CETJF *>« NOVEMBRA 1972 — STE VIT K A 48 — LETO XXVT — CENA 1 T>IV GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO. SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Ob prazniku ZAUPANJE Praznik republike slavimo v izjemnem času. V trenutku, ko v zapletenih razmerah no- vih spoznanj in načrtov s pi- smom pred sabo razčlenja- mo poti preteklosti in seda njosti — pri tem pa, kot to znamo samo pri nas, izme- njamo doseženi družbeni raz- voj, samoupravne odnose, nit gospodarskih prizadevanj, odpravljanje socialnih razlik in vsega naplavljenega, kar je daleč od tistega, kar smo že- leleli — vse to izmerjamo kritično, odprto, odgovorno. Res, kot to znamo samo pri nas. Resda ni še vsepovsod tako. Tudi po pismu in 29. seji CK ZKS se še nekateri vedno skrivajo in ne kažejo pripravljenosti za spopad s stranpotmi, z odkloni, ki raz- burjajo in žalijo, z odločitva- mi, ki prizadevajo in bolijo Toda nemogoče je to spre- minjanje nekih slabih navad, nesocialističnega poslovanja in nesamoupravnega ravna- nja odpraviti čez noč. Na- enkrat. Saj je tudi dalj časa trajalo, da smo končno rekli — ne. Ne — tistemu delu in ravnanju, ki ni skladno z na- čeli našega družbenega samo- upravnega razvoja in z inte- resi delavskega razreda. To niso fraze. V vsaki kon- kretni sredini vemo, da je in- teres delovnega človeka. Bolj- ši pogoji dela, večji zaslužek razviti samoupravni odnosi, socialna varnost, jasni raz- vojni cilji, manjše socialne razlike... še bi jih lahko našteli. Morda malce različne v posameznih delovnih oko- ljih. Važno je, da vemo, kaj smo delali narobe in kaj moramo spremeniti. Kot je že v navadi — ne- kateri spet ribarijo. Plavajo v tem iskanju novih razvo- zlan] in lovijo slamice, na katere obešajo vse kritično in vse slabo. Pa ne vidijo vsega Ustvarjenega. Toda ti posa- mezniki ne vidijo samo po- sameznih slabosti, temveč po- skušajo na vsak način za- plotniško in senzacionalno odkrivati in odkriti kaj, da bo ja vroče. Pa četudi ni no- benih motivov za take vrste iskanja ali razgaljanja. To so znane metode — razdirati, namesto ustvarjati, biti oseb- no in neobjektivno kritika- strski, a ne dejaven sredi do- gajanja, sredi življenja, ki se- daj ne prenese nobene vrste sopotnikov. Ta čas zahteva delo. Več dela, več prizadevanj, več ustvarjanja. Na osnovah sa- moupravljanja in za več so- cialistične človečnosti. Za več človeške solidarnosti. Lahko pokažemo, če se za- zremo vase, na delovne zma- ge. Tudi vidimo, da smo sre- di procesa večje družbene povezanosti. Da hočemo zmanjševati prevelik jez v položajih in standardu posa- meznih skupin. Da vse bolj mislimo drug o drugem — človek o človeku. Vemo naj- brž, da bomo v prihodnosti še morali dokazati našo so- lidarnost in zaupanje v soci- alizem, samoupravljanje, v to politiko, ki jo sedaj vsi sku- paj radi pozdravljamo. Toda besede so premalo. To moramo vedeti v tem prazničnem času. Ni napred- ka, ni boljšega brez požrtvo- valnega dela, brez prizade- vanj, brez tistega — hoteti. Mi hočemo! Zato bomo vsak v svoji sredini z manj govori in lepo donečimi besedami ra- je storili vse. kar zmoremo. Kar zmore vsak. Kajti vsi smo delavci, ustvarjalci, na- vsezadnje, graditelji tega tre- nutka. To pa je jutrišnji tre- nutek. Praznik republike je prav- šnja priložnost tudi za tako vrsto razmišljanj. Zato, da nas spodbuja. Tudi praznik republike nas mora spodbu- diti. .JOŽE VOLFAND ODLOČITEV V EMO v vseh obratih, to je v Celju Bistrici in Kruševcu se je gla- sovanja udeležilo nekaj nad 90 % vseh zai>oslenih delav- cev. Za pripojitev k ISKRI pa je glasovalo 83,6 % vseh delavcev, ki so oddali svoje glasove. Visoka udeležba na glaso- vanju, še posebno pa i2a'edno visok odstotek tistih, ki so oddali svoj glas za pripojitev k ISKRI, je dokaz, da se čla- ni tega velikega kolektiva za- vedajo, da je najboljša rešitev nadaljnjega perspektivnega razfvotja podjetja v sklopu de- lovne organizacije, s katero jih veže veliko stičnih