ftt. 51
V Gorici, v soboto dne 7. maja 1910.
Tečaj &L.
Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4.
uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana :
vse leto   .   .   IS K
V,     „    .   .  io „
^osanneite št^ill^sisoejO.liJBn.
V Gorici se prodaja „oočau v vseh tobakarnah.
nSOČA" ima naslednje izredne' priloge: Ob novem letu »Kažipot po Goriškem in Gradiščanskem' in dvakrat v IčtiOrtfni tU že-leznic, parnikov in poštnih zvez.
Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo.
»Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K.- Lavrič.
Ur<tduiLtvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desne.
UpvavništTo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v t. nadstr. na  lefO v tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Ža obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Tolafon it. L3.
„Gor. Tiskarna" A. Gabršček (od*ov. J. FabČič) tiska in zal.
..Slovenska zasebna gimnazija v Gorici".
Laški liberalci so sprožili pred časom misel, da si ustanovijo v Gorici k. ojo realno gimnazijo z laškim učnim jezikom. Zagotovili so si prispevke skoro vseli furlanskih občin, v glavnem goriškega mesta, pričakujejo izdatno podporo tudi od strani deželnega zbora; vse to pa za toliko časa, da sprejme država laško realno gimnazijo v svojo, režijo.
Po vzgledu laških liberalcev je prišel dr. Gregorčič, kateremu sledi zveza s Pa-jerjem korak za korakom, na dan z mislijo, da naj bi si tudi Slovenci osnovali svojo za sebno gimnazijo s slovenskim učnim jezikom, katero naj bi tudi čez čas država sprejela v svojo upravo. Kakšna je bila v resnici ta misel, odkod izvira in komu ima služiti, o tem bo govorila bodočnost.
Vršila so se posvetovanja. Dr. Gregorčič, Berbuč, profesor dr. Kos, prof. Ipavec, vpokojeni poštni ravnatelj Leban, vpok. šolski svetnik Sautel, semeniški profesor dr. Zigon in drugi taki klerikalni gospodje so se shajali ter kovali načrt za zasebno slovensko gimnazijo v Gorici. Menila se je o tem tudi podružnica profesorskega društva. Ko so napravili kurato-rij, so prišli vanj tudi štiri profesorji, med njimi znana klerikalca dr. Kos in prof. Ipavec. Sploh je bilo spočetka vse strogo strankarsko-klenkalno, s težavo je prišlo profesorsko društvo do primernega zastopstva v tem kuratoriju, kateremu predseduje sam gospod vpokojeni profesor Berbuč. Podpredsednik je dr. Kos, blagajnik pa v.-^k. Leban.
Kolikor mogoče tajno so držali vso reč. Nazarje je dozorela po preteku dobrega meseca tako daleč, da so čutili potrebo stopiti pred javnost z nameravano osnovo »slovenske zasebne gimnazije v Gorici«.
Da bi bili smatrali kaj takega za nekaj splošno slovenskega, za nekaj, kar zahteva a priori skupen nastop obeh strank v naši dežeii — to klerikalni gospodi niti za trenotek ni prišlo na um. Ti možje se postavljajo na visoko stališče edino pravih in merodajnih rodoljubov, katerim se more vse klanjati ter se ravnati po njih sklepih. Gorje mu, kdor bi povedal svoje mnenje, ki bi ne bilo jed-nako njihovemu, ta bi bil izdajalec in kdo^ ve kaj še!
Umevno torej, da take visoke glave niso mislile pri tem prav nič na narodno-napredno stranko v deželi. Čemu pa? Oni sklepajo, naprednjaki so za to tu, da ubogajo ter izvršujejo sklepe! In gorje jim, izdajalci bodo, če ne bodo hoteli prispevati za to, kar hočejo imeti klerikalci. Pri posvetovanjih nobene besede naprednja-koni — sedaj, ko so stopili klerikalci pred javnost ter zahtevajo denar za nekaj, o čemur so se skrivoma domenili, sedaj pa vi, naprednjaki, odprite žepe in dajte, kakor ukažejo prečastiti in visokorodni gospodje v krogu samega dr. Gregorčiča!
Popolnoma so prezrli naprednjake — ali sedaj so se spomnili, da izhaja v Gorici »Soča«, kateri je res došeliz kuratorija poziv za goriške Slovence, da naj ga priobči ter nažene zasebnike in občine, da bodo bogato prispevali za »zasebno slovensko gimnazijo v Gorici«.
Včeraj smo dobili ta poziv in danes ga ne priobčujemo, ker nočemo imeti nobenega stika s klerikalci, ki na tak način,
kakor se je v tem slučaju pokazalo, baga-telizirajo toli važno srednje-šolsko vpra sanje v Gorici.
Nismo imeli prilike povedati svoje mnenje pri posvetovanjih o zasebni gimnaziji, je povemo pa tukaj. Le poslušajte!
Povemo kar naravnost, da smo glede na razmere v naši deželi, ki se lahko hipoma spremene, gledč na dolžnosti države do nas ter gledč na financielne stiske naših občin proti eksperimentu s »slovensko zasebno gimnazijo v Gorici«.
V Gorici imamo nemško državno gimnazijo, pa bi lahko imeli slovensko in laško. Laški liberalci so nevoščljivi Slovencem, sovražijo nas, zato rajši trpijo nemško gimnazijo v Gorici, samo da Slovenci ničesar ne dobe. Sedaj pa hočejo smukniti mimo Slovencev do svoje realne gimnazije z laškim učnim jezikom, vzdrževane na državne troške.
Bili so časi, ko so imeli laški politiki svoj jasen dan, ki bi bil dal Lahom laške, Slovencem slovenske srednje šole v Gorici, ali premagala je na laški strani vselej šovinistična struja, na slovenski pa je stal v ospredju dr. Gregorčič, ki je v takih rečeh strašno neroden, zvit politik pa takrat, ko gre za njegovo lastno osebo. In odkar gre za njegovo lastno osebo, hodi po "čudnih-potih zveze s Paj?rjem. Videli smo ga. kako je vrgel v kot boj za slovensko šolo v Gorici takoj po zvezi, videli smo ga, kako je odklonil koncem leta 1907. ponudbo napredne stranke za skupen nastop za naše šolstvo v Gorici. V odgovoru »Sloge« je stalo, da poslanci njihovi že skrbijo na Dunaju, da se uresniči zahteva po slovenskih srednjih šolah v Gorici. Gregorčičeva »Gorica« je priobčila članek, ki je kar gorel za slovensko šolstvo v Gorici, kmalu nato pa je priobčila poročilo, da je slovenski klerikalni klub napravil »važne sklepe« glede slovenskih šol v Gorici. Debelo je naznanjala to, češ, glej, slovensko ljudstvo, kaj delajo naši v tvojo korist. Kdor je pisal tisto v »Gorici«, je sleparil javnost. Od tistih »važnih sklepov« nimamo nič. Pač pa se je sedaj obesil dr. Gregorčič kar na krat na vzgled svojih laških zaveznikov: da naj tudi Slovenci napravijo svojo zasebno slovensko gimnazijo, kakor hočejo Lahi odpreti svojo laško. In kakor so laški liberalci prezrli laško ljudsko stranko, tako se ni oziral Gregorčič na slovenske naprednjake. — Ha! To da misliti!!!
