Poštnina plačana v BOtOSJasa Leto LXXL, št, 18$ LJubljana, petek lo. avgusta I938 Cena Din L— Iz.na.ja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Inaeraa do 80 petit vrst A Din 2» do 100 vrst & Din 2.50, od lOO do 300 vrst d Din 3, večji inserati petit vrata Din 4.—. Popust po dogovoru, Inseratm davek posebej. — >Slovenaki Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Dm 12.—. za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO C* UFBAVNIfiTVO LJUBLJANA, &na4jeva ulica Uev. 6 Telefon: 81-32, »1-23» »-5H. S1-2© In »-36 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg s*. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon st. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon St 65. podratnlca sprave: Kocenova uL 2, telefon St. 190 — Jesenice: Ob kolodvoru ioi. Postna hranilnica v Ljubljani st 10.351 Optimizem prezidenta dr. Beneša: Vojno je mogoče preprečiti Na češkoslovaški strani ne manjka dobre volje — Z obojestranskim razumevanjem bo mogoče doseči zadovoljivo rešitev l-raga, iy. avg. p. Prezident dr. Edvard Beneš je sprejel znano ameriško novinarko Pavlo Leclairovo in ji dal pomembno izjavo o svojih splošnih pogledih na sedanj: mednarodnopolitični položaj. na spor s sudetskim: Nemci in posebej o Če-škostovaško-ameriških prijateljskih odno-šajih Prezident dr. Beneš je med drugim dejal: Prepričan sem, da se bo mir v Evropi ohranil. Poskusiti moramo sodelovati vsi skupno za to stvar. Sam bi rad storil vse, kar mi je le mogoče v ta namen. Stalno se nadejam, da vojne ne bo. in prepričan sem. da je moaroče vojno preprečiti. Nikoli nisem izgrubi] te nađe in gojil sem fo tudi ?-a ča«a dosedanjih pogajanj v Cvškos!o*-a«ki. Prepričan sem, da postopamo do skrajnosti stvarno in na osnovi popolne enakost? našega življa. Zmerom smo si prizadevali izvajati načela svobode in enakosti v državi. Zadovoljen sem spričo spoznanja, da je mogoče s stvarao dobro voljo in primerno brzino rešiti vsa konkretna vprašanja. Te dobre volje je polna mera na strani vlade in mislim, da jo smemo prav tako pričakovati tudi na drugi strani. V polni meri se tudi nadejam, da bo imela misija lorda Runcimana zares svoj pravi učinek. Vem. koliko je med nami simpatij za Zedinjene države V zadnjih 20 letih so ostali naši odnošaji prijateljski in konstruktivni. Ameriško prijateljstvo nam je mnogo pomagalo pri ustvaritvi naše države. Jasno je, da upam, da bodo ostali ti odnošaji tudi še nadalje prisrčni. Moralna pomoč Zedinjenih držav pomeni za nas mnogo Od vsega početka smo bili Zedinjenim državam duhovno zvesti in udani Vsakdo ve in se spominja, koliko so nam Zedinjene države za časa svetovne vojne pomagale Svojo republiko si zamišljamo kot majhno sestro Zedinjenih držav Prav tako se namreč v našem nacionalnem življenju trudimo, da bi v vsem postopali v popolnem skladu z načeli demokracije, kakršna se tako dosledno izvajajo v Ameriki. Nemci bodo zahtevali izvedbo plebiscita v stidetskih krajih Senzacionalne informacije londonskega lista o Henleinovih načrtih London, 19. avgusta, e. O razlogih taktike zavlačevanja, ki ga izvaja nemška sudetska stranka v pogajanjih s češkoslovaško vlado, doznava »Daily Telegraph«, da se je Henlein 12 in 13. avgusta sestal v Curihu s svojim prijateljem, angleškim polkovnikom Cristiem Na tem sestanku je Henlein odgovoril na nekatera vprašanja, ki jih je stavil njegov prijatelj. Na vprašanje, kakšne zahteve bo postavila njesova stranka na sestanku s predsednikom vlade g. Hodžo, je odgovoril Henlein. da bo zahtevala njegova stranka absolutno avtonomjio in dva ali tri resore v vla- di. Ce vlada ne bi bila pripravljena dati dveh ali treh resorov bo stranka prisiljena zahtevati pravo veta v vseh važnih državnih vprašanjih. Na vprašanje, ali za-ht^e nemške sudetske stranke vsebujejo tudi zahtevo po spremembi dosedar smeri češkoslovaške zunanje politike in če stranka namerava zahtevati preorien-tacijo v smeri naporov Nemčije, je Henlein odgovoril pritrdilno Dejal je, da bo treba odpovedati češkoslovaško - ruski obrambni pakt in zvezo s Francijo. j°c% i j ' j ■ ^ * s *v • t "i" 'j '-■—. i L r. A. J j\ ^x J i ji. A. _ a ±. *s. h Ji -i- A -ji* *t J A. a A A Xk Ji Runcimanovo posredovanje Praga, 18. avg. o. Prva faza pogajanj med Češkoslovaško vlado in vodstvom su-detsko-nemške vlade je potekla, ne da bi se niti eno izmed spornih vprašanj premaknilo z mrtve točke Sedaj se je pričela druga faza razgovorov, za katero bo neposredno in odločno posegel angleški posredovalec lord Runciman. Njegova naloga je. da doseže kompromis med Prago in sudetskimi Nemci. Vobče sodijo, da bo to v resnici poslednji poizkus za ureditev narodnostnih problemov na Češkoslovaškem v okviru češkoslovaškega notranjega političnega sistema. Ce se bo tudi ta poizkus izjalovil bo treba seči po mednarodno političnih sredstvih. Runciman se zaveda, da Henlein ne postopa na lastno odgovornost in po lastni inicijativi. Čeprav se bo morda spričo tega sestal s Hitlerjem, bo vendar skušal posredovati za sporazum med vodstvom sudetsko-nemške stranke in praško vlado. Pa vendar sodijo praški politični krogi, da se je težišče problema že premaknilo z osi Praga—Berlin na os Berlin—London. Sestanek Runciman - Hitler LONDON, 19. avg. o. »News Chronicle« poroča, da je Runciman v razgovoru z zastopniki sudetskih Nemcev v resnici izrazil željo, da bi sestal s Hitlerjem. Vodstvo su-detsko-nemške stranke je to željo po posebnem odposlancu takoj sporočilo nemškemu zunanjemu ministrstvu. Sedaj poročajo, da je Hitler pristal na to in da bi rad neposredno z Rimcimanom govoril o sudetsko-nemškem vprašanju. Sedaj se že vršijo priprave za ta sestanek. Trenutno še ni znano, ali bo Runciman na ta sestanek povabljen od vodstva sudetsko-nem-ške stranke ali od nemškega poslaništva v Pragi. Nemški politični krogi dovajajo v zvezo s tem tudi tajinstveno potovanje na katerega se je predsinočnjim odpravil Hitlerjev osebni tajnik kapetan Wiedemann. Diplomati se zbirajo na Bledu Zadnje priprave za konferenco Male antante — Jutri prideta na Bled češkoslovaški in romunski zunanji minister FiLED. 19 avg p Priprave za letošnje blei-ko zasedame stalnega sveta Male an-tsntp co v po'nem teku Iz Beograda je že prispelo na Bled mnogo uradnikov našega zunar/era ministrstva, ki so danes po-pe-šili priprave za sprejem češkoslovaškega in romunskega zunanjega ministra kakor rudi obče za konferenco in poedme diplomatske prireditve na Bledu D?»nes dono'dne je prispel na Bled tudi rumun^ki poslanik Cadere s svoiim spremstvom Na-tanil se ie v hotelu Toplice, kjer so tudi višji uradmki našega zunanjega ministrstva. n'«ama naše delegacije, bel-^1«:^ holandski madžarski. itn^on^ki, švicarski :n angleški poslaniV !ml pisarnami. Tekom dneva je prispel na Bled tudi češkoslovaški poslanik Jaroslav Lipa, ki se je nastanil s svojim spremstvom v Golf-hotelu Češkoslovaški in rumunski poslanik bosta morda še danes odpotovala nasproti zunanjima ministroma ostalih dveh članic Male antante, ki ju bosta potem opremljala na vsej njuni poti po Jugoslaviji. PRAGA. 19. avg p. Češkoslovaški zunanji minister dr. Kamil Krofta je v sprem stvu poslanika dr. Jina in nekaterih višjih uradnikov češkoslovaškega zunanjega ministrstva davi odpotoval iz Prage na Bled, da se udeleži konfor-price stalnega sveta Male antante Roosavclt o vlosji Zedtnfenih držav v obrambi miru in civilizacije Amerika ne more s prekrižanimi rokami gledati na ttogodke v Evropi I Izrazi sožalja ob smrti II. podstaroste SKJ Djure Paunkoviča BEOGRAD, 19. avg. Povodom smrti H podstarešine SKJ brate G j ure Paunkoviča je prejel Savez naslednje sožalne brzojavke: Ob priliki smrti našega odličnega brata Sokola G j ure Paunkoviča prosim upravo, da sprejme moje najgloblje sožalje. — Dr. Milan Stojadinovič, predsednik vlade in zunanji minister. Sočutvujem v va§i globoki žalosti za vrlim in zaslužnim našim podstarosto, našim požrtvovalnim in neumornim nacionalnim delavcem G juro Paunkovičem. Prosim, da blagovoli bratski Savez sprejeti moje globoko in iskreno sožalje. — Dr. Vekoslav Miletič, minister za telesno vzgojo. Vseslovanska sokolska zveza izreka globoko sožalje ob smrti brata G j ure Paunkoviča. — Dr. Stanislav Bukovskv. Češkoslovaška Obec Sokolska sočustvuje z vami ob smrti Vašega vzornega delavca in brata G jure Paunkoviča. — C OS. Zveza Junakov in junaška Bolgarska Izražata ob težki izgubi, ki je zadela s smrtjo odličnega, pri nas in vas spoštovanega podstaroste G j ure Paunkoviča, kateremu bodi Bog milostljiv, svoje sožalje. — Za Zvezo Junakov: general Radko Atanasov. LONDON. Kmsstona v 19 avg Reuter poroča iz Kanad^ Ob priliki svoje promocije za častnega doktorja na kingstonski univerzi ie imel predsednik USA daljši govor, v katerem ie podčrtal prijateljstvo med USA in Kanado ter njih kulturno solidarnost Med drugim je naglašal: Zedinjene države ne bodo držale križem rok. če bo kaka tuja sila ogrožala kanadski teritorij Obstoji zajednica civilizacije in kulture, ki ni vezana na državne meje Mi v Ameriki ni?mo več kakor nekdaj na oddal ienem kontinentu in nismo več zavarovani pred mednarodnimi viharji, ki pnhaiaio z one strani oceana. Ne moremo več trditi, da nam ti viharji ne morejo naoraviti nobene škode. Zdaj smo tu v Ameriki postali predmet velikega zanimanja za vse generalne štabe in za vsa središ H prooagande onstran oceana Toda ofc^ca naš'h gospodarskih virov, moč naše trpoTine in industrije ter sila naše vojske in moTiarice nas napravljajo za faktorje fi-«-!'