fl Leto VI V Celju, dne 16. novembra 19H. St. 50. —*s l it)*'" _.-'!., .Ii). : ■-. .»> -■>■ a« i mats flaamvi.- t _ _ Ithaja vsak fietztek; »ko je ta dan praznik, pa dan poprej, -t-Vse pošiljatve (dopisi, reklamacije, vpraianja itd.) je pošiljati na naslov: nNarodnl List" v Celju. — Reklamacije so poStnine proste. Uredništvo: Dolgo polje števil. | „ Narodni List" stane ca oelo leto 4.K, ca pol leta 9 K, ca Četrt leta 1 K.. Za Ameriko in druge dežele np leto 6 K 60 vin. Naročnina se plačuje vnaprej. — Posamezna številka stane 10 »In. , m Oglasi se raCunajo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah cnaten popust po dogovora. Pristojbine za oglase je plačevati po polti na naslov: „Narodnt i List" v Celju... i .. : f f 1 r; t tlt-1 < Voiilcem celjske okolice. u 'Ii f. .i .^n) {isfifo Še komaj dober teden dni Vas; loči od zo-petnih volitev zastopstva! v Vaši občini. Nemški Meščani, ki v mestu samem skrajno -slabo gospot dari.ii>,. bi radi izagospodaršli tudi v Vaši občini. Protestant dr; Ambroschitz bi sad Vas, slovenski okoličani, dobil obč.'volitve so se letos postavili sporazumno med obema slovenskima strankama in pošlje'vsaka stranka svoje najrazumr nejše može v bodoči občinski odfcr.r. . 't Slovenski volilci !''Boj bo težaven posebno v I. in II. razredu. Vsakteri mora storiti svojo dnlž<-nost, da enkrat za vselej pokažete objestnim. Vašega kruha1 sitim zatiralcem Slovenstva, da 'bi-tnajo v okolici ničesar iskati. Prihodnji dnevi naj bodo posvečeni vztrajnemu agitacijskemu delni- j l -1 Kako je z vojsko? Italijanski uspeh. Pariz, 11. nov Včeraj so se vršili pri Bu-melijaniji novi boji mml Italijani'in Tutki. V boj so posegle tudi tripolitauske >trdnjave in oklopj niče „Karlo Umberto". Tnrkii iai Arabci so se bojevali z občudovanja vrednim pogumom,;vendaif pa so .izgubili bitko. Poročevalec londonskega „-Timesa" pravi, da je ta boj za Tripolis odločilen! 1 Italijani v Egejškem morju. " Atene, ilv nov: Italijansko brddovie se koncentrira v Egejškem morju Admiral Aubry' ko-mandjra 9 vojnih ladij t. in' II. vrste, vojvida Abrnški ima 2 križarki in 4 torpedne rušilce teir se nahaja med otokoma Kithera in Kreta: Tretja italijanska flotila je včeraj odplula iz Neapoljai Aubry ima rialogo polastiti se otoka Lertmos. Ce Tttrčija tekom 14 dni ne pripozna aneksije Tri-politanije, hoče Italija ahektirati otok Lemnos. Berolin, 11. nov. Iz Tripolisa poročajo, da se je posrečilo v torek 10?- polku bersaglierijev prodreti 2 km proti jugu. To je prvi uspeh Italijanov od 23. oktobra .naprej. Italijanske izgube. Carigrad, II. nov. Turško vojno ministerstvo razdaša uradno poročilo višjega turškega povelj-t nika pred Tripolisoro, ki pravi, da so izgubili Ita-lijani v boju 6. novembra 200 mož. V'prejšnjih bojih je bil en cel bataljon 83. pešpolka iz Mi-j lana skoro popolnoma uničen in 85 mož vjetih. Tudi 9. polk bersaglierijev je skoro do zadnjega moža uničej. - t ? I Pred Tripollsom. Carigrad, 13. novembra. Poslanec mesta Ben-gasija Jusuf bej se je vrnil v Benerasi in nesel s seboj velike svote za turške čete. Dvanajst turi ških generalštabnih častnikov se je podalo v Tri-politanijo. Tu se širijo vesti, da bo vojni minister Mahmud Šefket paša odstopil in prevzeli vrhovno poveljništvo nad turškimi četami v Tripolitanijii Tripolis, 13. nov. Položaj je skoro nespremenjen. Tuintam pride do malih prask. Rim, 15. nov. „Agencia Stephani" poroča, da so predsnočnjim Turki in Arabci zopet začeli z napadi, da jih je pa italijanska artilerija popolnoma zavrnila. Včeraj so Turki in Arabci naskočili zopet Bumeliano in Sidi Mezzi. V Tripo-litaniji pada močan dež in otežkoča vetrovno vreme gibanje italijanskih čet. Revolucija na Kitajskem. Cefcar pobegnil? » ' ' ' London, 10. novembra. Iz Pekinga poročajo, da je ušel mladi cesar pod vodstvom cesarice. Lonon, 10. novembra. Revolucijonarji so zavzeli Nan-King ter korakajo sedaj proti Tient-Sinu. Šangaj, 11. nov. Mandžu (pristaši dozdajne vladarske rodbine) ropajo ponoči po mestu. V mestu Foču so hoteli ponoči zapaliti poslopja Evropejcev. 27 Mandžujev je bilo aretiranih in takoj izvršena nad njimi smrtna obsodba. Vladne čete v Nankingu ropajo in obglavljajo vsakega Kitajca, ki nima Kite. Tekom 24 ur so baje usmrtili nad tisoč naprednih Kitajcev. Ponudbe vstašev Juanšikaju. Peking, 13. nov. Kitajski revolucijonarji so ponudili Jnanšikaju, vrhovnemu poveljniku kitajske armada predsedništvo republike. Vse z napetostjo pričakuje odgovora tega največjega kitajskega diplomata in politika. Gotovo je da bi bil Juanšikaj mož, ki bi lahko spravil red v za-> voženo državo, ravno tako gotovo pa je tudi, da bi tisočletno cesarstvo z njegovim nastopom za vedno izginilo. — Generalnega guvernerja t Tiehtsinu so revolucijonarji ubili. Revolucijonarji so storili vse,, da preprečijo- beg dvora proti severu. Kakšni dogodki sč bodo odigrali v malo dneh, je mogoče komaj slutiti. ... E . Poročila lz Pekinga. London, 14. novembra. Iz Tientsina poročajo, da je v Pekingu vse narobe. Mandžuji so sklenili, uprizoriti' velikansko krvoprelitje.-rlz Vladivostoka je 1500 koza kov na potu v Peking. Kitajski dvtor je pobegnil -v< Mandžurijo. m o a« »6 s J« r. «n:)'mt v . '..' i- 3z političnega sVrta. Državni žbor bo obravnaval letos še predlogo dragiujskega odšeka, zakonski načrt o seci-jalnem zavarovanju, t>remenlbo poslovnika, začasni proračun, uradniško vprašanje in prvoi branje brambne reforme. Zboroval bo državni zbor do 20. dec. V novem letu se bo sestal prečej pozno, ker bodo'V'januarju! Sklicani deželni* zbori k šest-tedeiiskemu zasedanju. "i f!l>U ; » Iz državnega fcbora. Seja 8. nov. Nemški radikalec Pacher-jfe Ostro napadal-gevore poslancev dr. Steinwenderja in dr. Grossa, ki da so bili proti Čehom prepepnstljivi. Češki poslanec Klofač je ostro napadal vlado zaradi1 pravosodnega ministra Hochenburgerja in zaradi- pogojev, • pod katerimi je ta vstopil v novo viafio.iiir il 'Seja 14. hov. V današnji seji se je pričelo branje dragiojskih predlog. : V začetk« seje je najprej ■ predvsednik lobžaloval dogodke^ koncem petkove Seje^Malik je pa prosil odpnščanjajt.V draginjsko razpravo je posegel ministerski ipred-sednik grof Stiirgkh, da označi stališče vlade glede uvfrza argentinskega mesa. Stališče i je ena&o onemu B>i«nertha-in Gautscha, le da se je še bolj ostro izrazil. Vsled njegovih izvajanj je prišlo do burnih prizorov ,od strani soc. demokratov in meščanskih poslancev. ■■< Vladna predloga glede reforme davkov. Finaačni minister je predložil drž. zbornici šest zakonskih predlog glede reforme davkov, 1. Davek na žganje se zvišaj od 90 v na 1 K 40 v. Deželam, ki so dobivale od tega davka dosedaj 30{v, se zviša prejemek na 60 vin., toda le od one vsote, ki presega minimnm 75 milijonov, ki ga zahteva država za sebe. 2. Davek na pivo se zviša od 34 vin. na 80 vin. od hektoliterske stopnje ekstrakta, tako da znaSa davek na pivo 5 K od hI. Od pasti pa morajo, deželne doklade ter dobe dežele od tega davka 42%- 3. V bodoče dobe dežele 21 Va milijona od osebnodohodninskega davka, 49 milijonov Od davka na žganje, in 56 milijonov Od davka na pivo'. Pdznoje; naj bodo deležne dežele na davku na žganje s 64 milijoni, lia davku na pivo pa s 70 milijoni, to pa le,'če "sklenejo dežele zakon, da se oproste ti davki deželnih do-klad. Ta postavka ima tndi v očeh primerno.' znižanje realnega davka. 4. Uvedbi pristojbine za brezplačni premoženjski prenos. 5. Davek na šampanjec. 6. Davek na avtomobile. Nemški veleizdajslct na Dunaju. Dne 12. t. m. se je vršilo na Dunaju v rotovški dvorani zborovanje Nemcev proti češkim šolam na Dunaju. Govorniki so skrajno surovo govorili o slovansfedh narodih ter hujskali množico. Ko je neki govornik omenil, da je cesar 1. 