Kdo je bil doslej proti slovenski gimnaziji v Gorici? Laški liberalci! Ti se protivijo naši opravičeni zahtevi. Te Hudi pa drži pokoncu dr. Gregorčič. V deželni hiši je mesto, kjer se tem našim nasprotnikom lahko vzame veljavo ter jih potisne v stran kot neznatno frakcijo — ali tam jih drži pokonci Gregorčič in vsled tega so dandanašnji dejanski gospodarji cele dežele. Dr. Gregorčič dobro ve, da bi bila tam lahko drugačna večina, ki bi zavzela čisto drugo stališče nasproti našim šolskim in drugim zahtevam. Nasprotniki bi bili potisnjeni v kot in počasi bi se selil mir med obe narodnosti v deželi. Z lahkoto bi potem prišli do slovenskih srednjih Šol v Gorici — tako pa nam ponuja Pajerčič kar nakrat eksperiment z zasebno slovensko gimnazijo.
Da bi stopili skupaj ti laški mogoč-njaki in dr. Gregorčič pa da bi zveza vsaj enkrat pokazala Slovencem prijazno lice; da bi rekli: pojdimo skupaj v boj za naše šole, ker le po taki poti lahko hitro kaj do-\ sežemo, o, tega ne na noben način, ampak
bežimo za ovinke, vsak po svoji poti, dokler ne pridemo do države, ki sprejme konečuo en in drug zavod v svojo upravo! —
Na eni in drugi strani je torej konečni cilj: da bi vlada vzela v svojo režijo laško in slovensko gimnazijo. Kaj pa bo z nemško? Ali bo vlada potem vzdrževala kar tri gimnazije v Gorici? In vrhu tega bo tu še škofova! Torej štiri!! Pravi kaos! — Utegnilo bi se pripetiti pri tem, da Lahi pri hlapčevski politiki dr. Gregorčiča res kaj dobijo zase, Slovenci pa bi morali zapreti svojo zasebno gimnazijo ter se posluževati ali nemške državne ali nemške škofove.
Sumljivo je to ovinkovauje ¦— ko pa leži na dlani potreba: odpraviti nemško državno gimnazijo ter postaviti na njeno mesto slovensko in laško. Da le ne bi klerikalno-strankarsko započeta akcija dosegla tega, da bi le pomagala Lahom! Gregorčiča smo videli, kako je pomaga! Lahom do laške trgovske šole v Gorici, kako je bil odklonil prornemorio trgovskega in obrtnega društva gledč te Šole. videli smo ga, kako pomaga Lahom v Gorici glede vodovoda z objedno deželno »podporo« za vipavske občine — kdo ve, kdo ve, komu bo služila pravzaprav »slovenska zasebna gimnazija v Gorici«?!
Tako skrivnostno, tako zavratuo, skrivoma vse zasnovano! To ne napoveduje nič dobrega. Zato ponavljamo, da smo proti eksperimentu s slovensko zasebno gimnazijo.
Naprednjaki ne bodo podpirali takega strankarskega, strogo klerikalnega početja. Cc kaj držijo nase in na svojo moč klerikalci, bi morali tudi že kar naprej od-klaniti vsak prispevek iz naprednih vrst, češ: nismo se ozirali na naprednjake pri započetju, torej ne reflektujemo na njihove prispevke.
Naše občine so skoro vse revne, preobložene z dokladami. Škof že gara naše ljudstvo s prispevki za svojo gimnazijo. Novega davka za klerikalno gimnazijo v Gorici bi ne zmogle......pa ga tudi treba ni, ker ni potrebe za tako gimnazijo na troške ljudstva.
Lahi so na tem, da hočejo končno doseči gimnazijo z laškim učnim jezikom na državne troške, no, naj gibljejo tudi slovenski poslanci, oba kluba na Dunaju — potem pač ni dvoma, da dosežemo slovensko gimnazijo, če dosežejo Lahi svojo laško.
lam gori je treba resnega, prevdar-jenega, dobrega političnega dela, pa bomo kaj dosegli — ne pa tu doma šušmariti ter begati ljudi!
Naprednjaki, napredne občine! Niti vinarja za najnovejše početje Pajerjevih zaveznikov, ki bi to samo izkoriščali v svoje nečedne politične namene!!
,Za gospodarsko zboljšanje
ali
»Poučno potovanje v Gorico,
irst in Istro".
V »Corrieru«, glasilu zveze Pajer-Gregorčič, smo čitali, da pride v nedeljo 8. t. m. več višjih ministerskih uradnikov z Dunaja v Gorico. Prihajajo na poučnem potovanju v našo deželo. Vsaj tako pravi
program, izdan od odbora za potovanje. V resnici pa, če se upošteva mesta, katera zavzemajo, se razvidi, da to ni le navadno poučno potovanje, ampak nekako potovanje uradnega poizvedovanja. Tako piše »Corriere«, tako tolmači potovanje visokih ministerskih uradnikov v našo deželo.
Uradni list govori o »poučnem potovanju v Gorico, Trst in Istro« ter pravi, da se bo vršilo to v dneh od 8. do 14. t. ni. ter da priredi to potovanje »prosta zveza za državne vede« na Dunaju in da bo vodil to potovanje vseučiliščnt profesor dvorni svetnik dr. Evgen pl. Filipovič, znani nacionalni ekonom.
Uradno je lepo povito to potovanje v poučno, skrito za neko zvezo, tolmačil pa je najbrže čisto prav to potovanje »Corriere«, rekoč, da ima to potovanje gledč na znano akcijo vlade poizvedovalne namene, češ, da je osrednja vlada premalo informirana o naših razmerah.
Sedaj pa čujte, kaj obsega program tega potovanja in kaj bodo videli v Go-riško-Gradiščanski gospodje z Dunaja!
V  Gorico pridejo jutri zvečer ob 6.30.
Ob 8'/a zvečer jim bo že inženir Renato Pctiso predaval o razvitku industrije v Gorici.
V  pondeljek dopoldne ob 8. si ogledri gospoda z Dunaja mesto, pogleda; pojdejo sloveči most v Solkanu, potem tovarne v Podgori, novo deželno norišnico ter deželno kmetijsko šolo. Uradni list pravi, da obiščejo slovensko deželno kmetijsko šolo. Spremljala jih bosta deželni inženir Glessig in inženir Penso z zavoda za pospeševanje male obrti.
Deželni glavar jih sprejme isti dan ob 10.15 dop. v večji dvorani trgovske in obrtne zbornice.
Ob 10.45, bo predaval dr Celebrini o pelagri.
Popoldne se odpeljejo v Krmin, kjer si ogledajo Naglosovo predilnico, ob 3.30 pop. pojdejo v Marijan ogledat si tamkajšnjo mizarsko zadrugu; zvečer se vrnejo v Gorico.
V  torek si pojdejo ogledat svilarne v Zdravščini ter vodna deia na tržiškem polju. V Ronkih si ogledajo delavske hiše, katere dela tamkajšnja občina. Popoldne si ogledajo Tržič, dela v luki in ladjedelnico. —
V  sredo bodo v Trstu dopoldne, popoldne se peljejo v morsko kopališče Gra-dež. Od tam nazaj v Trst.
V Trstu si ogledajo razne reči, potem se odpeljejo v Pulj, iz Pulja pa naravnost na Dunaj.