*»r»icjceea pomena za svetovni mir ne glode na to. ali želimo ali ne želimo, da ja-^rr-n tn vloffO Pn «rpči mi v Ameriki in vi v Kanadi en' in druei lahko z vedrim čelom gledamo u oči v-em možnostim in se zavedamo, da ne bomo opustili niti enega sredstva katr-šn°koli vrste, da dose/emo utrditev svetovnega miru. Ce bi v tem ne uspeli, se lahko tolažimo s tem, da bomo na ameri- ški hemisferi močna trdnjava za obrambo civilizacije. Odgovarjajoč na govor predsednika USA Roosevelta je predsednik kanadske vlade Makenci rekel, da je kanadski narod globoko hvaležen za izraze pripravljenosti in dobre volje, ki jih je omenil Roosevelt Tako, kakor Kanada, pa bo prezidentu Roo?eveltu hvaležen tudi ves vznemirjeni svet. WASHINGTON. 19. avg. Govor prezidenta Roosevelta tolmačijo v mednarodnih krogih kot razširjenje Monroeve doktrine tudi na Kanado. Smatra se, da je Roosevelt hotel poudariti vlogo Kanade v političnem življenju Amerike. V političnih krogih prevladuje mnenje, da bo Kanada kot sestavni del Amerike, pristopila k panameriški uniji. Nemiri v Palestini JERUZALEM, 19. avg. w. V jeruzalemskem predmestju Sauhedrin je danes skupina Arabcev napadla in do smrti kamenjala 191etnega židovskega teologa. Pred-no je mogla intervenirati policija, so ga pobili že do smrti. V Nazaretii so Arabci vrgli bombo na židovski avtobus. Trije židje so bile hudo. 13 pa lažje ranjenih. Zaradi izgredov v Haifi je bila tjakaj poslana vojna križarka »Rebbulftc. Pred važnimi dogodki na Poljskem VARŠAVA, 19. avg. w. Po povratku pred sednika republike Moscickega so se pričela važna politična posvetovanja. Predsednik republike je danes imel dolg razgovor z maršalom Ridz-Smiglim. Temu razgovoru pripisujejo v političnih krogih izredno važnost in napovedujejo za bližnjo bodočnost zelo važne spremembe v notranje-po-litičnem življenju. Poplave v Indifi London, 18. avg. o V srednji Indiji so nastale strašne poplave. Podrobnih vesti o tej katastrofi še nI Izvedelo se je le, da je bilo poplavljenih preko 2000 vasi in da je preko pol milijona ljudi brez strehe. Borzna poročila Čarih, 19. avgusta. Beograd 10.—, Pariz 11.8975, London 21.285, New Tork 436.25, Bruselj 73.425, Milan 22.95, Amsterdam 238.65, Berlin 174.90, Dunaj 32—, 1&078, NJ. VeL kralj Peter VL v Ljubljani Davi ob 11. se Je pripeljal v LJubljano NJ. VeL kralj Peter II. v spremstvu brata kraljeviča Tomislava. Elegantni avtomobil z visokima gostoma se Je ustavil na Tyr-sevi cesti pred Baragovo trgovino, kjer Je ie včeraj popoldne Nj. Veličanstvo kraljica Marija, Id Je prišla na obisk k bolnemu kraljeviču Andreju, nakupila nekatere predmete. Kralj si Je z zanimanjem ogle- dal nekatere stvari in tudi kupil nekaj specialnih predmetov, nato pa Je v spremstvu brata Tomislava in adjutanta sedel v avtomobil, ki ga je odpeljal v Leonišee, Pred Baragovo trgovino pred nebotičnikom se je zbrala med tem velika množica ljudi, ki je mladega kralja pri prihodu in odhodu navdušeno aklamirala in mu prirejala prisrčne ovacije. D jura Paunković na poti v domovino Maribor, 18. avgusta Davi ob 8.40 je prispela z Dunaja v Maribor krsta z zemskimi ostanki pokojnega drugega podstarešine Saveza SKJ brata Gjure Paunkoviča. Na kolodvoru se je že pred prihodom dunajskega vlaka zbralo zastopstvo mariborske sokolske župe s pod-starosto br. Prelogom in ravnateljem Ma-stnakom na čelu, zastopniki Sokola-matice in vseh sokolskih društev v krojih ter mnogo občinstva. Vagon s krsto so po prihodu dunajskega vlaka odklopili in priklopili našemu potniškemu vlaku, ki odhaja ob 9.15 iz Maribora. Takoj po prihodu vlaka so odprli vrata vagona, označena z belim križem, na kar so zastopniki mariborske sokolske župe položili na krsto krasen venec. Zbrano sokol-stvo se je poslovilo pred vagonom, nato pa se je starosta matičnega Sokola dr. Slavko Fornazarič v toplo občutenih besedah poslovil od pokojnika v imenu obmejnega sokolstva. Izjavil je med drugim: Še ves zdrav in življenja poln si nas vodil po zlati Pragi, kjer se je v vsem veličastju razvijala moč sokolstva. njegove volje do življenja in borbenosti. Toda ravno ob tej nrepričevalni veličastnosti in lepoti sokolske misli so opešale tvoje moči. Mrtev se vračaš brat Gjuro v domovino, ki si jo tako ljubil. Obmejno sokolstvo polaga na tvoj grob venec v znamenju bratske zvestobe in hvaležnosti. Ko se vračaš v domovino, te sprejemajo v globoki boli vsa naša sokolska srca. Slava tebi brat Gjuro! Sokoli so trikrat vzkliknili »Slava«, na kar so se zaprla vrata vagona in vlak s krsto je odpeljal proti Celju. Na zadnji poti sta spremila pokojnika do Celja starosta dr. Fornazarič in brat Princ. Tragična letalska nesreča pri Milana Med žrtvami je milanski prefekt z vso družino MILANO, 19. avg. z. Snoči se je pripetila pri Milanu tragična letalska nesreča, katere žrtev Je postal milanski prefekt inž. Mario Chise s vso svojo familijo. Tovarna letal Mačehi je preizkušala neko novo vodno letalo najnovejšega tipa. Po večkratnih poskusnih poletih, ki so vsi dobro uspeli je snoči povabila na letalski izlet prefekta z njegovo rodbino. Prefekt se je vabilu ođzval. V letalu je bilo s posadko vred 13 oseb. Letalo se je brezhibno dvignilo in zakrožilo po zraku. Ko pa je priletelo nad Vareso, je is neznanega vzroka ne nad) m a treščilo na zemljo m se popolncma razbilo. Vseh trinajst potnikov Je nafti« smrt pod razvalinami. Vest o nesreči se je z bliskovito naglico razširila po mesta n okolici in Je izzvala splošno sočustvovanje s nesrečno prefektovo rodbino. Vlada je takoj odredila posebno preiskovalno komisijo, ki bo skušala ugotoviti vzrok te tragične nesreče. Komisiji načeljuje letalski general Pellagoni, član komisije pa Je med drugimi tudi letalski general Porro. Trupla nesrečnih žrtev so prepeljali v Milan, kjer bodo položena na skupni mrtvaški oder. Franeovci pripravljajo ofenzivo Nenadna zapora meje napram Franciji — Negrin se mudi v Švici Pariz, 19. avg. e Kakor javljajo s francosko španske meje, so španske obmejne nacionalične oblasti zaprle špansko mejo pri Irunu. Ta ukrep je vzbudil pri francoskih obmejnih oblasteh precejšnje vznemirjenje. Francozom ni znano, zakaj je bil napravljen ta ukrep, domnevajo pa, da so nacionalisti zaprli meje zaradi tega, ker pripravljajo ofenzivo velikega sloga in ne žele, da bi se vesti o tem prenašale čez mejo. Druga možnost, po kateri naj bi bile zaprte meje, je pa v tem, da preprečijo svojim pristašem iz Španije, da hodijo čez mejo, ker baje delajo v tujini propagando za vrnitev Bourbonov v Španijo. Curih, 19. avgusta. Predsednik španske vlade Negrin, ki je prenočeval v ženevi, se je danes odpeljal v Curih. Po shržbe-nih vesteh je bil izdan v zvezi z njegovim potovanjem ta-le: komunike: Potovanje g. Negrina na mednarodni fiziološki kongres v Crrrihn Je najboljši dokaz, da Negrin sam smatra, da zapušča državo v popolnoma urejenem političnem stanju in da tudi vojna situacija ne daje nobenega povoda za vznemirjerije. G. Negrin je znan fiziolog, on je poleg svoje prezaposlenosti in odgovornosti človek, ki vodi svojo državo v času vojne, vendar je našel dovolj časa, da sodeluje na mednarodnem fiziološkem kongresa v CurihcL Japonski naval na Hankov Kitajci se pripravljajo na odločno ftanghaj, 19. avgusta. AA. Reuter poroča, da se je pričela nova japonska ofenziva ob Rumeni reki v provinci Šansi. Japonci poskušajo prodreti do Hankova s severne strani. Poročajo tudi, da se je v F uči ju pojavila kolera in malarija, poleg toga pa še živinska kuga. Te bolezni so zahtevale že veliko število človeških žrtev. šangha}, 18. avgusta. AA. (Štefani). Oddelek japonskih letal je včeraj bombardiral južno in vzhodno železniško postajo ter tovarne za municijo. Po tem napadu so se japonska letala vrnila nazaj v svoja oporišča. Nekaj so jih pa Kitajci sestrelili. Honkong. 19. avg. AA. (Štefani). Krožijo glasovi, da je general Can#kajsek sklenil s sovjeti dogovor glede odločne obrambe Sanghai lft. avg. AA. DNB. Danes je bil izvršen atentat na dela tajne kitajske policije Lulienkvaja v mednarodni konce* siji. Več oseb je nanj isstreSUo 20 strelov. V zvezi s tem atentatom je policija po več preiskavah đot-fla v roke večje količine materiala, dokumentov, fotografskih aparatov hn potnih listov. Ugotovili so. da je ves ta material pripadal kitajski teroristični onramzčiciji. Hankov, 19. avg. A A. (Reuter). Kakor se izve, so se v severni Kitajski kka>*ke neretmlarne če*© spustile v borbo z znatnimi japonskimi oddelki. Kitajcem se je po* sreŠio v krvavi hiflri pobiti 13.000 japonskih vojakov. Ujeti so 600 japonskih vojakov, a mnogo orožja aoptenila. delavstva v Franci}! 