1864. dal 5000 K za češko šolsko družbo, so se čuli iz množice veleizdajal^ki klici in pesti in palice je bilo videti v zraku. Klicalo se je: ,.Heil Hohenzollern! Heil Wilhelm!" Kljub vsemu temu pa vladni komisat ni razpustil zborovanja. Nemce je sedaj že same sram in hočejo odvaliti odgovornost. Tu se vidi, kaka'je nemška „državna zvestoba", s katero se vedno hvalijo! _ _ " ; _ " ■ Poljedelsko ministerstvo bo vendar prevzel češki profesor dr. Braf, ki je bil še nedolgo tega poljedelski minister. Iz Hrvaškega. Komaj je sabor razpuščen, je že zaplapolalo po celi deželi živahno volilno gibanje. Vse stranke se z mrzlično naglico pripravljajo na predstoječe boje. Volitve se bodo vršile v znamenju^ boja proti banu Tomašiču. Hrvaško-srbska koalicija se je obrnila na stranko prava, da bi postopala skupno v volilni borbi. Stranka prava je odklonila kompromis, ker hoče nastopiti samostalno. Toda v slučaju ožjih volitev in tam, kjer stranka prava ne bo postavila lastnih kandidatov, hoče delati z vso vnemo, da onemogoči izvolitev vladnih kandidatov. Nekateri listi vedo povedati, da se bodo vršile nove volitve že dne 24. in 25. tm. Iz vodilnih političnih krogov se čuje, da volitev, kakoršne bodo p.edstoječe, še Hrvaška ni videla. Splošna balkanska vojna 1 Iz Bukarešte poročajo, da je imel rumunski kralj Karel baje tajno konferenco s predsedniki in voditelji vseh strank ter jim je naznanil, da je pričakovati za spomlad splošne balkanske vojne. BelcžK*. Iz davčne službe. Za davčne upravitelje so imenovani davčni oficijali Mart. Sormann, Jožef Lackner, Martin Kojc in Alfonz Sorglechner, za davčnega asistenta Anton Turek. „Učiteljski frkolin", to je najnovejši kompliment, ki ga je napravila „Straža", glasilo klerikalne »inteligence", slovenskemu učiteljstvu (št. 132 z dne 10. nov). Dopolnilne volitve v graško trgovsko in obrtno zbornico. Volilni imeniki so n« razpolago od 13. do vključno 26. novembra 1911, razdeljeni po davčnih okrajih, [ri c. kr. davčnih uradih v uradnih urah. Ugovori se morajo poslati pismeno in neposredno c. kr. volilni komisiji graške trgovske in obrtne zbornice v Gradcu, Neutorgasse 57, I. najkasneje do 26. novembra. V ostalem opozarjamo na razglas v današnjem listu. Nova člana deželnega zdravstvenega sveta. Štajerski deželni odbor je imenoval zopet pri-marija splošne bolnišnice v Gradcu dr. Janeza Knappitscha in primarija celjske bolnišnice dr. Gregorja Jesenka kot svoja zastopnika v deželnem zdravstvenem svetu do 1. 1913 inkluzivno. Za slov. zdravnike na Spod. Štajerju naš slavni deželni odbor ne ve, dasi je eden celo deželnega glavarja namestnik. Kaj so sklenili škofje? Na škofovskih konferencah na Dunaju se je sklenila rezolucija, v kateri se zahteva zvišanje kongrue. Poroka. V Kotljah ob štajersko - koroški meji se je poročil dne 6. novembra trgovec Tomaž Stibler z gdč. Marijo Krenkar. Ženinov brat Miloš Stibler je nabral ob tej priliki za Ciril-Metodovo družbo 6 K 50 vin. Regulacija Drave. Dne 8. tm. se je vršila komisija ob Dravi od Maribora proti Ptuju, ker se namerava regulacija Drave nadaljevati. Za obrambeni sklad družbe sv. Cirila in Metoda so se nadalje prijavili: 945. stalno omizje v restavraciji Vuga v Grobelnem (plačalo 30 K); 946. „Neimenovani" iz kočevskega okraja (plačal 40 K). Do 1000 kamnov jih manjka še 54. Češka akcijska pivovarna v Budjejovicah je poslala družbi sv. Cirila in Metoda 496 K 96 v od prodanega piva med Slovenci. Zahvaljujoč se cenjeni slovanski akcijski družbi za ta lepi dar priporočamo slovenskim pivopivcem priznano izvrstno pivo akcijske pivovarne v Budjejovicah. Naši današnji izdaji je priložen prospekt izbranih založnih del tvrdke Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani, katerega našim cenj. čitateljem v pregled priporočamo. Razpis Ceres-nagrade. Ravnateljstvo tvor-nice „Ceres" nam javlja, da se je na mnogo-stransko zahtevo končni rok za vpošiljanje odgovorov za razpisane Ceres nagrade v znesku 30.000 K podaljšal do 1. decembra. Opozarjamo na današuji razgias v inseratnem delu lista! Osebe, ki jih pogostokrat mučijo želodčne tež-koče, se čutijo zelo olajšane, če zavžijejo kake poi ure pred jedjo 1—2 žlici Franc Jožef-ove grenčict. — »Naravna Franc Jožef-ova« grenčica«, pise prof. dr. pl. Nussbaum v Monakovem, »učinkuje hitro, brez bolečin in mnogokrat celo pri vporabi majhnih količin. 10 CeljsKi oKraj. Dramatično društvo v Celju uprizori v nedeljo dne 19. t. m. v veliki dvorani Narodnega doma v Celju svojo drugo predstavo v tej sezoni in sicer: „Zlodjeve skale", katero je spisal znani humorist in pisatelj Oskar Blumenthal. Bluraen-thalove veseloigre se igrajo povsod z velikanskim uspehom. V Celju so se do sedaj igrale sledeče igre istega pisatelja: „Pri belem konjičku", „Ve-likOmestni zrak" in ,.Drugo lice", katere so splošno ugajale. „Zlodjeve skale" so se igrale z velikim uspehom v Berolinu, na Dunaju, pa tudi skoro na vseh manjših odrih. Začetek predstave je točno ob 7. uri. Predprodaja vstopnic je, kakor običajno, v Zvezni trgovini. Pripomnimo, da svira pri predstavi poluoštevilna Celjska narolua godba pod vodstvom g. kapelnika Vilima Seiferta. Celje. V Polulah pri Celju je v nedeljo 12 t. m. ob pol 2. uri zjutraj po kratki bolezni, zadet od mrtvouda, umrl daleč naoko!i znani posestnik ;n gostilničar g. Jožef Jezernik, obceznan pod ii m ..m grenadirbirt, v starosti 74 let. Pokopi bil pravi tip Slovenca iz starih časov, jeklen značaj; bil je nad 30 let odbornik okoliške občme u ijske, predsednik zadruge gostilničarjev za ce' ' > okolico, odbornik pri vžitninskem dru- štvu, župan soseske Polule, cerkveni ključar itd. Daleč naokoli je bil znan kot poštenjak, njegova gostilna je bila že od nekdaj zbirališče zlasti lesnih trgovcev iz Savinske doline in splavarjev, pa tudi priljubljeno izletišče Celjanov brez ozira na narodnost. Pokojni je bil tast predsednika narodne stranke in dež. poslanca dr. Vek. Ku-kovca. Pogreb se je vršil v torek 14. novembra ob veliki udeležbi na okoliško pokopališče. Rodbini naše sožalje, ranjkemu pa večni mir! Dijaški kuhinji v Celjn je daroval mesto venca pok. g. Jezerniku, posestniku na Polulah, g. dr. Janko Sernec, zdravnik v Celju, 15 K. V nedeljo dne 19. novembra zvečer je v celjskem Narodnem domu gledališka predstava: „Zlodjeve skale", veseloigra v 4 dejanjih. Tatvina v Celju. V pondeljek 13. t. m. je ukradel neznani tat ob pol 6. uri zvečer na dvorišču gostilne g. Bezenška (pri Jelenu) eno vrečo koruze in ravno v istem času pred trgovino g. Kolenca na Graški cesti dve vreči koruze. Čudimo se, da se morejo v Celju zgoditi take tatvine v tako obljudenih ulicah. Celjska policija ima pač drugega „dela" dosti! Nemški poštni uradniki in uslužbenci celjske pošte so si ustanovili te dni podružnico državne zveze nemških poštnih uradnikov in uslužbencev. Značilno je, da je na shodu nastopal Marckhl, ki se sicer za uradništvo ne briga preveč. Neki poštni uradnik je med drugim kvasil, da „se hoče nova podružnica postaviti v bojne vrste nemštva na Spod. Štajerskem in jih okrepiti." In takim ljudem naj še kot uradnikom zaupamo? Za to novo prusovsko postojanko v Celju bodo seveda lovili tudi slovenske uslužbence, češ da se gre za stanovsko organizacijo, zato opozarjamo slovenske uslužbence, da se gre tem ljudem samo za narodno hujskarijo. Iz Savinjske doline nam pišejo: Ker znani žalski dopisnik „Straže" nima nobenega drugega povoda za hujskanje proti naprednjakom, se je lotil obrtnikov in trgovcev zaradi njihovega po večini naprednega mišljenja. Grozi obrtnikom in trgovcem s „Kažipotom po Sav. dol.", v katerem hočejo klerikalci priporočati ..somišljenikom" samo klerikalne obrtnike in trgovce. Torej bojkotno gibanje proti Slovencem zaradi tega, ker se nočejo raznim politikujočim kaplanom uklanjati! No — takega bojkotnega gibanja se napredni trgovci in obrtniki jako malo bojimo. Kajti naš kmet je v teh hudih časih preveč pameten in praktičen, da bi ne hodil k»povat tje, kjer dobi za svoj denar tudi dobrosveže blago. Mogoče, da bi trpel eden ali drugi trenotno malo škodo — stalna pa stvar ne bo. So že poskusili drugi tiči kot sta Schreiner in Korošec s takimi sredstvi, pa so prav žalostno končali. Najbolje, bi bilo zopet ustanoviti konzum in napraviti kaplane za gospodarje v njih. To bo najboljše sredstvo za bojkot naprednih trgovcev in obrtnikov. Sicer