Nas zanima v glavnem seveda to, kaj bodo videli in slišali gospodje z Dunaja v naši  '"'.eli.
v.x'ni odb:- je znal prav fino napravit., je bil tu voditelj poljedelskega ministevst\ a, da je videl od strani deželnega odbo- .-¦ vse le laško. Kaj naj obiščejo, kaj naj si ogledajo ministerski uradniki, ki pridejo jutri z Dunaja, to je sestavil gotovo dež. očbor > nerazumno s trgovsko in obrtno zbornico. Zato pa bodo videli le Gorico in Furlanijo, slovenskega dela dežele ne bodo videii nič. Samo peljali se bodo od Podb^da do Gorice po Soški dolini v brzovlaku, drugega ne bode nič. — Morda bodo gledali, ko se bodo vozili po Furlanski nižini, na gore in na Kras, ali videli ne bodo ne našega goratega dela dežele, ne Vipavske doline ne Krasa.
Da si ogledajo Naglosovo tovarno v Krminu pa ono v Zdravščini, to je sila važno — ali da bi šli tudi med Slovence, tega pa ne! Laški gospodje bodo okoli njih,
laške kraje si bodo ogledali^ za Slovence se ne menilo ne deželni odbor in se ne smejo meniti gospodje z Dunaja, ker tako hočejo laški liberalci. Gregorčičevi zavezniki, ki dandanašnji gospodarijo nad našo deželo v velikansko njeno nesrečo.
Kaj bodo ti možje poročali na Dunaju? Pač le to, kar bodo videli. Slovenskega ne bodo videli nič, zato v referatih ne bo nič o Slovencih, pač pa obilo o Lahih.
Kakšna pa bo pravzaprav tista sloveča vladna gospodarska akcija za našo deželo. Ali bo namenjena res te Furlaniji?!
Pri posvetovanjih na Dunaju se sicer govori o raznih potrebah cele dežele, ali pri takem-le potovanju, kakoršno privede v Gorico prve ministerske uradnike, se bo poizvedovalo pa le o Lahih, le laške kraje bodo gledali — Slovencev in slovenskih krajev ne bo videl nihče.
V ministerstvih poslušajo laške liberalce. Program je sestavljen, kakor da ga je diktiral Pajer! Slovenci so prezrti. Tako pač je v dobi Pajer-Gregorčičeve zveze! j ako nas peha ta zveza vedno bolj pod peto laškega diktatorja!
Moll-ov Seidlitz-prašek
je za na želodcu trpeče neprekosljivo sredstvo
katero ima prednost pred vsemi dragimi dra
stičnimi Čistil, kroglicami in grenčicami.
Cena orig. škatlje K2- —
Ponarejanje se sodnljsko zasleduje.
Mollo-vo Franc, žganje in sol
za ribanje Života. — Bolečine olajšujoče in okrepCnjoEe sta-roznano sredstvo proti trganja in prehlajenju vsake vrste. Orijr. steklenica K1-90 Na prodaj po vseh lekarnah in mirodilnicah. Glavna lekarna i. BOLL, c. in kr. dvorni založnik, Dunaj,
Tuchlauben 9.
Zaloga v Gorici v lekarnah:  G. Oristofoletti
A. Gironcoli.
čez Solnograd-Rosenherm; ' Inomost I. H. r. čez Badgastein; Vlissingen 1. II. r. čez Solnograd, Rosenheim, Monakovo, Ingol-stadt, Ansbach, Aschaffenburg, Franko-brod o/M., Wiesbaden, Kolin, Diisseldorf, Crefeld, Goch.
Pri vlaku štev. 502 odhod ob 8.55 zvečer: v Line spalen voz; Prago I. II. III. r., Berlin I. II. III. r. čez Selctai, Line, Prago, Draždane in čez Solnograd, Muhl-dorf, Lahdshut, Rezno, Hof, Bitterteld; Monakovo I. II. III. r. čez Solnograd, Rosenheim.
Pri vlaku štev. 501 prihod ob 8.40 zjutraj: iz Berlina I. II. III. r. čez Draždane, Prago, Line, Selctai, Celovec in čez Halle, Probstzella, Norimberg, Ingolstadt Monakovo, Miihldorf, Solnograd, Badgastein, Beljak; iz Prage I. II. III. r., Linca j spalen voz, Monakovega I. II. III. r. čez Muhldorf-Solnograd.
Pri vlaku štev. 1 prihod ob 11.17 zjutraj: iz Dunaja z. k. I. II. III. r. čez Am-stetten; iz Vlissingen I. II. r. čez Ooch, Crefeld, Diisseldorf, Kolin, Wiesbaden, Frankobrod o/M., Aschaffenburg, Ansbach, Augsburg, Monakovo, Rosenheim, Solnograd, Badgastein, Beljak; iz Monakovega spalen voz in voz III. r. čez Ro-senheim-Solnograd; iz Inomosta I. II. r. čez Badgastein.
Pri vlaku štev. 507 prihod ob 7.58 zvečer: iz Berlina I. II. III. r. čez Halle, Probstzella, Norimberg, Augsbug, Monakovo, Miihldorf, Solnograd, Badgastein, Beljak in čez Draždane, Tešin, Všetat, Privor, Prago, Line, Solnograd; iz Prage I. II. III. r. čez Line, Selctai, Celovec; iz Linca restavracijski voz; iz Dunaja j. k. I. II. III. r. čez Ljubno; iz Kolina I. II. III. r. čez Koblenc, Moguncijo, Darmstadt, Aschaffenburg. Wiirzburg, Augsburg, Monakovo, Rosenheim, Solnograd, Badgastein, Beljak.
Od L julija še en restavracijski voz Monakovo-Trst.
Poletni uozni red.
Proga Gorica j. ž. — Ajdovščina. Odhod iz Gorice j. k.
8.05 zjutraj. Mešanec v Ajdovščino. 2.15 pop. Mešanec v Ajdovščino. 8.36 zvečer. Mešanec v Ajdovščino. 10.23 po noči. Mešanec v Ajdovščino (le ob nedeljah in praznikih).
Prihod v Gorico j. k.
6.40 zjutraj. Mešanec iz Ajdovščine.
1.24 pop. Mešanec iz Ajdovščine,
7.24 zvečer. Mešanec iz Ajdovščine.
10.00 po noči. Mešanec iz Ajdovščine (le ob nedeljah in praznikih).
Proga Tržič-Červinjan.
Gorica i. k. odhod 5.46 zjutraj 9.23 dop. 5.36 pop., 6.50 zvečer, 9.12 po noči.
Tržič odhod 6.48 zjutraj 10.45 dop. 7.47 zvečer, 10.20 po noči.-                *
Červinjan prihod' 7.12 zjutraj 11.30 dop. 8.12 zvečer, 10.57 po noči.
Benetke prihod 9.45 zjutraj, 10.55 po noči.
Benetke odhod 6.J5 zjutraj, 9.35 dop. 2.20 pop. 6.55 zvečer.
Červinjan odhod 5.25 zjutraj 9.26 dop. 12.40 pop. 5.06 pop. 9.33 po noči.
Červinjan prihod 6.20 zjutraj, 9.49 dop. 1.14. pop. 5.40 pop. 9.58 po noči.
Gorica j. k. 7.15 zjutraj,   11.10  dop. 1.59 pop. 6.23 zvečer, 10.55 po noči. Direktni vozni kurzi v poletni službi 1910. c. kr. d. ž.