18. sv«, br. Stavka pristaniških delavcev, ki je izbruhnila najprej v Mar-seiOeu, se je sadnje dni razširila tudi na droge take, tako ds je pomorski tovorni promet «ek> oviran. Dejodajakri odklanjajo pogajanja s stavkujočimi, zaradi česar tudi posredovalna akcija vlade dosedaj ni ime* la uspeha. Vlada je sedaj zatrrozila z mi-Irtarizacijo pristanišč, če te podjetniki in stavku još ne bodo do konca tedna sporazumeli. V tam primeru bo odrejena mobi« ttsaciia pristaniških delavcev, v vseh pristaniščih pa bo vojaštvo prsvasso vodstvo ki Nor anglefld poatfanik 18. sjpaaaata b. Za naslednika sedanjega angleškega poslanika v Moskvi Chilstona, ki stopi ob koncu tega let-) v pokoj, je imenovan sir William Seeds, ki je bil pet let angleški poslanik v Brazi-HJ1, Se prej pa v mnogih evropskih državah ter član porenske medzavezniske ko- Sirite »Slovanski Narod«! Stran 2 »8tt)VENSKI NAROD*.petek, 19. avgusta 193». eter. 785 Glavna skupščina JUU delo JUU je bilo posvečeno sveti, tKHteliskemu Zagreb, 16. avgusta Izredno veliko zanimanje, ki ga kaze uči-teljstvo vse države za letošnji kongres JUU, daje sfutiti, da bo udeležba na letošnji glavni skupščini ponoven dokaz globoke stanovske zavednosti naših učiteljev in učiteljic, ki so si takoj po svetovni vojni — med prvimi — osnovali svojo vsedržavno organizacijo. Glavna skupščina bo v Delavski zbornici na Kresinairovetn trgu In prične po določenem sporeda jutri s sejo glavnega odbora in sestankom delegatov. Za glavno skupščino je izdalo JUU obširno letno poročilo, ki je rjapestrejse zrcalo obsežnega detet JTJU, ki je bOo v brezkompromisni stanovski liniji posvečeno naši ja-goslovenski šoli, narodni prosveti, učiterj-skemu stanu in organizaciii. Uvodno stran 123 strani obsegajočega izdanja zavzema celostranska slika Nj. Vel. kralja, nakar slede slike Nj. Vis. kneza Pavla z namestnikoma Stankovičem in Pero vičem, potem pa so poimensko navedeni meceni, veliki dobrotniki, dobrotniki in utemeljitelji JUU. Častno mesto mecenov JUU si je pridobil kot prvi Viteški kralj Aleksander I. Zedinitelj. Velikih dobrotnikov ima JUU 15. dobrotnikov z večjimi volili 39 in utemeljiteljev 27. Uprava organizacije je bila v rokah predsednika uprave g. Ivana Dimnika, ki stoji na čelu JUU vse od leta 1934 dalje. Njegovo delovanje poteka vseskozi na načelih, označenih v stanovski deklaraciji. Jedro vsega dela je bilo naslonjeno na izvršni od- * in bor, ki je imel v pretekli poslovili dobi 46 sej, na katerih je bilo opravljenih nič manj ko 256 odločitev. V Širšem predstavništvu JUU — glavnem odboru — so sodelovali iz dravske banovine, gg. Drago Supančič iz Ljubljane, Jože Zupančič iz Litije in Pran Ros iz Celja. Predstavništvo učiteljske organizacije je vedno Iskreno želelo, da bi bih njeni odnosi z vsemi činitelji kar najboljši, zlasti tudi z ministrstvom presvete. '.Vt.^V-rtv- j * 9 v* */p~* i "TstrvrN *»tvv /A *■ A A A i i i ft jkir.l* M i/ lt Yi>r.V VjV, v\ «• t 7 a »iw Ai ,\ ."te. n*. y »r -y . v y *ai a .v* m 4 a. f .*-***~--t 4i A C ST \ < . J rs> a /t_ a. _ Vprav zato je posebno odposlanstvo JOD posetilo novega ministra prosvete g. Ma-garaaevića in mu predočilo temeljne smernice JUU, ki slone na utrjevanju etičnih in moralnih vrlin Članstva, na njegovem intelektualnem in strokovnem napredku, na stanovski nezavisni liniji JUU, ki se želi upravljati po šolskih in nacionalnih interesih, z odstranitvijo strankarskih vplivov in čuvati tako objektivnost, m to v katerikoli situaciji. JUU naj ostane samo stanov sko-prosvetna organizacija v službi stanu, in preko njega v službi narodne Šole in narodnih interesov. T> t *jf 9 * V ¥ t* * * Js \m £ a i i V* i ' * «V » &■ - A a__-C^ rt v *tv.7s7©cv*r"»wvy**- b**^lf y.f v^.wAv.v-^v r^fs. a. v. > y\ *. I* * / 1 ^ ¥ 1 ,\ m i'i / 4 < u s* 'a . . Mnogo dela je dala JUU današnja personalna prosvetna politika. Personalni referat sploh ie pogla\*je zase, pa je zato ponovna zahteva učiteljstva: stalnost!! Učiteljstvo in JUU sta našla za svoje težnje močno oporo v sorodnih organizacijah, zlasti pa velja to za bivšega predsednika prof. udruženja g. Radoja Kneževića. Dolga vrsta stanovskih listov pedagoških revij, mladinskih izdan j, je dokaz delavnosti tudi na tem polju. Na pobudo češkoslovaškega udruženja se prehaja k ustanovitvi učiteljske Male antante, so pa tudi vezi, ki družijo JUU z mednarodno učiteljsko federacijo. Pregledno navaja poročilo delo posameznih sekcij, s slikami učiteljskih domov v Jugoslaviji, naveden pa je tudi pregled članstva po posameznih banovinah. Imovina o poverjeništvu iz Beograda, pravilni k kupravijanju, računi, finančni odbor JUU, bilanca in proračun zaključujejo ostala poglavja, ki bodo delegatom, pa tudi vsemu uiteljstvu dobrodošla za poznavanje JUU in razmer, ki mora JUU v njih delovati. Blagor mu, komur plodiš 34*5*>0 kmečkih đrufin je v Sloveniji odvisnih stranskega zaslužka Ljubljana, 19. avsrusta Pregled posestnih razmer v Sloveniji nam pojasni, zakaj se množi od leta do Zeta naš kmečki proletariat. ki je obsojen, da se doma prebija ob stradanju ali se pa izseli in mu tujina pije kri. Ako lazdelimo kmečko pcsst v skupine na površino v hektarih, dobimo skupino A s posestjo do 0.5 ha, kar je 11.8^ vse kmečke posesti v Sloveniji. V skupini B s posestjo od 0,5 do 2 ha je 21.2% jv.s strdkov, v skupini C s posestjo od 2 do 5 ha je 24.4°/u posestnikov, v skupini D s posestjo od 5 do 10 ha je 18.7*^ posestnikov, v skupini E s posestjo od 10 do 20 ha je 15.8°'o posestnikov in v skupini F s posestjo nad 20 ha je S°/o posestnikov. V skupini A, to j^ 3 posestjo do pol ha, ima Slovenija takoj za primorsko banovino največ posestev, in sicer 11.8%. Primorska banovina ima v tej skupini 15^r prses+nikov. T0 so kočarji. V skupini R in F" s pc-se.=7tjo do 20 ha m nad 20 ha Ima dravska banovina med vsemi banovinami v državi najvišji odstotek. To se pravi, da so iv Sloveniji kmečka posstva favorizirana v ekstremih. V Sloveniji ni zdravega gospodarskega prehoda od najrevnejših kočarjev, ki od svoje posesti ne morejo živeti, do posestnikov, ki jim' zemlja daje več kot sami potrebujejo. ^Nekolik.) drugačno slik0 nudi pregled kmečkih g-ospodarstrv, ki jim je poljedelstvo glavni poklic. Mali posestniki imajo namreč p°iecr bornega posestva še postranske poklice, kakor razn^ obrti in službe, v »kupini A je 6.4°'o takih posestnikov, v skupini B jih je 18.1%, v skupini C jih je 25.7%, v skupini D 21.3%, v skupini E 19% in v skupini F jih je 9.5%. Ugotovljeno je, da posestvo s površino pod 5 ha v naši banovini še ne zagotavlja eksistenčni minimum imetniku in njegovi družini. Posestnikov v skupinah A, B in C, ki imajo manj kot 5 ha posestva, je torej v Sloveniji v č kot polovico. To se piavi, da polovici naših kmečkih posestnikov, ki jim je poljedelstvo glavni poklic, zemlja in njeni pridelki n? jamčijo za njih obstoj. ge bolj pravilno presojo 0 stanju nadih kmečkih gospodarstev pa dopušča, razdelitev kmečkih p?sesterv v skupine glede na površino orne zemlje in vrtov. Tak pregled nam nudi tole sliko: V skupini A do 0.5 ha orne zemlje je 2.5% posestnikov, v skupini B od 0.5 do 2 ha je 6.5% posestnikov, v skupini C od 2 do 5 ha je 15.4% posestnikov, v skupini D od 5 do 10 ha je 20.3% posestnikov, v skupini E od 10 do 20 ha je 36.5% posestnikov, v skupini F od 20 do 50 ha je 17.4% posestnikov in v skupini G s posestjo nad 50 ha orne zemlje je 5.6% posestnikov. V skupinah B in C (od 0.5 do 2 ha in od 2 do 5 ha orne zemlje) ima Slovenija najnižji odstotek. V skupini D (ode\jo 14. t. m. se je na igrišču Bratstva vršila prijateljska nogometna tekma med trboveljskim SK Amaterjem in jeseniškim SK Bratstvom. Tekma je končala z zasluženo zmago domačinov 5 : 2 (1 : 2). Oostje so se nam predstavili z dobre strani. Glasovi, da so igrači surovi in nedisciplinirani, so bili popolnoma neupravičeni. Izvedli so lepo in tehnično skoraj dovršeno igro, a vendar domačinom niso bili kos, ker so. igrali z velikim elanom in prodorno silo. Vreme je bito zelo lepo. obisk primeren. Igro je sodil g. Klipstetter. V kratkem se pričnejo prvenstvene nogomet, tekme. Upamo, da bodo Jeseničani prihajali v častnem številu bodrit svoje fante, da se bodo z večjo borbenostjo borili za svoje barve. — Nevzdržne razmere na pošti Na pošti Jesenice-Fužine se v zgornji rajon že dolgo časa ne dostavlja pošta na dom. Na tej pošti sta uslužbena samo dve pismonoši, ki z veliko težavo zmagujeta ogromno delo. Pred tedni pa je eden od njih hudo zbolel. Kljub temu pa poštna uprava ni dodelila namestnika, tako da se pošta v ta predel sploh ne dostavlja na dom in morajo stranke same hoditi po pošto, kar hudo obremenjuje službujoči uradnici. V času, ko je povsod dovolj zdravih, pridnih in poštenih ljudi, brezposelnih, b! poštna uprava že lahko poskrbela za drugega pismonošo, ki je nujno potreben. — Vsaka stvar ima svojo meje. Letos se je močno podražila obutev. Cene čevljev so poskočile do 40 odst. Kljub visokim cenam je kakovost čevljev vedno slabša. Nekaterim so se novi čevlji raztrgali že prvi teden., Ce bo šlo tako naprej, bomo pač morali navesti naslove tovarn, ki izdelujejo tako slabo obutev. V Času, ko je usnja vseh vrst v izobilju, vendar ni treba, da bi bili podplati Čevljev iz papirja in leperrke. Za pošten denar naj kupec dobi dobro in solidno blago. Ce bo šlo tako naprej, se bomo potrošniki zopet obrnili k poštenim in pridnim domačim čevljarjem. — Sokolsko društvo Jesenice priredi kakor običajno v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. krailja Petra II. ne predvečer 5. se p. tembra 1938 ob 20. uri povorko z bakla-Ho in vabi k sodelovanju