pa — le naprej po tej poti! Se bodo za vodje že našla primerna mazila, ki jih bodo temeljito ozdravila. Iz Laškega trga. Laški okrajni zastop je sporazumno s tamošnjo podružnico c. kr. štajerske kmetijske družbe določil 6000 K za nakup primernega števila murodolskih bikov, katere potem namerava oddati po znižanih cenah zanesljivim kmečkim posestnikom. Ker pa je vsota 6000 K premajhna, se je obrnil okrajni zastop za podporo do 5000 K na poljedelsko ministerstvo. Ta podpora bi se naj izplačala iz znanega sklada za povzdigo živinoreje. Iz Šmarja pri Jelšah. Naš poštar g. Bakšič je nastopil dopust, kateremu sledi upokojenje. Poštno ravnateljstvo opozorimo, da je služboval na šmarski pošti, odkar obstoji, vedno slovenski uradnik, ker je to edino umestno z ozirom na urad in prebivalstvo. In tudi sedaj mora Šmarje Slovenca za poštarja dobiti! Iz Polzele. Naši nemškutarji so od dne do dne predrznejši. Te dni so napravili „slovesno" podoknico učitelju na šulfereinski šoli ob priliki njegovega godu in obhod z bakljami po slovenski Polzeli. Pri tem so strašno tulili in ruzsajali. In Slovenci tako izzivanje mirno prenašajo! Iz Žalca. Bi*ši veleposestnik v Št. Ilju pri Velenju, g. Ivan Kranjc, je kupil v Zabukovci pri Žalcu tovarno za izdelovanje glinastih, cementnih in porcelanastih izdelkov. Iz Grajske vasi. V pondeljek 6. t. m. smo imeli v naši vasi že drug večji požar v teku zadnjih dveh mesecev. Pri prvem požaru je pogorelo 11, pri drugem dve poslopji, in trudu požarnih bramb se je največ zahvaliti, da ni cela naša vas danes kup pepela. Človek pa se vpraša, zakaj se požarne brambe vkljub delu, ki ga vršijo, še dandanes tako prezirajo? Splošno se opaža, da je v požarnih b ambah 7. redkimi izjemami preveč nepotrebnega političnega, bratskega nasprotstva. Želeti je, da napočijo za naša dobrodelna društva boljši časi, s '.nn da skupno delujejo naprej, potem bodo do /ia pri ljudstvu tisto zaupanje, ki ga zaslužijo. Žalec. Dne 13. t. m. smo izročili materi zemlji truplo vrlega moža; v soboto dne 11. t. m. je namreč preminul tukajšnji stavbeni mizar in hišni posestnik g. Bernard Strahovnik, kateri pa ni bil le izvrsten strokovnjak v svoji obrti, ampak, on je bil obrtnik, kateri je v sili izvrševal tudi kleparsko, kovaško, ključavničarsko, sodarsko in druge obrti. Ni je bilo v Žalcu veselice, pri kateri bi ne bil rajni Strahovnik priredil potrebni oder, kulise in druge malenkosti; pri pogrebih, selitvah, gostijah in drugih veselih in žalostnih obiteljskih dogodkih je gotovo moral pomagati in svetovati rajni g. Strahovnik. V drugi vrsti je potrebno povdariti, da je bil rajni B. Strahovnik eden najstarejših udov vrle žalske požarne brambe, za katero bi bil vse žrtvoval. Pred nekalterimi leti se mu je izročila častna kolajna za 25-letno delovanje pri požarni brambi. Želeti bi bilo, da bi le-ta imela obilo tako navdušenih udov, ka-koršen je bil rajni Strahovnik. — Pa še neka tretja lastnost je dičila rajnega, in to je bilo njegovo navdušenje za slovenski narod; on tega navdušenja sicer ni kazal z vpitjem, ampak s tem, da je vedno in povsod govoril lepo, čisto slovenščino in da je nekaj tehničnih izrazov celo sam skoval. V tem oziru je dajal Strahovnik lep zgled marsikateremu žalskemu inteligentu, kateri meče s svojim „štima", „nuca", „cajt" itd. okili, da .človeka kar groza in strah obhaja. — Gosp. B. Strahovnik je bil tudi zvesti član in odbornik olepševalnega društva, za katero je bil tudi zelo vnet. Omeniti treba, da je k razpisanim sejam tega društva prav natančno in zvesto zahajal in tako dajal zopet lep zgled tistim, kateri se celo tistih sej ne udeležijo, katere sami razpišejo. Dal Bog, da bi se vrzel, katero je povzročila Strahovnikova smrt, prav kmalu izpolnila. Spretnemu obrtniku, vrlemu brambovcu, navdušenemu narodnjaku in društve-niku pa bodi v zgodovini žalskega trga ohranjen časten spomin. Bodi mu lahka zemlja slovenska! Nova Štifta. Tudi pri nas se je začelo daniti. Naši farmani so mislili, da jih sme vsak župnik zmerjati iz prižuice in na drugih krajih. Naš župnik Ferme ima posebno strupen jezik in je v mnogih hišah že napravil sovraštvo. Enkrat se je vendar našel človek tudi pri nas, ki je imel toliko korajže, da je tožil našega župnika za razžaljenje časti. V četrtek, dne 9. t. m. je dobil župnik Ferme za svoj dolgi jezik pri c. kr. okrajni sodniji nagrado 20 K. O tem bojevitem župniku še bodemo pisali več stvari. Na svidenje! Obsojena klerikalna pretepača. V soboto, dne 11. tm. je bil pri okrožnem sodišču v Celja zaradi pretepa obsojen Janez Potoč.iik iz Fran-kolovega, z domačim imenom dobro znani „krščan-sko misleči" očka Macuh na 3 mesece ječe; a njegov sin Janez ga je v pretepaškem mojstrstvu še prekosil, da je pri boju rabil kar sekiro, seveda tudi iz ..krščanskega mišljenja". Zato so mu prisodili 9 mesecev ječe. Prepričani smo, da bosta oba po prebiti kazni še nadalje gojila in kazala svoje „krščansko mišljenje." Bog nas pa varuj, da ne pridemo v njihove „krščanske" roke! Iz Jurkloštra. Umrla je tu 13. t. m. splošno priljubljena gospa Fani Hvaleč. Blag ji spomin ! ptojsKi oKraj. Središče. Dne 22. okt. je zbral pripravljalni odbor „Sokol-a" za Središče in okolico svoje somišljenike k sestanku, da jim položi račun svojega dveletnega priprav'janja. ter da se ti ob enem kouečuo pogovorijo o ustanovitvi. Poročila tajnika in blagajnika so pokazala, da je odbor vkljub mnogostranskomu nasprotstvu vendar po-volino deloval, ter dosegel posebno obilnih gmotnih uspehov, koji za prvo silo zadostujejo. Na to so različni govorniki povdarjali potrebo in čas za ustanovitev, koja se je na to soglasno sklenila. Izmed istočasno 30 pristopivših članov se je izvolil sledeči odbor: Starosta br. Srečko Dogša, usnjar in pos., namestnik br. Ivan Šala, posestnik, tajnik br. Ljnd. Muzek. učitelj, nam. br. M. Iva-nuša, žel. čuvaj in pos., blagajnik br. Fran Ko-čevar, pos., nam. Stanko Grivec, trg. sotr., odborniki Josip Šinko, pos. in župan, Jakob Zadravec, pos. paromlina, Julij Borko, pos. in živ. trgovec. Preglednika računov: br. Ivan Kolarič, pos., Jože Zidarič, pos. in gostilničar. Vaditeljski zbor: Borko Rupert, sedlar, Matjaš Veselko, pos., Stanko Grivec, trg. sotrudnik. — Imena so nam porok za uspešno delovanje. Posetili so nas 3 bratje iz Ptuja s svojim starosto br. dr. Fermevcem, in 4 iz Maribora z br. dr. Pivkom, ki sta v imenui svojih društev v navdušenih besedah povdarjala potrebo Sokola za Središče, ter ustanovitev prisrčno pozdravljala. Tudi kaplan Kranjc je poslal svojega vohuna — Leucarja, ki pa se je „med strahom m trepetom" kmalu ..poslovil". Temu sestanku sledeča odborova seja je sklenila naročitev vsega potrebnega, osobito telovadne obleke, knjig in sledečega orodja: drog, bradlja, konj, skakalnica in dve blazini. Brat tajnik je z veseljem naznanil prirastek članov na 45, med njimi 30 telovadcev. Upa pa v najkrajšem času na dvakratno število. Tako se je izvršilo za naš kraj zopet veliko napredno delo, ki bode zmožno vzeti v svoje okrilje vse one, ki mislijo enako pošteno narodno. Vi pa, ki ste prevzeli nalogo in čast dela — le krepuo naprej! Vsak člau naj poskrbi po svoji strani za čvrsto udeležbo — brez ozira na hinavsko obrekovanje in zavijanje onih, ki si mislijo, da so s kakšnimi Lencarji in Hrgi dobili cvet naiše mladine; in naše vrste bodo rastle in se Krepile. Ne vdajmo se! Na zdar! Požar. V Vinskem vrhu župnije Sv. Miklavž pri Ormožu, je 10. tm. zjutraj začela goreti vini-čarija ljutomerske cerkve. Ogenj se je naglo razširil tudi na sosedno viničarijo kmeta Skorjanca iz Središča in na klet posestnika Kovačiča iz Ormoža. Da ni vzel veter zadnji hip druge smeri, bi zgorele gotovo vse hiše na vrhu. Kako je ogenj nastal, še ni dognano. Najbrže po neprevidnosti. Eog. Slatina. Tu je umrl 10. t. m. posestnik in mnogoletni župan g. Iv. Stoinschegg v 63. letu starosti. Poroka. V Ormožu se je poročil g. dr. Gvidon Sernec, odvetnik tamkaj, z gdčno Marico Podgo-relec, doslej učiteljico pri Sv. Tomažu pri Ormožu. Bilo srečno! SloVcsjegražKi