točk. Ni odveč, če ob tej priliki poudarimo to, da so družbe- no politične organi2acije, praiv tako pa tudi samoupravni or- gani v EMO, tokrat dokaza- li, kako je potrebno streči ta- kim zadevam. Zaradi temelji- tih priprav, odličnega obve- ščanja ter trdnih in jasnih argumentov, se delavcem res ni bilo težko odločiti o tem, kako naj glasujejo. Kot smo pred nedavnim že zapisali, bo EMO odslej po- sloval kot poseben TOZD, ohranil bo status pravne os©, ba, ter lasten žiro račun. Skupne bodo seveda številne službe, kar pa bo prispevalo samo koristi, tako enemu kot drugemu. Ta je pomembnejša integracija v zadnjih letih v Celju naj bi bila hkrati vzpod- buda tudi vsem tistim koleik- tivom v celjski občini, pa tudi iBven nje, ki po nepotrebnem omahujejo nad tem ali naj iščejo ustrezne partnerje za integracije ali ne. Stališča gle- de tega so jasna, odstraniti je treba le nekatere subjektivne dejavnike, delavoi sami bodo že vededi, kaj jiin Je storiti. Komunisti v LIBELI so po Pismu resno pristopili k urejevanju notranjih razmer v podjetju in k odpravljanju pomanjkljivosti iz preteklosti. Njihova akcija je naletela v kolektivu na velik od- mev, vsi delavci se strinjajo s tem, da se v podjetju resno lotijo odpravljanja vsega negativnega, kar jih je oviralo pri doseganju še lepših in boljših rezultatov. O tem, kako oni gledajo na to akcijo, pa smo pobarali štiri delavce. Sicer pa o akciji komunistov berite več na 2. strani. TONE ŽLOF, kovi- nostrugar v podjetju 10 let: Z akcijo ko- munistov ter ostalih organizacij sem sez- nanjen, čeprav raz- širjen sestanek tudi ne bi škodil. V celoti podpiram prizadeva- nja, saj bodo rezulta- ti pogojih še boljše rezultate, čeprav tu- di doslej nismo dose- gali ravno majhnih. V podjetju se dobro počutim. SREČKO GRO- BELNIK, kovlnostru- gar, v podjetju 14 let: Kljub temu, da ima- mo po mojem mišlje- nju kar dober tovar- niški časopis, se mi zdi, da je obveščanje delavcev o pomemb- nih stvareh le nekoli- ko šepalo. Delavci smo bili premalo vključeni v direktno odločanje, to je po mojem največja sla- bost. Sicer pa sem zadovoljen. BRANKO ZAVERŠ- NIK, kovinostrugar, v podjetju 5 let: Komu- nisti so se po mojem zadeve lotili na pra- vem kraju. Pravilno bi bilo, da v zvezi s Pismom vse dosled- no uresničimo, delav- ci si to zelo želimo in to tudi pozdravljamo. Tudi jaz mislim, da je obveščanje nekoliko šepalo, potem pa so ljudje govorili o mar- sičem ... JANKO PUSTO- SLEMŠEK, kovino- strugar, v podjetju 20 let: Stvar je pač taka, da bi morali vse nepravilnosti sproti reševati. Tako pa se je odlašalo in sedaj se je seveda nabralo. Prav pa je, da se stvari razčisti- jo, saj bomo potem še bolj napredovali. Potreben bo sesta- nek z vsemi delavci. FOTO: BERNI STRMČNIK Tako, kot smo obljubili. Pred vami je praznična številka NT. Osemindvajset strani, na njih pa marsikaj, kar bo zagotovo priteg- nilo vašo pozornost. Ker nas berete že danes, žal nismo mogli pri praviti več zapisov o praznovanju Dneva republike d krajih našega območja. Bomo pa zato o teh prireditvah več poročali v celjskem radiu. Posebno radostno novico pa sporočamo Konjičanom — v nede- ljo, 3, decembra bo v Slovenskih Konjicah ob 10.30 javna radijska oddaja. Pripravljamo jo v sodelovanju s tovarno Konus in konjiški- mi kulturnimi skupinami, oddajo pa bomo neposredno prenašali. V nedeljo torej na svidenje v Slovenskih Konjicah — kjer bo nasto- pil tudi New Swing Quartet z Otom Pestnerjem. Prihodnjič izide NT v običajnem obsegu 7. decembra — v četr- tek. Med prazničnimi dnevi pa — dobro se imejte v — upajmo lepem vremenu! Pa še nekaj — si. decembrom pride v redakcijo NT in RC nova moč. To je novinarka Dominika Poš. Kmalu jo boste spoznuli. Vaš urednik 2. stran NOVI TEDNIK Št. 48 — 28. november 1972 Po PISMU v celjski LIBELI v BITKO PROTI NAPAKAM USPEŠEN RAZVOJ PODJETJA IN ZAOSTAJANJE SAMOUPRAVNIH ODNO- SOV — KRITIČNA OCENA RAZMER IN KONKRETEN DOGOVOR ZA DELO — KOMUNISTI UŽIVAJO PODPORO