vsa jeseniška dni* 5tva. Društva se vabijo, da se udeleže sestanka v svrbo predpriprav v sredo 24. avgusta ob 20. uri v Sokolskem domu na Jese>nieah. Zdravo! — Drago sadje. Cene sadja vseh vrst so letos na Jesenicah izredno visoke. Cene hrušk in jabolk se še vedno gibljejo med 6 in 10 din, cene breskev pa celo od 12 do 16 din za kg. Zdravniki priporočajo slabotni deci, naj uživa čim več sadja. Kje pa naj delavske in nameščenske žene jemljejo denar, da bodo kupovale sadje, ki je skoraj dražje kot goveje meso. — Kolesarska nadloga. Pred kratkim sta bili Kralja Petra in Cojzova cesta po vsej širini nasuti z debelim in ostrim kamenjem. Banovinskega cestnega valjarja seveda ni bilo, dt bi ceste srJečil in zgladil. To delo je bilo prepuščeno avtomobilom, živini in kolesarjem. Slednjim sc seveda ni ljubilo, da bi se pehali po nazdrapani cesti in opravljali delo cestnega valjarja, zato rajši volijo po pločnika, po keserem te sedaj gne- Iz Celja —c Na dri. realni gimnaaUi v Celju bo. do popravni ispiti rednih iičencev in pri. vatistov dne 29., 30. in 31. L m., popravni nižji in višji tečajni izpiti pa 30. in 31. t. m. Vpisovanje v 1. razred bo 1- septembra, v 2. do 8. razred 2. septembra in za vse učence in učenke rz tujih zavodov 3. septembra, vsakokrat od 8. do 11. dopoldne. Pri vpisovanju v 1. razred naj starši, odnosno njihovi namestniki izjavijo, ali ie, lijo vpisati otroka v realnogimnazijski razred ali v klasične vzporednice. Pojasnila glede študija na klasičnih vzporednicah t odo dali e«e. profesorji pri vpisovanju. —e Na trgovski sttokovni nadaljevalni šoli v Celja bo vpisovanje za šolsko leto 1938/39 v ponedeljek 20. in torek 30. t. m. od 18. do 20. K prvemu vpisu v to šolo morajo prinesti učenci rojstni Hst, zadnje žoisko izprioevalo učno pogodbo in zdravniško izprieevaJo o telesni sposobnosti. K poznejšim vpisom je treba prinesti le zadnje .Šolsko izpričevalo. Vpisnine je treba plačati 25 din. Pismeni popravni izpiti bo? do v sredo 31. t. m., ustni pa v četrtek 1. septembra. obakrat s pričetkom ob 14. Redni pouk se bo pričel v I. razredu v ponedeljek 5. septembra, v II. in III. razredu pa v petek 2. septembra, obakrat ob 14. —c Napad s samoitrt som in dve nesre. čJ. V ponedeljek je neznan moški v gozdu v Polžanski vasi pri Šmarju pri Jelšah ustrelil s samokresom proti 19 letnemu posestnikovem 11 sinu Martinu iz Vodeno-vega pri Šmarju in ga zadel v levo bedro. Pri delu v Sodinovi opekarni na L.jubečni pri Oelju je padel 29 letni delavec Anton Ivenčnik iz Razgora pri škof j i vasi v torek dva metra globoko in si zlomil levo roko v zapestju. Pri delu v hotelu »K v ropi« v Celju je padel 19 letni slikarski pomočnik Franc Stiplovšek iz Celja v torek opoldn€ iz prvega nadstropja ter se hudo poškodoval po glavi in ostalem telesu. Poškodovanci se zdravijQ v celjski bolnici. —c Planinska maša bo v nedeljo 21. avgusta ob 10. dopoldne pri Mozirski koči na Golteh. Opravil jo bo kaplan g. Lojze Sunčič, ki je znan planinec. Celjanom pnpor^čamo, da se po-služijo jutranjega izletniškega vlaka, ki ima v šmartnem ob Paki zvezo na izletniški avtobus do Mozirja, odkoder je do Mozirske koče dve url in pol hoda. Tudi za povratek je priporočljiv izletniški avtobus in vlak, ki prihaja v Celi« ob 21.45. SOKOL Proslava 20 letnice: Jugoslavije na meji Gornja Radgona, 18. avgusta Obmejno sokolsko društvo Gornja Radgona je na svoji seji z dne 17. t. m. dolo* č>lo podrobnejši program za velik sokolski praznik, ki bo v Gornji Radgoni dne 11. septembra. Ta dan bo obmejno sokolslvo slovesno proslavilo 20_lefcnico obstoja Juli os lavi jp in to v kraju, kjer so pred 20 let: padli od svinčenk avstrijske soldateske prvi oznanjevalci Jugoslavije. ki so šli hrabro v smrt s klicem >Zivela Jugo* slavij;!«. Pričetek slavnosti bo dopoldne. Po prihodu dopoldanskega vlaka bo povorka skozi trg na prostor, kjer bo slavnostno zborovanje, po končanem zborovanju odkorakajo vsi oddelki na skupen crrob radgonskih žrtev in Maistrovih borcev radi po-klonitve in položitve vencev. Istega dne popoldne pa se vrši v Gornii Radgoni telovadni nastop Murskega sokol? skeua okrožja ob sodelovanju sosednih okrožij in edinic na novootvorjenem letnem telovadcu. Okrožje je razposlalo vsem ed i niča m pozive, da pri tej proslavi na meji sodelujejo ter s svojim sodelovanjem in številno udeležbo pripomorejo do čim veličastnejše proslave. Podrobnejša navodila slede. Bratje in sestre — v Kočevje zbor! 30 letnico svojega obstoja praznuje letos kočevski Sokol. 30 let piodnega in vsestranskega dela. l*,tanovljen sredi kočevske deželice, ki jo tujec proglaša za svojo last, orje že od L 1908 nezorano ledino in dela kar naprej za boljšo bodočnost našega naroda na tem koščku slovenske zemlje. Po vsej deželici si je ustvaril nekaka oporišča, s katerih pomočjo dela in vzgaja narod za svete ideale našega sokol-skegi evangelija. V centru deželice, ki pripada nam in samo nam, si je z velikimi žrtvami ter z mnogim trudom in naporom zgradil dom, ki pa še čaka dovršitve. Čaka na žive vrelce, kajti dosedanji so usahnili. Potreben pa nam je tak dom. vsem Slovencem na Kočevskem, da bomo svoji gospodje pod svojo streho, da bomo mogli sami odločati o naši usodi pod lastnim krovom, od nikogar moteni in nadzorovani! Tak je ta dom sedaj, kakršnega vidite na slaki. Okoli njega se bomo Sokoli zbraK v nedeljo 21. avgusta t. 1. ter bomo z našo močjo, našim nastopom in z našo disciplino pokazali vsem, ki nas mrz4jo m črtijo, vsem, ki mislijo; da nas ni več, de smo še tu, večji in mogočnejši kot smo sploh kdaj bili. Kočevje vas bo v nedeljo pričakovalo, da vas polnoštevilno zbrane pozdravi, da pa se vam tudi zahvali za trud in zanimanje. Pridite vsi, ki le količkaj morete, kajti poskrbljeno bo, da bo to taka manifestacija, kakršna se za Sokofa v K oče v jo spodobi. Upamo, da bomo oa ta dan imeli v svoji sredi tudi češke goste in tako pričakujemo, da bomo doživeli znova one in enake prizore bratstva in ljubezni, kakršne smo doživljali dan za dnem v Pragi. Zatorej bratje in sestre Pražami in Pražanke tudi vi v Kočevje. Pribiti te pa v ta kotiček slovenske zemAje tudi vi vsi, ki poznate kočevski problem in težave slovenskega človeka na tej zemlji! Pridite med nas, da nam vlijete novega poguma in novih moči za daljnje delo! Navzočnost vsakega poedinca je potrebna, kajti le na ta način bomo dosegli, da bodo kočevske ulice zopet odmevale slovenskih klicev in da bodo preplavljene z rdečimi srajcami. Pridite tudi v narodnih nofch. Sprejeti boste baUafco pw *d Pred tednom so se zbrali naši dedni so-vragi in manifestirali za nemštvo dežele. Zberimo se sedaj mi in dajmo dostojen poudarek za grde predrznoati! Prepričani amo, da ne bo manjkal nihče! Zato vam kličemo že danes: Le naprej, brez miru . .. KOLEDAR Danes: Petek, 19. avgusta katoličani: Ludvik DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Gospodar podzemlja Kino Union: Nataljka iz Poltave Kino Slogn: Ana Karenina Kino Moste: ^Prater« (Magda Schnei-der) »Carjevi svečniki« (K. L. Diehl) DEŽCRNE LEKARNE Danes: Dr. Piceoli. Tvrševa cesta 6. Hočevar, CelovSka cesta 62, Gartus, Moste — Zaloška cesta. Vse na .«r\*e/u se unese, vse poneha 'n mirte Ponehalo je tudi izprcniin\,nje rodbinskih imen. Prišlo je liki kuž" }u>(czen, Vsjk, komur se rodbinsko ime tuko ali družice ni zdelo prikladno, je pio&il za izpremcni bo in zgodila se je njegova volju. Offafo jih je še nekaj nerodnih, večina /e p<> že v skladu z novimi razmerami m duhom Časa. Vsaka izprememba je doara, ker r> m krajša čas. če že nič (frogeea, Ljudje smo že tako ustvarjeni, d,, radi in hitro \*se pozabimo. \ič bi pa ne škodilo, če bi si tu pa tam malo oave&tii spomin. Imamo lepo število lepo z\encčih novih rodbinskih imen. pr\ ofnn imena so pa utonila pod plaščem pozabe. Cc bi se mo-gH z izpremembo rodbinskih imen spremeniti tudi ljudje, bi bilo vse v redu. Ta~ ko pa večkrat ni in bi bilo zelo umestno, če bi se izpremen jenih roh imen repki držala prvotna, da bi vedeli, kdo s« skriva za njimi. Takih repkov bi se nabralo precej in bi bili med njimi tudi prav čedni, recimo Sonntag, llimmelreich ali tudi Suppant&chitsch. Ker pa kot rečeno radi in hitro vse pozabljamo, smo pozabili tudi na te repke in morda je prav tako. Potitlcnl oC§etnin Češki tečaji za nemške častnike Veliko zanimanje je vzbudila vest, da je ustanovilo poveljstvo nemške vojske 70 tečajev, v katerih se uče nemški častniki in podčastniki češki jezik. Tečaji se vrše predvsem v obmejnih garnizijah. Preda\\ttelji so po ogromni večini sudetski Nemci, ki obvladajo tudi češčino. Darila dr. Mačku Ob priliki dr. Mačkovega obiska v Beogradu so se oglasili pri njem tudi zastopniki lei'ičarskih zemljoradnikov pod vodstvom dr. Dragoljuba Jovanovića. Prinesli so mu darove levičarskih zemljoradnikov iz pirotskega okraja in sicer: pirotsko pre-prego, kolo ovčjega sira, pogačo in pa ve-liko pletenico pirotskegi, vina. Pri tej priliki je imel dr. Dragoljub Jovanovtč daljši govor. V beograjskih krogih združene opozicije niso bili z nastopom dr. Dragoljuba nič kaj zadovoljni, ker se je s svolim hujskanjem proti vodstvu združene opozicije, posebno pa še Davidoviču. vsem hudo zameril. Zaradi tega ga je tud t pred meseci vodstvo beograjske