Od 1. maja 1.1. bodo v tržaškem daljnem prometu iz postaje Trst c. kr. drž. ž. odhajali ozir. tja prihajali sledeči direktni vozovi:
Pri vlaku štev. 708 odhod ob 7.30 zjutraj: na Dunaj j. k. I. II. III. r. čez Ljubno; v Line restavracijski voz; Prago I. II. III. r.; Berlin I. H. m. r. čez Beljak, Badga-- tein, Solnograd, Line, Prago, Všetat, Pri-- r, Tešin, Draždane in čez Solnograd, Miihldorf, Landshut, Hof, Lipsko, Bitter-feld; Kolin I. II. HI. r. čez Solnograd, Rosenheim, Monakovo, Augsburg, Ansbach, Wurzburg. Aschaffenburg, Darmstadt Moguncijo,. Koblenc. Od 1. julija še en restavracijski voz v relaciji Trst, Monakovo čez Solnograd-Rosenheim.
Pri vlaku štev. 2 odhod ob 5.00 pop • na Dunaj z. k. I. \\. m/r. ^ Amsetten; Monakovo spaten voz in voz III. razreda
Družba sv. Cirila io Metoda.
Iz Solkana. — Tukajšnja moška hi ženska podružnica Ciril-Metodove družbe je sklenila v prvi odborovi seji 25. t. m., da priredi 26. junija t.l. javno tombolo, j koncert in ples. Čisti dohodek je namen-; jen v korist družbenim ustanovam in tu-kajšnjemu otroškemu vrtcu. Sosedna društva so naprošena, naj blagovole to vpo-števati in pospeševati naš prvi nastop. — Vspored veselice se pozneje oznani. Z dzirom na to, da ima novo ustanovljena podružnica v Solkanu poleg glavne še drugo nalogo: združiti tukajšnje prebivalstvo raznih struj za skupno delovanje v korist skupnim interesom, nadejamo se, da dobi zaslombo sosednih rojakov, kojirri se priporočamo, naj «bi nas mnogoštevilno podpirali pri našem nastopu.
Na Poljani pri Prevaljah na Koroškem se je ustanovila podružnica družbe sv. C. in M. Udeležba je bila obila. pristopilo je mnogo članov, med njimi 10 ustanovni-kov. —
Jz Gor. Branice. — V gostilni pri g. Fl. Čehovmu priredi podružnica sv. Cirila in Metoda veselico dne 8. maja (t. j. v nedeljo) in sicer ob 37* uri'popoldan. Pri veselici nastopi tudi »Sokolski« pevski zbor iz Trsta. Isti dan priredi v našo krasno dolino izlet Sokol iz Trsta. Društvo »Branica« preskrbi godbo, ki bode sodelovala med v sporedom in pri plesu. Za mnogobrojno udeležbo se toplo priporoča CiriJ-Metodova podružnica in društvo >-Branica«. — Združena odbora.
Za obrambni sklad je darovala za en kamen Goriška ljudska posojilnica 200 K ter odposlala to svoto družbi v Ljubljano.
DOPISI.
h kobariškega okraja.
Iz Kobarida. — Blagorodni gosp. Ig. Gruntar, c. kr. notar v Ribnici, je daroval za ubožne učerice na c. kr. pripravnici in za šolarsko knjižnico 25 kron. Za ta velikodušni dar se blagorodnemu gospodu notarju, ki vedno in rad žrtvuje za izomi-ko svojih rojakov, podpisani vodstvi iskreno zahvaljujeta. — Vodstvo c. kr. pripravnice za srednje šole in vodstvo ljudske šole v Kobaridu.
Iz goriške okolice.
Iz Št. Petra. — Povožen je bil včeraj okoli L pop. neki okoli 50 let stari voznik iz Dornberga. Prišel je pod voz, ko se je umikal z vozom vozu Andreja Bizjaka, ki je peljal drva. Bizjak je sedel visoko na vozu ter se peljal kar naprej; ko je ponesrečil oni voznik. Bolje bi bilo, da je bi! pri vozu na tleh. Vozniku iz Dornberga je šel voz čez desno stran prsi ter mu odtrgal uho. Spravili so ga takoj z Bogom.
Priporočamo našim rodbinam
Domače vesti.
Darovi za »Dijaško kuhinjo«. — Slavna »Ljudska posojilnica v Gorici« je darovala za leto 1910 znesek 100 K; Nabiralnik v gostilni An. Mikuževi pri Sv. Luciji je dal 14 K, doslej skupaj 79.69 K; Za maj je prispevala Neimenovana št. 1 dve kroni in Neimenovan št. 7 pet kron; Na račun mesečnine je prišlo 134.84 K. Živeli darovalci in posnemalci!
Koncert »Pevskega in glasbenega društva« v Gorici (podružnica »Glasbene Matice« v Ljubljani) dne 4. maja t. 1. je bil med vsemi dosedanjimi koncerti izvršen morda najboljše, kakor sodijo na sploh vsi oni, ki so zasledovali razvoj društvenega pevskega zbora od začetka do danes. Pelo se je na tem koncertu res izborim in je prišlo do polne veljave pravo umetniško načelo, da ne sme biti rnero-dajno le, kaj in koliko, temveč kako se poje. — Možki >:bor je v lepem harmoničnem razmerju vseh glasov zapel kakor prvo točko ljubko barkarolieo »Večer na morju« dr. Schwab-a jako nežno, da si je pesmica morala osvojiti srce poslušalca. Enak vspeh je dosegel na to ženski zbor z dvospevom dr. Dvorak-a »Prstan« ob spremljevanju glasovirja. — Kakor ti dve točki se je izborno posrečil tudi mešani zbor »Padle so pesmi v dušo mi« dr. Dvoraka.
Živahno pozdravljena je nastopila g-a Berta Javurekova, absolventinja konser-vatorija v Pragi, z arijo »Rusalke« iz o-pere dr. Dvoraka istega imena ter z dvema pesmima dr. Dvoraka »Ach, neni tu« in »Zalo, dievča, zalo travu«, katerima je na dolgotrajno ploskanje zadivljcnega občinstva dodala še tretjo »Dobrou noc«.— Pevskemu in glasb, društvu j'e čestitati, da si je pridobilo tako imenitno sotrudni-co in želeti je, da ga. Javurekova tudi v prihodnje ne odreče svojega sodelovanja. Ga. Javurekova je pokazala s svojim nastopom ne h izvrstno umetniško šolo, temveč tudi krasen poln glas, sposoben vseh nijans, ki jih zahteva skladba. Neoporečno, globoko umevano je bilo njeno predavanje in prepričani smo. da bi s svojim mogočnim glasom v kaki večji skladbi kakor solistinja mogla priti le še do večje veljave kakor na tem koncertu.
Kakor nastop solistki je g-e Javureko-ve je bil nekaj izrednega tudi Mozartov koncert za vijolino, vijolo in glasovir. — G. Michi se je izkaza! mojstra na vijoli, vreden drug mu je bil naaarjeni njegov učenec g. Sancin na vijolini; g. Eržen pa zasluži še posebno priznanje za izvrstno igranje na glasovirju v tej točki kakor tudi pri dvospevu ženskega zbora in pri samospevih g.e Javu reko ve.
