kobarid, ki jo že eno leto vodi županja Darja Hauptman, si za bodočnost veliko obetajo od turizma, saj lahko na tem področju izkoristijo vse svoje naravno in kulturno bogastvo, za nadaljnji razvoj občine pa bo potrebno še marsikaj drugega, občinska uprava pa ima tudi na drugih področjih več ambicioznih načrtov. INDUSTRIJA IN KMETIJSTVO Na Kobariškem se v glavnem posledice splošne finančne in gospodarske krize ne poznajo, čeprav je na vseh področjih očitno, da se sredstva zmanjšujejo, proračun pa je zaradi večjih potreb vse večji. Občinska uprava vsekakor spodbuja podjetništvo in kmetijstvo, saj se zaveda, da so nujno potrebna nova delovna mesta. Po statističnih podatkih iz leta 2010 je bilo na Kobariškem prijavljenih 307 podjetij, zaposlenih je bilo 877 za skupen prihodek v višini 50.899.000 evrov. Kar zadeva večja podjetja, ki imajo svoj sedež v Kobaridu, je treba nujno omeniti TIK, ki se ukvarja s proizvodnjo medicinskih pripomočkov za enkratno uporabo in predstavlja s svojo 50-letno tradicijo na tem področju največjega tovrstnega proizvajalca v Sloveniji. Tu je še tovarna Oplast, ki deluje predvsem na področju orodjarstva. Nato je še nekaj manjših zasebnikov, več pa je samostojnih podjetnikov. Sicer pa mnogi odhajajo v službo v Tolmin ali Novo Gorico in okolico. Da bi pomagala podjetnikom, namerava občinska uprava, kot nam je povedala županja Hauptmanova, razparcelirati industrijsko cono. “Tako bomo lahko prodali zemljišča in omogočili določenim podjetjem, da se razširijo. Na tak način skušamo doseči, da ostanejo na našem ozemlju. Iščemo tudi investitorje, ki bi odkupili obrat podjetja Metalflex na Livku. Tam bi lahko nastal nov manjši poslovni subjekt, ki bi lahko zagotovil nova delovna mesta. Za prihodnost naše občine pa je nedvomno potreben tudi razvoj kmetijstva,” je še dodala županja. Občinska uprava skuša po svojih močeh spodbujati kmetijstvo z razpisi za subvencioniranje. Radi bi tudi povečali ponudbo pridelkov, pridelovalcem pa omogočili, da čim več prodajo. Za domače proizvode bi radi pridobili status zaščitenega porekla. Med poslovnimi objekti na kmetijskem področju je treba nedvomno omeniti Mlekarno Planika, ki odkupuje in predeluje izključno slovensko mleko, ki je pridelano na hribovitih območjih občin Tolmin, Kobarid, Bovec in Bohinj. Poleg proizvodnje, ima Mlekarna Planika tudi lastno maloprodajo, na svojem sedežu pa so uredili tudi muzej. Prav prejšnji teden pa so v Drežniških Ravnah odprli vaški dom, kije nadomestna gradnja za nekdanjo zbiralnico mleka. V njem name- ravajo ovčerejci v pritličju urediti predelovalnico za meso drobnice. Reja drobnice je v Posočju zelo pomembna, saj se z njo ukvarja okoli dvesto ovčerej cev, ki redijo osem tisoč ovc in tri tisoč koz. DEMOGRAFSKO STANJE Razvoj industrije in kmetijstva, pa tudi turizma, bi lahko nedvomno prispeval k boljšemu demografskemu stanju občine. “Trenutno trend ni najboljši, nujno moramo pri nas zadržati naše mlade. Mnogi se namreč po opravljenem študiju ne vrnejo domov, ker imajo drugje več možnosti. Zato moramo naše mlade pritegniti k sodelovanju, saj so številni aktivni na različnih področjih. Treba jih je povezati in z njimi načrtovati bodočnost naše občine,” pravi županja Hauptmanova. V občini Kobarid je po zadnjih statističnih podatkih 4.172 prebivalcev (2.071 moških in 2.101 ženska), še pred tremi leti pa jih je bilo celo 237 več, v istem obdobju lani pa 45 več. Povprečna starost se v zadnjih desetih letih stalno