združene opozicije izključilo iz svojih vrst. Forđ in Židje Nedavno je bil odlikovan z najvišjim nemškim odlikovanjem znani ameriški milijarder Henry Ford v znak priznanja /a njegovo borbo proti Zidom in za pomoč, k' jo je izkazo\'at narodnemu socializmu, dokler se ni povzpel na oblast. Henry Ford je svoje dni res objavil celo zbirko člankov proti Židom in jih izdal tudi v štirih debelih knjigah. Likvidiral je celo vrsto velikih židovskih podjetij in sc končno nn-pra\'il tudi na obračun s slovitim Willia-mom Foxom, lastnikom rnanih filmskih žurnalotv. Zbral je proti njemu mnogo gradiva in ga že pripravil za tisk. Fox pa je zvedel za njegovo namero in sporočil Fordu, da zbira tudi on material in sicer proti Fordovim avtomobilom. Naročil je namreč vsem svojim stoterim filmskim operaterjem, naj filma jo vse nesreče s Fordovimi avtomobili in s pomočjo strokovnjakov ugotovijo vzrok nesreče. Sleherni teden bo potem najbolj drastične slučaje objavil v svojem filmskem žurnalu m seznanil z njimi ameriško jmmost. Čim je zvedel Ford za to Foxo\x> namero, že mu je sporoču, da v bodoče ne bo več napadal Zidov, ker se je prepriča/, da jim je delat krivico. Ford je obljubo držal in od konflikta s Fojcom do danes ni več napadel Židov. Iz Ljutomera — Okrožni zlet murskega sokolstva. Okrožni zlet murskega sokolskega okrožja bo 11. septembra v Gornji Radgoni. Obenem bo naše sokolstvo proslavilo 20-letnico obstoja Jugoslavije ter se poklonilo manom padlih borcev za svobodo ter na njihove grobove položilo venec. — Sprememba posesti. Pauličevo posestvo v Meleh št. 22. in 28. občina Gornja Radgona sta kupila zakonca Štefan in Irena Celeč v Seberovcih v Prekmurju za 112.000 din. ki sta začela že vse lokale preurejevati. — Na javni sodni dražbi je bila prodana Sedonji, gostilna v Zepov-cih lastna polovica nepremičnin z gostilno vred, ki jo je izdražbal Hajnžič Franc, pos. v Lamanoših za 43.000 din. Ta polovica je bila na dražbi leta 1937 ter je isto Pri dražbenem naroku leptembra 1937 iz-dražil Ornig Jožef, vinski trgovec v Ptuju za 53.000 din. Ornig Jožef je namreč že iz prejšpjih časov posedoval ženino polovico, ki jo je pridobil dražbenim potom leta 1934. Zemljiškoprometna komisija pa septembra leta 1937 ni odobrila prenosa lastninske pravice glede možu iz-dražene polovice Ornig Jožefu, radi česar se je vršila sedaj ponovna dražba tako, da sta sedaj lastnika Sedonjeve gostilne v 2epo*rJh Ornig Jožef in Hajnžič Stev. 185 »SLOVENSKI NAROD«, petek, 19. avgusta 193». Sti ali % KLNO UNION — Tel. 22-21 NATALJKA IZ POLTAVE Pevski film v ruskem Jeziku! Danes zadnjikrat ob 19.15 in 21.15 uri DNEVNE VESTI —- Silosi bodo betonirani. Privilegirana družba za silose, ki se je nedavno usta- ??YUa:.,.bo kmalu 2ačela graditi silose (skladišča za žito) po državi. Bili so trije različni predlogi, iz kakšnega gradiva bi naj zidah silose, in sicer bi naj uporabili železo, beton ali les. Zdaj so se pa odločili za beton, kar posebno pozdravlja naša cementna industrija. — Za zidanje silosov bi se morala še posebno zanimati slovenska javnost, ker je Slovenija v poljedelstvu pasivna ter mora uvažati žito iz drugih pokrajin. Ko se Žito nenadno podraži, kakor se je letos pšenica, je naša pokrajina najbolj prizadeta, ker nimamo zalog žita. Zato bi bilo nujno potrebno, da bi tudi Slovenija dobila silose. Iz dosedanjih poročil ni razvidno, ali bodo tudi pri nas začeli betonirati silose. Zidanje silosev pri nas so doslej zahtevali le delavci na nekem zborovanju. Potrebno bi bilo. da bi to zahtevo podprla vsa javnost. — Zračna zveza Zadra-Splita in Dubrovnika. Razen vsakodnevnih zvez z brzoparniki z Italijo ter večkratnih tedenskih zvez z Jadranom in Levantom ima Zader vsak dan tudi dve zračni zvezi z Ancono in Trstom. Od Zadra do Ancone rabi letalo 50 minut in stroški znašalo sa-ino 50 lir. 2e letos bi moral dobiti Zader zračno zvezo s Splitom in Dubrovnikom, pa ni prišlo do sporazuma glede piloti-ranja. Pogajanja se nadaljujejo. — Bogat ribolov. V sredo ponoči so imeli ribiči severne Dalmaciie izredno srečo. Ribiči iz Preka. Biograda in Šibenika so ujeli 50.000 kg sardel. ki so jih pT-orl^li tovarnam za konserviranie. ESTAVRACIJA ZVEZDA Danes morske ribe: ljuben (brancin), trii j a (barbon), sardelice, ščuke. Prvovrstna vina — Kaštelanski teran — 20.000.000 din za regulacijo Save. Ministrstvo javnih del je določilo v sporazumu z bansko upravo savske banovine program regulacije Save od Jesenic ob Savi do Žitnjaka pred Zagrebom. Savo naj bi po tem programu regulirali v letin 1938, 1939 in 1940 s sodelovanjem države, savske banovine in zagrebške občine. Ministrstvo da v to svrho 4.000.000 iz proračuna, 7,000.000 pa iz državnega posojila za javna dela, banovina naj bi dala 9,000000. Regulacijska dela se bodo v kratkem pričela. _ Planinski tabor priredi Slovansko planinsko društvo v nedeljo 4. septembra na Okrcal ju v Kamniških pla^nah. Na predvečer t>odo goreli kresovi na vrhovih naslh planin. V nedeljo oh ll. uri bo sv. maša pred Frischaufovim domom na Oikre-£lju. Bledi nagovor predsednika 3PSDi po. poldne pa piani n^ka veselica. Planinski tebor bo manifestacija vseh planincev dravske banovine. Osrednje druMvo SPD v Ljubljani bo organiziralo izlete planincev v sototo popoldne z vlakom v Kamnik, Se tega dn-e v KaznniSBso Bistrico in v ko?o na Jermanov: h vratih (Kamniško BedtO^ kjer bo prenočišče; zjutraj v nedeljo sestop na OfcreŠeij, kjer je zbor planincev. Razen teh izletov priredi Osrednje društvo Tudi izlet 7. avtobusom v nedeljo dne 4. 9. t. L ob 4. uri zjutraj iz Ljubljane v Logarsko dolino ter takoj dalje na Okreselj do zbirališča planincev. Topcldne se vrne* jb planinci deloma preko Ix>sanske doline, deloma nazaj preko Jerm t novih vrat v Kam niško Bistrico ter z vlakom iz Kamnika nazaj v Ljubljano. Planinci se naj udeležijo Uirora v čim večjem številu. Vsaka podružnica SPD ho zhiraJa prijave za udo. leibo na taboru. Za Osrednje dniStvo no zbirala prijave pisarna SPD, Ljubljana, Aleksandrova costa 4/1. — Nesreča ljubljanskega letala. VSeraj se ie na polju blizu Virginniosta ponesrečilo ljubljansko letalo --Pelikane, ki £a ie pilotiral mladi pilot Perdan. Perdan je od_ letel dopoldne z Ljubljanskega letališča, namenjen v Karlovac. Precej visoko v zra5 ku pa je med polelom izsubil smer in pristal najprvo namesto v Karlovcu v Ogulinu. Tam pa se ie zopet kmalu dvignil, kmalu pa ie ucotovil. da mu je v tan^u zmanjkalo bencina. Istočasno je nastal v motorju manjši defekt in je bil pilot zopet prisiljen pristati. Znašel se je tedaj na no. l|u pri Vfnjinmostu. Letalo so morali zas radi defekta demontirati in bo prispelo v Ljubljano z vlakom. —V domu na Krvavcu se zbero planinci v nedeljo 21. t. m. Vsi dostopi na to edinstveno ra-zgledno postojanko so na novo markirani: Iz Cerkelj mimo Sv. Ams broža ali spodaj mimo Sansrrada hodi turist tri ure do planinske postojanke. Najprimernejše je, če odpotuje turist iz Ljubljane popoldne in prispe v Dom v soboto zvečer, so dobro nasp-i na udobnih ležiščih planinfkcua doma t©r krene zjutraj na bližnje vrhove okrog plan. postojanke. V nedeljo ob 11. bo maša v kapelici kraj doma. Popoldne se bo razvila prijetna planinska zabava. Oskrbnica" bo skrbela za primerno prehrano in pijačo ter bo pekla tudi jan- čka. Planinci, pohitite v nedeljo na Krvavec — Mot orni vlaki na prosri Skopi je—Ljub Ijana. Nedavno so listi poročali, da bodo najbrž kmalu uvedli motorne vozove na elavni prosi Beograd—Zagreb. Zdaj smo pa zvedeli, da so gospodarstveniki iz Skoplja in Ljubljane intervenirali na pristojnih mestih, da bi ee načrt o uvedbi motornega prometa na glavni progi razširil tako, da bi motorni vlaki vozili na prosri Skopi je— Beosrrad—Zaareb—Ljubljana. Intervencija je bih uspešna: predlog gospodarstveni s kov ie bil sprejet. — Število radijskih naročnikov je pri ■n^a še vedno prenizko, že prav narašča, ee pomislimo, da je Slovenija sicer na kulturni višini dežel naprednejših narodov. To je pripisovati temu, da so bili radijski aparati za malega človeka precej dragi. Na letošnjem jesenskem velesejmu v Ljubljani bo na izbiro veliko število odličnih a cenenih aparatov, ker radio tvrdke hočejo, da bo radioraastava na velesejmu mogoč* na propaganda za čim večji konzum radio, aparatov. — Licitacija za cestna del* Maribor— Petnica. Kaže, da bo Slovenija deležna vsaj nekoliko sredstev iz velikega kredita, za javna dela. Kmalu bodo začeli rekonstruirati državno cesto v odseku Maribor—Pesnica in 12. septemhra bo licitacij« za od* dajo del. Proračun znaša 4.5 milijona din. — Silno neurje nad Sušakom. Včeraj zjutraj je prihrumelo nad Sušak silno neurje. Utrgal se je oblak in vlila se je strahovita ploha, med katero je padala tudi debela toča. Nevihta z nalivom je trajala dobre pol ure, potem je pa jela padati toea. Poedina zrna toče so bila debela kakor kurja jajca in težka 200 gramov. Toča je pobila mnogo šip in žarnic. Voda je udrla v mnoge kleti. Močno ao trpeli vinogradi in sadno drevje. K sreči je neurje zajelo samo ozek pas. tako da škoda ni prevelika. rKTJSO SLOGA — Tel. 27-30 Božanstvena GRETA GARBO v veličanstveni ljubavni drami ANA KARENINA po nesmrtnem romanu Leva Tolstoja Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 uri — Bled ima ugodno sezono. Bled ima letos zelo ugodno tujsko prometno sezono Vč»i hotel;, penzioni in vile so polni. Do konca julija je bilo na Bledu 13 0S4 gostov. V iuliiu je hilo nali h državljanov -693. inozemcev pa 4123, od teh samo Nemcev 2229. Zadnjo soboto po na Bledu izvolili miss Bled in sicer Oe^o Ražem Iz Zaffret«. — Tujski promet v SpUtu. V Split se je pripeljalo v sredo zvečer S2 ^eškoslovaSklh otrok in 100 članov Podmladka Jadranske straže iz Petrovorada. ČeSki otroci <*o se odpeljali v Dubrovnik. mladi jadranski stražarji pa v Omiš. Včeraj zjutraj je pa prispel v Spiit nimunski poslanik na na-špm dvoru Viktor Cadere. Potoval ie na Hvar. — Borza dela iSč^: 5 čevljarjev, mlinarja, ključavničarja orodničarla. usnjarja in usnjarskega vajenca, 12 zidarjev za šk-fjo Loko. strojnika za. Dieselov motor. 