Sklepna točka Pirnatova »Vspomla-dim pesem« je pa bila kulminacija vspo-reda. Polni zbor je to pesem pel z izredno vnemo, pozornostjo in točnostjo ter je pod spretnim vodstvom g. Michl-a izvrstno pogodil smisel in čustvo v tej skladbi. — Predavanje je bilo v tempu in dinamiki izborno nijansirano in izrazito. Tako se ni kmalu pela kaka pesem!
Celotni vtis dovršenega koncerta Je bil najugodnejši. Zanimanje je rastlo od točke do točke, ki so bile prav skrbno izbrane. Ugajati mora vsakomur na tem koncertu vdejstvena namera, da društvo seznanja občinstvo tudi s klasično glasbo, kakor je Mozartov koncert, zlasti kedar more to storiti z močmi iz lastne srede. Upamo lahko, da bo to z vedno bolj napredujočo društveno glasbeno šolo tudi vedno lažje.
Če je bil artistični vspeh tega koncerta morda do sedaj najboljši med vsemi, kar jih je že priredilo Pev. in gl. društvo, je pa o b i s k bil menda dosedaj n aj-slabši! Ne rečemo drugega, kakor da so si vsi, katere se je pogrešalo in ki morda najbolj jiidikujejo nad puščobo goriškega duševnega življenja, izdali sami sebi prav sramotno spričevalo, da izostajajo še ob oni priliki, ko se jim nudi in obeta umetniški užitek. Tu je vsak izgovor prazen! Kaj je krivo, da je celo dijašt.vo, zlasti kandidatinje, skoro popolnoma izostalo?!
Promocija. — Včeraj je bil prornovi-ran doktorjem prava na dunajskem vseučilišču g. Janko Olip. Kakor čujemo. pride novi doktor v Gorico kot .odvetniški kandidat.
Premeščen je davčni upravitelj gosp. Ivan Šusteršič iz Gorice v Ajdovščino, d včni oficijal Avg. Cejan pa iz Gorice v Lošinj. — Koliko slovenskih uradnikov je sedaj še pri davkariji v Gorici?!
Pevsko in glasbeno društvo v Gorici, podružnica »Glasbene Matice v Ljubljani«, priredi na b i n k o š t n o n e d e I j o, 15. t. m. v P u 1 j u na vrtu tamkajšnjega »Narodnega doma«, v slučaju neugodnega vremena pa v dvorani, s polnim pevskim zborom koncert z izbranim vsporedoin. Odhod iz Trsta 15. t. m. ob 8. uri zjutraj s parnikorn družbe »Dalmatia«. Za koncert vlada v Pulji in okolici veliko zanimanje.
Klerikalci hočejo sedaj denarja za »zasebno slov. gimnazijo« v Gorici. — Nič se jim ne bodo smilile občine, nič davkoplačevalci, katere drugače tako porniluie-jo glede tako ogromnih izdatkov za šolstvo. »Gorica« je v svoji letošnji 25. štev. britko tožila, kako so »slovenski šolski okraji preobloženi z dokladami za ljudsko šolstvo«, da »je nečuveno, da mora plačevati goriška okolica 80'/, sežanski politični okraj 110'/ . in tolminski okraj celo 140'/ dokiade na vse izravne davke le za ljudskošolske potrebe«. Okraji so zadolženi. »To mora privesti do katastrofe, ki je neizogibna«..... »Tako ne more dalje« .....Tako je pisala o tem, kar plačuje ljudstvo za ljudsko šolstvo. Rekla je celo, da bi bilo bolje šole zapreti.... Glejte, tako je tožila, tako se jej je smililo ljudstvo radi davka za šolstvo, sedaj pa hoče naložiti ljudstvu nov davek, velik davek za gimnazijo v Gorici! Država je dolžna dati nam slov. gimnazijo ne pa da bo ubogo naše ljudstvo za Gregorčičeve kaprice krvavelo vsled novega šolskega davka. Vsak razsoden človek vidi, kako zavožena je klerikalna politika, kako hodi kriva pota! Potem, pa naj še kdo verjame, da nameravajo ti ljudje kaj resnega z našim šolstvom!!
Državni poslanec Fon ni vedel pripovedovati na občnem zboru goriške »Krne-tske zveze«, ki je bil slabo obiskan, nič lepšega nego to, kako je na Dunaju v »Slovenskem klubu« in v »Zvezi južnih Slovanov«. Udrihal je po zvezi ter pravil, kako lepo on uboga v »Slov. klubu«. Mož sicer ne ve dosti, kaj se godi po klubih, ker ga bolj mika študentovsko življenje; da pa uboga, to radi verjamemo. Privadil se je temu popolnoma: delati ni treba nič. samo uboga se; tako v Gorici dr. Pajer ja, na Dunaju pa dr. Šusteršiča! — Po »Zvezi« je udrihal. Ko je prišel na Dunaj, se je Fonu tako gabilo v Susteršičevem klubu, da je hotel vstopiti v »Zvezo južnih Slovanov«, ker so mu možje v njej impo-nirali. No, takrat je bil v Fonu še kos n e-k d a n j e g a Fona. Sedaj ga ni več, zato udriha po »Zvezi«. Udrihanje sedaj, ko gre za tesnejšo zvezo, od strani g. Fona pač ni umestno, da ne rabimo za to ostrejše besede!
Laški trgovec Teodor Hribar razpošilja vozne rede, katere je priložil ttidj »Gorici« in »Prim. Listu«. Vozni red tega laškega trgovca z reklamo pa je priobčil tudi — »Primorski gospodar«!
V Devinu bo obhajalo bralno pevsko društvo »Ladija« letos svojo 10 letnico. Tem povodom razvije društvo svojo zastavo. Pripravlja se lep narodni praznik v Devinu.
Osleparjeni obrtniki v Gorici. — Po Gorici je hodil neki starejši človek, ki je govoril nemško, ter nagovarjal razne obrtnike, naj razstavijo svoje izdelke na razstavi v Parizu. Dal jim je naslov, kam naj pošljejo. Nekateri so res poslali ter dobili medalje in križce, katere so raz?
stavili po oknih svojih obrti. Stalo je vsakega okoli 400.K. Konefino se je pokazalo, da so bili opeharjeni, ker take razstave sploh ni. Nekateri so bili vendar pametni ter so šli v trgovsko in obrtno zbornico se pritoževat radi plačila, katero je tista »tvrdka«, za katero je hodil oni človek po Gorici, zahtevala pa so izvedeli, kako jih je p^CIffisattStfll^cjnaftigzflS*."; „¦ :•;*# ;*:»'«-,
Na 7 mesecev težke leče le*bi i obsojen pred okrožno sodnijo v Gorici laški podanik Dominik Molinari, ker je kradel po cerkvah v Furlaniji. Ko prestane kazen, KU:pošljejo v Italijo. «*...,    „^   .'.
Z žepnimi' urami je bil nekam preveč preskrbljen neki Anton Krajec, ki je doma baje nekje blizu Ljubljane ter šteje 60 let. 14 žepnih ur je imel pri sebi. Žandarmerija ga je prijela v Mirnu pri Gorici ter odvedla v zapore, da se spomni, čegave so tiste ure.
^oHolslil cestnik-
V Biljali je bila v četrtek Sokolska veselica, ki se je vršila kljub slabemu vremenu. Udeležil se je tudi Sokol iz Gorice. Škoda, da je bilo grdo vreme; drugače bi bila veselica kar najbolje obiskana.