veča in znaša trenutno 44,6 let (veča se tudi indeks staranja). Gostota naseljenosti je 21,7, medtem ko znaša slovensko povprečje 101,2 prebivalca na kvadratni kilometer. Približno petina prebivalcev je trenutno starejša od 65 let, dve tretjini pa spadata v starostno skupino od 15 do 64 let. Le 13,1% je mlajših od 14 let, delež prebivalcev nad 80 let pa znaša 6,3%. Stanje v šolah je vsekakor trenutno še dobro, v vrtcu pa so celo zabeležili rahel porast otrok, nam je povedala županja Hauptmanova. “Nekaj težav je bilo le v podružnični šoli v Breginju, a je nato občinska uprava dodala potrebna sredstva, da se normalno izpelje program.” V Kobaridu pa na območju stare policijske postaje načrtujejo medgeneracijski center. Pri tem ne gre za klasično domsko varstvo za starejše občane, temveč gre za kombinirano obliko programov dnevnega, nočnega in stacionarnega varstva. V centru bi zagotovili dodatne prostore za osnovno šolo, vrtec, glasbeno šolo in druge ustanove, saj je cilj uprave zagotoviti prepletanje medgeneracijskih aktivnosti. ENERGETSKI PROGRAM Kobariška občina je v zadnjem obdobju tudi sestavila dolgoročen projekt, s katerim hoče povečati svojo energetsko učinkovitost oziroma doseči nižje stroške ogrevanja vseh javnih prostorov, obenem pa bi rada spodbudila uporabo obnovljivih virov energije (predvsem lesne biomase in sončne energije). V programu je tudi ureditev dveh kotlovnic, vzhodne in zahodne. Kar zadeva polemike o morebitni gradnji novih elektrarn na Soči, do katerih je prišlo med javno debato o napovedanem novem državnem energetskem načrtu, pa je županja Hauptmanova zagotovila, da novih gradenj ob Soči ne bo. (T.G.) - konec - Zgoraj tovarna TIK, levo pa pogled na Kobarid z vrha Matajurja Kobariška županja Darja Hauptman o svoji občini “Da pri nas zadržimo mlade, so potrebni gospodarski razvoj in nova delovna mesta” Uprava se zavzema tudi za večjo energetsko učinkovitost in uporabo obnovljivih virov Desno sedež Mlekarne Planika, kjer so maja 2010 odprli svoj muzej, spodaj ena izmed kobariških gostiln s cerkvijo v ozadju, spodaj desno pogled na Kobarid Sreda, 7. decembra 2011 Risultati Promozione Valnatisone - Caporiacco Juniores Gemonese - Valnatisone 1:0 5:1 Allievi Valnatisone - Majanese 2:1 Giovanissimi Valnatisone - Graph.Tavagnacco A 4:1 Amatori Barazzetto - Reai Pulfero 5:1 Montenars - Savognese 1:4 Sos Putiferio - Cargnacco 2:0 Majano - Bar Pizzeria Le Valli rinv. Poi. Valnatisone - Collerumiz sosp. Calcio a 5 maschile Paradiso dei golosi - Mambo F.C. 8:6 Paradiso dei golosi - La Viarte 5:1 Merenderos - Mambo F.C. 8:4 Pallavolo maschile Poi. San Leonardo - Pali. Arteniese 1:3 Prossimo turno Promozione Trieste Calcio - Valnatisone Allievi Ronchi - Valnatisone Giovanissimi Fortissimi - Valnatisone Esordienti Valnatisone - Virtus Corno A Union 91 A - Audace Amatori Reai Pulfero - Cerneglons (10/12) Savognese - Carpacco (10/12) Sedilis - Sos Putiferio (9/12) Bar Pizzeria Le Valli - Dinamo Korda(10/12) Resiutta - Poi. Valnatisone (10/12) Calcio a 5 maschile Paradiso dei golosi - Folgore (12/12) La Viarte - Merenderos (9/12) Pallavolo maschile Caffè sport - Poi. San Leonardo (11/12) Pallavolo femminile Volley Corno - Poi. San Leonardo (10/12) Classifiche Promozione Lumignacco 28;Tricesimo 27; Pro Fagagna 25; Reanese 24; Caporiacco, Juventina 23; Ponziana 20; Vesna, Trieste Calcio, Pro Ro-mans 18; Flaibano, Valnatisone 16; Costalunga 11; Zaule Rabujese, Union 91 8; Union Martignacco 