8 tesarjev. 3 strojnike za motorne valjar, je in 3 strojnike za parne valjarje. — ustanovitev Zadružne zveze kraljevino Jugoslavije. Za 24. t m. je bila sklicana konferenca zastopnikov zadružnih zvez v Zagrebu. Zdaj je preložena na 26. avgusta. Ta konferenca je zelo važna. Ker tx>do na nji sklepali 0 ustanovnem občnem zboru Zadružn? zveze kraljevine Ju- ^oslavije. Občni zbor bo 1. septembra v Beogradu. — Polovična voznina za tehmo Jugo. siavija : češkoslovaška. Ker vlada za reprezentativno tekmo Češkoslovaška : Ju- fi^slavija. ki bo odigrana v nedeljo 28. avgusta v Zagrebu na igrišču Concordie, zelo v-eliko zanimanje, je izpo«loval J"N"S za udeležence polovfčno voznino. Vozna olajšava bo veljala od 25. do vštetega SI. avgusta. — Obvezen odKup domače volne. Poročali smo že, da je na merodajnem mestu pripravlj-n osnutek uredbe 0 trg-ovinj z domačo volno. Uveden bo obvezen odkup lomače volne, ki jo bodo morale kupovati tekstilne tovarne. Vsa trgovina z volno bo poverjrna. r^rizadu, ki jo bo kupoval po naprej določenih cenah in prodajal tekstilni industriji s pribitkom režijskih stroškov. Tekstilna industrija bo morala za vsakih 100 kg uvožene volne kupiti 60 kg domače. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo zmanjšanje oblačnosti, spremenljivo vreme. Včeraj je deževalo v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu in Sarajevu. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 31, v Beogradu 29. v Dubrovniku 28. v Sarajevu 26. na Rabu 24. na Visu 23, v Mariboru 20.2, v Ljubljani 20, v Zagrebu 18. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763.9. temperatura je znašala 13. — Strela požiga. Včeraj ob 5 .zjutraj je udarila strela v kozolec posestnika Cere-na v Savijah blizu Vidmarjeve tovarne. Kozo-lec ie bil mahoma ves v plamenih in ie že čez pol ure pogorel do tal. Požar je na. pravi.l precejšnjo škodo, ker je bil kozolec poln žPa. — O k rad en kapitan. Pomorskemu kapi? tanu Pavlu Gereksamerju je neki žepar ukradel na kolodvoru na Zidanem mostu zlato žepno uro z zlato verižico. Ukradena ura je znamke >Longines< dvokrovna z monodramom PG. Verižica je sestavljena iz tankih podolgovatih Členkov in ima za obesek z zlatom okovan otroški zob. Kapitan Oereksamer. ki je doma iz Bakra, ima nad 4000 din škode. — Vlom v mlekarno. Oni dan je bik* vlomlje.no v mlekarno Ivana Ferlana na Visokem pri Kranju. Vlomilec je odnesel 30 k°-do vršili 31. avgusta t. 1. od 7. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne. Pripušča ni pa bodo samo oni učenci, ki so vležili do 25. avgusta 1938 z 10 din kole-kovano prodnj?, ki je taksirana še z, 10 din za vsaJk predmet. Vpisovanje bo samo 1.. 2. in 3. septembra od 8. do 12. in od 3. do 6. ure v šolskem poslopju, pritličje, soba st. l. —I? Zatroritev prehoda skozi Lattcrman-nor dre^orf^d. Vsled prireditve jesenskega veleseim-a. ki bo od 1. do 12. ftepte/mbra. bo prehod skozi Lattermannov drevored od ©podnjejja del;i otroškega igrišča mimo ve. lesejemskih paviljonov proti pivovarni Union zaprt od 22. avgusta do 17. aeptem* bra. —Ij Umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu se nadaljuie, zaključi pa 21. t. m. Tega dne bo ob 11. uri olček mornariški narednik vodnik Dragotin Le3iČ in inspektor pri neki tvrdki v Zagrebu Dragotin Curinovič. — Nezakonski otrok toži svojega pra--vega očeta. Zanimiv primer je obravnavalo te dni mariborsko sodišče. Gre za tožbo radi alimentov za nezakonskega otroka. Nezakonska mati je namreč tožila hlapca, da mora priznati očetovstvo in plačevati preživnino za otroka, ki ga je porodila, ko sta skupaj služila pri nekem gospodarju. Hlapec je pred sodiščem tajil očetovstvo in se skliceval na izpoved bo nezakonske matere, ki je bila dekla pri istem gospodarju kakor on. da je namreč otrokov oče gospodarjev sin. Končno je nezakonska mati sodniku priznala, da je nezakonski oče zares gospodarjev sin, ne pa hlapec. Sodišče je radi tega zavrnilo tožbo proti hlapcu in bo sedaj nezakonski otrok moral tožiti svojega pravega očeta, da ga bo preživljal. — Divji lovec Selniški orožniki so aretirali 391etnega Franca Voršiča iz Spodnjega Boča pri Selnici, ki je ustrelil IS veveric, četudi ni imel orožnega lista. Orožniki so puško enocevko zaplenili, prav tako tudi veverice. Vorsič se bo moral radi divjega lova zagovarjati pred sodniki. — Mariborska vremenska hišica. Pre-jeJi smo od tairista sledeče vrstace: >Tista vremenska hišica na Slomškovem trgu je zared nekaj svojevrstnega. Hudomušneži zatrjujejo, da je vsa aparatura pokvarje* na od takrat, ko so namestili n*i vremon-rko hiširo slovensko nomenklaturo. Druga zopet pravijo, da je naprava tako za«*ta_ rela, da vsi aparata >stavkajoč in da ka« žejo brumnim Mariborčanom sredi neviht in neurij — neizpremenjeno, lepo vreme. Kaj, ko t'i se ta vr-emenska hišica dostojno in Času nrimerno popravila.« — Tatvine perila, v noči na četrtek so se pojavili v Delavski ulici tatovi, ki so se specializirali na perilo. Najprej so »e splazili v praJjiicio MJarije Fhiharjeve v Delavski ulici 10 ter je odnesli iz pralnice večjo količino moškega in ženskega perila v vrednosti 300 din. Od tam pa jih je pot vodila v hišo St. 8, kjer je imela že-lemričarj va žena ^7~x&ja živko pripravljeno večjo množino perila za sušenje. Odnesli so ji večjo količino perila v vrednosti vili so, da gre za 18 letnega Rudolfa Majcna, sina šolskega sluge v Mariboru. Pokojni Majcen je bil usJužben v neki mariborski tvornici in bi moral v kratkem v tekstilno šolo v Leskovec. Ugotovili bo, da je bil smoči v Grajakem kinu, po pr dstavi pa je oddel proti Kalvariji. Vse kaže, da si mladenič ni aam končal življenja, kakor So prvotno domnevah, temveč da je najbrž postal žrtev zločina. Vse kaže, da je rana na glavi iz samokresa, vendar je bil strel oddan iz daljave nekaj metrov, ker odprtina ni bila prav nič ožgana. Zelo čudna je bila tudi lega mrtveca. Komisija je odredila obdukcijo trupla Majcna, ki bo danes ob 16. v mrtvašnici na Pobrezju. nad 1000 din Za taWi poizveduje policija. — Izpred sodišča. Davi se je moral zagovarjati pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodeča 62 letni Jože Lovrencič, ki je specialist za tatvine vozičkov. Lovrenčič je namreč v juniju ukradel tri vozičke in sicer Ivanu Tomanu v Rušah, Antonu Arntišu v Rušah in Francu Heletu v Rošpohu. Na voziček je naložil hmeljevke. ki jih je odnesel Jo-sipini Bučarjevi v Lazniei in Katarini Doblekarjevi. Obsojen je bil na 10 mesecev strogega zapora ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let. Na originalno idejo je prišel 261etni slikar<;k' oo-močnik Miroslav Kožuh iz Koša kov. 2e deli časa je računal, kako bi prišel do denarja, ki ga poštenim potom ni mosrel dobiti. Zato se je prekrstil v Hansa Kluga 12 Pesnice in se je pod tem imenom dal najprej fotografirati pri Alojzu Divjaku v Studencih, kjer je naročil 6 slik. nato pa je izvabil Francu Kotniku v Studencih nov usnjat jopič, vreden 700 din, poleg tega 5« kolo in klobuk. Vse to mu ie Kotnik posodil v dobri veri. da ima opravka 1 poštenjakom, ker je zatrjeval, da se vrne zvečer. Ker ga ni bilo, je zadevo prijavi! orožnikom in epilog je bil davi na sod'Sču kjer je bil Kožuh obsojen na 4 mesece strogega zapora in 240 din globe. Iz Kranja — Poskusen vlom. V sredo opoldne med odmorom, ko so trgovine zaprte, je poskušal vlomiti neki Berčič Albin iz Škofje Loke v trgovino Schilling poleg hotela >Je-len«. Vrata v trgovski lokal je odprl z vitrinom, potem pa je brskal po trgovini, kaj bi se bolj izplačalo odnesti. Nabral je ze nekaj malenkosti, ko je pri Sel nenadoma usluž benec tvrdke elektromonter Vovk. Berčič, ki je ravno imel v rokah knjižico »Kreditne banke«, jo je hitro popihal skozi vrata, Vovk pa za njim. Vlomilec, ki je bežal čez Jahačevo dvorišče, bi morda ušel, v tem pa mu je prišel nasproti uslužbenec tvrdke Janša Skalar, kateremu je Vovk zakričal. naj begunca prime, skalar je BerCiča res ustavil, v tem je pa že prihitel Vovk in oba fanta sta potem kora j žn o odpeljala vlomilca na policijsko stražnico. Drzen poskus vloma v opoldanskih urah kaZe, da je Berčič nevaren in pogumen vlomilec, saj je bil radi vloma že trikrat kaznovan. — Kal mi jak mesto žganja, V sredo zvečer je brezposelni delavec Susnik Jožef is StrahLnja segel v omaro, da bi popil poži-rek žganja. V omari sta se ena poleg druge nahajali steklenici s salmijakom in Žganjem. Sušnik