Mirenski »Sokol« naznanja ponovno, da priredi na BinkoStni pondeljek javni nastop, združen z ljudsko veselico. Po predpripravah je soditi da bo Binkoštni praznik pravi ljudski praznik. Ker se navadno ta dan prirejajo izleti, je upati, da zlete bratska društva ta dan v Miren ter s tem pokažejo svoje simpatije do Sokola, kateri je potreben tudi gmotne podpore. Na zdar!
Iveza narodnih društev.
Slovenski rodoljubi, spomnite se tu-patam tudi na »Zvezo narodnih društev», ki v taki meri skrbi za izobrazbo naše mladine, posebno v obmejnih krajih!
Tamburaško in pevsko društvo »Svoboda« v Renčali priredi jutri v nedeljo koncert z izbranim vsporedom. Pevski zbor v Renčali se je do sedaj vedno odlikoval in bo dosegel tudi jutri polno priznanje. Ljubitelji petja, glasbe in šale bodo imeli svoj delež. Zato se je nadejati obilne udeležbe.
Zvezina društva, katerim se je posodilo po več iger v pregled in ki so iste že uporabila, so naprošena, da vrnejo igre Z. N. D. v najkrajšem času, da zamoremo tudi drugim društvom ustreči.
Bralno in pevsko društvo »Zora« v Kostanjevici priredi jutri v nedeljo svojo prvo veselico po daljšem odmoru. Društvo se je začelo živahno gibati, zato mu je privoščiti najboljši uspeh v vsakem oziru-Na tej veselici bodo sodelovala tudi društva iz Škrbine, Opatjegaseia in Mirna.
»Zveza narodnih društev« v Gorici priredi 16. junija svoj redni letni občni zbor. Ker letos ne bo volitve odbora, ki je izvoljen za dve leti, bodo letos na dnevnem redu samo poročila odborova in slučajnosti. Kaka večja prireditev odpade potem talcem. Društva so naprošena, da odpošljejo v najkrajšem času izpolnjene obrazce o društvenem delovanju. Pravočasno imajo naznaniti tudi svoje odposlance na Zvezin občni zbor.
Na ustanovnem občnem zboru Kmet-sko-izobraževalnega društva v Štorjah je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Fr. Marc, odborniki: Ivan Majcen, Pavel Može, Jožef Može, Franc Žiberna, Rozalija Ziberna in Pavlina Suša; pregledovalca računov: Alojzij Dolgan in Franc Žiberna (št. 21.) Ustanovnega občnega zbora seje udeležilo do 150 oseb. Društvo ima sedaj okrog 90 rednih članov, dober moški in mešan zbor, naročilo si je za svojo bral-nico 8 časopisov in določilo, da se bo vršila prva veselica dne 5. junija t. I.
Bralno in pevsko društvo »Dneva žar v Kazljah na Krasu priredi jutri svoio veselico z lepim vsporedom. Sodeluje tudi društvo »Draga« iz Orleka in društvo iz Dutovelj. Cisti dobiček je določen za pomnožite v društvene knjižnice Wr/f čiste-gr» dobička pa dobi družba sv. Cirila in Metoda.
Narodno izobraževalno društvo »Bodočnost v Vel. Zabijali priredi jutri v nedeljo plesno zabavo pri g. Alojziju Kosovelu.
Trgoviko-abrtu in gospodarske vesti.
Kmečka posojilnica v Prvačini naznanja, da je prenesen za 5. t. m. določeni letni občni zbor na nedeljo, dne 15. t. m. ob 3. pop. po že objavljenem vsporedu.
Zakon o trgovskih sotrudnikih je stopil v veljavo s 4. t. m. Po tem zakonu se jnonijo^zapirati vse prodajalne najkasneje 'oB 8.'zvečer, prodajalne za živila najkasneje ob 9. Trafike pri tem niso prizadete.
Strokovno - nadaljevalna šola za zidarje v Renčah, je zaključila šol. leto 1909—10. Y nedeljo 8. maja se otvori ob 3. uri popoldne v šolski dvorani razstava letnih izdelkov. — K otvoritvi so ulju-dno vabljeni vsi, ki se zanimajo za ta del slovenskega šolstva.
Razpis štipendija. — Podpisano društvo razpisuje s tem en štipendij v znesku 250 K za mladenča, ki bi se želel izučiti na Štajerskem ali Tirolskem v obiranju, sortiranju, hranenju, razpošiljanju in različni uporabi sadja. Kdor hoče dobiti ta štipendij, naj pošlje prošnjo do 25. maja t. I. podpisanemu društvu. Prošnji je priložiti sledeče: Spričevalo, da je prosilec dovršil vsaj ljudsko šolo z dobrim uspehom, dokaz, da je, če ne popolnoma, pa vsaj v toliko nemščine vešč, da pouk v tem jeziku dobro razume in da je sin kmečkih starišev ter vešč sadjereje. Vsak prosilec mora priložiti prošnji obenem pismeno izjavo, s katero se zaveže, da bo vsakrat, kadar potreba nanese, proti primerni odškodnini društvu na razpolago. Prednost imajo oni prosilci, ki so dovršili kmetijsko šolo z dobrim uspehom. •--»Goriško kmetijsko društvo«.
Politični pregled.
Poslanska zbornica se je sešla zopet včeraj. Choc je predlagal, naj se postavi prvo čitauje vladne predloge o reformi poslovnika z dnevnega reda. Predlog je bil odklonjen proti glasovom čeških radi-kalcev in Rusinov. Bienerth je dokazoval v dolgem govoru potrebo reforme poslovnika. Seitz se je zavzel za pametno reformo ali se zavaroval proti vsakemu nasilstvu nasproti kaki stranki ali narodnosti.
Češki radikalci so izstopili iz »Slov. Fnote«, in sicer radi reforme poslovnika, za katero se je izrekla Enota proti glasovom radikalcev. Sklepu se niso hoteli u-kloniti, zato so izstopili.
Pogajanja med Avstrijo in Srbijo glede sklepa nove trgovinske pogodbe bodo zaključena najbrže sredi maja.
V Črnigori se je pričakovalo ob pravoslavnih velikonočnih praznikih pomilo-ščenje raznih političnih kaznencev. Ali knez Nikola je pomilostil 15 kaznencev, ki so v ječah radi navadnih zločinov. Sodbo o tem si napravi lahko vsak sam!
Razne vesti.
Angleški kralj Edvard je umrl 7. t. m.
ponoči ob 12.26. Rojen je bil leta 1841. Prestol je zasedel leta 1901. Prestolonaslednik Jurij je rojen 1. 1865. Pred kratkim se je vrnil v London iz Biaritza. Bil je spremenjen. Kralj ni ležal sicer, videlo pa se je, da hira.
Za ljubljanskega župana je bil izvoljen zopet dosedanji župan Ivan Hribar, za podžupana dr. Ivan Tavčar.
Občinstvo in starešine so priredili županu frenetične ovacije ob izvolitvi. — Ginjen se je zahvalil za zopetno izvolitev.
Ljubljanska N. D. O. priredi jutri 8. t. m. izlet v Trst s posebnim vlakom južne železnice. Vlak dospe v Trst ob 7.10 zjutraj.   —
Za vseslovanski kongres v Sofiji se vrše posvetovanja izvrševalnega odbora praške slovanske konference na Dunaju. Vodi jih dr. Kramar. Navzoči so bolgarski, srbski, hrvatski, poljski zastopniki.
