103. številka.
V Trstu, v soboto 24. decembra 1892.
Tetaj XV1f.
„E D 1 N O S T"
tah a j k dvakrat na teden, vsako »rade in loboto ob 1. uri popolndn*.
„Edinost" stane:
ia vae lfcto gl. 6.— ; izven Avst.9.~ <rl. tm poln leta „ 8.— ; „ , 4.50 » M četrt leta , 1.50; B „ 2.25 , Posamične Številk« te dobivajo v prn-.-) Ajnlnicnh tohakn v Tfltr. po £ nov..
v 3orioi in v Ajjfcvićlnl no H nov. tf» naroćbe "bros pSložene naročnine aprtTniitm ne oitra.
EDINOST
Oglati in oua&lla «e rakune po 8 nov vrtuica v petitu ; za BMloTt > debelini Arkami te plačuje prostor, kolikor bi g*
obaeglo navadnih vretie. Poslana, java* »hvala, oimrtaio« Itd. ic r.ouno po pogodbi.
V»i oopmi se poAiljaj* nrodnifttvn PialM CaHerma it. 2. Vaako pismo mora biti trenkovano ker nefrankovana se ne »prejemajo. Rokopisi s« bo vra6aj«.
Naročnino, reklamacije in inserate pro-jeraa ttpravniitvo P 1 atsa Csaerma St. S
Odprte reklamaoije o proste poitnine.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
• V Mll.oat }. m»i«
Vabilo na naročbo.
Ob koncu četrtega četrtletja vabimo svoje naročnike, da sedaj ponovć Bvojo naročbo za nadlje in da skušajo nam pridobiti novih naročnikov. Ćasi so resni, in napočila je doba, ko narod slovenski krvavo potrebuje neodvisnih glasil, zahte-vaiočih prava naša, ne oziraje se ne na desno ne na levo. Nam je resna volja, pri katerih-si-bodi odnošajih brezobzirno zagovarjati narodni naš interes, a v tem boji trebamo duševne in gmotne podpore naroda. Kdor se torej strinja z našimi načeli, stopi hitro v naš krog.
Naglašati nam je še, da se bo-demo v prihodnjem letu izdatneje bavili z delavskimi, obrtnimi in poljedelskimi zadevami.
Cena lista je:
za vse leto . gld. 6.— za polu leta „ 3.— za četrt leta „ 1.50
Uredništvo In upravniStvo.

Naš program.
Leto 1892 se bliža svojemu koncu, ne da bi nam bilo prineslo toli zaželjene jasnosti gledč na nage avstrijsko odnošaje. Uprav v poslednjih dneh je prispela zmešnjava do vrhunca, tak6, da je zbegana do skrajnosti vsa naša javnost. Nikdo ne v6, kako jo ukrenejo odločilni krogi, a to savest imamo vsi, da so sedanji trenotki velevažni, dd, usodepolni, kajti utegnejo določiti smer notranji politiki avstrijski za desetletja. Zato pa se Btrahom in upom pričakujemo vesti, prihajajočih nam iz središča države nase. Žal, da so vse te vesti zelo vznemirljive, ker nam ne povedo ničesar pozitivnega: danes so kolikor toliko tolažljive, a jutri zopet ne-Ugodne do skrajnosti. To bi kazalo, da so sbegani — tudi na Dunaju. A uprav ▼ tem omahovanju tiči Uajveča nevarnost
PODLISTEK. Na sveti večer.
Spisal Rudolf Dolenc.
V malem mestu M , . . . bival je imeniten in premožen trgovec, gospod Zelen. Bil jo najbolji in najzvesteji varuh in najodkritosrčneji sodrug ljubljeni soprogi avoji. Milana, soproga njegova, bila je uzor ženske zvestobe, krotka, ljubeznjiva in pobožna gospa. Bog ju je blagoslovil z zakonsko srečo, dal jima je malo Lojziko. Gospod Zelen je kot skrben gospodar vestno in natanjko opravljal dnevna opra vila, oko njegovo bilo je povsodi. Zahajal ni v družbe in najrajše je bil zvečer pri ljubljeni soprogi in hčerki. A ta sreča ni bila stanovitna. Slaba druščina pokopala jih je že sto in Hto : tako je bilo tudi z Zelenom. Prej tako skrben in varčen gospodar, jel je tuieliti, kako si zvokša imetje s tem, da jo zašel mej igralce. Začel je sam igrati, in s začetka je še «elo nekaj priigral. To mu je še le pod-
za vse avstrijsko Slovanatvo. To pa zato, ker vemo, kolika in kaka sredstva so na razpolago našim protivnikom in da utegnejo v poslednjem trenotku pritisniti z vso silo na ono stran tehtnice, ki ni naša. Zato pa nam je biti pripravljenim na v s e in zato je tudi slovenskemu časopisju prva dolžnost, da si že danes določi postopanje svoje za vse eventuvalnoBti, koje nam utegne donesti bližnja bodočnost.
Po takem je dolžnost tudi nam, da povemo jasno, kaj hočemo, da povemo, koja načela bodo vodilna za nas v bodočnosti.
V to ne treba zgubljati mnogo be-sedij. Kakor nam je dosedaj veljalo načelo, da so predlanski sklepi hrvatsko-slovenskih poslancev minimum tega, kar moramo zahtevati Slovenci, ako si hočemo osigurati narodno bodočnost, tako ostane tudi v prihodnje.
Trojno je vprašanje, katero moramo imeti pred očmi mi Slovenci: šola, narodna jednakopravnost in narodna organizacija.
Kar se tiče šole, moramo obžalo-vaje konstatovati, da so postala mej nami nesporazumljenja čisto po nepotrebnem in po zavratnem prizadevanju krogov, ki bi ■i želeli — germanizacije. Po nepotrebnem smo rekli, kajti za versko šolo smo vsi, dobro vedoči, da je verska mordla podlaga harmoniji in pravi kulturi v človeštvu. Jedini pogoj, kojega stavljamo mi verski šolit je ta, da bodi n d r o d n a. Od tega pogoja ne smemo odstopiti nikakor, ako smo res narodnjaki, ako si hočemo res ohraniti narodno svojo individuvalnost. Upirali smo so LiehtenBteinovemu predlogu le zato, ker smo pogrešali jamstvo, da šola ostane ndrodna. In upirali se bo-demo tudi v bodoče vsakemu sličnemu predlogu, dokler ne dobimo takega jamstva. Šola bodi verska, a ostani v rokah n d r o d a. To smemo zahtevati tembolj, ker smo uverjeni, da se bodo cerkveni organi prav lahko sporazumeli z n d r o d o m — veliko ložje nego z drugimi činitelji — o tem, kaj treba v osi
netilo strast do igre, to je bila propast njegova. Ostajati jel je zunaj noč za nočjo. Za svojo tfgovino so ni več brigal, prepuščal je nadzorstvo drugim ljudem in sicer takim, ki so imeli odprte roke in tdko srce le za-se, za druge so se malo menili. On seveda ni zapazil tega v svoji kratkovidnosti.
Gospa njegova, zapazivši, da je njen ljubljeni soprog tako zabredel, sprevidela je, da preti pogin njeni do sedaj tako srečni hiši. Posvari ga milo, prosi ga, naj oataja doma, kakor je bil prej navajen; spominja ga na nedolžnega otročička, ki apava sladko v zibeljki, in katerega je on tolikokrat k sebi jemal, ga Ijubeznjivo ujčkal in poljuboval. A srce njegovo bilo jo že pretrdo, že otrpnelo za take lepe opomine. Z neumnico jel je pitati sedaj toli skrbno in Ijubeznjivo soprogo svojo. Nedolžnega otroka, kojega je tolikrat božal, niti pogledati ni hotel. Vest so mu sicer oglasi, zatrjaje mu, da je na krivi poti ter da tako dejanje ne more imeti dobrega konca. Že misli pritrditi soprogi svoji ter jo prositi odpuščanja, kar pride škiljasto
guranje verskega značaja šole. To je naš ultimatum v tem pogledu.
Narodna jednakopravnost. Ta naša zahteva je utemeljena v obstoječih temeljnih zakonih države. S tem je pa tudi označena pot do izvršenja te naše zahteve: zahtevati moramo odločno, da se izvrše obstoječi zakoni do skrajnih njih posledic. S to zahtevo svojo ne kažemo samo, da smo zvesti sinovi svojega ndroda, ampak da smo lojalni podaniki države, kajti: kdo je lojalnejši od onega, ki zahteva, da se vrše zakoni l'! Zato pa boo in ostanemo neizprosni z ozirom na stremljenje po ndrodni jednakopravnosti. Upirali so bodemo po takem vsakemu — ne gledč na kateri-sibodi stan, kater o-si-bodi stranko, ali vsakodobne odnošaje v parlamentu našem —, ki bi nas hotel zadržavati pod različnimi pretvezami v tem našem prizadevanju. V tem pogledu ne poznamo paktiranja ali pogajanja.
Slednjič: ndrodna naša organizacija. V tem pogledu moramo izjaviti, da dobimo tako organizacijo le v ndrodni avtonomiji, zahtevajoči implicite: združenje ndroda slovenskega v jedno administrativno celoto. Ta zahteva naša ni nova, saj se je narod naš navduševal zfi-njo ob raznih svečanih prilikah.
Ako je v poslednjem času nekako izginila s pozorišča, ni kriv na tem ndrod, ampak — drugi. A nam mora biti sveta skrb, da se ne pogubi popolnoma.
To so naša načela in v teh načelih je izražena naša bodoča taktika. Teh načel se bodemo držali, dokler ne pridemo do cilja : d o s 1 e d n o, in ne oziraje se ni na desno ni na levo, najmanje pa na razna sumničenja, prihajajoča z raznih strani.
Ker pa je gotovo, da najdejo ta načela, odnosno vsa prizadevanja, težeča po vresničenju teh načel, hud odpor, dolžnost je vseh onih, ki z nami vred prisezajo na ta načela, da nas najizdatnejo podpirajo gmotno in duševno.
človeče ter ga opozori, da ga že čakajo znani tovariši. Ubogal je ros tega peklen-sčaka in vsi dobri nameni izginili bo : bil je zopet prejšnji grešnik, prejšnji igralec. Soproga priskoči k njemu, objame ga in tako milo prosi, naj jo sluša, naj bo usmili nedolžnega otroka, naj se usmili nje, koji je prod živim Bogom obljubil zvestobo, udanost in skrb za njo. On, premagan po
hinavcu, jo, — oh kaj vidimo--sune
neusmiljeno od sebe, da se reva zgrudi na tla.
Brzih korakov zbeži tja, kjer ho ga čakali njegovi pajdaši. Igra se prične, zgubil je več večerov velike svote in listnica njegova se ni samo izpraznila, temuč zabrel je v dolgove prej tako imoviti mož. Menil je vedno, da mu mora biti sreča enkrat mila. A ta nada ga je varala vedno bolj. Okoli polunoči čuje se vpitje iz gostilne : „goljufi* ! Nesrečni Zelen pograbi kozarec ter ga vrže v največem obupu in najhujši jezi v glavo onemu škiljavemu človeku, ki je prišel ponj. Nesreča je hotela, da ga je zadel uprav v sence, ter ga težko ranil; bati se je bilo, da je
V tem zmislu vabimo vse naše somišljenike, da ne zbero okoli slovenske tro-bojnice naše. Trdno in visoko hočemo držati zastavo našo, ki naj oznanjuje svetu, da narod slovenski noče životariti, ampak hoče živetil
Predno zaključimo izjaviti nam je še, da, kakor smo odločni in neizprosni glede na stvar samo, tako mirni in dostojni hočemo biti v obliki — žalili ne bodemo nikogar!
Primorska in državni proračun.
Govor 'drž. poslanca dra. L&ginje v seji poslanske zbornice dne 15. decembra 1892.
(Dalje.)
Z ozirom na to apodiktično trditev sem se potrudil, napraviti po samem državnem proračunu kolikor mogoče veaten izleček o dohodkih in tr ofkih, da vidim smo li res tako revni in pasivni, kakor se trdi, in smo li res vkupni Avstriji ali Če hočete vkupni monarhiji Avstro-Ogerski le v nadlogo. In prišel sem — mogoče, da sem se zmotil, — a prav rad vzprejmem popravek — do rezultata, da daje Primorje ali, da govorim skromneje, da nabere država v Primorji uštevši Trst — in seveda v prvi vrsti v Trstu — vsega vkupe 16 7io milijonov goldinarjev, za upravo Primorja in za rodne investicije pa potroši 4,300.000 gld. (Čujte! Čujte I) To je 27 odstotkov vseh v deželi nabranih dohodkov.