je v naglici prijel napačno steklenico, hitro nagnil in popil nekaj sai- m i jaka. Ker mu ta nenavadna pijača ni teknila in je dobil hude bolečine, so poklicali rešilno postajo v Kranju, ki je Sušnika odpeljala v ljubljansko bolnišnico mi zdravljenje. Večkrat je že taka usodna zamenjava neprevidneža veljala življenje, aH pa vsaj pustila trajne posledice. — Strelske vaje. Članstvo strelske družine v Kranju in vse prijatelje streskega sporta obveščamo, da se tudi odslej vrse vsako nedeljo In praznik popoldne strelske, vaje na strelišču v Struževem. dokler bo trajalo ugodno vreme. Vodstvo prosi, da se vaj udeležujejo zlasti oni strele, ki nameravajo sodelovati na okrožnih ali državnih tekmah. Cena naboju je 0.50 din. vežba pa lahko vsakdo. Upamo, da si bodo kranjski strelci, ki so nedavno v Kranju tako zmagovito nastopih, letos priborili se novih la-vorik. SPORT — Prren«tvo drfave ▼ lahki atletiki. r>anfs ob 1o. se Vo nadali^vslo na Stadionu državno prvenstvo v lahtai stletfki. Pro* Tram je naslednji: T>ruei del desetoboja (110 m zapreke met di«*V v r=kok *» pali-o. met kopja, 1500 m> 3.000 m zapreke ki 400 m zapreke. Vstopnina propagandno nhica. Vstopnice se o'obe v pred.prodarl pri Baraci. Nebotičnik in sicer za fii * Vehki Mogui« se je izgubil. Tehtal je 279 karatov, ukradli so ga perzijski vojaki, ga razbili v manjše dele In prodah. Omeniti je treba še sloveči demant Orlove, ki ga je podaril ruski princ Orlov svoji ljubici carici Katarini, ko je prišel v nemilost in se jI je hotel znova prikupiti. Ta demant je zdaj v sovjetski zakladnici, kjer je shranjenih še mnogo drugih draguljev iz carske zakladnice. Maršal Blucher sin ruskega tlačana CM tovarniškega delavca in povzpel do marSala navadnega vojaka se je efekt take razdelitve po razredih lahko popolnoma isti, kakor pri enotni obdavčeni, zato tudi ni nobenega tehtnega razloga proti temu. Prvi in zadnji pogoj za tako razdelitev pa je: da jo izvedejo nepristranski, izkušeni in uvidevni gospodarstveniki. Janko K««. Največji in najmanjši demanti Najmanjši tehta samo tisocinko karata, največji je pa tehtal 3106 karatov V znanem češkoslovaškem zdravilišču Pieštanih se mudi belgijski veletrgovec iz Antverpna Landan, ki ima v Belgiji veliko brusilnico demantov, kjer je zaposlenih okrog 500 delavcev. Landau nosi na prsih najvišja belgijska odlikovanja, ki mu jih je podeJU sam kralj Leopold H. za njegove zasluge za belgijsko trgovino. Kralj je sprejel Lapdaoa v posebni avdi-jenci in pri tej priliki si je dal pokazati najmanjši demant sveta, obrušen v Lan-dauovih delavnicami. Demant »Veliki Mognl-s V Pieštanih se je Landau pobahal s tem redkim demantom novinarjem. Pri- thikavec med demanti ten ta camo tiso-činko karata in je tako majhen, da bi jih morah imeti za en gram pet. Krasne brušene robove tega edinstvenega demanta lahko človek občuduje samo pod močnim povečevalnim steklom. Landau pravi, da je takih demantov na svetu samo 34. Njihovo brušenje zahteva ne samo izredno spretnost, temveč pripravi delavca celo ob vid. Demaaitna polja so odkrili leta 1868 v Južni Afriki v Kim beri eyu. Istega leta se je igral otrok zakoncev Van Niekirkovih s tairnenekom, v katerem je spoznal pri rrjrh stanujoči John 0'Reilly demant. Slučajno najdeni demant je tebtal 21 in pol karatov. O'Reillv je razen tega vedel, da trna neki domačin podoben kamen, samo da je mnogo večji. Z Van Niekirkom je Šel takoj iskat dotičnoga domačina, od katerega je Dickirk kupil dragulj. Dal je zanj vse svoje premoženje, 500 ovac, konje in vse poljedelsko orodje. Kmalu je pa prodal demant nekemu trgovcu z dragulji v Južni Afriki za 56.000 dolarjev. Ta ga je dal obrusiti in prodal ga je angleški grofici Durley za 125.000 dolarjev. Demant je dobil ime >Zvezda Južne Afri- Jfejvečjl doslej najdeni demant je »CuL. feoan«, ki ga je našel L 1905 rudar Fre-derick Wels v skalni steni rudnika Premier v PretorijL Demant je tehtal 3106 Ime maršala Vasilija Konstantinoviča Bliicherja se je znova pojavilo v javnosti v zvezi s sovjetsko-japonskim konfliktom na meji Mandžukua. Še nedavno je krožilo mnogo vesti o maršalu Bliicherju, poveljniku posebne sovjetske armade za Daljni vzhod. O njem so trdili, da je bivši višji častnik avstro-ogrske armade, drugi so videli v njem potomca generala Bliicherja, zmagovalca nad Napoleonovo vojsko, ki je bil znan pod imenom maršal Vonvarts. Tudi Bliicherjevo delovanje na Kitajskem, kjer je nastopal pod imenom Galen, je prineslo še več fantastičnih ugibanj v življenjepis tega moža. Največ luči v govorice o tajnem poreklu sovjetskega maršala je prinesel njegov življenjepis, objavljen nedavno v založništvu komunistične stranke v Habarovaku. Tu so ovržene mnoge domneve m napačne vesti, vendar pa ostane Blucher jeva življenjska pot izredno pestra. Točno je dokazano, da je Blucher roškega rodu. Rojen je bil kot kmečki sin leta 1889 v vasi Baračinka v jar osla vski guberniji. Ime BKicher je dal siromašni jaro^lavski kmet svojemu tlačanu, očetu Vasilija Konstantinoviča Bliicherja. Mladi Blucher je hodil v cerkveno šolo, potem ga je pa oče poslal v Petrograd, kjer se je učil kot vajenec v neki trgovini. Ta poklic mu pa ni bil všeč. Zato je dal trgovini slovo in dobil službo delavca v fiancosko-ru-ski tvornici. Iz te so ga zapodili zaradi udeležbe v revolucionarnem delavskem krožku. Mladi Blucher se je napotil v Moskvo in leta 1909 je bil zaposlen kot ključavničar v železniški delavnici. Tik pred svetovno vojno je bil aretiran zaradi nagovarjanja k stavki Toda kmalu so ga izpustili in leta 1914 je bil mobiliziran in poslan takoj kot navaden vojak na avstrijsko fronto. Leta 1916 je bil tako težko ranjen, da so ga po dolgem zdravljenju odpustili iz vojske. Potem je delal v tovarnah v Nižnjem Novgorodu in Kazan u in udeležil se je priprav za boljševiški prevrat, ko je bil izvoljen za člana revolucionarnega odbora. Proti koncu 1917 je bil že eden vodilnih članov samarskega revolucionarnega odbora in vodil je rdečo gardo proti atamanu Dutovu, ki se je bil uprl sovjetski vladi. V Orenburgu je bil s svojimi Četami odrezan, pa je zbral 10.000 mož iz partizanskih čet m se prebil na zapad. Boru se je pri Ufi in se končno združil z glavno rdečo armado. Za svojo hrabrost je bil odlikovan z redom Rdečega prapora. V letu 1919 je organiziral iz uralskih in moskovskih delavcev 51. strelsko divizijo in postal njen poveljnik. Zavzel je z njo mesto Tjucnen. Potem je pa krenil proti vzhodu, kjer se je boril proti Ko4Čaku. Pozneje so poslali Bliicherja z njegovo divizijo na jug proti generalu Denikinu, Na Krimu se je borila njegova divizija pri Ka-hovki in poskusila je polastiti se ključa od Krima z napadom na Perekop. Za to operacijo je bil BKicher odlikovan z dvema novima redoma Rdečega prapora. Potem je pa hitro napredoval. Leta 1921 je bil imenovan za vrhovnega poveljnika narodno-revolucionarne armade in za vojnega komisarja v republiki Daljnega vzhoda. Kot diplomatski zastopnik se je udeležil pogajanj v Dajrenu. odkoder se je vrnil v Čito, da bi pripravil otenzivo proti japonski okupacijski armadi v ruskem Pri-amurju. Osebno je poveljeval sovjetskim četam med napadom na Voločajevko, kjer se je odloČila osvoboditev Habarovska, Vladivostoka in vsega Priamurja. Japonska vojska se je morala umakniti. Leta 1924 je odpotoval na povabilo takratnega prezidenta kitajske republike Sun-jatsena na Kitajsko ne kot BliicheT, temveč kot Galen, ali kakor so ga imenovali Kitajci Ga-Lin Štiri leta je ostal na Kitajskem in je bil eden najboljših vojaških svetovalcev kantonske vlade. Prezident Sun-jatseo je visoko cenil nadarjenega vojaškega dostojanstvenika in predlagal mu je, naj ostane na Kitajskem. Toda leta 1929 se je že zopet pojavilo Bliicherjevo ime. Takrat je bila ustanovljena posebna armada Daljnega vzhoda in njen poveljnik je postal Blucher. Njegovim odlikovanjem se je pridružil še red Rdeče zvezde in najvišje odlikovanje, Leninov red. Osebno je vodil bitke pri stanici Mandžurii in Dža-lajnoru, kjer je ujela njegova vojska 10.000 vojakov po Japoncih organizirane protiso-vjetske vojske. Vso svojo energijo je posvetil organizaciji armade na Daljnem vzhodu, ki je postala samostojna, na vzhodni tronti neodvisna armada, dobro oborožena in izvežbana. Ko je bil v Rusiji ustanovljen maršalski čin, je bil Blucher med prvimi petimi sovjetskimi maršali. Na prvih volitvah vrhovnega sovjeta je bil izvoljen za njegovega člana. Zadnje operacije na mandžurski meji so pokazale, da je Bliicherjeva armada pripravljena in disciplinirana tako. da je ni mogoče izzvati z nobenimi provokacijami v pustolovščino. Budno je branila bamo sovjetsko mejo, poverjeno njeni obrambi. Ugasle zvezde če zažari zdaj pa zdaj nova zvezda, vzbudi to mnogo zanimanja m presenečenja tudi med lajiki. Ce pa katera zvezda ugasne, se zanimajo za tak pojav samo zvezdoslovci. J?ri ogromnem številu zvezd to res ne igra nobene vloge, če ene ali druge ne morejo več najti. In take pogrešane zvezde zabeležijo zvezdoslovci samo v velike kataloge. Navadno gre za isti pojav, kakor pri novih zvezdah, samo v nasprotni smeri ah bolje rečeno z nasprotnim znamenjem. Ko zvezda zažari, jo zvezdoslovci opazijo, krstijo, opremijo s številko in zabeležijo v katalog. Potem