Odbor slov. akad. društva »Ilirija« v Pragi se je konstituiral za letni tečaj sledeče: predsednik: Mate Suhač, cand. iur., podpredsednik: Juro Korent, stud. iur., blagajnik: Drago Kranjc, stud. iur., knjižničar: Jože Brajnik, stud. techn., gospodar: Milan Bogataj, cand. iur., arhivar: Rihard Pintar, stud. iur., namestnika: Tone Suhač, cand. iur., Milan Makar, stud. iur., preglednika: Milko Hrašovec, ab. iur. Jože Vidmar, cand, iur.
Hofrichterja so zaslišavali zadnje dni vsak dan od 9. ure zjutraj do prvih ur popoldne ter od 4. pop. do 7. zvečer.
Albanija. — V bojih ob kacaniškem klancu so izgubili ustaši okoli 500 mož, Turki 24 vojakov ter 3 častnike, ranjenih je 89. •
5000 Arna,v.t(wJz lesalije pojde baje na pombč Albancem. Vrše se manjši boji.
150 Lahov iz Padove je prišlo v četrtek v Trst. Ko so korakali v mesto, so tržaški neodrešenci začeli peti Garibaldi-jevo himno m Oberdankovo pesem. Policija je demonstrante razgnala ter prepovedala zvečer predstavo v Politeama Rossetti.
Potres. — Iz San Juana v Nikaragui naznanjajo, da je potres uničil mesto Kar-tago. 500 oseb je ubitih.
Splošni štrajk je nastal v Diinkirche^ nu na Francoskem. Vstavljen je vsak promet. Demonstrantje so obmetavali redarje in orožnike s kamenjem. Na podprefekta se je vrgel nekdo z nožem.
V rudniku Dalos, kakor poročajo iz Birminghama, je nastala velika eksplozija. Ubitih je 185 rudarjev.
»Schulverein«. — Letos bo obhajal Schulverein 30 letnico svojega obstanka. V Gradcu bodo velike slavnosti. Na čelu častnega slavnostnega odbora je štajerski deželni glavar grof Attems in njegova soproga!! — To bo veliko proti Slovencem naperjeno slavje.
Hallevjev komet. — Najnovejša vest o Halleyevem kometu pravi, da zemlja ne pojde skozi kometov rep. Na znameniti zvezdoglednici v Greenvvichu na Angleškem so astronomi na podlagi opazovanj Hallyjevcga kometa izračunali, da gre komet po takih potih, da zemlja ne pojde skozi njegov rep. Astronomi dunajske zvezdoglednice pravijo, da zna biti ta račun pravilen. Preračunavanja, na podlagi katerih so astronomi trdili, da pojde zemlja dne 18. maja skozi kometov rep, so temeljila na jako kratkem opazovanju kometa v prvih dneh septembra in v prvih dneh novembra. Sedaj je mogoče opazovati daljši del elipse, ki jo preteče komet in je mogoče z večjo gotovostjo izračunati, kako pojde naprej.
Novo odkritje jame v Moravskent Krasu. — V binkoštnih praznikih bodo slavnostno otvorjene novo odkrite jame v Moravskem Krasu, jami »Punkvina« in Katarinska«. Obe je odkril jamski odsek »Prirodoznanskega kluba v Brnu« pod vodstvom speleologa dr. Absolona. »Pun-kvino«, ki sega do Pustega žleba blizu iztoka Punkve, dne 26. kimovca 1909, »Katarinsko«. ki je podaljšek znane »Ka-tarinske stolnice« v Suhem žlebu, dne 10. vinotoka 1909. — Nove jame odlikujejo se po krasnih kapnikih in zelo lepih in velikih dvoranah, so dobro urejene in električno razsvetljene in bodo gotovo privlačna sila srednje Evrope. Oficijeina otvoritev novih jam se vrši v soboto, dne 14. vel. travna in so k nji povabljene češke in druge znanstvene korporacije in češka narodna društva. — V nedeljo, dne 15. vel. travna bodo izročene jame javnosti.
Mali oglasi.
Najmanjša pristojbina stane 6 0 vin. Ako je oglas obsežnejši se računa za vsafco besedo 3 vin. NajpripravnejSe inseriranje za trgovce in obrtnike.
ir..«« •. Kol!^«>Je "iRnjSili trgovcev in obrtnikov v Gorici, kateri!, na deželi in celo v mestu) nlMe ne pozna, ker n.kjov ne inserirajo. Skoda „i majhno.                       '
Proda ali odda se v najem htia
ii;i živinskem trgu v Gorici z dvema sobama, kletjo, vodo in lepim vrtom. — Pojasnila daje Andrej Branko vič v Sem pasu.
pa na prodaj š? 2WJ7^š
Krpan-n, lilrm pri Horlel.
, je v LJubljani pri Sv.
. tik Dunajske ceste, TO minut od -j j glavne pošto in 5 minut od južnega kolodvora oddaljeno posestvo v obsegu okroglo M.O0O m4, pripravno za stavbišča, oziroma zaradi bližine kolodvora m skladišča, tovarne, delavnice i. t. d. Posestvo obstoji iz dveh velikih parcel; na eni se nahaja pritlična, popolnoma dobro ohranjena hiša s hlevom in vezanem kozolcem. Parceli sta razdeljeni na 30 stavbišč in se prodasta celi aH pa v oddelkih. Posredovalci izključeni. Ve« se izve v gostilni .Mikuževi" v Kolodvorski ulici št. 3 v Ljubljani. Pismena vprašanja naj se pošiljajo na naslov: Ivan Mikiiz, dozelni računski revident v Liub-jiini.                                                                    '
Helfa prila!
A. vd. Beri ni
Gorica, Šolska ulica št. 2.
uelfka zaloga = = oljkinega olja
prve vrste
nijiiljiili M iz Istre, Dalmacije, Uilfelte,Bari ii Nfce
s prodajo na drobno, in debelo.
Prodaja na drobno: Kron -'96,104, 112,
120, 1*21   1*36, M#, 160, 1*80, 2*-. 240,
ia luči po 72 fin.
——    Na debelo cene ugodne.    ------
Pošilja  poStnine prosto na dom.  Posodo se pušča kupcu do   popolne   vporabe olja; po
vporabi se spet zameni s polno. Pravi  vinski   kis  in  navaden. Zaloga
__-----:-------_ mila in sveč.-------•—:-s—'
Cene zmerne, •
Hiša za gostilniško obrt, pekarijo ali mesarijo. 10 oralov zemlje. Ugodile ".služnosti (servitule). Mimo hiše vodi glavna pot na Sv. Višarje, kje n-e mimo okoli 20-30.000 ljudi na leto.
V  bližini božja pot Žabnice.
Takoj na prodaj y/,\  14.000 kron. K 5000 takoj, ostanek po dogovoru. Pojasnilu daje flnlon Renko, Celouec. Pismu je priložili gnamko.
, Hiša na prodaj.
V   Rohii dolini pri Bajti št. 07
I              je na prodaj
lepa, enonsdstnopna  hiša
s prostori   za   trgovino,   dvo-I       rišČem in lepim vrtom.
V  I. nadstr. so 4 prostori. ~ Hiša je j                   še davka prosta.
Poletna moda
Panama
elegantne barve.
POPtIN
moderno letno blago.
Radyum foulard
zatfnla nooost.
Sukno za moške
obleke
nainoueiSI nzorcl.=
Uzorci [ranco.