CELOTNEGA KOLEKTIVA ... »Sprejeta stališča in sklepi se preveč počasi izvajajo. Pri tem je očitno, da so tudi v vrstah Zveze komunistov poskusi, da bi se omilila ost sprejetih stališč, da bi se stališča razvodenila in potisnila vstran, praktični ukrepi pa se odlagajo In nevtralizirajo. To se izraža pri tistih vprašanjih, od katerih rešitev je odvisna krepitev položaja delavskega raz- reda v družbenoekonomskih in političnih odnosih, pri izvajanju ustavnih amandmajev, izvajanju politike ekonomske stabilizacije, premagovanju so- cialnih razlik, ki ne temeljijo na delu. ter na drugih področjih politike in prakse Zveze komunistov ... ... Zveza komunistov naj se odločneje zavzame za to, da bo v vseh delovnih kolektivih in družbenih okoljih prevladala in se utrdila orientacija v maksimalno mobilizacijo notranjih moči, v dvig produktivnosti dela in zvečanje dohodka, razvoj sposobnosti in ustvarjalnosti, krepitev družbene odgovornosti in delovne discipline ...« (Iz Titovega pisma) DOBRI POSLOVNI REZULTATI Morda bi bilo umestno pri- četi pričujoči članek s krono- logijo posameznih dogodkov, kakor so se odvijali v celjski LIBELI. Namenoma smo se temu izognili, kajti smatra- mo, da je to obrobnega po- mena. Bistvo je drugo in o tem bomo zapisali nekaj mi- sli. Pri pregledu doseženih re- zultatov poslovanja tega ko- lektiva smo ugotovili, da ko- lektiv dobro gospodari. Le- tošnji plan, ki je sorazmer- no visoko postavljen, bo uresničen in s tem bo LIBE- LA dosegla uspeh, ki mu v minulih letih ni primere. Po- leg tega, da beležijo lepe po- slovne rezultate, imajo tudi izdelan perspektivni program razvoja podjetja in so tik pred zaključkom pomembne investicije, ki bo v življenje in delo kolektiva nedvoumno prinesla bistvene spremembe. V mislih imamo novo proiz- vodno halo na Spodnji Hudi- nji, ki bo omogočila posodob- ljenje proizvodnega procesa. Spremenil se bo način proiz- vodnje, bistveno pa se bodo izboljšali delovni pogoji de- lavcev. In ne nazadnje — iz- gradnja nove hale bo omogo- čila združitev sedaj dislocira- nih obratov, in sicer razvoj- nega oddelka, konstrukcije in orodjarne. Skratka — velike pridobitve! Dobri rezultati poslovanja pa so omogočili tudi porast osebnih dohodkov delavcev. Z aprilom so le-te vskladili s samoupravnim sporazimiom ter z avgustom še povečali vrednost točke, s čimer so odpravili vse plače, ki so bile nižje od 1000 din. Poprečni osebni dohodek se trenutno giblje okoli 1.700 do 1.800 di- narjev. Nekaj več težav ima pod- jetje sicer z izvozom, kjer uresničevanje letnega plana še vedno zaostaja, saj so v prvih devetih mesecih ures- ničili le nekaj manj kot 40 od- stotkov letnega plana. ZAOSTAJANJE SAMO- UPRAVLJANJA Dinamičen razvoj podjetja hitra rast obsega proizvod- nje, uvajanje novega asorti- mana, prodiranje na tržišča ter vse, kar je pač združeno s tem, pa je pogojilo (in v tem Libela nikakor ni izje- ma) zaostajanje samouprav- nih odnosov. Vodilni delavci podjetja so se maksimalno angažirali pri uresničevanju postavljenih nalog, kar pa je pogojevalo to, da so premalo pozornosti posvečali vsem ostalim stvarem v podjetju. Kljub temu, da ima LIBELA enega najboljših tovarniških glasil, je obveščanje delavcev šepalo. Premalo in prepozno so bili obveščeni o posamez nih pomembnih odločitvah, zbori delovnih ljudi po delov- nih enotah pa so bili premalo vključeni v mehanizem samo- upravnega sprejemanja odlo- čitev. Z uresničevanjem ustavnih dopolnil so zakasnili, samo- upravni odnosi niso dosegli višine, kot jo terja čas in razmere v podjetju, premalo aktivno pa so delale tudi družbeno politične organiza- cije. Med njimi tudi Zveza komunistov ni izjema. Jav- nost dela ni bila zagotovljena v vseh primerih in vpliv ne- posrednih proizvajalcev na bistvene odločitve v delovni organizaciji je bil absolutno premajhen. Odgovornost ni bila precizirana, napake po- sameznikov so se izgubljale v »kolektivni odgovornosti«. Ta- ko so seveda izostajale