njena svetloba pojema, dokler se končno ne izgubi, da jo zapišejo med pogrešane. Takih zvezd je okrog 500. Med njimi je tudi nekaj malih planetov, ki so bili pomotoma zabeleženi kot stalnice. Ce jih iščejo na dotičnem mestu, jih ne najdejo, ker krožijo po svojih potih. Med pogrešanimi ni takih zvezd, ki bi bile navadnim ljudem kolikor toliko znane. Večjo senzacijo bi seveda zbudilo, če bi izginila polarna zvezda. V tem primeru bi se gotovo tudi širša javnost zanimala za probleme zvezdoslovja. Insullova cpsroka O smrti bivšemu ameriškega .industrijske, ga magnata, kralja elektrarniSkih trustov Samuela Insulla $mo poročali. Neko* eto pi» sali o njem cele stolpce v gospodarskih rubrikah, pozneje je pa prišlo njegovo ime ▼ rubrike romantičnih reportaž, ko se je svetovno gospodarsko krizo z njegov«mi načrti razblinila tudi vrednost delnic njegovih podjetij m je moral Insull pobegniru Ustavil se j« slednjič v Grčiji, ni'slee, da. bo tam varen, pa so ga grške oblasti izročile ameriškim Cez nekaj časa se je poja* vilo njegovo ime zadnjič v senzacionalnem, poročilu, kjer je bilo rečeno, da ga je sodišče oprostilo, ker mu ni motilo dokazati,, da ie sam zakrivil konkurz in da se je obe zatSl S r»jrm Insull je potem izginil. Naselil se ie v Parizu ki šele Čez več let je prišla v »av_ nost prva nova vest o njem, namreč o nje* govi smrti. Mož, ki je bil štirikrat milijonar m je štirikrat izgubil vse premoženje, je umrl pozabljen in celo siromašen. V žepu je imel sedem frankov in to je bik> skoraj vse njegovo premoženje. Vendar so pa ljudje z zanimanjem pričakovali njeuo_ vo oporoko Odprli so jo te dni v Chieagu. Tudi oporoka kaže. kako se je bilo razb'»« nilo Insullovo togastvo. Delnice po n^em ustanovljenih družb so bile nek*>c vredne v našem denarju skoraj eno miliardo in približno tako visoko so cenili In-ml lovo premoženje. Iz oporoke pa je razvidno da je zapustil v našem denarju nad 700 milijonov dolgov, večinoma kredita, ki so mu ga dajale banke. Za izvršilca oporoke je določil svojega sina. ki je po i>oklicu novinar. Zapustil mu je pa kot rečeno same dolgove. Iz Gornje Radgone — Nabiralna akcija. Sokolsko društvo je razposlalo vsem tržanom in bližnjim oko« liČanom prošnje za prostovoljne prispevke za zgradbo društvenega doma na meji. Co_ sedanja akcija se je izkazala za dokaj uspešno, ker kaže vee obmejno prebival, stvo razumevanje in izredno naklonjenost. Vsi oni. pri katerih se bodo v prihodnjih dneh zglasili pooblaščeni nabiralci prostovoljnih prispevkov, se naprošajo, da zapo* Četo delo obmejnega sokol s! va v svo ih močeh podprejo, da na ta način omogočijo pričetek gradnje še to jesen C"im bo Sa* vez vrnil odobrene načrte, se bo z srndnjo pričelo in to v onem obseau. » kolikor bodo to omogočila denarna sredstva. Za letos je predvidena kot prva etapa grainia nujno potrebne velike dvorane ki bo siu» žila obenem tudi za 'e'ov'dniro. Vnem rto. sedanjim darovalcem in dobrotnikom hvala. _ Osja nadlog8. Sadna letina kaže to leto izredno lepo V tem Bas«, ko ie pričelo e»adje dozorevati ter so pričHi l.adie prešati sladek jabo'čnik pa lf poiavliajo Z dneva V dan vedno več i roji os ki i*>* sta jajc prava nadloga. V Času letošnje su_ Še ie tilo dok i i usodno vreme za razvoj osjih zaleg, k: jih ie najti na številnih me. stih v zemlii. Letošnja suša ie odpravila sicer komarčje zaleue. pripravila pa osie, ki je še bofli nadloga. SRAMEŽLJIVOST — V vašem položaju vam preostaja samo en izhod. — Kateri? — Pišite očetu svojega otroka, on bo gotovo kaj storil za vas — Bojim se. da ne Pa tudi če bi bil pripravljen kaj storiti, bi se nikoli ne upala obrniti nanj. — Zakaj pa ne? — Ker ga ne poznam dobro. georges ohnet: 29 ERGE J PHI1II1 Romin 1 — Zavedam se pa tudi, koliko me nae to stane. Toda v resnici mu ni bilo žal denarja. Samo za nekaj se je bal: za zdravje gospodične de Cernay. Od dneva njune zaroke je bila postala še resnejša in otožnejša. Shujšala je bila, oči je imela udrte, kakor da skrivaj plaka. Ce je govoril o svoph skr-beh z gospo Desvarennesovo, ga je le ta tolažila: — Mlada dekleta so vsa taka, poroka jim zmeša glave. Kar poglejte mojo hčer. Čeblja, kakor sraka, skače kakor koza. Pod trepalrricami ima par kresnic. Z Ivanko je zopet drugače; ona je postala pred poroko melanholična, poveša glavo, kakor da je žrtev. Toda s tem si nikakor ne befite glave, saj bo minilo. Moram pa priznati, da je veselost ene prav tako vznemirjajoča, kakor potrtost druge. Cayrola so te besede nekoliko pomirile. Tudi on je mislil, da je Ivanko vznemirila bližajoča se poroka in zato se za žalost svoje neveste ni več dosti zmenil. Mihelina in Sergej sta se bila ta čas povsem umaknila v svojo osamljenost. Takoj sta zbežala na vrt, če je prišel kdo v salon in ju zmotil v njunem ljubimkanju. Ce je pa prišel kdo na vrt, sta zbežala v uto. Ta manever je ugajal zlasti Sergeju, ki ga je spravil v zadrego vsak Ivankin pogled. Ivanka je na mršila obrvi vedno, kadar je zagledala Mihelino s Paninom pod roko, kar je bilo princu zelo neprijetno. Vendar so se pa morali vsak večer srečati za mizo, kajti Sergej in Cavrol sta obedovala pri gospe Desvarennesovi. Princ se je zaman pogrezal v tihe pogovore z Mihelino. Vzlic temu se je moral zdaj pa zdaj obrniti k Ivanki. Ti trenutki so mu bili zelo mučni. Neprestano se je bal izbruha, ker je dobro poznal vročekrvno in bojevito dekle. Zato vpričo Ivanke tuđi ni bil tako nežen z Mihelino, kakor sicer. Gospa Desvarennesova je pripisovala to taktu in prinčevi dobri vzgoji, ne da bi slutila, da je to, kar smatra za vzdržnost moža velikega sveta, v resnici samo previdnost v večnem strahu živečega ljubimca. rvanka je pa preživljala ta čas peklenske muke. Bila je preveč ponosna, da bi odkrila komu svoje srce po razgovoru, ki ga je imela s Sergejem, preveč razburljiva, da bi mogla mirnega srca gledati srečo svoje rivaKnje. Tako je v grozi videla, kako se bliža trenutek, ko bo pripadala možu, ki je sicer sklenila vzeti ga za moža, ki ga pa ni ljubila. Bili so trenutki, ko je hotela razdreti svojo zaroko, da bi ostala vsaj sama, če že ne more pripadati tistemu, ki ga je ljubila. Toda vedno jo je zadržala misel na boj, ki bi ga morala biti z vso svojo okolico. Kaj bi pa delala potem pri gospe Desvarenne-1 sovi? Morala bi mirno gledati Sergejevo in Mihe- linino ljubimkanje. Raje zapusti ta dom. S Cayro-lom se vsaj umakne temu, prosta bo in morda bo nadomestilo ljubezni spoštovanje, ki ga svojemu možu ne bo mogla odreči. Morda bo otroška, bra-tovska ali kakršnakoli nežnost nadomestila iluzijo temu dobremu možu, ki bo gotovo rad sprejel vse od svoje Ivanke. Tako vsaj ne bo več videla Mihe-line in Sergeja, kako se izprehajata objeta po livadah in stezicah samotnih krajev. Tako ji vsaj ne bo šumelo v ušesih tiho šepetanje dveh srečnih zaljubljencev: tako vsaj ne bo več slišala njunih poljubov. Nekega večera, ko je stopil Sergej v salonček v ulici Samt-Dominique, je našel tam gospo Desvarennesovo samo. Njen obraz je bil resen in strog kakor vedno, kadar je šlo za kaj važnega. Stala je pred pečjo, roki prekrižani na hrbtu kakor moški Bilo je takoj jasno, da je bila namenoma ostala sama. Cavrol, Mihelina in Ivanka so bili na vrtu od koder se je slišal njihov pogovor. Sergeja je zazeblo v srce. Čutil je, da se nekaj pripravlja, toda pripravljen je bil odstraniti vsako oviro. Zato je ohranil mirno kri in spoštljivo pozdravil gospo Desvarennesovo, ne da bi izdal njegov obraz le najmanjši nemir. — Dober dan, princ, — je dejala gospodinja, — danes ste prišli zgodaj, vendar pa ne pred Cavro-lom. Toda ta ne ve več, kaj dela. Sedite. Pogovoriti se moram z vami o nečem. Gotovo veste, da se dekle, kakor je moja hči, ne omoži, ne da bi njena zaroka dvignila nekaj prahu. Jeziki so v naši oko- lici gibčni, peresa tudi. Na uho mi je prišlo marsikaj nelepega o vas in dobila sem precejšen kupček anonimnih pisem, nanašajočih se na vas. In ko je Sergej s kretnjo pokazal svojo nevoljo, je nadaljevala: — Le nikar se ne razburjajte, saj nisem poslušala takih čenč in anonimna pisma sem sežgala. Eni so mi pravili, crl ste razuzdanec, zmožen vsega, če hočete doseči svoj cilj. Drugi so namiga vali, da niste princ, da niste Poljak, da ste bili rojeni v Ter-nesu kot sin ruskega kočijaža in šivilje, da ste živeli na stroške gospodične Anne Monplaisirove, zvezde varijetetnih gledališč in da se ženite, da bi mogli z denarjem moje hčere poravnati svoje dolgove. Bled ko smrt je princ vstal in .vzkliknil s pridušenim glasom: — Milostiva!... — Sedite, dragi moj, — ga je prekinila gospa Desvarennesova, — če vam pripovedujem te stvari, je to dokaz, da jim ne verjamem. Drugače bi sploh ne govorila z vami; prepovedala bi vam bila dostop v hišo. S tem bi bilo vse povedano. Gotovo je. da niste angel. Toda tiste grehe, ki ste jih storili, je mogoče odpustiti sinu in če gre za zeta, se nekatere matere takim grehom smejejo. Vi ste princ, lep fant, bili ste ljubljeni. Imeli ste proste roke, to je bila torej vaša zadeva. Toda čez nekaj dni postanete mož moje hčere in zato je nujno potrebno storiti nekatere ukrepe. Pričakovala sem vas, da bi izpregovorila z vami o vaši ženi, o vas in o sebi. —. Za unca*o m JuMcatDi dal Usta Oton CTniatof — W v TJiihiJani