0. Juniores Manzanese 34; Valnatisone 26;Tolmezzo Carnia, Buttrio, Cjarlins Muzane* 23; Pro Fagagna* 22; Union Martignacco 20; Gemonese, Tricesimo 16; Reanese 14; Forum Julii 13; Sangiorgina 11 ; Sevegliano 10; Flu-mignano 3. Allievi (Regionali - Girone E) Virtus Corno, Sacilese 26; Bearzi 24; Ronchi 17;Tolmezzo Carnia 9; Valnatisone 5; Majanese 4. Giovanissimi (Provinciali - gir. B) Tricesimo 27; Fortissimi 22; Valnatisone 21 ;Tre stelle 19; GraphstudioTavagnacco A 17; Poz-zuolo 12; Centrosedia, Reanese 9; Chiavris, Serenissima 6; Buttrio -1. Amatori Figc (Serie A/1 ) Forcate 22; Deportivo, Reai Pulfero 18; Bru-gnera, Ai 3 amici 17; Torrean 14; Cerneglons 13; Pasian di Prato 11; Barazzetto, Warriors 10; Pieris, Carosello 9; Fagagna 5; Valvasone 4. Amatori Lcfc (Eccellenza) Thermokey, Corno 13; Ziracco* 11 ; Latterie Tricesimo, San Lorenzo* 10; Sos Putiferio, Cargnacco, Sedilis 9; Flaibano 8; Amaranto 6; Climassistance 5; Jalmicco 3. Amatori Lcfc (1. Cat.) Gunners 95 13; Dinamo Korda, SS 463 Majano 12; Campeglio 10; Adorgnano*, Co-opcaTolmezzo 9; Dignano, Warriors, Turkey pub 8; Pizzeria Le Valli 7; Farla* 6; Valco-sa 4. Amatori Lcfc (2. Cat.) Extrem, Over Gunners 10; Montenars, Arcobaleno*, Savognese 9; Blues, Carpacco, Racchiuso* 8; Coloredo 7; Ars 6; Al gambero 4. Amatori Lcfc (3. Cat.) Mai@letto Gemona 14; Axo Buja, Billerio Magnano 13; Sclapeciocs 12; Pizz. Al sole 2, Reai Buja, Bar da Milly 10; Collerumiz, Polisportiva Valnatisone, Braulins 7; Dream Team Resiutta 5; Sammardenchia 0. Le classifiche Amatori Lcfc sono aggiornate al turno precedente * Una gara in meno Nell’ultima gara interna della prima fase del campionato Allievi Regionali Prima vittoria per la Valnatisone Domenica positiva anche per la squadra di Promozione e quella dei Giovanissimi provinciali r Nel campionato di Promozione è arrivata la quarta vittoria della Valnatisone, che si è imposta meritatamente alla formazione di Caporiacco. I ragazzi guidati da Flavio Chiacig sono passati in vantaggio su calcio di rigore trasformato da Matevž Capolunghi, sfiorando in due occasioni il raddoppio. Nella ripresa, da segnalare l'incrocio dei pali centrato su calcio di punizione da Capolunghi e l'espulsione per doppia ammonizione di Matteo Cumer che ha costretto la squadra locale a giocare il resto della gara in dieci. La Valnatisone, nonostante questo handicap, ha sfiorato la seconda rete con Davide Grassi, ma un prodigioso intervento del portiere ospite ha negato al giovane attaccante la via del gol. Gli Juniores della Valnatisone hanno concluso il girone di andata con una sconfitta rimediata ad Ar-tegna dove si sono scontrati con la Gemonese. Sotto di due gol nel primo tempo, i ragazzi guidati da Fidel Co-vazzi hanno accorciato le distanze con Daniele Giugliano, sfiorando successivamente anche il pareggio, ma i padroni di casa hanno ribadito la loro superiorità segnando nel proseguio della gara altre due reti. È arrivata finalmente la prima vittoria degli Allievi della Valnatisone che, grazie al successo ottenuto contro la Majanese, ha sorpassato gli avversari lasciando a loro il fanalino di coda. Passati in vantaggio nel primo tempo con la rete di Ramon Qualizza, i ragazzi guidati da Cesare Pinatto hanno subito all'inizio della ripresa il pareggio degli avversari. Ad un quarto d'ora dalla fine la rete realizzata da Martin Gorgiev ha portato i tre punti. Grande impresa dei Gio- zo Nel campionato maschile di prima divisione la formazione