Slov. Gradec. V Starem trgu so našli staro-sloveusko grobišče. Dosedaj so odkopali že nad 100 grobišč. Žal, da izvršujejo to delo Nemci za Nemce. Naša zgodovinska last prehaja v roke tujcu. Iz Šoštanja. Na korist ubogim šolskim otrokom bo v nedeljo, dne 19. t. m. dramatična predstava. Vprizori se ljudska igra s petjem »Brat Martin". Šoštanj. (Odhodnica gospe in gospoda Kocuvana). Narodna društva šoštanjska so priredila na Martinovo nedeljo odhajajočemu narodnemu trgovcu g. Kocuvanu in biagi gospej soprogi lijpo odhodnico. V imenu šaleške čitalnice je v iskrenih besedah govoril odhajajočima slovo t. č. g. predsednik Koropec. Orisal je pridno delovanje gosp. Kocuvana kot večletnega predsednika čitalnice, pod čegar siretnim vodstvom ima čitalnica zaznamovati toliko lepih prireditev. Kot prijatelja narodnega učiteljstva je slavil g. Kocuvana gosp. nadučitelj Trobej, imenom obrtnikov so mu nazdravili gg. Šoln, Šip in Volk. G. notar Kolšek je orisal delovanje g. Kocuvana kot podpredsednika in blagajnika olepševalnega društva, kot uda nadzorstva šaleške posojilnice v Velenju itd. in želel njegovega prijateljstva tudi v prihodnje, Imenom šoštanjskega Sokola je g. Kurnik opisal delovanje br. Kocuvana kot dolgoletnega odbornika šoštanjskega Sokola in njega staroste v naj-kritičnejšem času; omenil je zlasti, da se je za časa njegovega starostovanja rodila ideja postaviti Sokolski dom v Šoštanju in da bo kronika tega prepotrebnega doma med prvimi zapisala ime br. Kocuvana. Napije preblagi gospej Kocuvanovi, ki je pred štirimi leti izročila prvi prispevek pripravljalnemu odboru Šoštanjskega Sokola in tako postala takorekoč rojenica mlademu društvu ... Iz Lepe Njive je prišel šaijiv brzojav, katerega je prečital predsednik šaleške podružnice planinskega društva g. Koropec in se nato poslovil od odhajajočih prijateljev, z željo, da najdeta tudi v Celju toliko res odkritosrčnega prijateljstva in sreče. V navdušenih besedah je povdarjal veliki pomen narodnih trgovcev ravno zaradi vsakdanjega stika z ljudstvom g. dr. Mayer; odhodnica ne sme biti žalostna, saj pride narodni trgovec g. Kocuvan v Celje, mesto, kjer bo našel gotovo preobilo torišča za narodno delo, in tudi zato, ker si je preskrbel tako vrla naslednika v gg. Senica in Pilihu. G. Kocuvan se je vidno ginjen zahvalil v izbranih besedah vsem društvom in prijateljem v lastnem imenu in v imenu svoje gospe soproge. Naj bi se izpolnile vse želje, izrečene ta večer! Na zdar! Šoštanj. Pri odhodnici g. Kocuvana se je nabralo za Oiril-Metodovo družbo 10 K, za Sokola v Šoštanju je daroval g. Kocuvan sam 10 K in se je vrhu tega razpečalo zelo lepo število listkov za Sokolski dom v Šoštanju. Živeli darovalci! JKariborsKi oKraj. Sv. Lovrenc nad Mariborom. Tretja žrtev tukajšnjih sudmarkovcev je gospod učitelj Lešnik. Moral je odtod samo zategadelj, ker je Slovenec. Za posp. Schel-om in gospico Pernat mora v pro-gnanstvo tudi gosp. Lešnik! Siidmarkovski učitelj sme nemoteno hajlati od gostilne do gostilne, sme hnjskati, smešiti Slovence, in v vsako politično stvar vtakniti svoj nos, a zaveden Slovenec pa še na dvojezičnih šolah niti kruha ne dobi. Trdno spanje imata vsekakor zakonska Grašič, gostilničarja v Buhovi. Nedavno jima je v noči doslej neznani tat iz spalnice, med tem ko sta oba spala, odnesel precej denarja in nekaj obleke. Ko sta se zbudila, sta našla vse omare in miznico odklenjene in vse po sobi narobe. Sicer je pa bila sreča, da se nista zbudila, zakaj tat je pustil v sobi na tleh kuhinjski nož, ki ga je imel pripravljenega za — obrambo. Od Sv. Trojice v Slov. gor. Naši nemšku-tarji si hočejo sedaj izganjati svojo jezo, ker jim je pri volitvah v posojilnico šla tako trda. Kot enega glavnih »krivcev" smatrajo g. učitelja Kle-menčiča, ki je doslej stanoval v hiši posojilnice. Sedaj pa so mu stanovanje odpovedali. Tako maščevanje je naravnost otročje-smešno. V Franiu pri Mariboru je v nedeljo, 12. t. m. umrl veleposestnik in župan g. Janez Gert, 81 let star. Bil je tudi načelnik posojilnice in njen soustanovnik. Odlikovan je bil od cesarja z zlatim zaslužnim križcem. Njegovo življenje je bilo življenje bojev in naporov. Kakor skala je stal vedno za narodove pravice. Se letos se je vkljub veliki starosti in vkljub nevarnosti za zdravje udeležil kot, župan framske občine volitev v mariborski okrajni zastop. Žalostilo ga je, ko je videl, kako so mnogi župani izdali slovensko zastavo. Pogreb se je vršil v torek. Blag spomin vrlemu možu. V Šmiklavžu pri Hočah je 14. t. m. nenadoma umrl šolski vodja g. Dav. Gobec. Slovensko gledališče v Mariboru. Ker še niso izpolnjeni vsi pogoji, ki nam jih je stavil naš mestni magistrat, za nadaljno vporabo odra in velike dvorane, se je morala otvoritev letošnje sezone preložiti na poznejši čas in upamo, da bomo lahko vprizorili prvo igro dne 19. novembra 1911 in sicer „Vstajenje". Slab obisk lanskih predstav je spravil dramatično društvo na rob propada in društvo mora rado ali nerado napraviti korak nazaj ter prirejati letos samo 2 predstavi na mesec. Tudi letošnji repertoar je večinoma nov in obsega sledeče novosti: a) slovanske: MeškO(: »Mati", drama; Starogorski: „Petkov Tone", ljudska igra ; Lokay : »Hrošček", veseloigra ; — »Rdečelaska', drama; — ,.Betlehemski pastirji", pevska otroška igra; po Tolstoju: »Vstajenje", drama; Stroupžžnicki: »Gospod Grobski", drama; b) tuje novosti: Schiiler: ..Razbojniki" žaloigra; — Schwayer: »Red iz nravnosti", žaloigra; — ,.Ben hur"; — Perušek : ,,V dolini", drama; — »V civilu", jednodejanka; Franc Sveti č : „Quo vadiš" igrokaz; Brandon : »Charlejeva te'a",gluma; Kadelbnrg: »Dva srečna dneva", veseloigra; Ša-bert: »Žetev" drama; Harry: ..Nioba" angleška burka; Strauss: »Ciganski baron", opereta; »Vzbujeni lev" opereta; Bolten: »Trnjulčica", otroška igra; c) reprize (ponovitve): Nestroy: »Lumpacij Vagabund", čarobna burka; Ganghofer: »Valenska svatba", igrokaz; Govekar: »Legijonarji", narodna i<:ra; Bazzet: »V znamenju križa", zgodovinska slika. Vstopnina ostane neizpremenjena. Pri predstavah sodeluje orkester »Glasbenega društva v Mariboru". Predprodaja vstopnic kakor lani v trgovini g. V. Weix?-a, Zgornja Gosposka ulica. Sezona se otvori s Tolstojevim »Vstajenje" dne 19. novembra 1911. Mesca decembra ti. se bodo igrali »Razbojniki". Na izrečno željo nekaterih bivših abonentov je društvo za letošnjo sezono zopet vpeljalo abonement na vse sedeže in prosimo slavno občinstvo, da se ga v izdatni meri poslužuje in društvu zasignra vsaj nekaj stalnih dohodkov. Abonente sprejema g. V. Weixl, trgovec v Mariboru. Vse narodne kroge v Mariboru in okolici pa prosimo, da podpirajo naše društvo, ki se bori s skoro nepremagljivimi težkočami, saj je imelo lansko leto vsled neprimerno slabega obiska ogromni primankljaj, ki ga bode treba iz letošnjih dohodkov pokriti. Potrebno je ne le, da pridno posečajo gledišče, ampak tudi, da pristopajo društvu kot člani. Težka nalosfa čaka odbor v letošnji sezoni in le upanje v boljšo bodočnost je bilka, na katero se še opira; ako se bode varal tudi v tej nadi, bode omagal, in naše narodno izobraže-vališče bo moralo za nedogleden čas zapreti svoj hram. Upamo, da naš glas ne ostane glas vpijočega v puščavi. Mariborski Slovenci! Vpoštevajte ta glas, oklenite se tega našega najvažnejšega zavoda, kajti njegov propad bo prinesel nam vsem poleg sramote najobčutnejšo škodo na naši narodni stvari. Pripomnimo še tndi, da se bodo letos vršile gledališke predstave točno ob napovedani uri s posebnim ozirom na obiskovalce iz okolice. Odbor. EjtrtotncrsKi oKraj. Malanedelja. Dne 5. listopada t. 1. je priredil gospod Škrlec iz Vičanec v teku deset mesecev že četrto gospodarsko predavanje v okrožju naše kmetijske podružnice. Ob lepi udeležbi okoli 70 kmetovalcev je razpravljal o žalostnem kmečkem položaju in o sredstvih, s katerimi bi se dal isti izboljšati. Govoril je nadalje o sadjereji in pri tem opozarjal na prazne prostore v naših gospodarstvih, kjer bi prav dobro uspevalo sadno drevje. Omenjal je slabo