kon- sekvence, kadar bi to bilo potrebno. OCENA RAZMER Pismo predsednika ZKJ TI- TA je vneslo v kolektiv nov polet in novo vzdušje. Komu- nisti ter odgovorni v ostalih družbeno političnih organiza- cijah so ugotovili, da je na- počil čas, ko je potrebno pri- praviti bilanco. In opravili so jo! Temeljito in konkretno. Ugotovili so uspehe, analizi- rali napake in pomanjkljivo- sti ter samokritično ocenili svoje delo. Najprej so samokritično ocenili svoje delo komunisti in njim se je pridružil tudi odbor osnovne sindikalne or- ganizacije. Izpostavili so mi- nule napake, jih ocenili in se odločili za brezkompromisen boj z vsem, kar se je nabralo negativnega v minulih letih Sekretariat osnovne organiza- cije je imel skupni sestanek s strokovnim vodstvom podjet- ja, na katerem so obravnavali vse pomanjkljivosti. Bilo je kritično in samokritično. Brez žalitev, brez kritizer- stva, brez pretenzij • »po reza- nju glav«. Bil je odgovor, kot ga opravijo le komunisti. Vodstvo podjetja je kritiko sprejelo in samokritično pri- znalo napake, za katere je odgovorno! Sestanek je bil konstruktiven in v polni meri je pokazal, katere kritične ocene so pravilne in katere ne. Ocenili so medsebojne od nose, odnose med posamezni mi službami, med vodstvom podjetja in med vodilnimi kadri ter ne nazadnje odnose do družbeno političnih orga- nizacij . ENOTNI V AKCIJO Kolektiv, ki je bil o začeti akciji tokrat pravočasno ob- veščen, je akcijo komunistov in ostalih družbeno političnih organizacij pozdravil in jo v celoti podprl. Vsi v kolektivu se zavedajo, da je treba po- manjkljivosti odpraviti ne glede na to, na kakšni ravni so se pojavljale. Povsod jih je bilo in povsod jih je treba odpravljati! Kritična ocena odnosov, razmer in pomanjkljivosti v podjetju pa ni izzvenela v »po- sipanje s pepelom«. Izobliko- van je bil akcijski program, ki v podrobnosti določa na loge, njih nosilce, odgovor nost za izvedbo in rok. Na- daljnji razvoj samoupravlja- nja v podjetju, izvajanje go- spodarske politike in poveča- ne vloge družbeno političnih organizacij, še zlasti pa ure- ditev vrst Zveze komunistov, so temeljne naloge. Vse to pa ni postavljeno le načelno. Nasprotno, konkretno in z jasno določenimi cilji, kaj se s tem hoče doseči. V LIBELI je zavel nov duh, duh Pisma, duh doslednega obračuna s preteklostjo, duh jasnih nalog in ciljev. V ko- lektivu teče novo življenje Posamezaie komisije in delov- ne skupine delajo s polno pa- ro, vsakdo na svojem mestu, bodisi v proizvodnji, bodisi v vodstvu, v samoupravnih or- ganih in družbeno političnih organizacijah, ve, kaj mu je delati in kaj storiti. Notranja konsolidacija v ZK in v ko- lektivu je v polnem razmahu. Dokaz za to so tudi bližnji sprejemi novih članov, ki bo- do vstopili v vrste Zveze ko- munistov, da tako prispevajo še večji delež k celokupnemu napredku in razvoju podjetja. Vsako polaganje računov je težko, včasih tudi boleče, laž- je pa postane s tistim trenut kom, ko se osebni interesi podrede skupnim naporom. Lažje takrat, ko se ugotovi, da nobena napaka ni nepo- pravljiva in še lažje takrat, ko je izražena volja vseh, da enotno in skupno nadaljujejo začeto delo. Določitev osebne odgovornosti in zaostritev pri izvajanju stališč so pogoj, od katerega v LIBELI ne mislijo odstopiti. Pogoji nadaljnjega uspešnega razvoja so podani, obračun z napakami pa bo le tega še pospešil. Razmejitev pristojnosti in okrepitev sa- moupravnih odnosov, poveča- na vloga neposrednega odlo- čanja in organizirano delo družbeno političnih organiza- cij, pa so porok za to. V LIBELI vsi vedo, kaj ho- čejo, vsi vedo, kako in kdaj bodo to dosegli. Dobro po- slovno vodenje doslej m. okrepitev samoupravnih pro- cesov ter povečana vloga po- litičnih organizacij, še zlasti pa Zveze komunistov, pa bo- do popeljali prizadevni ko- lektiv na pot novih dosežkov, novih uspehov, večjega do- hodka in višjega standarda delovnih ljudi. ........BlSUil&TSMCNIK Piše predsednik ZMS Celje To