della Polisportiva San Leonardo ha perso con l'Arteniese per 1:3 (25:20, 17:25, 22:25). La classifica: Caffè Sport 15; Il Pozzo, Volleybas 12; Lignano volley 8: Pulitecnica Friulana 7; Aurora volley Pallavolo Arteniese 3; Polisportiva San Leonardo 0. Le ragazze della formazione Under 16 della Poli-sportiva San Leonardo hanno effettuato il turno di riposo. Prossimo appuntamento per la squadra di San Leonardo a Rive d’Arcano contro il Volley Corno. La classifica al termine del girone di andata della prima fase: Libertas Presystem Martignacco 12; Kennedy 9; Polisportiva San Leonardo 6; Volley Corno 3; Est Volley Cividale 0. pioggia la gara tra la squadra di Majano e la Pizzeria le Valli che sarà recuperata il 22 gennaio 2012. In Seconda categoria la Savognese ha superato in trasferta la formazione di Montenars grazie alle reti di Kim Smrekar (una doppietta per lui), Tine Medved ed Emil Hrast. In Terza categoria la gara tra la Polisportiva Valnatisone di Cividale e la Collerumiz è stata sospesa per un’intemperanza di un giocatore locale nei confronti dell’arbitro. Paolo Caffi l Ctiìlo!} 5 Nel campionato Uisp di calcio a 5 buoni risultati per le due formazioni di San Pietro al Nati-sone. Il Paradiso dei golosi, dopo aver vinto il recupero con la Mambo per 8:6, si è ripetuto successivamente anche contro la Viarte, mentre i Merenderos hanno superato la Mambo. La classifica aggiornata all’ottava giornata: Santa Maria 14; Diavoli volanti 13; Paradiso dei golosi, Simpri Key 9; Sty-le bar Cervignano, Arte-gna 9; Modus 8; La Viarte 7; Mambo, Folgore 6; Fashion Boys, Merenderos, Palmanova 5; Atti-mis 4; Città di Carlino 2; Gli Ultimi 0. 1 vanissimi della Valnatisone che hanno travolto la Gra-phstudio Tavagnacco. Hanno iniziato bene i ragazzi guidati da Gabriele Goren-szach che con Michael Car-lig sono stati sfortunati centrando un palo ed una traversa. In seguito Gianmar-co Pocovaz, Edward Free-dam, Enrico Bacchetti e Stefano Paussa hanno realizzato il poker di reti. Rinviate a causa del maltempo le gare degli Esordienti della Valnatisone ed il derby dei Pulcini tra la Valnatisone e l’Audace di La Valnatisone che ha superato il Caporiacco, sopra Tine Medved della Savognese, autore di un gol a Montenars San Leonardo. Le date dei recuperi sono ancora da definire. Nel campionato amatori Figc scivolone esterno del Reai Pulfero sul terreno del Barazzetto. La rete della bandiera della squadra val-ligiana è stata siglata da Luca Lugnan. Nel campionato di Eccellenza del Friuli collinare, la Sos Putiferio ha regolato a Savogna con la doppietta di Andrea Dugaro la squadra di Cargnacco. In prima categoria è stata rinviata a causa della J Pallavolo: per Slovenia ed Italia la strada per le Olimpiadi passa dalla Bulgaria Dopo aver sfiorato la qualificazione olimpica nella World Cup in Giappone, dove si è classificata al 4. posto (erano solo tre i posti utili), la nazionale italiana di pallavolo maschile avrà altre due possibilità per ottenere il pass per Londra 2012. La prima occasione che si presenterà alla squadra italiana sarà il torneo europeo in programma a Sofia in Bulgaria dall’8 al 13 maggio. Si qualificherà ai giochi olimpici di Londra solo la vincitrice del torneo al quale parteciperanno, oltre allTtaha, anche la Slovenia (sono però minime le sue possibilità), la Bulgaria, la Serbia, la Spagna, la Finlandia, la Germania e la Slovacchia. Se l’Italia dovesse fallire questa opportunità, potrebbe rimediare tra l’8 