Kaj pa naj porečemo mi k takim razmeram, ako je, če se ne motim meseca decembra 1891. 1. častiti tovariš g. dr. Gregr zmatral za veliko škodo njegove deželo, ker je država od nabranih dohodkov potrosila zanjo samo milijonov, torej 35 odstotkov Y Ne trdim, da je vsaka dežela zase v isto tako slabem razmerji k vkupni državi, kakvr Primorska. Ta, kakor rečeno, dobiva od svojih dajatev samo 27 odstotkov, druge dežele pa po 54 odstotkov.
Pridržujem si pravico, govoriti o tej stvari pri drugi priliki obširneje ter pred-
udarec celo Bmrten. Po tem nesrečnem činu zbeži od njih ter leti gologlav proti Bvoji hiši, kjer ga je pričakovala žena v solzah in obupu. Stražniki, kojim se je vse naznanilo, prihito in odpeljejo nesrečnega moža v zapor. Pomislimo britkosti in žalosti jokajoče in nad vse nesrečne soproge. Kaj bi bila ona vse storila, da reši soproga svojega, da ohrani čast do sedaj toli čislani družini! A vse najbolje misli, najlepše nakane bile so zaman. Ostala je reva sama z ljubeznjivim otrokom. Ker ranjeni ni na tej rani umrl, bila je tudi kazen polajsana. Obsodili so nesrečnega Zelena le na nekaj mesecev v zapor. Kmalu po njegovem odgonu jeli so se upniki oglašati. Uboga gospa ni vedela, kam bi se obrnila. Prodala je vso svoje dragocenosti, da bi mogla kaj rešiti, a to bilo je premalo. Boben je zapel in prodana je bila naj veča in nekdaj najbogate jša in najlepša hiša. Kupec, usmiljen mož, dovolil jo ubogi gospej brezplačno sobico in malo kuhinjo. Kako se je reva morala ubijati dan in noć, da je a trudom Bvojih rok mogla preživeti sobe in svojega nedolžnega otroka.
ložiti ftatančna izračunan j a po poaamnih oddelkih. Tu mi je bilo le do tega, da zavrnem očitanje o pasivnosti naše dežele. To nismo, k večjemu ako se zapišejo na naš račun nekatere državne investicije, katerih pa nikakor ni zmatrati kot storjene v izključnem interesu dežele. Sem ■padajo troški za istransko železnico in za državno železnico Hrpelje-Trst, potem subvencija Lloydu in troški za Tržaški pristan.
Pričakujem od pravičnosti visoke zbornice, da ne bo trdila, da je troške za imenovano železnico, za Tržaški pristan in Lloydovo subvencijo zapisati izključno na naš račun (Klici: Gotovo ne !). To nikakor ne gre. Istrska državna železnica je bila zgrajena izključno iz strategicnih ozirov in nikakor ne daje deželi tistih ekonomičnih koristij, katere bi jej mogla donaaati. Vrh tega upoštevajte še, da se je pri gradbi te železnice popolnoma prezrla že tedaj velika ekouomična prememba na Reki in da ta železnica veliko let ni bila v neposredni zvezi s Trstom.
Država bi mogla s prav majhnimi troški zgraditi ekonomično progo, ozkotirno železnico iz Trsta čez Sv. Sabo, Poreč v Kanfanar ; in še drugo progo,[j da se napravi ožja zveza mej Trstom in Pu-Ijem, oziroma Reko čez Čiška tla in sicer tako v zvezi s Hrpeljsko progo in ono iz Št. Petra na Reko pri Mat ulj i ali pa kje blizu Kaatva. Na ta način bi se skrajšala daljava mej Puljem in Trstom z jedne, in mej Reko z druge strani za 32 kilometrov. Da se to zgodi, četudi na naše troške, pripoznali bi to hvaležno.
Naj še na kratko nekaj omenim glede dragocene naprave Tržaške luke. Strokovnjaki so mi rekli, da bi se bila prihranila polovica troškov, če bi se bil pristan napravil tam, kjer je to primerno in da bi potem tudi burja in morski viharji ne bili tako nevarni, kakor sedaj. Južno od mesta leži krasni morski zaliv Miljski in kedar divjajo v novem pristanu najhujši viharji, se vozijo ljudje za zabavo k sv. Andreju. Tam pa niso hoteli graditi novega pristana. Sodim, da je bila tedaj, ko je šlo za zgradbo novega pristana, zdrava človeška pamet nekje na potovanji. (Smeh.) V bližini je bila železniška postaja in zato se {e tam napravil pristan. (Posl. S t a 1 i t z: Trst je zoper to protestiral !) Drago mi je, gospod kolega, ali nas ni nibče vprašal. (Posl. S t a 1 i t z : Tudi proti napravi kolodvora na tistem mestu smo protestirali !)
Še nekaj o veliki Lloydovi subvenciji. Nazori o tej reči so kaj različni. Moj nazor pa, do katerega sem prišel po govorih z ljudmi, ki stvar bolje razumejo nego jaz, je nastopni. Kmetijstvo v Istri in sploh na Primorskem je popolnoma propadlo. Nihče se ne briga za to, nihče ne pomisli, da životarijo na kmetskih posestvih, vrednih povprečno 1500 do 2000
„Kjer sta pa dve nesreči, pridruži se jima rada še tretja*, pravi pregovor. Vsled vednega tugovanja in britkih Bkušenj, koje je morala uboga reva prestati, bledeti so začela njena lica, oslabela je tak«, da ni mogla vstati iz postelje.
Vse bi ise prestala, a pogled na nedolžnega otroka, za kojega je žrtvovala vse svoje moči, ves život svoj, ta pogled užalil jo je do dna duše. Večkrat je nesrečna žena vzdihovala: „Kaj bode s teboj ubogi črviček, ko ne bodeš imel nikogar na svetu, ki bi ti podal drobtinico kruha, porahljal ti posteljico, ki bi ti zašil krilce, skrbel za te tako, kakor je skrbela nesrečna tvoja mama P" V take misli utopljena, spomnila se je na Večnega, ki ne zavrže rev in sirot: Njemu je potožila gorje svoje, Njemu izročila v varstvo svoje dete. „Kdor pomaga drugim iz nadlog, rad pomore mu tudi Bog*. Zgodilo se je tudi pri njej jednako. Okrevala je ter vstala zopet. V svoji bolezni poprodala je še, kar ni potrebovala neobhodno. Ostala jej je edina miza, en sam stol in revna po
gld., redkokedaj 4000 do 6009 g Iđ., familije, broječe osem, deset, dvanajst duš.
Od česa žive ti ljudje P Ali morejo na svojem zemljišči pridelovati toliko, kolikor treba za življenje? A oni niti ne žive, preklavrno životarijo, da mora srce boleti vsakega, kdor pozna to kmetsko prebivalstvo. lato take so razmere malih obrtovalcev, malih trgovcev in isto tako je v vseh granah javne uprave in javnoga življenja, kjer bi nam bila dobro došla vsaka najmanjša podpora.
A kaj se dela P Milijoni se mečejo v vodo in to pod naslovom „subvencija Lloydu". (Jako dobro !) Neugodno je poslušati taka očitanja in morda vzbudi to ponekod ogorčenost, ali jaz sem poslan semkaj od najsiromašnejšega dela prebivalstva in mogel bi — kakor Be trivijalno pravi — izprazniti žepe.
Glavni moj upor se obrača zoper Lloydovo družbo. Lloyd je institucija, ki se je — po trdnem mojem prepričanju — preživela, ali — da govorim točneje —, ki sploh nikdar prav živela ni. Od vlade nad vsako mero podpiran, ni mogel Lloyd niti tega storiti, kar so iz lastne inicijative storile posamne privatne družbe. Ko je bil Lloyd še sam, vozil je nekako po milosti ob isterskem in dalmatinskem bregu. Takrat je minolo več tednov, predno je kdo z otoka prišel v večje mesto na bregu, ali iz pomorskega trga v pomorski trg. Danes je to vse drugače, ker sedaj vozi ob bregovih tržaškem, isterskem, Reškem in dalmatinskem vsaj 40 parnikov raznih privatnih družeb (Čujte I Čujte!) in vse izhajajo prav dobro brez subvencije, (Čujte! mej somišljeniki.) ako pa dobivajo kako subvencijo, je nikakor ni moči primerjati Lloydovi subvenciji.
Tudi v drugih ozirih se je v novejšem čaiu uvedla marsikatera novotarija; zdi se mi, da boleha Lloydova uprava za tisto boleznijo, ki tare vso javno upravo v Dalmaciji in na Primorskem; ne motim se, če trdim, da je znanje nemškega jezika postalo vaineje, nego znanje navigacije. (Veselost.)
Ako je to res — in pred kratkim videl sem v Pulji sam takov parnik — potem je to najnevarnejša vseh dosedanjih, pri Lloydu upaljanih naredeb.
Poslani smo sem, da izrečemo skromne svoje želje, opomnje in ugovore.
Moči pa nimamo, premeniti razmere, tudi moralna in materijelna odgovornost ne zadene nas in zato tudi nikakor ne gre, zarezati Lloydovo subvencijo na naš speoijalni rovaš.
Naj grem do meje, katera je mogoča, in določim letno svoto, katera bi prime-meroma zadostovala sa pokritje dolga, ki spada na Primorsko titulo Lloydova subvencija, titulo zgradba isterske železnice in nove Tržaške luke. Ako govorim tu z „jaz", „mi", „naše Primorje*, ne mislim • tem ničesar reči o kakem posebnem
stelj. V kakih revah bila je sedaj uboga žena 1 Zima je pritiskala, a ona ni imela potenca, da bi si zanetila in ogrele otrpnete svojo ude. Približali so se božični prazniki, približal sveti večer. Spominjala se je na prejšnja leta: kakim veseljem je pričakovala teh praznikov — a letos !
Vsakdo želi kaj boljšega ob tej priliki, a uboga, osamela žena nima niti škor-jioe kruha, s katero bi potolažila gl d ubogega otroka svojega.
Kako jej je bilo britko, ko ni mogla pomagati lačnemu kljunčku! Kake bolečine občutilo je srce materino, ko je slišala klic in prošnjo svojega plakajočega otroka: „Mama, lačna sem, prosim, prosim !* „Potrpi ljubi srček, zaspi. Jutre bode že pomagal Bogec." Približala se je ura jed-najsta, iz zvonikovih lin se je Čul zvonov glas, vabeč ljudi k molitvi, vabeč jih, naj pridejo v oerkev, kjer se bodo obhajal oni preimenitni spomin rojstva Božjega deteta. Kako rada udeležila se je uboga sirota prejšnja leta tacih cerkvenih elo-
staKšči. V nas imamo pregovor, ki pravi : „Ako smo mi braća, nisu nam kese sestre". Ako torej država za Primorsko izda na leto 4*3 milijonov goldinarjev, za omenjene investicije pa 4*5 milijonov — po mojem mnenji ni mogoča višja letna kvota za pokritje tega dolga — potem, če torej vse troške za železnico, vse troške za Lloyda zapišemo na račun Primorja, potem dopri" našamo za vkupne potrebščine te državne polovice in za vkupne potrebščine monarhije vsaj toliko, kakor vsaka druga dežela, da torej nismo pasivni ali pa tako obremenjeni, da je skrajni čas, da bi visoka vlada morala tudi na nas že jeden-krat bolj blagohotno se ozreti, na naše kmetijstvo, sploh na kmetsko prebivalstvo, kakor se je ozirala pri gradbi pristana in pri Lloydu, ki naposled služita le veletrgovini in veleindustriji drugih kronovin, ne pa naSi.
Prvo vprašanje bilo bi s tem rešeno. V Primorji torej vlada za gospodarske interese dežele ne stori ničesar, niti s tistim denarjem ne, katerega država pod naslovom davka in davščin sama nabere v deželi.
Kaj pa nam daje država v duševnem oziruP (Posl. d.. Brzorad : No, ta bo pa lepa sedaj !) Ali nam koristjjo kaj od države v nas vzdržane šole, ali so nam všeč uradniki, katere je vlada k nam poslala, ali nam je državna policija pravična (Veselost) itd. itd. P
Upam, da bom pri razpravi o po-samnih oddelkih mogel govoriti o pravosodju, o trgovini in obrtnosti, o finančni upravi in še o marsičem drugem tako odkrito, kakor danes. — Danes se mislim omejiti na jedno točko državnega proračuna, in sicer na tisto, katera more pro-vzročiti mnogo dobrega pa, žal, prouzroča samo z!o, to je točka o politični upravi.