Pregrad & Oernetič
Trgovski dom, Gorica.
riouosli za ueselice.
narodne obleke.
Miiller in Mmjer sta stavila stavo, v en&n da letu prehodita svet Občudovala sta lepo naravo, prišla domov že čez mescev deset. Bila sta zdrava, res, pa še kako, mtj sta nosila le čevlje ,,Ohou.
99
J. Medved, Ma
Tekališče, Josipa Verdi it. 32.
Lepa prilika za peke.
Hiša v Lescah na Gorenjskem s popolnoma opravljeno peka njo
se proda takoj
ali odela t najem
pod zelo ugodnimi pogoji.
Pekarija je brez konkurence. Hiša je krita z opeko in ima vodovod. — Podrobnosti pri lastniku I. Pretnerjn, trgovcu na Bledu.
Zastonj!
Proda se takoj
dobro vpeljana gostilna
in poštnine prosto se dobe uzorci raznih najnovejših volti, belih m
barvanih batislov, panama, cefirjev  za  bluze in srajee, perkalov in
tudi razna platna, lončice (pajčolan) za birmauce itd.
domači modni in mannfaRtnrni lomiti
pri
1VM1ČIČ & KURINCIC
Gosposka nlica št. 11.
Ker se bliža čas birme, opozarjamo cenj. botre in boteree, da ne zamude prilike in naj si najprej ogledajo domačo trgovino, katera je preskrljena v vsakem oziru z vsem modnim in svežim blagom. Zagotovljena je solidna in domača postrežba in najnižje cene. Zaloga vseli potrebščin za šivilje in krojače.
Podpirajte to edino in prvo doumče podjetje te stroke.
*
Varstvena znamka; „Sidro"
liniment. Ga psi c i cimp. |
Nadomestek, za
Aiiker-Pain-Expeller
je povsod pripoznano kot  najboljše sredstvo proti prehlsjenju itd. Zt     to
80 vin., K 140 in 2-— se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupu tega, tako priljubljenega domačega zdravila, se je posluževati le originalnih steklenic v Škatljah z našo varstveno znamko „si-drom", ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. Or. RICBTERJEVA LEKARNA pri „ ilatom leva" v Pragi iaabothgasso Štev. o nova. \(l Cn«mo raipoitljin]«.
Kmečko-delauska gospoderska zadruga
v Dobravjah na Goriškem
ima v kleleli zadružnih   kmetov v   Do-
bravljali,     Skriljab,    Kamnjab,    Brjab,
Šmarjah in drugih vaseh
veliko množino izbsrnep vipavskega vina.
Priporoča se cenj. gostilničarjem n drugim koiisumeulom. Dobiva se od 56 lit.   naprej   po jafco zmernih cenah.
n_
Darila za birmance
zlata in srebrna
različnih vrst, za dečke in deklice,
priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi
JHKOB  SllLIGOJ« mar if> trg°vec glatiiine in srebraino GORfCH - Gosposlia ulica šfeu. 2S. — GORICH.
Dr. I. Eržen
zobozdraunik
==GORICH =
Jos. Verdi tekaliSče Steu. 3?.
Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone,
zlate mostove, zobe na kaučukove plošče,
uravnavanje krivo stoječih zob.  Plombe
vsake vrste.
Ordinira o svojem ateljeju
od 9. are dop. do 5. ure pop.
S sliko! N0V08t! S sliko!
s koncesijo aH brez v Gorici vsredini mesta.
Gostilna   ima   krasne   prostore
in  hleve. Ilatončneje se izue u našem upraunišluu.
Premeri & Jančar
Ljubljana Dunajska cesta št, 20
Lastni izdelki oljnatih barv, lakov, firnežev in steklarskega kleja.
Velika zaloga   kemičnih   in   rudninskih
barv. Barv za umetnike. Vse potrebščine za slikarje in pleskarje.
Točna postrežba, cene nizke. Za obila naročila se priporočava
Premeri & 3ančar
trgovina oljnatih barv na drobno in dobe o.
Najcenejši in najboljši nakup
flfcW~ v modni trgovini   IMifl
ENGELBERT SKUŠEK
Gorica — Via 5caole 6
V___
I
Srajce
Ovratniki
Zavratnice
Manšeti
Gumbe za manšete
Naprsniki
Spodnje hlače
Naramnice
Rokovice
Modni telovniki
Nogovice
Za  gospode: Dokolenke
Čepice
Dežniki
Pasovi
Podveze
Gumbi
Turistovske oprave
Žepni robci
Gamaše
Klobuki
Za   dame: Srajce Hlače
Spodnja krila Predpasniki Pasovi Nogavice Korseti Gtavniki Žepni robci Našitki za perilo Toiletno milo, Parfum
Cene strogo solidne!
Cenjenim odjemalcem la deželi pošljem blago na izbero.
Zelo aktuelno
BW"* Ravnokar je Izšel
' *L&¦ 3. snopič „VEČ LUČI"
Halleyev komet
ali
Ne bo nas še kenec 19. maja 1910!
Cena 30 vin., s poštnino 40 vin.
Dobiva   se v vseb knjigarnah in trafikah
kakor tudi v zatožni tiskarni Iv. Pr. Lampreta
v Kranju.
LOV
d i up petelinou u bipanci
se odda v najem
natančnejše   se   izve   pri   gosp.
JOŽEF VRHUNC Hotel „Jekler" Bled.
Pijančeoanje.
Za posku^njo l  prašek ZENENTO — bmplačno.
Nagnenje k pijančevanju   so   trajno   odpravi.
-  Sužnji te strasti  se  je  osvobodijo  proti svoji
lastni   vo-
znjamčeiio  neškodljiv.   Kdor   ima  v  dmž:
.roma med znanci osebe, ki so udane pijančevanju,
naj naroči   takoj 1 prašek   za   poskUŠDjO.   -
ZEHENTO se pošlje v pismu.
Priložiti  je znamko  za  i'.0 vin. — Dopisuje se v
nemškem jezika.
Poudre Zenento Co.
70.  Wui'<lotu>  Street,   LONDON 255 (Eiuilaiul).
1'isiiiii je fiankiruti z znamko za 2f) vin;  dopisnice 10 vin.
Avstrijska posebnost
i. reda so svetovnoznani Mašner-jevi šumeči bomboni
»kov, kakor: limone, roalinovca, j;i«od, {-rešeni i.iv.
a itd., s katerimi pripravlja
razobeše
ljudska pijača
Na prodaj povsod, kjer ji as lepak  z   varstveno  znam lic;. t vtisnj.na tudi na vsakem bombonu. I'< raba  na   leto   znaša   okoli   lit)   milijoni kosov.          Tiii-sin.   dišava  za  usta.
Klairon, sladeii-a. Boiiehees a la redne, Peperminz. - Icazna Čokolada pr«. v iroCa,;
Prva češka akcijska družba tovareu za izdelovanje orijeiit sladkorja iz čokolade v kraljevih vinogradih,
ZALOGE:   prej A. Marfcner. Prag, Ferdinandova tfida, Vaclovsko namžšti (vis-a-vis Primas) ~ Dnnaj VI, Theobaldgaase N.o 4
Velika zaloga angleških  eeiirjev za moške srajce in ženske  bluze.                                i
Srajce in bluze se izdeluje   po meri.
PREGRAD & ČERHETIČ - Gorica.