ed il 10 giugno a Roma dove si terrà uno dei tre tornei intercontinentali. Quattro squadre al via per un solo posto. Al momento sono già qualificate per le olimpiadi la Gran Bretagna, come paese ospitante, Russia, Polonia e Brasile. SPORT PO SLOVENSKO OVALNA ž-OeA SKok Kronaka SSBll SPETER Mečana Žalostna novica Za venčno je zapustila tel sviet Delfina Brocchiana. Imiela je 79 liet. Žalostno novico so sporočili sestra Felicita, navuod Luca an vsa druga žlahta. Zadnji pozdrav smo ji ga dali v pandiejak, 28. no- novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst / Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Čedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 Naročnina - Abbonamento Italija: 37 evrov • Druge države: 42 evrov Amerika (z letalsko pošto): 62 evrov Avstralija (z letalsko pošto): 65 evrov Poštni tekoči račun ZA ITALIJO Conto corrente postale Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331 Bančni račun ZA SLOVENIJO IBAN: IT 25 Z 05040 63740 000001081183 SWIFT: ANTBIT2P97B Včlanjen v FIEG Associato alla FIEG m Včlanjen v USPI Associato alFUSPI Oglaševanje Pubblicità / Oglaševanje: Tmedia s.r.l. www.tmedia.it Sede / Sedež: Gorizia/Gorica, via/ul. Malta, 6 Filiale / Podružnica: Trieste/Trst, via/ul. Montecchi 6 Email: advertising@tmedia.it T:+39.0481.32879 F:+39.0481.32844 Prezzi pubblicità / Cene oglasov: Modulo/Modul (48x28 mm): 20,00 € Pubblicità legale/Pravno oglaševanje: 40,00 € vemberja popudan, v Špie-tre. SOVODNJE Mašera/Tarčmun Pogreb v vasi Umarla je Giuseppina Pe-tricig, uduova Cudrig. Buog ji je dau učakat 94 liet. Giuseppina je bila Malacova po domače an na telim svietu je zapustila štier otroke, dva puoba an dvie čeče: Giovanni (Giovanin stradin), Beppo (Bepič), Maria an Giuseppina. Z nje smartjo je Giuseppina pustila v žalost nje, zeta, sestro, navuode an drugo žlahto. Nje pogreb je biu na Tarč-mune v torak, 29. novem-berja popudan. SVET LENART Hlasta Zbuogam, monsinjor Caucig Buog je poklicu h sebe monsinjorja Paola Caucig. Rodiu se je v Hlasti 79 liet od tega. Njega tata Emilio je umaru zlo mlad, pustu je tri otročiče, Paola an še hčere Gabriello an Luciano. Njih mama Pierina je muorla pu-no predielat za jih veredit. Paolo je želeu ratat ga-spuod nunac, an takuo je šlo. Šu je v semenišče v Castel-lerio, blizu Vidna. Učiu seje na liceju, an potle pa teologijo. Lieta 1958 je zmolu njega parvo sveto mašo. Pošjal so ga za kaplana po velikih vaseh dol po Laškem an okuole Vidna. Lieta 1965 je ratu gaspuod nunac v Oleis. V tistim cajtu, kjer so ble ankrat njive, so začele rast fabrike ku gobe. Bluo je puno diela, dol so hodil an naš ljudje, tiste, ki je gaspuod Paolo lepuo poznu. Lieta 1977, na svet Štiefan, je zmolu njega parvo mašo v Remanzage, kjer je ostu cie-lih 22 liet. Kar je šu v penzjon, je šu v Argentino, kjer je služu kot misjonar Rolando Roiatti. Monsinjor Paolo gaje lepuo ABBIGLIAMENTO UOMO, DONNA Con i migliori Auguri di Buone Feste Via Borgo San Valentino, 15 Azzida - S.Pietro al Natisone tel. 0432 727751 Passaparola ABBIGLIAMENTO domenica 18 aperto (9-12 15.30-19) poznu, zak tudi gaspuod Rolando je služu v Remanzage. V Argentini je mons. Caucig preživeu vič cajta miez te buogih, te zapuščenih. Zadnje lieta jih je pa preži veu v Cedade, ku ‘canonico dell’insigne capitolo di Cividale’. Don Paolo je biu študjan človek, napisu je tudi dvie bu-kva: ‘Luigi Faidutti (1861-1931), un testimone della fede e della giustizia sociale’, an ‘Clastra