Vse javno življenje se pretaka po kanalu politične uprave skozi namestništvo, okrajne urade prve iatance; tem potem občuje državna uprava z narodom ; to so zbirališča za naredbe, poročila, aploh za vse, kar hoče vlada sporočiti prebivalstvu in narobe tudi za to, kar hoče prebivalstvo sporočiti vladi. Načelniki politične uprave, kateri so dandanes, žal, ob jednem tudi načelniki državnih pravdništev, so po zakonu in faktično ob jednem tudi načelniki in iefi šolskih in finančnih oblastev, torej brez njih sodelovanja in inicijative, torej tudi za obrtnost in trgovino v po-samnih deželah ni moči ničesar storiti. Ker pa je tako, primoran sem v interesu svojih volilcev spregovoriti nekoliko o naših političnih ruzmerah in o naši politični upravi sploh.
Dovolite mi opomnjo. Tako hud nisem, kakor morda izgledam. (Veselost,) Rad priznavam, da boleha politična uprava na Primorskem za isto boleznijo, kakor v vsej državi. Zgodč se časih neverojetne in bezbrojne napake. Vse navesti, da bi se našlo pravilo, kakor želi Njega ekselenoa
vesnosti! Letos pa ne more, zato poklekne pred edino podobo Božje Porodnice, ki je visela v kotu nad posteljo, ter prosi tolažbe in pomoči. V molitev vtopljena, sliši korake pred durmi. V revno in Blabo razsvetljeno sobo privede hišni gospodar njenega moža. Ta komaj zapazi pred nekaj meseci še tako cvetočo, a sedaj vso obu-pano, objokano in izpremenjeno, v kotu klečečo svojo ženo. Hiti k njej, objame jo in pritisne kot nekdaj na svoja prsa in pravi: „Milana, srčno te prosim, odpusti mi, ako moreš I Zgubila si sicer premoženje, čast; zato se ti pa vrača poboljšani in odslej le za te živeči in le po tvoji sreči hrepeneči mož !"
Katero žensko srce ne bi odpustilo na tako odkritosrčno profinjo P Usta držala so se ust, in z obrazov kapljale so solze rajakega veselja. Ko so se polegli prvi tre-notki veselja, vpraša mož: „Kje je pa najin ljubljeni otrok ?• Mati je šla k postelji, na koji je spavalo dekletce sladko in mirno, Jasi je bilo lačno.
Mož vzame dekle iz postelje in reče :
naš ministerski predsednik, je absolutno nemogoče. Mislim torej, da bo zadoščalo, ako navedem nekatere tako frapantne vzglede, da bo moral vsakdor reči : Će se take reči primerjajo, potem se to godi praviloma, ne pa izjemoma. Predno to storim, naj še rečem, da je po mojem prepričanju politična uprava avstrijska sploh nič vreden organizem in da /.matram, navzlic temu, da ne poznam razmer ▼ drugih kronovinah, za potrebno korenito reorganizacijo politične uprave, morda neko konfu i diranje, morda združitev nekaterih avtonomnih organizmov v državne organizme, predpostavljajoč, kakor je bilo rečeno v prestolnem nagovoru, da bi se varovala jednakopravno8t jezikov in narodov.
Sedanja okrajna glavarstva so postala, kakor sem že prej omenil, zgol zbirališča za poročila občin. Ako občine in avtonomne korporacije kaj storč, tako je storjeno, k večjemu da to politično oblastvo nekoliko premeni ; storjeno pa je. Ako ničesar ne storč, tako se vsaj v naši deželi politična oblastva nikdar ne lotijo inicijative, da bi se kaj koristnega in dobrega ustvarilo. In ker so okrajna glavarstva in sploh politična oblastva prve instance postala samo zbirališča za poročila, potem pomeni to toliko, kakor da morajo nositi občine vsa bremenu, katera jim nalaga javno življenje, da morajo nositi lastna bremena in bremena preneše-nega področja, a teh bremen ne morejo več prenašati. (Prav res !) Želeti bi torej bilo, da se v tem oziru olajšajo avtonomnim korporaoijam naložena bremena, če drugače ne, vsaj potem zdrave fuzije. Da me kdo vpraša kako, vedel bi mu prav kratko in krepko odgovoriti.
Rekel bi: dober orožniški naddesetnik, kateri bo vodil evidenco v vojaške svrhe — in nadzoroval policijo, je več vreden, kakor vsa okrajna glavarstva na svetu (Dobro ! in veselost.) Vse drugo morajo, kakor sem rekel, opravljati avtonomne občine, zato pa bi bilo imperativno ustvariti okrajne zastope ali odbore povsod tam, kjer jih ni* Okrajni svetniki morali bi seveda voljeni biti od prebivalstva in bi morali imeti stalne poročevalce, a ne morda samo za velike okraje, ampak za vsak sodni okraj ; to bi bil živ del državnega organizma, to bi bilo nekaj avtonomnega in državnega. Poročevalce morala bi plačevati država, kar bi bilo samo pravično, ker bi opravljali tudi to, kar je zdaj naloženo občinam.
Moj idejal bi bil okrajni odbor sa vse stroke javnega življenja s stalnimi poročevalci jednega za zdravstvo, za vojaštvo, za policijo ; drugega za šolstvo — saj že imamo okrajne šolske svete, zakaj bi torej ne bilo vse to združiti P —, tretjega za gozdne reči; kjer pa ni gozdov, kakor pri nas, kjer je samo grmičje, bi
Dalje v prilogi.
„Ljubeznjivi moj otrok, presrčno dete moje, koliko nezgod in žalosti, koliko britkosti in trpljenja moralo si prestati, kolikokrat gladovati in jaz nesrečni sem prouzročil vse to. Ne sovraži me, ne zaničuj me ; truditi, skrbeti hočem sedaj za te bolj, kakor za zenioo v očesu svojem !"
Hišni gospodar, ki je prisustoval vsemu temu prizoru, ni bo mogel vzdržati solza. Videl je, kako sta se zopet združili nekdaj ljubeči ae srci. Slišal je odkritosrčno izpoved tega nekdaj tako spoštovanega, a pozneje tako zaničevanega moža. Sklene s temi srečnimi obhajati nocojšnji večer. Prosi jih naj gredo Ž njim v njegovo stauovanje, kjer se hočejo skupno veseliti. Ure tekle so hitro. Mej prijaznim pogovarjanjem ponudi hišni gospodar po* boljšanemu možu, naj ostane pri njem ter naj mu pomaga pri lesni kupčiji. Opomogel Bi je sicer Zelen, ni bil pa tako bogat kot prej, bil je pa pošten vho svoje dni, bil je res prava podpora druži.ii svoji. Obljubo, storjeuo sveti večer, je spolnoval vestno in natanjko.
Priloga „Edinosti" k Stv. 103.
bilo nastaviti okrajnega ekonoma, mesto da bi moralo trpeti ljudstvo kakor sedaj, samo ker se poklicani možje se prepirajo za teorije o gozdnem gospodarstvu.
Tudi okrajnega zdravnika bi bilo treba. Ta okrajni zdravnik bi se pa ne smel pečati samo s pisanjem statističnih tabel in poročil, ampak bi moral gledati na higijeno prebivalstva, kajti to bi bila njegova naloga, in ako bi našel, da se v kaki vasi ali v kakem okraju javljajo kužne bolezni, ker ljudstvo nima vode in trpi vsled tega ter je nesnažno, moral bi to vladi ali dotičnemu odboru naznaniti, sporočiti in pomagati, da se zoper to storit kar treba in kar je koristno.
Kar se dostaje splošne napake politične uprave, omejil se bom, kakor sem rekel, na navajanje nekaterih vzgledov, ki so po mojem mnenji takšni, da jih je vzeti za pravilne, izjema pa je : dobra uprava. Pri nas se more ne gledč na narodnostne in druge prepire primeriti, da prime politično oblastvo po orožnikih, ali orožniki po političnem oblastvu celo cigansko kardelo ter je izroči najbližjemu občinskemu uradu v oskrbovanje. (Veselost.)
Ti dobri kosmopoliti so morda res kam pristojni, a oni ali nečejo imenovati ■vojo domovinsko občino, ali pa je ne morejo, skratka, preiskave se začnejo, funkoijonarji se uglobijo v spise in dopise itd., pri tem pa pozabijo popolnoma, da morata dve občini v njih okraju preživeti cigane več dnij, morda več tednov in če se prav spominjam celo več mesecev. (Veselost in Čujte!) Končno se je pokazalo, da sta občini za Cigane izdali tisoč in nekaj goldinarjev. (Čujte!)
In vender niso Cigani sploh tako škodljivi in "nevarni, kakor časih drugi, bolje oblečeni ljudje. (Veselost.)
Da so Cigane izpustili ter vodili preiskavo, ne bili bi narasli ti stroški. In kakšni so ti stroški za oni občini, aprevi-d i te šele, Če pomislite, da jima je absolutno nemogoče nabrati za lastne siromake sto goldinarjev na leto. (Prav res!)
Tak slučaj primeril se je Podgradom in v Materiji in tega ni še dolgo. Ker sta občini absolutno siromašni in prebivalstvo jako revno, moral je iaterski deželni zaklad za to šalo odšteti nekoliko stotakov.
Pri nas se lahko kaj navadnega pripeti. Slabo umevano nadzorovanje gozdov je krivo, če se tu in tam pripeti, da se pogubi pojem o privatni lastnini gozdov ali grmičja, katero se šteje mej gozde. Potem bo ne pravi več : Občina X ali Y je lastnica gozdov; potem se ne pravi več : Zadruga X Y je lastnica gozda, ker ga je v potu svojega obraza odkupila od bivših grajščakov.
Ne, gospoda moja, tu treba adjusti-ranega logarja. (Veselost.) Kaj je proti takemu možu Njega ekseelenca, gospod poljedelski minister P (Živahna veselost.) Se primere ni tu ! Ti ljudje ukazujejo dandanes o narodni naši imovini in kako ukazujejo? Prašajte posamne občine v gorenji Istri, če ni res, da so bili radi slabo umevane gozdne policije odvzeti posamnim občinam gozdni pečati in mesto teh veljajo sedaj gozdni pečati imaginarnega c. kr. gozdnega nadzornistva. (Cujte ! čuj t e !)
Vprašajte, če ni res, da je bilo na stotine ljudij iz posamnih davčnih občin baje radi gozdnega kvara obsojenih v zapor ali na čutne globe in če ni res, da so morali plačati odškodnine dosti več, nego jo bil vreden dotični les, da se je obdelal iu postavil na zelo oddaljen semenj. Ti ljudje pa niti niso storili gozdnega kvara, ker je imela vlada dolžnost regulirati že davno njih gozdne pravice.
Vprašajte iste občine, Če ni res, da je, da bi bi bila mogla vsled slabega poslovanja gozdne policijo nastati v teh krajih tudi živinska kužna bolezen. Živina morala je ostati nesnažna v hlevih, ker se je dotičnemu gozdnemu osobju /.ljubilo prepovedati pobiranje stelje v pripravno ležečih gozdnih delih.
Vprašajte, če ni res, da so pred tremi ali štirimi leti bili ljudje Podgradom primorani, posekati maloštevilno sadno drevje, katero je stalo okolo njih hiš, samo da ne zmrznejo (Čujte ! Čujte !) dočim imajo na tisoče oral gozdov. Zakaj P Ker so gozdje •ekvestrirani, ker naši ljudje ne delajo po tisti šabloni, ki je zanešena k nam iz krajev, kjer stoje lepi gozdi in žive lačni ljudje. Radi tega se aekvestrirajo gozdi, radi tega se dela, kakor se poljubi dotičnim gospodom, ne v korist narodu, niti v korist državni avtoriteti.
Pri nas se pa lahko bo nekaj drugega pripeti.
Star Istran, ki je kot mornar preživel najlepša svoja leta na morju, pride truden in star domov. Tisočkrat je pozdravljal tuje kraje z avstrijsko zastavo, s tisto zastavo, ki je bila zanj simbol moči in nadeje, kateri mu more dati država. Domov je prišel bolan za revmatičnimi boleznimi in nesposoben za težka dela. Zato želi otvoriti malo gostilno, da bi delavcem prodajal vino in polento. Tak mož, gospodo moja, ne dobi v svoji občini licence. (Čujte! Čujte!) Potreboval je licenca stari Jurkovič v Opatiji, a dobil je ni, ker je Hrvat. Ob istem času pa je dobil licenco priseljen tujec, ki je imel kopo nezakonskih otrok. (Čujte! čujt e! mej somišljeniki. —Klici: Avstrijske razmere !) Tako se v nas varuje morala. Kakor sem že rekel, takih slučajev mogel bi Vam navesti na stotine, ne da bi umešaval narodnostni prepir. Dovolite mi navesti samo še jeden slučaj, potem naj pravniki izrečejo svojo sodbo.