pisanje v praznično šte- vilko je sila zanimivo. Člo- veka neprestano mika, da bi se prepustil spokojni opojno- sti praznika in vtisnil papir- ju le praznične misli. Toda pustimo skomme ob strani — letošnji Dan republike je izje- men. Takšnega vrenja sloge in moči, da bo prihodnji praznik lepši in svetlejši, že leta m leta m bilo Mlado pokolenje Celja se zaveda po- mena sedanjega trenutka. Ve- mo, da naše poti ne morejo biti več obrobne — vemo — da moramo neprestano bdeti na okopih socialističnega sa- moupravnega socializma. Ni samoupravnega sociali- zma brez možnosti, da človek resnično razpolaga s sadovi svojega dela To pomeni — pred Zvezo mladine stoji na- loga, da uveljavi in razgiba delavsko mladino Celja. Mla- di delavci so odmaknjeni od družbenega dogajanja. Vse preveč je tistih, ki razpolaga- jo s sadovi njihovega dela. Trenutno utrjujejo svoje vrste, ocenjujejo svoje prete- klo družbeno aktivnost in re- zultate preteklega dela. Pri- pravljajo in sprejemajo de- lovne načrte. Občinska konfe- renca Zveze mladine je v največji meri že uskladila na- črte. Ocena programov je, da so zelo obetavni. Mladi ko- munisti so tisti, ki se mora- jo sedaj polno angažirati v delu. Le tako bodo obeti po- stali realnost. Prav zato je začel z delom tudi poseben aktiv komunistov, ki delajo v Zvezi mladine. Ta aktiv bo postal idejno jedro mlade generacije Celja. Prav tako pričakujemo, da bodo v nekaj mesecih zaživeli aktivi Zveze mladine v vseh krajevnih skupnostih celjske občine. Nedvomno tudi tukaj ne bo šlo brez angažiranja mladih komunistov. In kaj bomo na- pravili, da bi marksizem po- stal last mladih m način gle- danja mladih na svet? Pri- pravili smo celo kopico pe- strih izobraževalnih oblik; od seminarjev, razgovorov m predavanj do političnih šoi. Vse to je že v teku, udelež- ba mladih iz delovnih orga- nizacij in šol pa je zadovo- ljiva. Posebno skrb smo skle- nili posvetiti marksističnim krožkom. Želimo imeti marK- sistični krožek na vsaki šoli, verjetno pa ga bomo usta- novili tudi v kakšni delovni organizaciji. Naj bo dovolj načrtov za- enkrat. Naj ob prazniku na- pišem nekaj tudi o dejanjih. Družbeni dogovor o položaju učencev v gospodarstvu e zagotovo izjemen premik. Ta- ko stopamo v naslednje ob- dobje s podrobnim delovnim načrtom, ki zahteva, da mo- rajo vsi družbeni dejavniki, katerih skrb je položaj učen- cev v gospodarstvu, podpisati družbeni dogovor do pomladi prihodnjega leta. Kronali smo tudi dolgoletna prizade- vanja za nov Mladinski klub. čez mesec ali dva se bomo selili v nove prostore, ki bo- do večji in bolj ustrezni. Mla- dina Celja bo svoj klub opremila sama s prostovolj- nim delom in prostovoljnimi prispevki. Ob koncu dovolite dragi bralci, še posebej mladi, da vam v imenu Občinske kon- ference Zveze mladine iskre- no čestitam ob prazniku. Milan Bratec SOLIDARNOSTNI PRISPEVKI Poročali smo že o pozivu Kovinotehne vsem ko- lektivom m občinskemu sindikaMemu svetu v Ce- lju, da namesto voščil in novoletnih daril nameni- jo ta sredstva Kozjanskemu. Pomotoma smo bili obveščeni, da je Kovinotehna nakazala sredstva os- novni šoli v Loki pri Zusmu. Kovinotehna je na-- mesto čestitk ob prazniku republike namenila 500 starih tisočakov osnovni šoli v Šmarju, v sklad za Kozjansko (za graditev vodovoda) pa je dala pet starih milijonov. Vse delovne kolektive, ki bodo naikazali prispevke, obveščamo, da je številka žiro računa -— sredstva pomoči Kozjanskemu — 5073—789—60 v Šmarju pri Jelšah, skupščina obči- ne Šentjur pa ima številko 507—630—2/1. Prosimo, da nam delovni kolektivi, ki se bodo odločili za solidiamostno akciio n.T-moči Kozjanske- mu, to sporočijo. NT in RC §t. 48 — 28. november 1972 NOVI TEDNIK stran 3 Intervju STAROST PO MODERNO Osemnadstropna stavba ob Savinji, bodoči dom za ostarele ljudi, že dalj časa burka domišljijo Celjanov. Po svoji arhitekturi je nekaj posebnega, nekaj, kar nismo vajeni, da raste pred našimi očmi. Če se spomnimo na to, da