e la sua storia recente e passata’. S telimi bu- kvam je dokazu, kakuo je biu navezan na njega rojstno vas. Pogreb monsinjorja Caucig je biu 1. dičemberja v Če-dade. Sveto mašo jo je zmolu videnski škof Mazzocato, kupe z njim sta bla tudi bivša škofa Battisti an Brollo. Bluo je puno gaspuodu, še posebno iz Nediških dolin an kraju, kjer je monsinjor Caucig zlužu bogoslužje. Venčni mier bo počivu v čedajskem britofe. Srebrna kaplja JABUKE in drugo sadje za ljubitelje Bijača_Biacis Rakarjev hram Nedieja, 11. decembra, ob 9.30 Stare sorte: kakuo jih ohranimo, očedemo in okliestmo _ Nove sorte: dobre, se pardielajo hitro in se morejo vsaditi tu vsakim vartu Februarja 2012 Ki in kada jih kupemo, sok, mošt, kis in drugo Pridita, guoril bojo strokovnjaki! i LABORATORIO ARTIGIANALE gubane, strucchi, strucchi lessi, focacce, prodotti tipici delle Valli del Natisone, strudel di mele, crostate, torte rustiche, biscotti... Negozio e laboratorio aperto anche nei giorni festivi Chiusura settimanale: lunedì k del Cowfeziovó, vuttaUzLt Fraz. Azzida - San Pietro al Natisone - Tel/Fax 0432 727234 0^ ji/, A*; - Oh muoj dragi - je ja-la žena nje možu, ko se je vamu iz diela - mislem, de boš veseu viedet, de naš otrok je donas spregovoriu njega to parvo besiedo: tata. -Je čudovito! An kje se je tuole zgodilo? - V živalskim varte, kadar je zagledu gorilo! ★ ★ ★ - Al vesta, de kadar guo-rim ist judje me poslušajo z odpartim ustam! -je jau an mož. - Oh, presneto! Muorte bit an grozan govornik. - Ne, sam zobozdravnik! ★ ★ ★ Jožica je bla zelo liepa čeča iz vasi, Iger je imiela puno murozu, an vsi so pravli, de je ta narbuj pridna ljubimka ciele vasi. An dan Mirko je sreču parjatelja Bepina an mu jau: - Al vieš, de včera sem biu šu z Jožico, pa ti muo-ram poviedat, de nie pru tista specialna ljubimka, ki pravejo! Za me je buojš moja žena! - Imaš razon, Mirko! Je buojš toja žena! ★ ★ ★ An mož je ponoč je telefonu njega ljubici. - Al vieš, de te ljubim? - Ah ja? - Al vieš, de te imam zmieram v mislih? - Ah ja? - Al vieš, de na morem živiet brez tebe? - Ah ja? - Pa ti, na zamiermi, al niemaš druzega za mi reč, ku “ah ja?” - je poprašu mož. - Pač, adno rieč imam za reč: al vieš, de si zgre-šiu telefonsko številko? ★ ★ ★ Vsako lieto mož an žena gresta na počitnice na adno veliko jezero. Že zju-tra on gre ribe lovit z njega barko, ona pa bere vsako sort knjig, bukvi. An dan mož se je biu utrudiu buj ko po navadi an ko se je vamu v hotel je šu počivat v tinel. Kadar žena je zagledala prazno barko, se je ničku usednila v njo an se pejala na sredi jezera brat nje roman. Za malo potem seje parbližu čuvaj (guardiapesca), ki je jau: - Tle je prepoviedano lovit ribe. - Sa’ ist berem muoj roman, na lovim rib! - Ja, videm, pa imate par sebe vso potriebo: vam muoram narest multo! - Alora ist poviem,da ste me posilu (violentata)! - Kuo, če vas nisem še taknu! - je odguoriu čuvaj - Ja - je jala žena - pa imate par sebe vso potriebo! tist part naše zgodovine, ki je spremenila živlienje naših vasi, jih je spraznila naših mladih an zdravih moči. Ma-lomanj obedan se nie vič varnu damu, an venčpart tistih, ki so se varnil, so šli živet drugam, saj tle par nas nie ratalo, kar so se oni tro-štal kar so šli po sviete: z njih dielam zbuojšat živlienje tle par nas, kjer naj bi njih otroc imiel parložnost si ustvarit živlienje. Na žalost tudi njih otroc so ratal izseljenci, “emigrant” dol po Laškem, dol po Italiji... Praznovanje svete Barbare je šlo