Pri nas se more celo primeriti, da se po odgonu odtirajo legitimne žene, živeče v najboljšem sporazumljenju s svojimi možmi, kateri imajo reden zaslužek. Ako se odgon izvrši, ne vo mož, ali naj toži vlado na podlagi civilnega zakona, da mu vrne ženo ali pa naj opusti svoj zaslužek in gre za Ženo. Če meni ne verujete, vprašajte neko Dotiček in neke žene v Pulju in v Vodnjanu.
Ni še dolgo tega, kar se je to zgodilo. (Klici: Zakaj P) Zakaj P Ker se je sumilo, da ima žena nekega druzega moža rada (Smeh); samo sumilo se je, dokazov ni bilo.
Dovolite mi opomnjo: če so v naši politični upravi sploh mogoče take napake, kaj se mora in kaj so ne mora zgoditi, če navdaja to politično in sploh vso javno upravo neki policijski duh, ki je jedni ali drugi narodnosti v deželi absolutno sovražen. V tem suČaju mi bodete priznali, da mora biti slabo upravljenje še slabše in še nevarnejše, ako je nadahnjeno policijskim duhom in ako trpi prebivalstvo že vsled slabe uprave, koliko več mora trpeti prebivalstvo na Primorskem vsled take uprave. In da vlada v naši upravi tak duh, to, gospftda moja, dovolite mi, dokazati Vam z nekaterimi besedami. Ta zli duh ▼ politični upravi na Primorskem jo aosebno ali izključno naperjen zoper Hrvate in Slovence v tej deželi. (Čujte! Čujte !) ki imajo absolutno večino in od katerih je ta pokrajina dobila svoj narodni karakter. (Čujte! Čujte!)
Da, gospođa moja, kaže se, da se je gledč primorskih Slovanov določil jako krivičen in morda za vso državo nevaren princip (čujte! čujte!) in da se brez pomisleka po tem principu vlada. (Čujte! Čujte!) Ta princip veleva, da je razširiti narodno območje izvestnega naroda in iz-vestne stranke na troške Hrvatov in Slovencev. (Cujte! Cujte! Tako jo!) in drugi princip je, da o italijanski irodenti niti govoriti ni več, niti so je bati (Posl. dr. L u eg e r : Dd, to je res !) zato pa hrvatsko iredento v Primorju predstavljati kot jako nevarno. Ako so ta princip tudi ni pismeno naznanil vsem deželnim političnim obla-stvom v ravnanje, vender se na Primorskem delujo in upravlja vso tnko, kakor da je ta princip že oficijelno uveljavljen.
V tem pogledu navodol bi lahko še dosti več Blučajov, kakor gledč drugih
upravnih hib. Povedal bom samo to, kar je neobhodno potrebno.
Vlada stoji na stališči, da je hrvatski in slovenski narod — imenujem ja vkupno in zmatram ja za celoto, kajti naša trpljenja, naša srca in upravičene naše aspiracije na Primorskem so jednake, v tem oziru nikari ne gojite iluzij — gledč odgoje v narodnem jeziku kolikor mogoče malo podpirati.
Čujte nekaj kratkih a tehtnih primer iz najnovejše dobe. Jaz sodim vedno s pravega stališča, da se tudi v šolskih rečeh zgodi to, kar želi državna uprava oziroma šolsko oblastvo, kateremu je načelnik šef političnega oblastva. (Posl. Sokol : Gotovo!)
Pred nekaj leti prestavljen je bil neki učitelj, trd Italijan, sicer pa pošten Človek, kazenskim potem na drugo šolo ; hrvatske besede ni razUmcl ni jedne, in za to je prišel na hrvatsko šolo. (Ču jte! Čujte! na desni.) Čakajte, šele sedaj bodete klicali : Čujte I
Mož je kmalu sprevidel, da na tej šoli ne more delovati; otroci niti več v šolo niso prihajali, krajni šolski svet se je o tem pripričal, morda tudi sam okr. šolski svet ali pa učitelj sam je prosil premeščenja na drugo, italijansko šolo, kjer je mogoče delovati. A sedaj se je učitelju z visoke strani namignilo, naj nikar ne misli, da bo premeščen, predno se ne nauči hrvatskega jezika. (Veselost.)
Dokler torej ne zna hrvatskega jezika, mora mož učiti na hrvatski šoli ; čim pa se bo naučil hrvatski, mogel bo eventuelno priti na italijansko šolo. (Živahna veselost.) Take reči se gode na Primorskem.
Pred kratkim šlo je za to, da so znova otvori ljudska Šola v Fontani, vasi blizu Poreča na zapadnem bregu Istre. Ne gre tajiti, da je tam nekako znanje italijanščine koristno, kor prebivalci občujejo mnogo z mesti deloma radi trgovine z lesom in tudi s kamni, katere pošiljajo v Benetke, Chioggio in Raveno, ali zato po mojem prepričanji pač še ni bilo uvaževati vprašanja, ali naj se radi tega na tej ljudski šoli uvede italijanski učni jezik.
Prebivalstvo je, izvzomši k večjemu tri ali štiri rodbine, hrvatske narodnosti. Vzlic temu bi bili zadovoljni s šolo z italijanskim učnim jezikom, da je le šola. Tako se je tudi zgodilo. A pri tej priliki stavljen je bil z neke strani predlog, naj se v Fontani nikakor ne nastavi učitelj, zmožen učiti tudi v hrvatskem jeziku in c. kr. vladni organi so ta predlog vspre-jeli — še leto dnij ni tega — tako, da ni mogoče starišem skrbeti za to, da bi so njih otroci tudi zunaj šole, privatno, učili v hrvatskem jeziku. (Čujte 1 Čujte!) Kam pridemo tem potem P V Sanvičentu, tej že nekam slavni občini, je okoli 500 Italijanov in vsaj trikrat toliko Hrvatov v bližnjih vaseh. Ti ljudje imeli so mnogo let duhovnika, ki je bil njih jezika popolnoma nezmožen (Čujte ! Čujte!); šola je popolnoma in izključno italijanska, učitelja pa so poklicali iz Spodnjih Tirolov, samo da bi niti privatno ne mogel učiti hrvatskih otrok. (Čujte ! Cujte ! mej somišljeniki.)
Pri nas se more še kaj drugega primeriti. V kaki občini — imenujmo jo X Y — vršile so so občinsko volitve. Nekateri Slovani-volilci izdali so oklic na somišljenike, v katerem pravijo: To pot so ne bomo volitev udeležili, ker so razmere take, da bi k večjemu v jednom volilskem razredu zmugali, prihranimo si ta trud itd., ker od večine, ki prido na krmilo, nimamo ničesar pričakovati, niti v duševnem, niti v gospodarstvenom pogledu. To jo bilo in je še tudi moje mnenje in mislim, da se je že večkrat obistinilo.
Mej podpisanci na tem oklicu bil jo tudi ljudski učitelj iz okolice, spadajoče pod to občino. Mož jo prišel vsled tega v disciplinarno preiskavo in bil disciplinarno kaznovan, (Poslanec dr. Trojan: Zakaj P — Posl. dr. Brzorad: Ker ni hotel voliti!) Ker ni hotel voliti, ker jo oklic podpiaal, ker se je držal pasivno,
skratka,-ker je hotel mir imeti. Ta učitelj, da bi mu samemu ne bilo treba govoriti, uložil je po pooblaščenem advokatu rekurs zoper disciplinarno sodbo.
(Dalje prih.)
Politični pregled.
Notranja dežel«.
Radi božičnih praznikov pretrgalo se je sicer delovanje državnega zbora, d politika ne miruje nikakor. Uprav te praznike hoče uporabiti grof TaaiTe, da uredi parlamentarne odnošaje, seveda tako kakor si jih želi on sam. Vzlio vsem žalostnim skušnjam se grof TaafFe — ako nas ne varajo dunajska poročila — ne more iznebiti fiksne ideje, da državo našo more osrečiti le taka večina, ki je sestavljena iz „ zmernih * elementov vseh strank. Po takem bi bili iz večine izključeni v prvi vrBti Mladočehi, potem nemški naci-jonalci in odločneji elementi nemške levice in konservativnega kluba in slednjič „klub hrvatskih in slovenskih poslancev*. V večino bi torej vstopili: Coroninijevei, večina levičarjev, večina konservativnega kluba, Poljaki in morda antisemitje. Taka stranka, sestavljena iz najrazličnejših elementov, seveda ne more imeti pravega pozitivnega programa, o čemer ne dvomi niti grof TaafFe sam, kajti vsiliti hoče novi večini le negativen program, to je, določiti, čemu se morajo izogibati udeležniki večine : narodnim in političkim vprašanjem. Mi seveda smo prepričani do dna svoje duše, da narodnemu vprašanju se ni moči izogniti, dokler se definitivno ne reši to vprašanje. Za nas je seveda najvarneje vprašanje, pod katorimi pogoji bi vstopili naši poslanci v tako nenaravno večino. Ko bi bilo to zavisno od nas, rekli bi, da pod nikakimi pogoji, kajti mi bi smatrali kot ve* liko sramoto, ako bi se naši zastopniki hoteli vezati z ljudmi, kakoršni so sedanji tovariši Plenerjevi. Dunajski listi so nam namignili, da hoče grof TaafFe Slovencem zagotoviti sedanjo posest, nikakor pa ne dovoliti na-daljnih „koncesij*. Temu bi se morali uprti z vso odločnostjo. Sedanja posest P1 Kje je ta „sedanja posest" n. pr. na« tržaških Slovencev P Gosp6da nam hočejo torej ohraniti nekaj, kar niti nimamo. Ako bi se naši poslanci pokorili temu diktatu njegove ekscelence, podpisali bi narodno in politično smrt nam tržaškim Slovencem. Mi pa imamo toliko vere v rodoljubje naših poslancev, da tega ne store nikdar.
Vnanje države.
Na polji vnanje politike vleče Francoska vso pozornost na-se. Na dnevnem redu je velik škandal, kakoršnega že dolgo ni doživel svet. Vesti iz Pariza ne vsne-mirjajo samo Francoske, ampak ves izobraženi svet, kajti nikdo ne ve, kaj utegne nastati v republiki Francoski vsled teh homatij, kar bi utegnilo tudi uplivati na ves evropski položaj. Prišli bo namreč na sled velikim poneverjenjem pri takozvani „panamski družbi". Panama je zemeljska ožina mej srednjo in južno Ameriko. Ta ožina meri le 48 kilom, o širini in 75 kilom, v dolžini. Slavni in-žener Lessepa je napravil načrt, kako bi so dal — kakor pri Suecu — napraviti prekop preko te ožine, ki bi najkrajše vezal veliko ali tiho morjo z atlantiškim. Pot parnikom bi bila s tem prikrajšena v valikanski meri, kar bi bilo v veliko prid svetovni trgovini. V letu 1879. bil jo kongres v Parizu, ki je odobril te načrte. V njega izvišenje ustanovila se je panamska družba. Gospodarstvo pa je bilo tuli slabo, da je mjrala pred nedolgo ustaviti svoje delovanje, a poslednji dn*>vi so prinesli gotovost, da so upravni svetniki požrli veliko milijonov. Sedaj so vrše sodne preiskavo in je v to grozno umazano zadevo upletenih celo pet bivših m i-n i s t r o v in bo že zaprli več odličnih osob. Razburjenje v poslanski francoskj zbornici je grozno, a ves Bvet se škauda-
liraje na toliki pokvarjenosti nekat^rnikov, ki ao tako drzno zlorabili v njih stavljeno zaupanje. Bog sam ve, kako izteče vsa ta umazana stvar.
DOPISI.
Š Tolminskega, dne 22. dec. 1892. — Dne 19. t. m. vršila se je druga volitev za novi cestni odbor tolminskega Bod-nega okraja.
Kaj tdcega se Še ni godilo na Tolminskem ; agitacije presegale so vse meje. Tu so se porabljale osebe vsakega stanu: veleposestniki, krčmarji, trgovci, gosp. duhovniki, c. kr. notarji in tudi ženska krila so se vtikala. Tem agitatorjem ni bila nobena noj pretemna, nobena cesta preslaba ali nevarna; da, celo poštarski konji porabljali so se v ta namen.
Na dan volitve došli so v Tolmin, izviemši 5 Št-Vidškogorskih volilcev in par druzih stare stranke, vsi drugi Župani in podžupani. Volilci so prišli pri zadnji volitvi k spoznaju, da nameruje stara stranka zgatiti v novi cestni odbor same stare ma-meluke, in volili so bolj previđao, nego prvikrat.
Volitev je vcdil c. kr. naolestništveni k one epi s t gosp. Pollay v najlepšem redu. in edino le v našem slovenskem deželnem jeziku. In tako mora biti.