ravnanje gnojem po naših krajih in priporočal napravo dobro urejenih gnojišč in gnojničnih jam. Končno je opisal prednosti brzoparilnika »Alfa", katerega so si zopet štirje posestniki naročili. Zborovanje je trajalo dve nri. Iz Ljutomera nam poročajo: Poročilo o škrlatici v našem trgu in okolici je izpopolniti v toliko, da se je pojavilo več slučajev te bolezni tudi v šolskih okoliših Sv. Križ in Veržej. Zategadelj sta tamošnji šoli zaprti. BrežSKi oKraj. Iz Vidma. Našemu vinogradniku cvete letos pšenica. Res ni bogve koliko pridelal, a kapljica je tako izborna, da se pod 56 vin. ne dobi novega vina; tovornikov pa prihaja toliko, da bodo skoraj vsi hrami prazni. Mi vinogradnikom vse to iz srca privoščimo in želimo, da bi jim denar najbolje teknil. Letos bi se jim ustanovitev rajf-ajznovke izborno obnesla. Pogumnemu velja bodočnost. Poskusite! Iz Vidma. Odkar vlada videmsk > občino klerikalni župan Ban, je bil občinski tajnik znani nemški klerikalec Kores. Ta človek je bil tako zagrizen, da je uradoval le nemški, svojega sina pa je d ti študirat za duhovnika v Gradcu. Zastonj so bile vse pritožbe peščice naprednih občinskih odbornikov. Pa oblast je prišla do pre- pričanja, da ni vse v redu v deželi Danski in nekega lepega dne ni bilo več g. Koresa; popihal jo je na Gornje Štajersko. Sedaj se je gospod župan toliko ponižal, da je prosil naprednjaka g. Župevca za pomoč in tako imamo sedaj na Vidmu naprednega tajnika. Vprašali bi pa g. župana, kako je to, da se hoče vsa zadeva poteptati. Mi hočemo vedeti, pri čem da smo, zato zahtevamo sodnijsko preiskavo. Mar mislite, da budemo še enkrat plačevali, kakor za kaplanijo? Naši kmet-ski žulji so prekrvavi! Na svidenje pri bodočih volitvah! V Rajhenburgu se je naselil pod gostoljubno naroduo streho Lenardovo novi stavbni in pohištveni mizar g. Josip Vrščaj. Čuje se, da nameravata z g. Lenardora sčasoma ustanoviti veliko strojno delavnico. Mladima vrlima narodnjakoma mnogo uspeha. Naša najtoplejša priporočila! Hudoben sin. Kmetovalec Matevž Radej iz Šedma pri Rajhenburgu ima jako hudobnega sina. Splošno je znau kot hud pretepač, ki tudi svojim ubogim staršem ne prizanese, Po leti je n. pr. napadel mizarja Vrščaja in le na očetovo prošnjo mu je bilo prizanešeno. V torek, dne 7. t. m. je t,a ta nesrečni sin dobil svoje plačilo. Z očetom sta šla v vinograd po vino. Vrnivši se, jel je sin svojega očeta pretepavati ia metati ob tla. V si-lobranu zgrabi oče za puško in sedaj se je vnel boj zanjo. V tem boju se puška sproži in sin se zvrne zadet v trebuh. Prepeljali so ga v bolnišnico. Spoštuj očeta in mater! Mednarodni tatovi. V noči od 3. s a 4. t. m. so se izvršile v vlakih med Dunajem in Trstom razne tatvine. Pravijo, da je bilo potnikom ukradenega denarja za 12.000 K. Na Zidanem mostu se je posrečilo štiri sumljive osebe aretirati. Kmalu na to sta pa dva ušla orožnikom ter jo pobrisala proti Radečam. V vlak, ki vozi zjutraj iz Zidanega mosta v Zagreb, sta vstopila potem na postaji Radeče ubegla uzmoviča. Sprevodniki so ju spoznali ter obvestili na sevniški postaji orožnike v Rajhenburgu. Med vožnjo iz Sevnice proti Rajhenburgu je pa postalo vedenje uzmovičev vedno bolj sumljivo, vsled tega sklenejo sprevodniki ju zvezati. Vnel se je hud boj, pri katerem so padale gorke sem ter tja; končno se je pa združenim sprevodnikom in potnikom vendar posrečilo, uzmoviče obvladati ter zvezati. Na rajhenburški postaji sta bila potem slavno sprejeta. S prihodnjim vlakom ju je stražmešter g. Šlavs zopet močno vklenjena odpeljal na sodišče v Sevnico. Komaj stopijo tu z vlaka, raztrga eden uzmovičev verige ter jo popiha na Kranjsko. Pa le kratke so bile ure zopetne prostosti. Gotovo je preklinjal tistega, ki je znašel kolesa. Iz kozjanskega okraja. Človek mora, če opazuje naše razmere, nehote postati nevoljen. V državnem zboru se poslanci pretepajo, namesto da bi za nas reveže kaj delali, deželni zbor itak ne dela nič, nas kmete pa eksekvirajo za zaostale davke brez usmiljenja. Živinska in svinjska kupčija je ustavljena, od suše smo silno prizadeti — kje naj dobi kmet denar?! Kmetijstvo je izžeto, nagi in bosi smo in bližamo se gladu. Ali naj ne obupa kmet v takih razmerah, ko vidi, da je podoben oslu, ki je vodo nosil in od žeje poginil?! Kaj pa naš poslanec, ki smo ga tudi mi volili, ker smo imeli doslej zaupanje vanj?l Ne čujerao od njega nič več! Kottjifti oKraj. V Skalcah pri Konjicah so se igrali v Pavličevi hiši trije fantje z izposojeno nabito pištolo. Pri tem je Maks Pavlič po neprevidnosti pištolo sprožil in krogla je zadela njegovega brata Mihca v trebuh. Težko ranjenega fanta so morali takoj spraviti v bolnišnico. Drujfrktte in druge prireditve. Redni občni zbor celjske čitalnice se vrši v soboto 18. novembra ti. ob osmih zvečer v društvenih prostorih. Celjska »Čitalnica" namerava prirediti tekom adventa v spomin svojemu umrlemu častnemu članu g. dr. Josip Vošnjaku »Josip Vošnjakov večer". Tečaj za slovensko tesnopisje v Celju se prične v soboto 18. tm. ob 1. pop. v Čitalnici. Letos bosta dva tečaja: za začetnike vsako sredo in soboto od 1.—2. ure popoldne, nadaljevalni vsako soboto od 2.—3. ure popoldne. Po možnosti se upelje tudi tečaj za knjigovodstvo. Vpisnina ozir. učnina v znesku 50 vin. se plača takoj prvo uro. Vsi, ki se žele nekaj koristnesa in dobrega priučiti, so uljudno vabljeni. Klub naprednih slov. akademikov v Celju. »Rajhenburški Sokol" priredi svoj II. sokolski ples dne 6. prosinca p. 1. v vseh prostorih restavracije Unschuld. Sosedna narodna društva sa naj blagovolijo na ta datum blagohotno ozirati! Iz Maribora. V nedeljo, 5. t. m. je priredila C. M. podružuica zabaven večer, ki je bil nad vse dobro obiskan. Zbralo se je občinstva iz vseh krogov, iz Studencev, — znamenje, da je razvito narodno življenje tudi v nižjih krogih, in bi bilo le želeti, da bi se prirejali taki večeri večkrat med letom. Vspored se je vršil točno in povzročil veliko smeha. Darujte za nar. sklad! Si. rBJ...iji j druitiia za Spodnje Štajerske" v celjski okolici, leta (912. (Piše J. Kosi.) VMd s 03 * ,i a* tuljm i »a y 6 ,i «4 Med tem, ko se je čebelarstvo v'drugih de-žetahv ^osobito. v 'Švici, Nemčiji^ Franciji itd. na moderni podlagi že lepo razvijalo ino donašalo čebelarjem dotičnih dežel več milijonov kron dohodkov, jeopnof!*«našem lepe® Spodnjem Štagerju skoraj popolnoma spalo. Sicer je bilo tuintam nekaj starih panjev, v katerih so še čebele životarile, a to čebelarstvo je šlo vedno bolj rakovo pot,r-ker. v staromodnih ■ panjih in še brez strokovne, izobrazbe v sedanji dobi nima več živ-ljenskih pogojev.^ m ,tsh a Tako lepa je množina žlahtnega nektarja, katerega je narava večkrat v bogati meri nudila, zopet usahnila, ker , ni bilo čebel, d a.bi. ga človeku v korist izčrpale. Med tem pa se je manj vladen med aovažal iz drugih krajev, posebno iz Ogrske, in prif nas drago prodajal. ,, , fi|. Bilo je pred desetimi leti, ko so začeli za stvar i vneti možje misliti. na . to, kako bi se čer belarstvo v naši domovini na moderni podlagi povzdignilo. ... ? .-j^Sad njihovih posvetovanj je bilo naše sedanje osrednje čebelarsko društvo za Spodnji Štajer. Med ,temi moži nista bila v zadnjih vrstah naš sedanji predsednik Tomaž, Kurbns, nadučitelj v Slivnici, in naš med spodnještajerskimi čebelarji dobro znani, za stvar vneti potovalni učitelj gosp. Ivan Jurančič od Sv. Andraža v Slov. goricah. Po desetletni dobi se društvo lahko z zadovoljstvom ozira na svoje dosedanje delovanje. Podružnice so se množile, število udov je rasti o in danes razpolaga društvo z lepim številom okoli 800 članov, med katerimi je že več dobro izvež-banih čebelarjev. „ ,r <■* Čebelarstvu je torej dana nova smer in je postavljeno na trdno moderno podlago. ' 1 Da bode društvo svojo desetletnico častno in "slovesno obhajalo, je sklenilo prirediti v letu 1912 čebelarsko razstavo v celjski okolici. LISTEK. c.... kerubim! C J Oi ri Pripovedka iz življenja rudarjev. -<» »x Češki spisal I. L. Hrdlna. Poslovenil Podravski. (Dalje.) »Prosi te, Vencel]w.