je po vsej Sloveniji malo takih domov ali pa celo nobenega in da je domovanje za stare ljudi največkrat opusteli grad, potem smo lahko ponosni na to drzno moderno stavbo, kjer je vse preračunano za stare ljudi. Ker se veliko ljudi vprašuje in zbira podatke, kdo bo v tej stavbi oziroma domu za ostarele prebival, smo za razgovor naprosili direktorja Doma upokojencev, TONETA STOPARJA! Kakšne potrebe so v Celju narekovale izgradnjo doma upokojencev, kako je do te zamisli prišlo in kako ste jo realizirali? »Prva zamisel je vzklila že leta 1953, aktivno pa so jo začeli uresničevati 56. leta. Po- tem pa je ideja o novem do- movanju zaradi pomanjkanja sredstev zamrla. O njej se je spet pričelo govoriti leta 1960, a tudi takrat brezuspešno, za- to lahko rečem, da je zaro- dek tega doma nastal po letu 1968. V začetku je bil investi- tor Stanovanjsko podjetje, kasneje pa je program inve- stirala občinska skupščina v Celju.« Kdo je izvajalec, ste z njim zadovoljni? »Izvajalec del je podjetje Ingrad in smo z njmi več kot zadovoljnji, saj so se ob le- tošnjem pomanjkanju cemen- ta tako zavzeli, da smo mi bi- li prvi na vrsti, čeprav smo z gradnjo začeli oktobra 1971. leta, je dom skoraj pred vse. litvijo. Mislim, da Se za to moramo zahvaliti izvajalcu.« Kdaj bo dom torej vseljiv? »Konec decembra in selitev bo postopna. Ce bi res hiteli, bi se lahko selili že prej, a nočemo, da bi trpela kvalite- ta.« Prisluhnili smo govoricam, ki pravijo, da vaš dom, ki no- si naslov »Socialni zavod — Dom upokojencev«, ne bo do- stopen vsem ostarelim lju- dem, čeprav je socialna usta- nova? »Takšne govorice me prese- nečajo, še zlasti zato, ker je že od samega začetka celjski javnosti bilo jasno, zlasti pa upokojencem, da ne gre samo za rešitev stanovanjskega pro- blema, ampak za organizira- no varstvo ostarelih ljudi. Upokojenci so se zavestno odločili, da se stredstva ne drobijo za individualne grad- nje, temveč se koncentrirajo za gradnjo. Kolikšna je bila pri tem udeležba družbenega denarja? Kako je k temu pristopila ob- činska skupščina? »Razumevanje za socialno varstvo v celjski občini je bi- lo vedno prisotno. Ob anali- zi starejšega prebivalstva in ob ugotovitvi, da je v celjski občini veliko upokojencev, ki nimajo zadovoljivo rešenega stanovanjskega problema in- da potrebujejo organizirana socialno varstvo, se je občin- ska skupščina enoglasno stri- njala in potem tudi konkreti- zirala dano pomoč. Ta ni majhna, saj znaša skoraj se- dem rhilijonov. Razliko do polne vrednosti šestnajstih milijonov pa prispeva repub- liška skupnost invalidsko po- kojninskega zavarovanja SRS. Se pravi, 11 milijonov. Za takšno stavbo in s tako ure- ditvijo to ni veliko in nam nekateri niti ne verjamejo. Rad bi povedal še to, da bo v kletnih prostorih še javno kopališče, ki Celju tako pri- manjkuje. Pa še na nekaj ne smemo pozabiti, imeli bomo tudi zaklonišče.« Naš dom je namenjen samo upokojencem, zato so kakrš- nekoli govorice o drugih sta- novalcih odveč.« Koliko bo stala oskrba? Zavod že zdaj posluje ozi- roma deluje po ekonomski računici, ki je v skladu z za- konom. To bo nekako dom kombiniranega tipa, vendar se nam bo njegova podoba še izoblikovala. Imel bo ka- paciteto 127 postelj, do tega jih bo dvajset dvoposteljnih. Pravzaprav so to male gar- sonjerice z kuhinjsko 1 nišo. Skupna bo hrana v jedilnici, dnevno bodo pripravljali šti- ri obroke. Upokojenci bodo imeli tudi zdravstveno var- stvo, za katero bosta skrbele dve medicinski sestri. Za ce- lomesečno oskrbo bo plačal vsak 150.000 dinarjev. Pri ne- katerih bo morala tudi druž- ba prispevati svoj delež, če- prav nam mora biti jasno, da pri oskrbovancih ne gre samo za materialni položaj, temveč je predvsem prisotna osame- lost starejših ljudi.« Kako je s prijavami? Jih imate že dovolj? »2e pred gradnjo samo je bila akcija prijavljencev pri- sotna. Društvo upokojencev jo je poznalo in podprlo. Da- nes imamo prijavljenih 50 samoplačnikov, ostalih pa je 30. Vendar se vsi še niso od- ločili. Kar naprej hodijo na oglede. Saj veste, star človek se težko odloči.