Od 75 oddanih glasov {dobili so kan-didatje nove stranke po 44, Devetakovci pa po 31 glasov. V odbor so izvoljeni gg.: Ludovik Cazafura, župan tolminski; Josip Spehonj«, župan sedelski; Josip RakušČik, župan kobaridski; Anton Bergino, župan idrski; Franc Fortunat, podžupan in posestnik na Ciginu; Janez Torkar, c. kr. poštar v Podbrdem ; Jakob Lapanja, podžupan in posestnik na Knezi; dr, Janez ph Pemerstein, c. kr. notar in posestnik v Tolminu kot največji davkoplačevalec. Načelnikom je izvoljen enoglasno gosp. Ludovik Cazafura. — Ker ho po tem takem prišli v cestni odbor sami taki možje, kateri niso poslovali v razpuščenem cestnem odboru, bi bilo želeti, da bi tudi visoki dfeSelni odbor delegoval predglednikom računov moža, kateri bo znal svoje'dolžnosti natanjko spolnovati.
Po dovršeni volitvi zbrali so se vsi voliici nove stranke v Oskarjevih prostorih, kjer so imeli skupni obed. Tu so se vriile razne napitnice novo izvoljenemu cestnemu odboru in njegovemu načelniku, gosp. Ludoviku Cazafuru.
S prepričanjem, da bodo novoizvoljeni člani cestnega odbora natanjko spol-novali svoje dolžnosti ter skrbeli v prvi vrsti za one ceste, koje je posebno zanemaril razpu-šČeni odbor, priporočamo, da postopajo strogo pri likvidiranji računov razpušČenega odbora. Vsem pa kličemo: srečno novo leto!
Različne vesti.
•Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zomlji!" Ta prevešala angeljska pesem razlagala se bode nocoj ne le po vseh božjih hramih, ampak v sleherni hiši vesoljnega krščanstva.
Slava Bogu na višavah in mir ljudom na zemlji! Da, uprav to blagoveBtje božje nas krepi, kolikor v živi veri krščanski toliko tudi v težki borbi za odrešenje naroda našega. Kajti ono vzbuja v nas najslajšo nado, da dospemo vender kedaj do najple* menitejšega smotra, po katerem hrepeni vsako blago srce človeško, — do miru in blagega sporazumljenja mej vsemi narodi.
V zmislu tega božanstvenoga blago-vestja voščimo tudi mi vsem rojakom našim blažene božične praznike, da jih uživajo mirni in zadovoljni v zavetji predragih obitelji svojih. Odpočijejo naj se od dosedanjega truda in se okrepčajo za nadaljno napore — ako so nam usojeni — za lastni in obči blagor naroda in človeštva sploh, da
tudi vsak posnmičnik pripomoro pospeševati prihod toli zažt Ijene dobe, ko zavlada zares božji mir ljudem na zemlji in bode ves svet, združen v pravi krščanski ljubezni prepeval: slava Bogu na viša v a h t
Imenovanja. Gospod namestnik tržaški je imenoval provizornim potem kon-ceptna praktikanta Adolfa viteza ¥i e d e-ttaen-WarnheIma in dra. Emila F a b r i z i j a namestniškima koncepistoma.
—	Poštni azistentje : Artur M a r i n š e k, Stanislav K e i s a r, Eduard N i e d e r-ko r n, Otto K a i n d 1, Karol R e s c h i g, Fran L e e b , Mihael Marinkovič Ignacij H e r s i č in Adalbert Zelenka so imenovani poštnimi oficijali.
Gosp. posl. prof. šuklje označil je pri proračunski razpravi stališče slovenskih poslancev glede na naš notranji položaj. Da-si se v marsičem ne vjemamo z gospodom profesorjem, vender pripoznavamo drage volje, da je bil njegov govor dovršen po obliki. V jedni prihodnjih številk priobčimo ta govor.
Tržaški mestni svet. Vihar narašča: sinočna seja ja bila toli viharna, da je še nadkrilila slovite svoje prednice, a galerija — ta sladka, ta ljubeznjiva galerija tržaška — se je vela toli surovo, da se je pristudilo celo svetovalcema Burg-s t a 11 e r j u in Rafaelu Luzzatu. Prvi so je pritoževal britko na toli surovem vedenju občinstva na galeriji, a poslednji je opozoril predsednika, da predsednik parlamenta na Dunaju v takem slučaju dd izprazniti galerije. Slednjič pa je bilo celč županu preveč, da je res ukazal izprazniti galerijo. Radikalna gospoda so seveda druzega menenja, kar nam je osvedočil svetovalec Artelli s tem, da je hotel opravičiti divjanje na galeriji, češ : vsaj se dogajajo v parlamentu še drugačni prizori. Toda izpraznjenjem galerije se nikakor ni polegel grozni hrup, ampak debata je postala toli viharna in razburjena, da je župan pretrgal posvetovanje o dotičnem predmetu. In zakaj je đlo tu P No, ti grdi, ti nesramni Slovenoi zahtevajo zopet svoje pravice: obravnavali so o prošnji prebivalcev iz Rooola in Kadina, da se jim osnuje slovenska osnovna šola. Žalostni odnošaji to, ko naraščata bolj in bolj strast in srditost proti — pravici. O dogodkih v tej seji izpregovorimo prihodnjič obširneje, a že danes ponavljamo toliko-krati že stavljeno vprašanje: aH zakoni naši ne ščitijo tudi Slovence vP Oblasti, kje ste P !
Potem je predlagal svetovalec B u r g-s t a 11 e r , da se krošnjarjem dovoli ras-prodajanje pomaranč po ulicah, na kar je pojasnil gospod župan, da je magistrat že dovolil v to. Na vprašanie svetovalca Spa-donija je odgovoril g. župan, da municipalna delegacija ni odobrila načrta za vravnanje plač mestnim uradnikom in da bode v jedni prihodnjih sej stavila svoje predlogo v tem zmislu. — Dr. Karola L e v i j a so izvolili za dobo 4 let ravnateljem javne dobrodelnosti. Nadaljevala se je debata o mestnem proračunu za leto 1893. — V tajni 8eji je bil imenovan Fran Martelanc vodjo mestne šole na K a t i n a r i.
Pravda Vtfassermann-Martinollch. Mar-
tinolich je pisal o Wassermannu, kakor se ne piše o ljudeh, koje— spoštujemo, Waasermann, je storil na to, kar je moral storiti: uložil je tožbo proti Martino-Ircliu, Wassermann jo potem — na veliko začudjenje vsega sveta — umaknil svojo tožbo, ker so se gospoda — kar so hrupno dokumentovali „sijajnim" banketom
—	pobotali in imenovani tožnik je obsojen plačati stroške v znesku 680 gld. To bi bilo vse prav in lepo, da je g o b p o d Martinolich preklical svoje ovadbe proti Wassermannu. Ker pa tega ni storil do danes, se nam gospoda kažejo v čudni luči. Kajti tu jo le dvojno mogoče : ali je res, ali ni res, kar je pisal Martinolich. AUj ni res, moral bi preklicati, ako pa ju res, ne bi se
nikakor smol pobotati z gosp. W assermannom. Jasnosti bi želeli tem bolj, ker je g. Wassermann deželno-zborski zastopnik kmečkih občin okraja puljskega, toraj zastopnik hrvatskega ljudstva. In to ljudstvo ima pravico zahtevati, da se mu pove, pri čem da je se svojim poslancem.
Da je vsa ta zadeva zelo odijozna (mraka), čuti celo „L' Istria* sama, kar tudi pove v poslednji številki svoji. Ker fo nekatere novine pisale o veliki radosti vse „domovine" na tem, da se je stvar poravnala tako „častno", protestuje namreč „L1 Istria" proti temu, da se take zadeve Spravljajo v zvezo z domovino. Pojem domovine — pravi omenjeni list — je nekaj tzvišenega in se ga ne smemo spominjati pri prilikaii, ko gre za to, ali so ali ne izve-•tne osebe izvršile nečastna dejanja, kojih to obdolžene.
Madžarska svoboda. Dno 17. t. m. vršila se je v Požunu porotna pravda proti uredniku slovaškega lista „Narodnie Noviny", g. Svetozaru Kurbanu-Vojanskemu, sinu pokojnega očeta Slovakov, Miroslava Josipa H u r • bana. Obsodili so ga v jedno leto ječe in 300 gld. denarne globe. To pa radi članka, priobčenega pod naslovom „Hijeni-zem v Madžarski", v kojem je ognjevito besedo ožigosal, kruto in nasilno postopanje madžarskih oblasti povodom < dkritja nagrobnega spomčnika očetu njegovemu. Pomislite le, da dan odkritja ni smel nikdo — niti sorodniki — na pokopališče, a orožniki so podili ljudstvo b polja, da niti od daleč ne vidi spomenika svojega ljubljenca ! To je zares madžarska svoboda!
Thaler ćontra Spadoni. Včeraj se je pri kazenski preturi imela vršiti razprava vsled tožbe velečaatitega g. župnika Tonaža Thalerja proti mestnemu svetniku dru. Spadoniju, ker je poslednji v javni mestni seji ponavljal sumnjičenja, kojt je avoječaBno napisal list „II Citta-dino". Gospod župnik se je čutil razžaljenega tembolj, ker je dr. Spadoni dobro vedel, da je on (župnik) uložil tožbo proti imenovanemu listu. Razprava Be je pa odložila za to, ker se je tožencev zastopnik skliceval na imuniteto dra. Spadonija kot deželnega poslanca i ozirom na to, da zasedanje deželnega zbora ni bilo zaključeno, ampak samo odloženo. Potrpimo torej še par tednov!
Se silo sicer, a vendar je do&el ka-elan rojanski, veleč. g. Matej 6 k r b e c o svoje pravice: mestni magistrat jedobil namreč od namestni-ltvaukaz,da mora nemudoma nakazati plačo imenovanemu kapelanu — Trnjeva je sicer pot do pravice, a slednjič je dosežemo vendar, če tudi z napori. — Naredbo nameBtniitva priobčimo prihodnjič, ker je zanimiva na več Btrani.
Pojasnilo. Govorniki pri posljednjem zabavnem večeru ▼ tržaški čitalnici, rai-pravljajoči razmere ljubljanske, nikakor niso hoteli koga žaliti, temveč izrazili so le obžalovanje svoje na tem, da so se Čas-^ nikarski odnošaji v Ljubljani po tujem uplivu zamotali toli neugodno za narodno stvar. Na krivem tolmačenju osobito jed-nega govora, ki je stvari pojašnjeval le v defenzivnem zmislu, kriva je nekoliko nepopolna stilizacija našega poročevalca. Naš urednik namreč ni bil navzoč pri zabavnem večeru, ker je bil odšel v Istro. Toliko v blagohotno znanje in kolegijalno spova-zumljen je.
Za „Božićnico" so še darovali gg.: I. G. 50 gld., A. K. 2 gld., Josip Kosak 5 gld.
Božićnici otroških vrtov „Družbe sv. Cirila in Metoda" na Greti in v Rojanu vršili ste se prva v sredo 21. t. m. in druga v petek 23 t. m. Poročilo o teh božičnicah priobčimo v prih. št. našega lista, a že danes izjavljamo, da sti se obnesli v vsakem obziru najpovoljnejše. —
Čast, komur Ća8t! V poslednji številki postavil je naš dopisnik v notici „Blago-tvorno delovanje družbe hv. Cirila iu Metoda" v izgled druži u i Kalisler in Truden ; nam pa je dolžnost, da ga opozorimo ua
neko drugo družino, ki si je stekla obilo zaslug za koristi naše družbe — in to je vrla družina Mankočeva, Isto tako je omenjati velikih zaslug vseh onih gospej ^n gospodičin, ki so bile neumorne v na-iranju darov za „božičnico". Čast, komur ast 1 —
Program velikemu koncertu, ki ga prirede dne 7. januarja združena pevska društva, združeni tamburali in dramatični odsek „Trž. Sokola*, priobčimo prihodnjič. Zanimanje za ta konoert mej našim občinstvom je splošno.
Slovesni Silvestrov vefier priredi v •oboto dne 31. decembra 1892. v dvorani *Mally" (via Torrente 16.) veselični odsek „Tržaškega podpornega in bralnega društva", s sodelovanjem društvenih diletantov in drugih prijateljev društva. Razpored: 1. Petje. 2. Igra v jednem dejanju : „Besednjak", nova za slovensko občinstvo, izvršujejo diletanti. 3. C. I. F. Umlauf: „Carneval von Venedig", igra na citrah gospodična E. Ormelj. 4. Petje. 5. „Slovo staremu letu", dcklamuje gospo-dičina M. Schmidt. 6. Alegorična podoba; „Prehod iz starega v novo leto". 7. Tombola — Prosta zabava — Ples. Vstopnina 30 nč. brezizjemno za osobo. Blagajnica Se odpre ob	začetek točno ob 9. uri
fcvečer. — P. n. občinstvo sploh, in člane bratskih društev posebej, k temu večeru Uljudno vabi	Odsek.