«i<> ,v .w,/nx{ni *J »Torej pridem, toda jutri, v prazniški obleki.« »Danes, Vencelj, ker ne imela bi miru po noči.« t« »Torej danes, toda moram dobiti dovoljenje, da grem domu se preobleč.« -t »Ako ni drugače, pa pojdi. — Ali se zamore pretrgati tvoje delo?« sa imtJ »Zamere; voda ima odtok za danes; ne pošiljajte tjekaj nikogar.« «<■ o,; ^ Karhan na noben način Flodi jih okrog nekoliko. Čemu iščejo samo nekatere?« »Samo one, ki so vojaki!« »Bo-li vojna?« »Da, dejal sem, da se bo nekaj semlelo!« »S Prusi — pri Turnovu so že vdrli na Češko!« Karhanu se je tema delala pred očmi. Kaj na] počne? — Ali je to res? — Tu ima listek, i »Stečem za trenutek na Kerubim«, reče s tresočim se glasom svojim dragim, ->k vam pa še pridem po slovo.« Na to steče po rebru in preko vasi proti gozdu. Pred Potužnikovo krčmo je stala tolpa ljudi. »Kam dirjaš, Karhan?« Rudar pokaže proti Kerubimu. »Ne puste te nikamor. — Mar ne vidiš, kako prihajajo ;z rova rudarji? — Ne vidiš orožnikov? Poslovi se in pojdi, Bog ti daj srečo!« Karhan se molče vrne. Crez trenutek so bili tukaj vsi vojaki-rudarji iz Kerubima in rovov pu okolici: Orožniki so šli ga njimi. »Ne mudite se! -i- urn6 na pot!« »Tako torej ostanitee«« Bogom!« »Poljub, moji dragi "otroci! —* »Pozdravite mojo ženo, ko se zvečer vrne!« »Pa tudi mojo mater. Naj gre v soboto po moj zaslužek!« *** ( ' 1 In vsi so šli potihoma, tako otožni. Še-le ondi pri Turšanu so si eno zapeli. Bilo je opaziti, da su od vseh stranij in vasi j prihajala drobna krdela na cesto in se jim pridruževala. Sami vojaki. Tega večera ie bilo marsikje otožno.- toda najbolj otožno je bilo na Zvezdi. Nikomur se ni ljubilo iti pod streho. Kakor bi strašilo v teh zapušeenln kočah, kakor bi iz slehrne odnesli mladega živitelja na pokopališče. •<*' ' ' > -i »Ah je Karhan že rtudi odšel?« je-hlastrtojvpra-šal oskrbnik Kerubima, pridirjavši za rudarji, i v »Tudi.« . :: h u., . r »Ali je temu že dolgo?« . » i vDolgo še ni, toda* daleč so že: Dva orožnika Sta šla za njimi in jih bosta priganjala. Sli so takšni, kakoršni so prišli iz rova, samo Karhan je bi! prazniško opravljen.« - »Torej ga ne bi'več dohitel?« ' ' > * »Morali bi imeti perutnice, gospod oskrbnik1"* | s »2e je bajt" odšel in dohiteti ga ni mogoče«, je tekel oskrbnik itep skočil raz ceste na pot, pokateri je korakala počasi preko polja stara gospa v žalni opravi. »Ne hodite dalje, mati, ljudje na deželi so radovedni, nc »Vem«. »Popelji me tjekaj.« »Danes ne, mati, jutri.« »Cema ne takoj?« »Noč je-in vsi so zelo otožni...« »Potolažim jih...« »Sebe pa razžalostite dvojnotero. Zarano, mati!« t-i tu-.it rtn■«:}-rpM Razne neVosti. Dalje sledi. i>< Ubegli morilec. Ia ječe v Stanislavi v Galiciji je pobegnil Sičinski, ki je bil zaradi umor« gališkega namestnika gr«fa Potockeea obsojen n« smrt, a pozneje; pomiloščen na 20 let ječe. Osumljeni so stražniki, dai so mu pri begu pomogli. Na katero stran je pobegnil, še ni znano.. Nov papežev odlok. Iz Rima se poroča, da V kratkem izda papež nov motu proprio, ki b© imel za predmet nravnostno življenje duhovnikov. Motu proprio bo poostril glede* določbe stanovanja žensk v župniščih in kaplanijah ter bo duhovnikom brezpogojno prepovedal imeti pod streho ženske Osebe, tudi če'"So sorodnice. Papež zahteva, da naj imajo duhovniki samo moške služabnike. -- : , a u„i -.;■■ mžž li.i.i^i i.- 2« namakanje perila. "«*> '« I ••»(> • r; fijr,0f. f ....... Na splošno zahtevo je rok p^vposianje i. decembra 1911 aBt^m ^m ^k mimi .^nsli i ^iJ ..»uki u -•> U -I ni J i J ijj J j a j_ t 598*1 po 1 številka. ' " "i f .». t ICV" - Ce bodo le uliogaljil Poroča se iz Splita t V Dalmaciji, da je tamošnji nO vi ;škofy ki-]ega ne dobivate redno, je krivda vsekakor na pošti: Ako bi se Vam slučaji, da ga ne bi dobili, ponovili, nam naznanite, da potrebno ukrenemo. Zadnjo številko Vam še enkrat pošljemo. Zdravo! tt >vy m iii >o. oMIoi ilti* ~ I v za hitro .prireditev jako okusne mammmeve ifiJh[ ii' kocke za govejo juho ^ ". ^iOiJiil iti & 5 vinarjev. «MM*9" iii .;; ... i, . ■ 5 MAGGIjeve kocke za govejo juho so čista, najboljša goveja juha v. trdi obliki in vse- bujejo tudi potrebno "sol in dišava. Prave samo ž imenom MAGGI in * . * M. i ;<;,,.: Loterijske, &teviJtjfce. 0 Uradec, 11. novembra 1911: 6, 5, 37, 47, 8. Dunaj, „ „ „ 47, 41, 57. 51, 56. J?" "v- ' s, V2 orala zemlje (55 jabolčnih dreves) z živo mfejo, je za 7000 K na prodaj. — Vpraša se pri: ANTON LEBIČ, Spodnja H udinja štev. 10 pri Celju. Zetale: Hvala, pa za danes prepozno! Pride! Zdravo! — Hrastje-Mota: Ravnotako! — Rajhen-burg: Poročila o dotični obravnavi žal nismo dobili od nobene strani; ker prizadetega ni tu, Vas prosim, da mi ga upošljete! Vučja vas: Hvala ! Glede mh ^- si na pravi* poti. Pa — žabico na viista!! Zdravo! — J. H., Središče: Opozarjamo Vačs,> daq;pismenih pdgovorov ne dajemo 'nikomur, kdor ne priloži dopisnice ali znamke za odgovor. V dotični zadevi se obrnite na gosp.: Ivan Veras, Maribor, Sodnijska ul. 17. 1 Podpisana Marija Kapun iz Drakovec ■ i. . tx* obžalujem, da sem. gospo Lucijo Veselič, po-sestnipo v Moravcih,. z nepremišljenim govorjenjem žalila; zahvalim se njej za odpuščeno sodno kazen. Drakovc i, 11. novembra 191L i f» 594 1 —T Marija Kapun. za neko podjetje s 7% obresti proti zagotovilu življenjske police. ^.SaJ^e, pisoc^e ponudbe pod 6012 .............—_-± 11 M..... j$8t, a N » v Ugodno prlo 20 trgovca, ii 61 se bol^l naseliti o Celju odda takoj pod ugodnimi pogoji n ih 1 kupuje v vsaki množini izvozna trgovina Savn« Lederer, Neumark bei -Taus. —■ Ponudbe z vzorci in z navedbo množine se naj pošljejo. 695 5-1. «11 liti I i jiV "* ' . U.1RIHARD BERGMANN rt|itlllttitii At l«1 J&. -ligi ! 4n ^ v" naznanja, aa je 15. listopada začel izvrševati zdravniško prakso y trgu Žalec: [•()>' ■'>. nji -j jmi' .v Mijii. VJ • 4 i-?tati- Stanovanje« I. nadstropje posojilnišfce hiše poleg cerkve. Wifc mm »N memi cmim mm a-HH' ! 'H?:' isš li-.^Ufi i?| w f cM i i brzoparilniki za krmo^ojiaj^gljši! mM • v. J^t* « ^Iot izboljšan sestay! ct tijtiv, JtfbBj v y , .fifrtti j pj^fs*- U Svari se prea cenejšimi in slabsimi pona-redfcjmi iz Zahtevajte cei^fce!, Dopisuje se slovens|o! Delniška družba Alfa Separator, Dunaj XIII3. 191 13-6 H||erl iii Jr/jj^ilj M,,^; uporablja najraje „pra1ega raacKa:" s HaMn M $ Apm tmk «{wh sHfbnosti že dolgo let il zagreb^) tovarni. f Ta izbornl dola t""' ukno moške Jn volneno za ženske obleke nove mode razpošilja najceneje Jugoslovanska razpošiljalna R. Sisrmecki v Celju. Vzorci vsakemu poštnino prosto. enenadslropna hiša v Celju na lepem prostoru, v kraju, kjer se mesto sedaj začenja razvijati. V hiši je 5 stanovanj. Naj se oglasijo slovenski kapitalisti, da ostane hiša v slovenskih rokah. Cena je 35.000 kron. Pismena in ustmena nadaljna pojasnila daje upravništvo „ Na rodnega Lista" v Celju, Dolgopolje št. 1. Zahval Podpisana se prav prisrčno zahvaljujem vsem svojim dragim prijateljem in znancem, ki so mi ob usodepolni uri nesrečnega požara, ko se je užgalo sosedno poslopje in za tem moj s krmo in drugimi pridelki obložen kozolec, branili z nepopisljivo marljivostjo moj marof z vsem letošnjim nezavarovanim hmeljem. Splošno se zahvaljujem domači in vsem drugim požarnim brambam, ki so s hvalevredno marljivostjo gasili sosedna p slopja, da tudi onih ni zadela ognjena šiba nesreče. Za svoj > osebo pa izrekam posebno zahvalo gomilski požarni brambi, ki je s točnim prihodom in največjim sočutjem ukrenila, da tudi moja ostala poslopja niso postala nesrečna žrtev plamena. V Grajskivasi, dne 10. novembra 1911. 