« Imate kader? »Imamo, predvidenih je 30 ljudi. Imeli bomo dve medi- cinski sestri, štiri negovalke, 6 članov bo kuharskega oseb- ja, 6 čistilk, šiviljo, kurjača — hišnika in upravno osebje — 4. Slišali smo, da mislite usta- noviti pri vas tudi center za socialno pomoč na domu. Je res? »Predvidevamo, da bomo po na.ši ureditvi v domači hiši tudi na tem področju kaj na- redili. Pri tem bomo sodelo- vali s soci5>)no službo in ge- rentološko pri zdravstvenem domu v Celju in skupaj raz- vili obliko pomoči na domo- vih, kjer bo prisotna zdrav- stver.a nega in laična hišna nega. Tc so zaenkrat samo načrti, morali pa bodo kma- lu postati resničnost.« še enkrat se povrniva k do- mu. Bc strogo zaprtega tipa ali bo dostopen tudi ostalim ljudem? »Dom bo odprt, v njem se bodo lahko hranili tudi dru- gi upokojenci. Hrana bo pri nas cenejša kot drugod, pa tudi pripravljena bo tako, da bo primerna zdravstvenemu stanju starostnika. RAZGOVOR VODILA ZDENKA STOPARJEVA TONE STOPAR Športni delavci govorijo NI NAČRTNEGA DELA EVA LUDVIK TINE VEBER SONJA OCVIRK Tokrat smo obiskali šport, nike in športne delavce indu- strijskega naselja štore. Na- šim sogovornikom smo zasta- vili vprašanje, kako si pred- stavljajo kakovostno športno dejavnost v celjski športni regiji. Za nameček pa so nam povedali še svoje mnenje o najboljšem letošnjem šport- niku v Celju. Izbrali so pred- stavnike športnikov, rekrea- cijskega področja in pred- stavnico šolskih športnih dru- štev. EVA LUDVIK, večkratna državna reprezentantka in državna prvakinja v keglja- nju, članica KK Kovinar Što- re: — Brez načrtnega dela in množičnosti, ki bo imela stalne možnosti za pravilen razvo.i v telesni kulturi, ne bo prave kakovosti. V Sto. rah rnočno oočutimo pomanj- kanje strokovnega kadra ^Inogi talenti ostanejo zaradi tega neizkoriščeni. Rešiti pa moramo tudi vprašanje vad- be v primernih objektih za yse naše boljše športnike, ki iiftajo možnosti za prodor Med najboljše v Evropi. Z ^aterskim, enournim tre- ningom na dan se ne more več držati korak niti z naj- boljšimi v Jugoslaviji. TINE VEBER, vodja rekre- acijskega odbora pri Železar- ni štore, sicer večletni orga- nizator športne dejavnosti v Storah: — Vrhunski dosežki neka- terih posameznikov še niso pravo merilo kakovosti. Pra- vo kakovost bomo dobili, ko bomo načrtno vzgajali mladi rod in preko dobrih kadrov in pogojev v športnih objek. tih dosegli primeren uspeh. Ob vstopu v najvišje tekmo- vanje pa moramo vsem pred- stavnikom nuditi osnovne možnosti za nadaljni razvoj. Zadnji rezultati z ekipo ko- šarkarjev so nam povedali, da tej ekipi nismo nudili ob vstopu v II. zvezno ligo niti osnovnih pogojev za kako- vost V bodoče bo potrebno načrtno reševati to vpraša- nje, ki bo tesno povezano z delom vseh činiteljev v celj- ski regiji. SONJA OCVIRK telesno vzgojni delavec v osnovni šo- li Štore, znana celjska šport- nica: — Naloga vsake šole je, da svoje učence v času bivanja v šoli priuči osnovnih teles- nih spretnosti. Toda tu kljub temu zaostajamo in šele v do. bi od 13 do 15. leta doseže- mo pri naših mladih športni- kih zaželeni uspeh. To mejo bi morali pomakniti za nekaj let nazaj in otrokom čimveč nuditi pri telesni vzgoji. Vzpo- redno pa otroke, ki so vzlju- bili telesno kulturo, vklju- čiti v športni utrip v športnih društvih. Pri tem razvoju pa bi morali mladi športniki imeti vnaprej začrtano pot svojega razvoja in tudi svo- jo motivacijo. Samo ob dob- rih kadrih, pogojih za vadbo bo imel mladi športnik osno- vo za svoje športno udejstvo- vanje, ki v poznejših letih »nima prave rdeče niti« za dosego kakovosti«. Za športnika leta je Eva Ludvik izbrala Natašo Urban- čič in Jože Urankarja, Tine Veber in Sonja Ocvirk pa sta bila mišljenja, da je Nataša Urbančič najboljša športnica, naslov najboljšega športnika pa si enakomerno delita Jo- že Urankar in Miro