S Topolovca V Istri se nam piše : Dobro je označil gosp. poslanec V. Spinčič isterske razmere, ko je rekel, da so podobne afrikanskim. Žalibog da je res tako, kar svedočijo nastopni dogodki: Pri zadnjih volitvah za državni zbor se je v naši občini za izvolitev dičnega g. Laginje med drugimi veliko trudil Grgo Saule, posestnik na Topolovou. Na razne načine mamili so ga Talijani (zdaj prilizovanjem zdaj > žu-ganjem) da bi ga pridobili za-se dobro znajoč, da ima velik govorniški dar in da pozna vse sleparije talijanske stranke v Istri; toda on je ostal stanoviten in zvest svojemu narodu. Italijani, videči, da ga ne morejo zvabiti, napovedali so mu maščevanje, kar so tudi kmalo počeli izvrševati.
Dne 14. avg. t. 1. bila je sv. maša v cerkvi sv. Jerolima na Topolovou. Bilo je to pred volitvami v občinski sastop v Oprtlju. „Naša Sloga" je prinesla dopis iz Buzets, v katerem je bila objavljena ob« sodba proti nekim talijanskim trgovcem z ljudskimi glasovi. (Med drugimi bil je obsojen tudi grof Walderstein.) Grgo Saule, „Našo Slogo" v rokah držeč, reče glasno pred cerkvijo stoječemu ljudstvu: „Približale so se volitve za občinski zastop. Varujte se, da se ne bodete prodajali kakor neumna živina. Mi naznanimo vsacega, ki bode ljudi kupaval ali se,bode prodal, sodišču in bo strogo kaznovan, Ako ne verujete, evo vam, tu je pisano, kako so bili obsojeni trgovci z glasovi v Buzetu."
Ta izjava je silno spekla Talijane, ki se vzdržujejo na krmilu samo s podkupa-vanjem in slepenjem. Bali so se, da ne bodo mogli več tržiti z ljudmi, kar bi bila njihova propast. Iq kaj store P Eden javi v v list „II Picoolo* sledečo laž: „Grgo Saule stopil je pred ljudstvo držeč oflcijozen list v rokah ter rekel: Meni je rekel sodnik, da bo vsaki, ki bo glasoval za talijansko stranko, stavljen v zapor. Kdor ne veruje, tu imate — in udaril je po uradnem listu."
Dragi čitatelji porečete, saj to ni nič novega, če so pisali laž. Res je to, saj oni si že ne vedo in ne morejo pomagati drugače, nego z lažjo. Toda čujte dalje! Podkupili so eno svojih podrepio, da na podlagi te laži stori prijavo na o. kr. žandarmerijo. In res sta prišla dva žandarma k g. kapelanu na Topolovac poizvedovat o dogodku. Gosp. kapelan, povprašan o tem dogodku, je rekel, da o tem nič ne vč, ker je bil tisti čas Še v cerkvi. Bil pa jo v sobi prisoten tudi brat g. kapelana. On je vse čul in vedel, kaj se je godilo pred cerkvijo po sv. maši. Rekel je zatoraj žan-darmom, da vse j e izlagano, o čomer poizvedujejo, ter jim povedal ves dogodek.
A čudom smo se čudili izvedši, da so orožniki napravili raport v zmislu : da je vse istina kakor piše „II Piccolo". Temu posledica je bila. da sta bila g. kapelan in njegov brat pozvana k sodišču. Kako sta se čudila! Izrekla sta kar naravnost, daje vse grda laž, kar je pisal „II Piccolo". Obžalovati moramo iskreno tako postopanje proti nam. Ali prazen njihov trud. Cim huje nas bodo Italijani pritiskali, tim večje bode nase število. Ako nas mislijo potisniti takimi sredstvi, se motijo zolo. Pravica bo zmagovalka!
Pogreb Jakoba Ravnikarja, župnika |
v Šišani, okraja puljskega, bil je vele-časten. Od vseh strani ho prihiteli kmetje, da skažejo poslednjo čast blagemu pokojniku 1 Se snu r jo veleč, g, župnika je zopet izpraznjena jedna župnija v škofiji poreško-puljski — kolika že I In to nam dela velike skrbi, kajti bati se je pri znanem mišljenju poreskega prevzvišenega, da zasede to mesto mož po volji naših nasprotnikov, da-si je velika večina župljanov Šišanskih hrvatske krvi. Tužna nam majka: mož za možem se umikajo naši poštenjaki s pogorišča, a na njihova mesta bi nam hoteli urivati može, ki niso naši, ali pa ostajajo — prazna.
„Umetne" narodne pesmi. Nekaj let sem razpisuje tržaški umetniški krog (Cir-colo artiatico) darila za najboljše pesmi v dijalektu tržaškem. Darila se prisojajo navadno veliko časa pred pustom, da se dotične „canzonette popolari* morejo popovati že v predpustu. Lansko leto je prišlo tudi mej svet nekoliko enacih pesmi, ki same na sebi morda niso bile škandalozne, dočim jih je mestno prebivalstvo kmalu pretvorilo v najgnusejše stvore lahonske muze. Tako se čuje še dandaues po mestu popevati verze: siamo cristiani, razza di cani (kristjani smo pasje pleuie) itd. Z enaeimi pesnimi se tržaški Lahoni še ponašajo ter jim nadevajo ime „narodne pesni", dočim se iste morajo studiti vsaoemu omikanemu človeku. Minoli ponedeljek so tržaški listi prinesli tekst novih pesni za prihodnji predpust. Mej njimi ni nobene posebnosti, temveč vse so le stvori, ki se podajajo zgolj mestnim fantalinom in znani sodrgi v starem mestu. Vendar je ena posvečena „Domovini" (Trstu), o kateri pravi oficijozni „Mattino", da je „inspirata a nobili sentimenti di nazionalitit". Mej drugimi so čitajo v njej tudi besede:
Lasač pur ohe i canti e eubii, E ohe i fazzi pur dispetti, Nella patria di Rossetti Non se parla ohe italian! S temi verzi merijo namreč na našo narodnost trdeč, da se tu govori samo laški. Da ni temu tako, dokazuje nam pesen sama, kajti: če bi to bila resnioa, ne bi jo bilo treba še posebej oveličevati v takšni narodni pesni. Vsakakor se nam zdi, da ta pesen ni tako nedolžna, kakor si jo misli umetniški krog ter bi znala ob kaki „vinjeni* priliki — za katere je skovana pravo za pravo — biti vzrok še kaoemu prepiru mej narodnostmi, kajti Slovenci smo v domovini Rosetija prastanovnik i! — Vsakakor pa je jako pomembno za italijanatvo v Trstu, da mora plačevati „narodne pesni", da mu jih še le kovajo čestokrat obskurni umetniki, dočim ae mora prava narodna pesen naroditi v narodu. Dokaz je to, da Trat ni tako laško mesto, kakor ga radikaloi laški ras-upivajo.
Iz Škocijana se nam piše : Kakor vsako leto, tako so tudi letos priredili tukajšnji „planinoiu prekrasno božičnioo Šolski mladini. — Šolska soba bila je primerno okrašena z umetno napravljenimi planinskimi evetlioami. — Iz-nad umetno napravljene votline dvigalo se je pa lepo drevesce, katero je bilo okrašeno bogatimi darovi. — Vaa hvala gre tukajšnjemu vrlemu mladenču Jos. Carkveniku, ki je radi učiteljeve bolezni vse dekoracije prevzel ter vse tako čarobno okrasil. —
Te otroške svečanosti udeležilo se je mnogo odlične gospode iz Trsta, kakor tudi ves odbor „Planinskega društva". Med njimi auao opazili višjega gozdnega svetovalca Gutteuberga, višjega fiuančnega svetovalca Fabricija itd., in mnogo mladih dam. Nadalje bili so navzoči gostje iz Vrem, gospod župan sežanski s svojo hčerko, gosp. Kariž iz Divače in Teč družili prijateljev naše mladine.
Omeniti mi je, da je to blago početje tukajšnjih „planincev", kajti ue aamo, da od teh gospodov dobivajo domačinci mnogo zaslužka, ter so nam naš Škooijan svetovno proslavili, — darujejo tuk. mladini za vse
šolsko leto vseh potrebščin za šolo, tako, da nij treba starišem niČesa kupovati. Vsako leto obdarujejo vse šolske otroke z obleko, sladčicami, z lepimi masnimi in slovenskimi knjižicami, kar je bilo za naše ubogo ljudstvo prej res težko kupovati. — Bog plati velikodušnim gospodom.	A. Š.
Iz Plavij pri Kopru se nam piše: Slavno uredništvo! Uljudno prosim, da v cenjeni list „Edinost" sprejmete te-le vrstice :
V 101. štev. „Edinosti" z dne 17. decembra t. 1. se bere, da je neki Josip Petrovič iz Plavij v cerkvi sv. Antona novega razbil in izpraznil nabiralno skrinjico za milodare. Ker se pa na Plavjah ne pozna nobene osebe s takim imenom, in se tudi v duhovnijskih knjigah ne nahaja takega imena, zato se sme trditi, da omenjeni „Uzmovič" ni iz Plavij, ampak od kod drugod. ,
Plavje, dne 22. decembra 1892.
Anton Notar,
duhovnik
Opomnja. Dotično vest so priobčili vsi tržaški listi, a nam je le prav, ako ni resnična.
Iz Šmarij pri Kopru se nam piše : Ob-žalovaje vam naznsnjemo, da nas je zapustil spoštovani g. nadučitelj I. K u r e t, preselivši se v Dekane. Temu gospodu smo dolžni hvalo, kajti on se ni mučil samo z mladino, ampak tudi z odraslimi. Spoštovali smo ga vsi, ker se ni zameril nikomur, izvzemši par zapeljanih lahončkov, ki so se trudili na vse mogoče načine, da ga izpodrinejo. Še le dan njegovega odhoda nam je pokazal, kako srčno so ga ljubili vsi. Delavci na polju so popuščali svoje delo, da ga pozdravijo še enkrat. Malo dni pred odhodom pa so se zbrali pevci in prijatelji g. nadučitelja, da ga pri kozarcu vina zahvalijo kot prijatelja in učenika. Vsi poštenjaki v naši vasi ža-Ijujejo za tem pravim sinom zlate domovine naše. Dekancem pa čestitamo, da so dobili tako vrlega nadučitelja. V tem trenutku pa gojimo željo, da bi g. Kuretu dobili naslednika, njemu enakega: ici bi bival z nami v isti ljubezni, kakor g. Kuret. Vas pa, g. nadučitelj, zagotovljamo, da nam ostanete v vednem spominu.
A. G.
Bralno društvo za Kozino in okolico
priredi Silvestrov večer v svojih prostorih s šaljivo tomblo in » Šaljivim prizorom. Ustopnina prosta.
Uljudno se vabijo vsi častiti gg. udje in neudje. Opozarjajoč slavno občinstvo na ta večer upamo, da se bode isto mnogobrojno odzvalo temu pozivu. Odbor.
Kolera se je zopet pojavila v Hamburgu.
Kupčija s pomarančami na Reki u-
tegne postati pogibeljna trgovini tržaški s tem sadom, kar so konstatovali v predzadnji mestni seji. V tržaških listih čitamo zopet brzojavno vest, da je v reško pristanišče priplul parnik „Arpad* s 3000 zaboji pomaranč. A odločilni krogi tržaški niti ne mislijo na to, kako bi se dala preprečiti preteča nevarnost, ampak njim so vidi veliko važnejše, prepirati se s sode-leželani slovenske narodnosti. Naj le gledajo, da jim Bpoznanje ne pride — prepozno.
Književnost in umetnost.
„Kmetovalca" 23. številka ima nastopno vsebino: 1. Napajanje govedi. 2. Konjerejčeva [opravila meseca decembra. 3. Stari vinogradi hirajo in se širijo — napravimo si nove ! 4. O pomenu in uporabi umetnih gnojil. — 5. Vprašanja in odgovori. 6. Gospodarske novice. 7. Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. 8 Tržne cene. 9. Inserati.