5971 Neža Rak-Šlander. firjr | na prodaj v Gaberjih eoe 21 blizu največjih tovarn, nova, davka prosta. Plačilni pogoji ugodni. — Izve se pri »Lastnem Domu" v Celju. Proda se v Celju enonadstropna hiša novozidana, 8 minut od kolodvora, pripravna za vsakega obrtnika, z velikim vrtom in stavbenim prostorom. — Cena 16.400 kron. Več pove upravništvo „Narodnega Lista". ot to ' • - ■" xx"yr>xxxxxxx>:: Mesnica volovsko meso i. vrste teletina, svinjina, divjačina itd. po konkurenčnih cenah Shajališče tujcev Se So S Moderno opremljene sobe n 52 $ Izboriaa kuhinja B Tu in inozemska vina g Vlažna piva g S Točna postrežba i ::Sluga na kolodvoru:: Graška ulica štev. 8,9 in 9 a o Fijakarija j J eden in dvovprežni ' a' vozovi na vse strani i ob vsakem času na razpolago os Cene zmerne as Za obilen poset se priporoča 2 JOSIP STELZER hotelir, mesar ln posestnik UJakariJe. Z ozirom na razglas c. kr. štajerskega namestništva z dne 2. septembra 1911, štev. 4/3086/6, o vršitvi dopolnilne volitve trgovinske in obrtne zbornice v Gradcu, kateri je bil razglašen v „Grazer Zeitung" z dne 6. septembra 1911, štev. 205, se s tem naznanja, da je podpisana c. kr. volilna komisija za trgovinsko in obrtno zbornico v Gradcu sestavila imenike upravičenih volilcev, vrejene po davčnih krajih. V svrho vlaganja morebitnih ugovorov bo l o ti volilni imeniki javno razgrajeni od 13. dO Vštetega 28. novembra 1911 za celi zbornični okraj v pisarnici trgovinske in obrtne zbornice v Gradcu, Neutorgasse štev. 57, I. nadstropje, in za vsaki lavčni okraj (izvzemši davčna okraja Gradec mesto in Gradec okolica) pri c. kr. davčnih uradih ob navadnih uradnih urah. Te ugovore je vložiti pismeno in neposredno pri c. kr. volilni komisiji za trgovinsko in obrtno zbornico v Gradcu, Neutorgasse štev. 57, I. nadstropje, V Zgoraj omenjenem roku, in sicer tako, da se isti izročijo najpozneje dne 26. novembra 1911 pred poštnim sklepom c. kr. pošte. Volilcem, kateri imajo v več volilnih razredih volilno pravico, je dano na voljo, se izreči vsak čas, najpozneje pa neposredno pred izvršbo volilne pravice pri c. kr. volilni komisiji, v katerem volilnem razredu hočejo vršiti volilno pravico, ker drugače ostanejo isti uvrščeni v tistem volilnem razredu, v katerem plačujejo najvišji davek. Vse vloge upravičenih volilcev pošiljajo se c. kr. volilni komisiji po pošti poštnine proste, če se v nadpisu pristavi: „V volilnih zadevah trgovinske in obrtne zbornice v Gradcu". Na podlagi popravljenih volilnih imenikov bode c. kr. volilna komisija izdala izkaznice in glasovnice za volitev ter je bode razposlala z razpisom, volitve upravičenim volilcem potom c. kr. pošte. .»'. Končno se opozarja, da se je volilni red za trgovinsko in obrtno zbornico v Gradcu, katerega je potrdilo c. kr. trgovinsko ministerstvo z ukazom z dne 18. decembra 1901, štev. 4999 trg. m., razglasil v „deželnem zakoniku in ukaznem listu za vojvodino Štajersko", XXIX. kos letnika 1901, pod štev. 89. GRADEC, dne 7. novembra 1911. C. kr. volilna komisija z i trgovinsko in obrtno zbornico v Gradcu. M C. ' ■ n LIEBIGOVizvfeče k izboljša takoj vsako slabo juho, poveča in ojači slast omak, so-čivja in mesnih jedil, ne da bi prikril lastni okus teh jedil Za gnojenje travnikov, pašnikov In deteljišč je M v|« M 211 žliil i „ znamka Sternjpžp/Iarka zvezda 5-5 priznano najboljše in najcenejše fosforno kislo gnojilo. Tudi za jesensko setev se lahko še uporablja, da se raztrosi po vrhu; za Spomladno setev pa se že sedaj v jeseni lahko raztrosi po brazdah. — Zajamčeno čisto Thomasovo žlindro znamke ..Zvezde" se dobi v trgovini »Merkur ", Peter Majdič, Celje kjer je prodajna zaloga Thomasovih tovaren r. z. z o. z. v Berolinu W. 35. Varujte se malovrednega blaga in ponarejanj! Priporoča svojo bogato in najnovejšo fabfrp ?a bluze, žensk^in moško sukno, sviineno blago, parhente in flanele; le-vantine, kretone,trertto za gospode in gospe, nogavice, kravate, žepne robce, moderce, podlage in platna v vseh ši-rokostih, kakor vsakovrstna olepšanja. Cene brez konkurence. Svoji k svojimi po nizkih cenah: salonske vsakovrstne premoge, zastor«, sukneine iii čipkaste garniture, fine Ttoce, potovalne, posteljne in za konje, dežnike in vse v manutakturno stroko spadajoče blago. — Oprave za krojače in šivilje fi&i izredno poceni; >< --sa-i Postrežba sofidria. Svoji k svojiim! © kdor si nabavi sukno in Mi Mago la- © © © ®o© ravnost od tvrdke e©° Milica Tomec, . iU% i i , u * 7 tovarna sukna Humpolec, Češko. 5 Vzorci se pošiljajo na zahtevo brezplačno na ogled » ! Ugoden vir za nakupovanje L \J SM I* I JIP »v .-if s C s: "rr * je "brez dvorna naša tvrdka. Velika zaloga raznovrstnega barvanega, svilnatega, zlatega, srebrnega in krep papirja, cvetja, žice, jaslic, perja in umetnih cvetliic. 7Tovarniške cene. Velika zaloga primernih daril za Miklavža, Božič in Novo lete. — Božične, novoletne in priložnostneVdopisnice v Vfeiikanski Izberi. f »i-. * .vi t.; 1 ; i i •»s««' ii» h a.s i r; :> !)'rj((|jH»'J—Mt—rfr-j-fr- »•nsparBMe-- ^ j/fif!--inhivv i» o od ^»csahr oiiiv«,? Avstr. poštne hraib. račnn štev. 54.366. Ogrske poštne hran. račnn štev. "26.288. Telefon števrl 48. X — loliJoT .ta .t> nq Oiil».fii«4M{&ff ni (Jt^uiKm iaiSoiv »f siti vos« & T registrovana kreditna, in stavbena zadruga z omejeno zavezo v GABERJU pi>i CE1JU • C sprejema hianilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne in jih obrestuje po "> •» " i .. il v v k-.'-; \>>. • ' sff fifsii em Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo, ♦♦♦♦♦t Rentni davek plačuje zadiuga sama in ga ne odteguje vlagateljem. Pisarna je v Celju, Rotovška ulica št. 12 ' ■ •• , ■ ■■ ' xxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxx Uradnje se vsak dan razun nedelji, in praznikov od 8.^12. ure XXX dopoldni. XXX trr v- ff i tSi^K V: -SS. •Priporoča se za izvrševanje vsega v svojo stroko spadajočega dela od navadne do najmodernejše oblike, sbss Ker je tudi bogato založena z najmodernejšimi okraski ter opremljena z motornim oziroma električnim obratom, lahko izvršuje naj večja dela'v najkrajšem času. okusno m in po konkurenčnih cenah. Stereotipna;! m o narodnem "TI $ * ' Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po nr 41/8°/o ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 350 000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gOri navedene okraje. <_:_•hc .r-__■ • s; - i'- * u > u §> Dosedaj je dovolila za dijaške ustamove 30.000 K, za napravo potov 5000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev sibvenske obrtne strokovne šole 11.100 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnico nsta-novivšimi okrajem izplačalo pa >e je 41.300 K 7.a dobrodelne; namene, skupno tedaj nad 93.800 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih ===== obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. 1 Slovenci, vlagajte v luTtfAttaidfcVA hfAtliifHffl svoj cerkveni in ustanovni denar ali kadar nalagate denar za mladoletne vi li a u k 4H*HV*taj«lttV hMmMmMVV a|j Varovance in zahtevajte pri sodiščih, da se naloži dehar za mladoletne oziroma za varovance izključno le v ]UZuC5I3]u5l50 (ualUlJlKO. i., : 1 „ [.<,-. si,(S-,| ) J.: .- -.; '.I C '■ > t ■• < 204 —33 - i » v.* ' / ): ". A ''' Priloga ,,Narodnemu Listu" it. 50 Adolf Bursik Čevljar V Celju, poleg kapucinskega mosta se priporoča za izgotovljenje jesenskih in zimskih čevljev iz raznovrstnega usnja v modernih oblikah in primernih cenah. ■ Proda se posestvo katero obstoji iz 1 orala nco zasajenega vinograda, 2 V2 gozda ter 4 oralov njiv in travnikov s sadonosnikom; hiša in gospodarsko poslopje ter preša in velikanska klet so vse zidane in z opeko krite; tri glave goveje živine se leto in zime lahko redijo; sadja je vsako leto za do 1200 K jabolk, sliv in orehov. 1V2 ure od poštaje. Ugodni plačilni pogoji. Cena 6.200 kron. Vpraša se pri upravništvu tega lista. 569 5-4 lepega posestva ki meri na 35 joh stare mere. Posestvo leži v lepi legi 1/4 ure od državne ceste. Je lepa hiša, 2 hleva za svinje in za govedo, oba nova. Njive in travniki, vse v lepi legi. Gozdi so polni lepega lesa in jih je pet delov., Zraven sta tudi 2 vinograda, kjer priraste v dobri letini na 8 polovnjakov dobrega vina. Prodam tudi hišno orodje, namreč 2 močna voza, plug, brano itd. Za drugo se pa potem pogodimo. Več se izve pri: Franc in Ema Pušnik, posestnik in prodajalec v Rovah, občina Višnja vas pri Frankolovem (p. Vojnik). 560 4 4 Teliko presenečenje! V življenju nikdar več take prilike. 600 komadov samo K 3 80. 