napri v znanim ri-storantu, kjer je bluo cajt tudi za se veselit an iti s spomini na tiste lieta v juški deželi, s troštam, de se srečajo zdravi an veseli tudi druge lieto. Venerdì 24, ore 20.00 - ritrovo a S. Pietro al Natisone presso la sede del CAI, partenza a piedi per Vernassino ore 20.30 - Ore 22.00 - Santa Messa a Vernassino. Si raccomanda abbigliamento invernale e torcia. Per il rientro ci si dovrà organizzare autonomamente. Sabato, 31 dicembre - Escursione notturna alla cima del Matajur dove, a mezzanotte, ci scambieremo gli auguri. L'escursione avrà luogo solo nel caso di tempo favorevole. Si ricorda che i partecipanti dovranno organizzarsi autonomamente con l'avvertenza di abbigliarsi e attrezzarsi adeguatamente in considerazione di eventuali cambiamenti meteorologici durante l'escursione. Ritrovo alle ore 24.00 in cima al Matajur CAI _ Sottosezione Val Natisone ESCURSIONE, FIACCOLATA E SANTA MESSA DI NATALE A VERNASSINO Ki naših mladih puobu je umarlo v belgijanskih minah? Ki dost naših ljudi je zapustilo naše doline za iti služit kruh, čarin kruh od karbona? Na stuojta nam reč, de je tista, an le tista. Je le tista ja, pa je an part zlo pomemben (important) naše zgodovine, Štorje, ki jo na smiemo pozabit, če ne druzega zak smo dužni spoštovat vse tiste mlade, ki so takuo težkuo služil an pomagal družinam tle doma. Zavojo telih naših rudarju praznujemo tle par nas sveto Barbaro, zak sveta Barbara je bla njih pomočnica, tista, ki jih je varvala, kar so kopal v mini. Zveza slovienskih izseljencev - secjon bivših rudarju (ex minatori) organi-zava že lieta an lieta srečanje za telo parložnost, ki par-kliče v Špietar naše mina-torje, njih družine, an tudi družine tistih, ki so zapustil tel sviet. Zbral so se an lie-tos, v nediejo, 4. dičemberja. V nediejo, 4. dičemberja, v Špietre Počastil so sveto Barbaro Par sveti maši so zmolil za vse tiste minatorje, ki so zapustil tel sviet. Po maši so šli do spomenika rudarju pred kamunskim hraman, kjer so položli rože an kjer so spre-guoril Dante Del Medico, predsednik Zveze Slovenci po svetu, an druge oblasti. Sevieda, zmisinli so se na SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE Sreda, 7. decembra 2011 KB center Korzo/Corso Verdi, 51 - Gorica/Gorizia (Italija/ltalia) - www.kbcenter.it SLOVENSKA KULTURNO - GOSPODARSKA ZVEZA UNIONE CULTURALE ECONOMICA SLOVENA AD FORMANDUM AD FORMANDUM - SOCIALNO PODJETJE AD FORMANDUM-IMPRESA SOCIALE SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE SINDACATO SCUOLE SLOVENE SLOVENSKA KNJIŽNICA - DAMIR FEIGEL BIBLIOTECA SLOVENA - DAMIR FEIGEL SLOVENSKI IZOBRAŽEVALNI KONZORCIJ CONSORZIO SLOVENO PER LA FORMAZIONE ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI UNIONE DELLE ASSOCIAZIONI SPORTIVE SLOVENE IN ITALIA ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV UNIONE DEI CIRCOLI CULTURALI SLOVENI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO CIRCOLO PENSIONATI SLOVENI DEL GORIZIANO SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE UNIONE REGIONALE ECONOMICA SLOVENA KMECKA associazione agricoltori ZVEZA KMECKA ZVEZA ASSOCIAZIONE AGRICOLTORI CENTRO GASPARINI CENTRO GASPARINI - IL FOCOLARE GLASBENA MATICA SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA SOCIETÀ ALPINA SLOVENA GORIZIA SLOV I K KROŽEK ZA KULTURNO, ŠPORTNO IN PODPORNO UDEJSTVOVANJE CIRCOLO ATTIVITÀ CULTURALI SPORTIVE ED ASSISTENZIALI Qubik www.qubik.eu Korzo/Corso Verdi, 51 - Gorica/Gorizia www.kbcenter.it