„Slovanski Svet" št. 24. a prilogo in „kazalom" ima nuslednjo vsebino : 1. Slovani 1. 1892. 2. Slovenci 1. 1892. 3. Liturgija rimske cetkve. 4. Položenje na SlovhŠkem (v slovenskem iu v ruskem prevodu, z la-
tinico in cirilico). 5. Biserje i alemovi. C. Porod kraljeviča Marka. 7. Zlatna slova. 8. Staroj godini na izmaku. (Častitka za Božič.) 9. M imogrede nekaj mest, iz Rimskega Katolika. 10. Čitateljem o zgodovini rimske liturgije. 11. Ruske drobtinice. 12-Ogled po slovanskem svetu. 13. Književnost. 14. Vabilo na naročbo.
„Učiteljskega Tovariša" 24. številka ima nastopno vsebino : 1. Vabilo k občnemu zboru „Slovenske učiteljskega društva v Ljubljani". 2. S. Rutar: Goriški Kras. 3. J. Marn : Knjiga Slovenska. 4. Književnost. 5. Naši dopisi: Iz Dola. 6. Iz Polhovega Gradca. 7. Društveni vest-nik. 8. Vestnik. 9. Uradni razpisi učiteljskih služeb. 10. Listnica urebništva.
„Zbirka zakonov, zadevajočih posle občinskega področja". I. zvezok : Občinski red in občinski volitveni r e d z dodatkom drugih zakonov, tikajočih se poslov občinskega področja in z obrazci. Priredil dr. Ivan Dečko, odvetnik, deželni poslanec itd. Tiskal in založil Drag. Hribar v Celju. Cena 1 gld. 80 kr. V platno vezana 2 gld. 20 kr.; po pošti 10 kr. več.
„Zakoni, ukazi in naredbe o davčnih olajšavah ter o državni podpori za vinorodne kraje, koder je trt n a uš". Založil in izdal deželni odbor kranjski. CenaP
Alojzij Progar akademiški kipar v C e 1 o v o u , o katerem smo že nedavno govorili, je razstavil za božične praznike v obrtni dvorani ondotnega muzeja, poleg drugih umetnikov celovških, nekatera svoja podobarBka dela, o katerih pišejo kaj pohvalno vsi koroški časniki. N. pr. „Freie Stimmen" pravije v Štev, 149. z dne 13. t. m. o našega umetnika razstavi nastopno :
„Poleg profesorja Wald-a — vsaj za širje občinstvo — kot „homo novus" na polji plastične umetnosti, vedel je obrniti občno pozornost na-se ter vzbuditi več kot navadno zanimanje za svoja dela, tukajšnji podobar Alojzij Progar, ki je nedavno razstavil večji od lesa izdelani altar — delo, ki je bilo izvršeno sicer z velikim trudom in baš s podrobno marljivostjo, v koncepciji in v figuralni okrasbi pa (ni kazalo prvotnega talenta, kateri brez dvojbe tiči v tem kiparju. Takrat je gosp. Progar krhko in v izvestuem pogledu nehvaležno lesno tvarino zamenjal z mavcem, v katerem nas je presenetil t nekaterimi študijami in doprsnimi kipi. Jedna taistih nam predočuje tožečega „Joba". Podoba je v resnici umetniški ustvarjena in z anatomiško sigurnostjo proizvedena. Najboljši komad tega razstavljalca pa je doprsni kip ženske, ki ni videti portret, temveč je menda izdelan po italijanskih uzorcih. Ta doprsni kip sam že razodeva obilen talent; kajti on nam dokazuje, da kipar ume, Bvojim podobam vdihniti pristno življenje."
To je gotovo jako laskava ocena del slovenskega umetnika v predalih — ultranemškutarskega časopisa a 1a „Freie Stimmen."
Imenovani naš podobar pa dobiva tudi vedno več naročil. Zdaj dela v cerkvi sv. Frančiška, potem ima izvršiti dva nova stranska oltarja v Grabštanji, in novi veliki oltar za oerkev sv. Lovrenca. Nadalje mu je naročena velika skupina : „Sv. trije Kralji se poklanjajo novorojenemu Jezusu" za cerkev S t u d e n i c e pri Poličanah na Štajerskem, in konečno za stolno cerkev L j u b 1 j a n sk o ima izdelati podobo „sv. Jožefa" od marmorja. — Kakor je videti, podjetni naš Progar uspeva izvrstno, dasi se je nedavno nek dopisnik v „Slovencu" rogal, da ne ve, kje da stanuje, niti kako da mu je ime, dočim so mu znani vsi umetniki v Berchtesgadnu, Grodnu itd. No, ako si je dotičnik zapomnil njega rojstno vas, mogel bi si pač še zabeležiti, da g. Alojzij Progar biva v Celovcu. (Fleischmarkt št. 5.), kar je bilo natis neno baš v oni številki „Slovenca*, (dne 1. avgusta t. 1.), ki govori o Progarju. „Es geht ja alles wenn man will!"
Javna zahvala.
Podpisanemu načelaištvu je prepri-jetna dolžnost, izreči v svojem in vseh obdarovanih otrok imenu najpresrčnejo zahvalo vsem onim ljudomilim gospem in gospodom, kateri so nam s svojimi darovi omogočili prirediti letošnjo božičnico.
Hvala bodi izrečena tudi slavni „Slov. Čitalnici", ki nam jo radovoljno prepustila svoje prostore za to slavnost. Hvala bodi listu „Edinost", ki je donašala imena darovalcev ; hvula vaem, ki so kakorkoli podpirali naše podjetje.
V Trstu, dne 23. decembra 1892.
Nafislnlštvo
podružnice družbe sv. Cirila in Metoda.
Oklic!
V prošlih treh vekih rodilo se je narodu našemu lepo število znamenitih mož, ki so vsestransko delovali na širnem polju kulturnem, toda, zal, pozabljeni so danes skoro do cela. Večina teh slovenskih velikanov, ki imajo za splošno omiko ogromnih zaslug, ne poznamo dandanes niti po imenu, kaj še po njih delovanju ! Da se imena vsaj nekaterih teh veljakov otmo popolnej pozabljivosti, nameravata podpisana izdati životopise sto, ali celo več, znamenitih tacih rojakov, ter imata v to svrho nabranega precej in obširnega gradiva. Delo, ki bi izhajalo v nedoločenih rokih, v zvezkih, 4 tiskane pole obseza-jočih — prvi nekako o velikej nočij — dičile bi tudi pojedine slike. Cena zvezku, ki bi bila plačati precej po vsprejemu prvega in vsacega sledečega snopiča, bode s poštnino vred 35 kr. Delo izide le, ako se javi vsaj toliko naročnikov, da se pokrijejo tiskovni stroški. Zatorej najuljud-neje poživljava razumuištvo slovensko, i knjižnico župnijske, šolske in učiteljske, da se izvole v obilnem številu naroČiti na to deloi ter javiti se v to z dopisnico pod naslovom : Frnu Podkrajšek, pošta Sava (Dolenjsko).
Pridolin Kavčič. Fran Podkrajšek.
„Slovanski Svet"
politiški, znanstveni in leposlovni polume-sečnik, ki je doslej izhajal na 16 struneh. bode z novim letom povečan na 20 velikih stranij, pri dosedanji ceni.
Program tega lista je neizpremenjen: nacionalna avtonomija vseh narodov av-stro-ogersicih, zagovarjanje liistoriSkih prav teh narodov, m osebno tudi hervatskeija, katero vključuje po zgodovinskih aktih neporušno tudi Slovence; slovanska kultura in težanje po obče slovanskem jeziku s pridržanjem sedanjih literaturmh jezikov ; težanje za povratom cirilometodyske cerkve; oživl janje zavesti o slovanskem (foSpodarstvu, tradicijonalni umetni ohrtnosti in raznoteri umetnosti slovanski.
L. 1893 bode oduiurjal povečani prostor soaebno slovanskemu leposlovju in kritiki o njem. Pošteval bode v veči meri slovenske razmere, pri tem oziral se sosebno tudi na slovensko učiteljstvo, dijaštvo in ženstvo. L. 1893 podi kritično razpravo o zgodovini cirilometodijskc cevk ve med Jinjo-slovani, sosebno Slovenci. Razpravljal bode tudi jugoslovanski epos, sosebno z ozirom na Kraljevica Marka. V izvirnikih lepih del slovanskih, specijalno ruskih iu jugoslovanskih, bode podajal odlomke a primernim tolmačenjem, drugače pa v prevodih.
V „Ogledu po slovanskem svetu" bode zabeleževal in označeval razne dogodke in delovanje na slovenskih in vseh slovanskih zemljah. V zaglavju „Književnost" bode tudi nadalje navajal knjige in časopise vseh slovanskih narodov, soaebno take, ki govore o slovanski kulturi ali so zareB v zvezi s slovanstvom.
Na posebnih prilogah bode priobčeval tudi inserate zlasti o literaturi slovanski.
Cena listu je; na luto 4 gld., na pol 1. 2 gld., na četrt 1. 1 gld.; za dijaštvo in uČiteljstvo 40 kr. menj na leto. Naročnina se pošilja uredništvu v Trst.
Uredništvo „Slovanskega, Sveta".
Narodni koledar
za navadno teto 1893
se dobiva pri uredniku niižega lista.
Domači oglasi.
Društvena krčma
Rojanskega posojilnega in konsum-iiega društva, poprej Pertotova, priporoča a« najtopleje slavnemu občinstvu. Točijo se vedno izborna domaČa oko-ličanska vina.	Cl.
AnHrpi Mol on čevljar v ulici ,Ca»eriaa.
milil OJ I\aiail, priporoča se najtopleje slovenskemu občinstvu. Najelegantnejše ter so-didno delo in točna postrežba.	Cl.
Gostilna „Alla Vittoria"
Petra Muscheka. v ulici Sorgente (Via Torrente St. 30) toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila. Prenočišča neverjetno r ceno. Cl.
Prodajalnica in zaloga jestvin
„Rojanskega posojilnega in konsuninega društva", vpisane zadruge z omejenim porošivom v ulici Belvedere št. 3., bogato založena z jedilnim blagom razne vi>te in po nizkih cenab se priporoča
Pivarna Lavrenčič „v„'*r„W„!
Leitenburg priporočuje svoja izborna istarska vinu čaatitim družinam po najnižji ceni 28 kr. liter, v HtAnovanje postavljen ; manje naročilu pod 28 litrov se ne sprejmejo. Častitim gOHtom se priporoča tudi izvrstno pivo in izborna kuhinj« ter dobra istrska kapljica.	3l=»83
iUnniooe Adriatica di Sicnrta
24-24
v Tratu.
Antnn I omnn naslednik Jakob Hoče-nillUII kdlll||Of varja. Via Rai riera v tj c c h i a št. 17 pekovski mojster, priporoča kruh vseh vrst, moko, riŽ, sočivje, fino morav&ko maslo itd.	Cl.
Gostilna „Al Oallo d'oro" Ohoga
toči izvrstna istrska in furlanska vina ter ima prav dobro kuhinjo. Oddaja tudi vina na debelo v sodčkih od 28 litrov naprej in Bicer furlansko po 28 kr. liter, istrsko po 32 kr. liter. Razpošilja tudi istrsko vina na zunaj in sicer loko itacijon Trat po 23 gld. hektoliter; ne da bi imel naročevalec kake druge stroške. Vnanjim gostilničarjem se priporoča za naročila Covaclch.
5i '—49
Zavaruje proti požiirom, provozu po suhem rekah in na morju, proti toči, na živenje v vsili kombinacijah.
Glavnica in reserva društva dne 31. decemhra 1890.
Gravnica druStva	gld. 4,000.000- —
Pvemijna reserva zavarovanja
na življenje	„
1'remijna reserva zavarovanja
proti ognu	„
Premijna reserva zavarovanja
blaga pri prevažanju	fl
Reserva zavarovanja proti toči „ Reserva zavarovanja proti pre-
minjanju kurzov, bilanca (A) „ Reserva zavarovanja proti pre-
minjanju kurzov, bilanca (B) „ Rezerva speeijalnih dobičkov
zavarovanja na življenje	„
Občna reserva dobičkov	„
Urad ravnateljstva: Va Valdlriv«, br. 9 (v lastnej hiši
10,754.300 91
1,612.910-22
33.594.10 200 OOO*—
163.786-21
137.573-85
250.000- -1,127.605-98
Urbančič, -a vogalu ulice Via
iOSip Ul uailblO, Torrente in Via 8t, Francesco priporoča vseh vrst žganja na drobno in debelo. — Pristna tukajšnja in vnanja vina v boteljah. — Suho meso, kranjske klobase, air, sladSčice itd.	4ii—48
kupovalcem v Trstu in iz dežele.
26--104 !