589 -1 Krasna pozlačena prec. anker nra z verižico, natančno Idoča, garancija 3 leta, ena moderna, svilena kravata za gospode, trije komadi najfinejših žepnih robcev, en krasen prstan za gospode z imitiranim žlahtnim kamnom, ena krasna, elegantna garnitura ženskega nakitja, obstoječa iz 1 krasnega kolirja iz orijentalnih biserov, moderni damski okras s patentnim zaklepom, dve elegantni damski zapestnici, 1 par uhanov s patentiranim kaveljčkom, 1 krasno žepno, toaletno ogledalce, 1 usnjata denarnica, 1 par man-šetnih gumbov, 3 kar. double zlato s patentnim zaklepom, 1 jako eleganten album za razglednice, najlepši kraji sveta, trije šaljivi predmeti, največje veselje za staro in mlado, 1 jako praktičen spisovnik ljubimskih pisem za gospode in dame, 20 dopisovalnih predmetov in še čez 500 uporabnih predmetov, ki se v hiši ne morejo pogrešati. Vse skupaj z uro, ki je sama tega denarja vredna, stane samo K 3*80. Pošlje se po povzetju ali če se denar pošlje naprej. Dunajska osrednja razpošiijalnica Ch. Jungwirth, Krakov štev. B/103. NB. Ge se naročita dva zavoja, se priloži 1 prima-angl. britev. Za neugajajoče denar nazaj. nisiis Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje: 1 kg sivega, dobrega, puljenega 2 K, boljšega 2 K 40 h; prima polbelega 2 K 80 h; belega 4 E; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega, snežnobelega, puljevega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg puha. sivega 6 K; 7 K; belega, finega 10 K, najfinejši prsni pah 12 K. — Kdor vzame 5 kg. 381 dobi franko. 50-16 Zgotovljene postelje iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm dolg, 60 cm Širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglavniki 3 K, 3 K 50 h, 4 K. — Pernice 200 cm dolge, 140 cm Široke K 13—, K 1470, K 17-80 in K 21—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm širok K 4"50, K 5 20, K 5"70; podpornica iz močnega rižastega gradlna, 180 cm dolga, 116 cm široka, K 12 80, K 14 80. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, za neugajoče se povrne denar. S. Benisch v Dešenlci, štev. 773, Češko. mm Bogato ilustrirani ceniki zastonj in franko. ^ -------* Velika, lepo meblovana soba se odda takoj. — Vpraša se v trgovini S A L MI Č, Celje, »Narodni dom". Naznanjam slav. občinstvu, da sem se v soboto, dne 4. novembra 1.1. preselil s svojo brivnico iz Graške ceste na Ring v Posojilnično hišo. Priporočam se slavnemu občinstvu tudi zanaprej v obilen obisk. 567 Rud. Anderwald, brivec, Celje. Samostojna gostilniška kuharica, ki je vajena tudi gospodinjstva 80 — 40 let stara, z dobrimi spričevali, se z nastopom ob novem letu sprejme. Kje, pove $63 upravništvo tega lista. 5.3 Jako zanimiv, zabaven in poučen list a slikami je 118 25-21 „Ilustrovani tednik" ki izhaja vsak petek, ter stane četrtletno le K 1*80. Zahtevajte ga povsod! Naročite ga in inserirajte v njem! Naslov: „llustrovani tednik", Ljubljana. Ivan Berna Celje, Gosposka ulica St. 6 priporoča svojo bogato zalogo obuval za pomladansko, letno in zimsko sezijo. — Vse vrste moških, damskih in otroških čevljev, lastnega in tujega izdelka. Gumi za pete, vrvice, zaponke itd. vedno v največji izberi. — Priporoča tudi špe-cijalistom prave gorske in lovske čevlje. Izdeluje se po meri v lastni delavnici, sprejemajo se tudi popravila, Postrežba točna, cene solidne. Zunanja 95 naročila proti povzetju. 46-29 Sili slamoreznice, prenašalne kotle za pičo najnovejše sestave, žga-njarske kotle, vozne plahte, pokrivala za konje in komate, portlantski cement najboljše kakovosti, vsakovrstne peči in štedilnike, sploh v železninarsko stroko spadajoče predmete prodaja po najnižjih cenah veletrgovina z železnino 361 6-2 ,MERKUR', Peter Majdič, Celje. Gnojite travnike in pašnike z Tomasovo moko Najboljša krma! Zvezdna znamka. Bogata košnja! SternJpSCMarke r % Zvezda na vreči in plombi Jamči za pristno nepokvarjeno blago. PF* Svarimo pred malovrednim blagom. Thomasphosphatfabriken, G. m. b. H., Berlin W. 35 Dobi se v vsaki s plakati označeni trgovini. 575 4-1 R. DIEHL, žganjarna, Celje priporoča svojo veliko zalogo doma žgane slivovke, tropinovca, brinovca, vinskega žganja i,, domačega konjaka. Kdoi> hoče dobro poučno čtivo, naj si naroči sledeče zvezke ,Ljud.knjižnice': II. 0 alkoholizmu. Cena 50 v, po pošti 60 v. III.-IV. Higijena na kmetih. Cena 1 K 20 v, po pošti 1 K 30 v. V. Kolera in kako se je moramo čuvati. Cena 20 v. Naroči se pri: Vekoslav Špindler, urednik, Celje. lOMM®! P3 Martin Kolsek, ccVljarsHi »ojjte, Celje, Rittg (\! ;oVi posojiltticni hiši} priporoča sVojo zalogo in delavnico za najrazličnejšo obntaio po zmernih cenah. 39 50-43 Slikar in pleskar prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela kakor slikanje sob, cerkev, črkoslikar-stvo na steklo, les itd. — Priporoča se za obilna naročila. Svoji k svojim! Tiktor Bevc v Oraška cesta štev. 8. Celju, 59 -49 Darujte za Nor. shlod! Iriumf-šledilniki F co cd O cd "oB o C? po C3 PT fc-a P= rriuml-tuornice družba z o. z. IDels, Zgornje flustrijsko. „Ka-a-a-j?!" Dečki: „Papa je dovolil. Saj je vendar Jacobijeva antinikotin-svalčična ovojka. Pozor: Pristno le v škatljicah za svalčice pod imenom Jacobi. 243 52-28 Ljudevit Boroinih puškar g,— v Borovljah (Ferlach) na Koroškem se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokres-nike, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. presku-ševalnici in od mene preizkušene. — llustrovani ceniki'zastonj! 61 52 38 ____čar a vodovodni instalater (Poljska ui. i4> •> y ' [J g ^I?®?].!?,!?™®!11? ključavničar, se priporoča za napravo železnih ograj, vrat. oken. stopnic ter za vsa konstrukcijska dela, štedilnike, vseh vrst vodovode, vodnjake, kopališča, izdelujem močne premostne tehtnice (Brucken-wagen). - Vzamem v popravilo vsakovrstne tehtnice ln uteže Celje. Vse po dnevnih cenah. 43 46-42 Celje, g o BDI9IB9I82BBBB I H ■ BI B! S B ■ H 1 !!HHi3HB!SBaaiSBa»BflaBaBBBBBflIS|ga£!BBSiaS ■ 19 b H S ss Svoji k svojim! Največja trgovina ie velikansko zaloga ur, zlatnine, srebrnine, verig, uhanov, zaponk, priveskov, prstanov z demanti, brilanti in drugimi kamni. 46 50-43 Za ženine in nevesficeporočne zlate prstane ter ženit°- s __"" vanjska darila po najnižjih cenah, g ZALOGA očal, naočnikov, daljnogledov itd. S E8 Naročite cenike! Zastonj! Poštnine prosto! R. Salmič, Celje, Narodni dom a B E R ■■nBBanHHBHBBHBHHaHHE0HHHffiHMa«HH*BBHBBBHaHISaaHBaSBnBBBBBaHB«ni!HBS stsssastj Edino delniško pivovarniško narodno podjetje Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg Svoji k svojim! v Ljubljani Svoji k gyojim! v Ljubljani priporoča svoje izborno marčno, dvojnomarčno, termalno in granatno pivo ee v sodčkih in steklenicah. 52-4i Pri gnojenju travnikov, deteljišč in žita ne sinemo opustiti poleg gnojenja s Tomasovo žlindro in superfosfatom gnojenja s kajnitom ali 40lo kalijevo soljo. Pojasnila o teh, kakor tudi drugih gnojilih daje zastopstvo kalijevega sindikata ž Fr. HSuiec v Ljubljani, Gruberjevo nabrežje 14. Kalijeva gnojila se dobivajo pri tvrdki P, SVIajdiČ v Csiju, pri c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, pri c. kr. kmetijski družbi v Gradcu ter še pri mnogih drugih trgovcih. 75 4(J.40 jMMMMMM Stanje hranilnih vlog nad 6 milijonov K Posojilnico v Celju registrovana zadruga z neomejeno zavezo v lastni hiši »Narodni dom" v Celju. Rezervni zaklad znaša nad 360.000 K Hranilne vloge sprejema na hranilne knjižice ter jih obrestuje po 4 V t O d sto brez odbitka rentnega davka. Vloge v tekočem računu sprejema ter jih obrestuje po 4V2 od sto od dne do dne. Čekovne račune otvarja tvrdkam, katere lahko poljubno razpolagajo s čeki o svojem imetju. Eskomptuje in vnovčuje menice, kakor tudi nakaznice na vsa mesta. Posojila daje na osobni in hipotečni kredit po ugodnih pogojih. 57 49-43 Ceniki in vzorci na zahtevo zastonj in franko r. z. z 0. z. v Celju Ceniki in vzorci na zahtevo zastonj in franko Velika zaloga najrazličnejših vin iz vseh delov Spodnjega Štajerja, letniki 1908, 1909 in 1910, rudečih in belih po najnižjih cenah. 44 50-44