Via Picolomlnl številka 2,
Antonijeta Drenik,
se priporoča tržaški slovenski gospodi za vsako vrstna dela. spadajoča v stroko šivilje, po najnovejši parižki in dunajski modi. Zagotovlja točno postrežbo v popolno zadovoljnost in po nizkih cenah.	10 — 52
It/on Ualon^l^ Via nuova št. 39, pro-ivall ValCIlOlU, daja vsake vrste manufakturnoga blaga. Blago se dobiva iz prvih vastrijskih tovarn. Cone nizke.	50—46
Ernest Pegan
(naslednik A. Pipana) | na oglu Via Torrente In Ponte della Fabra, priporoča svojo trgovino z moko in raznimi domačimi pridelki, zlasti pa svojo bogato zalogo kolonijalnoga blaga. Cene so neverjetno nizke, postrežba vestna in nagla.	Cl.
Vekoslav Moder,
mojster „Piazza Caserma", se priporoča slav. občinstvu. — Prodaja vseh vrst kruha, slaščic, čokolade, vseh vrst moko itd. po najnižjih cenah.	Cl.
VamaI Pnlio žgsnjarija in tobakarna v l\dl Ul UUlJCft, uiiCi via Arcata, nasproti hiše Cacia, prodaja domače žganje vsake vrste in siropove pijače, „pasarete" in sitone.
Antnn Pn^kai na T0&lu ul,ce Gh®«®
/MILUII rUbRdj, in Cecilia.toči izvrstno
domače žganje ; v tabak urni svoji — ista hiša — pa prodaja vse navadno potrebne nemško-alovenske poštne tiskanice.	Cl
Kavarni ,Commercio' in ,Te-
fflftQPn' v u"c' n^aserma1*, glavni shaja-UCduU li55i tržaških Slovencev vseh stanov. Na razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Anton, Sorli, kavarnar.	Cl.
Mlekarna Frana Gržine
na Notranjskem (Via Camppnillo v hiši Jakoba Brunneria št. 5 (Piazza Punterosso). Po dvakrat na dan frišno opresno mleko po 12 kr. liter neposredno iz Št. Petra, sveža (fri&na) smetana.
Ivan Ifannhfll naappotl velike vojai-
IVall l\allUUCI? nioe, priporoča svojo zalogo z mnogovrstnim jedilnim in drugim blagom; razpošilja tudi na debele v množinah oi s kil, naprej po najnižji oenl.
Josip Kocjančič,
trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižem in aznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl.
Ilian Prolnn priporoča svoji trgovin I Vali r I Ciuy v Via del Rosco št. 2
(uhod na trgu stare mitnice, Piazza Rarriera vecchia) in v ulici Molin a vento št. 3. Prodaja različno mešano blago, moko, kavo, riž in razne vrste domače in vnanje pridelke. C. I
staro znan a pod ime-
Jah, Klemene
TRST
Via S. Antonio št. 1.
priporoča
za novo leto
najnovejie zavratnike iz volne, z žido za gospe in gospice; židane zavratnike, ovratnike in zapestnice za moške; židane rute za mo&ke in ženske; volnene Čepice za otroke več vrst; boa, lUllfe iz kožuhovine, davants Sabo iz smraha in čipke za plese, židane dežnike na viber.
Ta dni prispe velika lzlner raznovrstnih preprog in liipa za predpmtnl čas.
Zagotavlja se točna postrežba pri vmernih cenah.
Nic več kašlja!
BalzamMkl petora I m k. i prah
ozdravi vsak kašelj, plučni in bronhijalni katar, Dobiva se v odlikovani lekarni. 93—100
PRAXMARER „ Ai due Mori- Trst, veliki trg.
Poštne pošiljatve izvršujejo se neutegoma.
FILUAltKA
c. kr. priv. avstr. kreditnoga zavoda
za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila.
V vredn. papirjih na	V napoleonlh na
4-dnevni odkaz 2'/,% 30-dnevni odkaz 2°/0 8-	„ 8»//Vo 1 3-meiiečni „ 2'/«%
90- „ 8% ! » * 2'/,% Vplačevanja avstr. vrednostnim papirjem, kateri se nahajajo v okrogu. pripozna se nova obrestna tarifa na temelju odpovedi od 17. in 21. odnosno 12. jnnija.
Okrožni oddel.
V	vredn. papirjih 2*/»°/o »» vsako svoto.
V	napoleonlh brez obresti.
Nakaznice
za Dunaj, Prago, Pesto, Brno, Lvov, Tropavo, Reko kakor za Zagreb, A rad, Rielitz, Gablonz, Gradec, Hermanstadt. Inomost Golovec, Ljubljana, Line, Olomuo, Reichenberg, Saaz in Solnograd, — brez trofikova.
Kupnja in prodaja
vrednostij, diviz, kakor" tudi vnovčenjo kuponov 24-24 pri odbitku 1°/M provizije.
Predujmi.
Sprejemajo se vsakovrstna u p 1 a č i 1 a pod
ugodnimi pogoji. Na jamčevne listine pogoji po dogovoru. Z odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po po-godbi.
Na vrednoti obresti po pogodbi.
Uložki v pohrano.
Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, alat ali srebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi.
Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijansko v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem cursu.
Trst. 13. maja 2892.	24 24
urar, Corso štv. 39. e—104
Prodaja in popravlja ure.
5 do 10 for.
dnevne Htalne zaslužbn brez glavniee i pogibelji pružimo svakomu, koji bi hotio razproda-vati zakonito dozvoljenih srećaka i državnih papira. — Ponudbe pod „srećke" (Lose) na odprav-ničtvo oglasa J. Danneberg, Beč. I. Kunpfgasso
br. 7.
8-10
Gostilna „Stoka",
poleg kavarne „Fabris", priporoča se Slovencem v mestu in na deželi. Točijo sb izborna vina, istotako je kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino na debelo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl.
Gostilna s prenočišči „Alla Nuova Abbodanza"
Via Torrente št. 15. (poleg ohokov Chiozza i najosrednija lega v Trstu.) Prostori so odprti in preskrbljeni s svežimi! jedili do 'l ur popolunoči. Izvrstna namizna in de- 1 sortna vina, izborna kuhinja, Dreherjevo pivo po nizkih cenah. Jamčim za točno in vestno postrežbo ter se priporočam blagovoljnej naklonjenosti slav-nege občinstva.	ponižni
! io4=3i	p. Favero.
za katoliške liste iu
poljndne spise Huberta Friedla
na Dunaju V. preskrbuje uvrščenje
oglasov (reklam) v vseh katoliških listih tu- in inozemstva. - Inserent si prihrani po tem zavodu pri naročilih razliCnim časopisom ne le truda in 6 a b a, ampak dobi gotovo tako nizke cene, kakor da je naročil neposredno. Izbirajo se pravi, to je primerni časopisi, sestavljajo se teksti oglasov na najboljše mesto ter preskrbljajo clichčji po cenah, kolikor stanejo zavod sam. Seznami čaaopisov in proračuni stroškov dopošljejo se po želji (1 marka za 10 nvč.)
Za božične praznike
priporoča
Karol Colja
žganjarija „pri sodu" v ulici „Arcata",
izvrstnega ruma
v buteljkah in na liter. — One ugodne.
2-2

Drogerija
Artnro Fazzini y Trstu
J Ulica Stadion 22 — Telefon 519.
Velika izbdr mineralnih vodA. zmletih oljnatih barv najtinejih vrsti; rudeče, rumono, zelene, vifinjove in črne po 28 novč. kilo. Svinčnata belilo po 32 novč. kilo. Cinkovo belilo najgneje po 40 novč kilo. Razun tega velika izber barv na vodo in čopjčev vsake vrste ter po cenah, s kojimi ni mogoče konkurirati. — Zaloga glasovitoga krepila od Kwizde (Korneuburger Viehnfthrpulver) za živino. Zaloga mirodij, barv, zdravil; zalogo žveplja in modre galice za rabo pri trtah. Naročniki morejo brezplačno uporabljati telefon. 49—50
Avgust Brunner
TR8T Via Conti številka 6 a.
Tovarna strojev in železolivnica
Avgusta Brunner-ja
prevzame vsa sem spadajoča dela kakor: STROJE, PREŠE, SE-
SALKE, ŽELEZNA OMREŽJA, STOLPE, CEVI. večja in manja POPRAVLJANJA.
Telefon
Die Maschinen-Fabrik und EisengieBserei von
August Brunner
iibernimmt alle einschlft-gigen Arbeiten als: MASCHINEN, PRESSEN, PUM PEN,
GITTER, SaULEN, Rv HREN, grossere und kloinore REPARATUREN.
štv. 291.	24-24
Kfitranove sladčice
katere izdelujo leknrničar
PKENDINI v Trstu
Telefon it. 834.	9—52
Velika porabit ki je dandanes v navadi rabiti kotranove izdelke prepričala me je, da som začel sam izdelovati in pristnega kotranovega izvlečka iz Norredškega izvrstno sladčice podobne onim, ki dohajajo iz inozemstva
To sladčice imajo isto moč kakor k6tra-nova voda in glavice (Kapsule), lažj* se, proživajo in prebavijo ter se piodajejo po prav nizkej ceni. Da se ogne ponarejanju na enej plati vdobljeno ime izdelovatelja Prendinija in na drugej besedo Catrame. V T r s t u se prodajejo v lekarnici Prendini v škatljicah po 40 kr., prodajejo so tudi v vseh većjih lekarnah v druzih deželah.

11 goldinarjev
Ivan Umek,
črevljarski mojster, Via Ro-inagna it. H. priporoma se slavnemu občinstvu v vsa v njega stroko sr ada-joča dela. - Solidno delo. -- hitra postrežba — nizke cene.
Tiskarna „Dolenc"
della Cast-rma št. 2, izvršuje vsakovrstna tiskarska dola po ugodnih cenah Imamo na prodaj knjigo „Kmetijsko berilo" za nadaljevalne tečaje in gospodarjem v pouk. Mehko vezana stane 45 kr., trdo vezana H5 h poštnino vred.	Cl.
B. Modic in Grebene, "sVto^S
in Via Nuova, opoz&rjata zasebnike, krčmarje in 6. duhovičtino na nvojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrašenje grobnih spomenikov. Cl.
Martin KrŽe,
Plazaa S. Giovanni, Al. 1» trgovina z mnogovrstnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, j pletenino itd. itd.	Cl.
Lastnik pol. društvo „Edinost*.
DROGERIJA
na debelo in drobno
G. B. ANGELI
104-45
12-12

TRST
Corso, Piazza della Lec/na št., 1. Odlikovana tovarna čopičev.
Velika zaloga oljnatih barv, laBtni izdelek. Lak za kočije, z Angleškega, iz Francije Nemčije itd. Velika zaloga linih burv, (in tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. Lesk za parkete in pode.
MINERALNE VODE
iz najbolj znanih vreloev kakor tudi romanj-sko žveplo za žvepljanje trt.
franko dQ vsake že-_ lezniške postaje v Istri poslan, ako se naročnik skliče na ta časnik, stane pri meni en modroci na peresih (Federmatratze). Ti modroci so solidno iz najboljše tvarine narejeni, imajo po 30 dobro vezanih, močnih perCs iz najboljšega bnkronega drata, so s finim afrikom tapecirani in močnim platnenim cvilhom preoblečeni ter pri najtežji rabi do 15-20 let nobenih poprav ne zahtevajo. - Pri naročilih z deželo naznani naj se vselej natančna mera postelje v notranji luči. — Ako se torej dobi za 11 gld. dober, franko doposlan, tapeciran modroc na peresih, jo pač neumestno kupovati malovredno nadomestke, kakor žičaste žiromoe, slamnic« itd., katori pravemu namenu, imeti dobro poBtelj no vstr^zajo. __
ANTON OBREZA.
tapecirar v LJubljani, Šelenburgove ulice štev. 4.
edina narodna tvrdka to stroke na Slovenskom bodi Blav. občinstvu najbolje
. .	za-
iti
obširnejih
i> 8»
Ta domača
priporočena za nakupovanje žimnic, salonskih garnitur, divanov, »tolov, preprog, za grinjal in vsega v tapetniško obrt »padajočega dela. jMf Ceniki s podobam, zas onj , franko. - Hitra in poštena postrežba, nizke cene posebno pri b a U s č i 1» »n ousirneji naročilih.
Otročji vozički
jako elegantni fini, in močni dobivajo so pri meni skozi leto in dan in sicor v vseh barvah, kakor rudoče, modre, sivo in olivno po gold. 5.50, 6, 7, 8, 9, 10 in višje po VBaki cenj do 25 gld.
Pri meni je najcenejši kraj za kupovanje otročjih vozičkov,	5-30
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks CotiČ.
Tiskarna Dolenr v Trstu.