Kocuvan. J. KUZMA TOVARIŠI PREDSEDNIKI KOMISIJ ZA UGOTAVLJANJE IZVORA PREMOŽENJA: DRAGO TRŠAR, Žalec; Ml- LAN REPENŠEK, Mozirje; MIHA PROSEN, Laško; ME- TOD ČRNOŠA, Šmarje; RUDI PAHOLE, Velenje; Ing. STANA KOKALJ, Slov. Konjice; in STANE KOZJAN, Šentjur. V naši javnosti se veli- ko govori o neupravičenem bogatenju. Zlasti kritične so razprave po pismu predsednika ZKJ in izvrš- nega biroja. Prav tako pa se veliko govori tudi o de- lu komisij, katerih pred- sedniki ste. Kar precej ča- sa je že minilo, odkar so vas. občinske skupščine imenovale na to odgovor- no, težavno in tudi častno funkcijo. Javnost je doslej o vašem delu zvedela prav malo. Pojavila pa so se tudi že prva maJ!odušja, češ da delo prepočasi na- preduje, da ne bo rodilo sadov in podobno. Mi ni- smo takega mišljenja, na- sprotno, prepričani smo v uspešnost dela komisij, ki jih vodite, zato pa vam tu- di zastavljamo naslednja vprašanja: 1. Najprej nas zanima, kako daleč ste že prišli z vašim delom in seveda tu- di to, na kakšne težave ste pri tem naleteli? Teh prav gotovo ne manj.ka! 2. Glede na zakonsko do- ločilo, da so dohodki ob- čanov javna zadeva, je tembolj umestno, da javno spregovoirimo tudi o tistih, ki so v postopku za ugo- tavljanje izvora premože- nja. Nam na podlagi vaših dosedanjih ugotovitev lah- ko že postrežete s kon- kretnimi podatki? Če dru- gega ne, povejte vsaj to, koliko primerov imate v obdelavi in za kakšen ob- seg premoženja gre? 3. Kdaj predvidevate, da boste končali z obravnavo primerov, ki jih trenutno obravnavate ter kakšne ukrepe boste podvzeli? Ker bomo vaše odgovo- re objavili, vas vljudno prosimo, da nam pismene odgovore pošljete najkas- neje do 8. decembra. Berni Strmčnik, novinar TOVARIŠ BERNI STRMČNIK, NOVINAR NT Tovarišu Petru Koziču sem obljubil, da bom na postavljeno vprašnje jav nemu delavcu v Novem tedniku z dne 9. novem- bra t. 1. odgovoril jaz, ker menim, da postavljeno vprašuje v večji meri tangira moje delovno me- sto v splošnem sektorju, kot pa morda mesto di rektorja, ki mora svojo dejavnost usmeriti v šte- vilna področja delovanja podjetja. Ker si se ti v postavlje- nem vprašanju osredotočil samo na eno točko, te prosim, da mi dovoliš raz- žiti nekaj glavnih točk, s katerimi se v podjetju sreč-ijemo vsak dan in jih moramo v interesu 1.400 članskega kolektiva razre- ševati vsakodnevno. Znano ti je, da smo le- tos začeli s proizvodnjo 40.000 kub. m ivemih plošč, kot novim izdel- kom, katerega spremljajo nizke prodajne cene, ve- like količine prahu, viso- ke in oderuške anuitete, dolgovezni in zapleteni po stopek za uvoz rezervnih delov, prizadevanja za ko- ličino in kvaliteto iveric, zastoji in še vrsto drugih težav in to samo v delu kolektiva, ki šteje le 80 ljudi. Nič lažje ni v predelavi lesa, kjer želimo doseči Morn mo kupovati ruske deske — zgomjesavinjske pa gredo mimo, ni repromate- rlala, potem je tu proble- matika dobaviteljev, vo- litve samoupravnih orga nov podjetja in kmetov lastnikov gozdov, sestava štiriletnega načrta stano- vanjske graditve, progra- miranje razvoja podjetja v prihodnjem in bodočih letih itd. V našem sestavu Je tu- di gospodarjenje z druž- benimi in zasebnimi goz- dovi z vsemi problemi po manjkanja delavcev, gozd- ne mehanizacije, z odli- vom lesa mimo podjetja, pojav 600 žag venecijank, ki režejo dan in noč in nekateri ob tem lepo bo- gatijo — pa se zanje nih- če ne zmeni, ne zaradi utaje davka, niti zaradi nedovoljene trgovine in še dragih konfliktov, ki ob tem nastajajo. Nazadnje pa še kratek odgovor na zastavljeno vprašanje: V letošnjem letu smo že porabili precej časa za or- ganizacijo zasebnega sek- torja gozdarstva glede or- ganizacijskih in samoup- ravnih pravic, tako da bo ta program lahko realizi- ran z novim letom. Novoizvoljeni CDS pod- jetja je na zadnji seji raz- pravljal o vsebini XXI. in XXII. ustavnega dop>olni- la in zadolžil predstavnike družbenopolitičnih, samo- upravnih in strokovnih služb v podjetju, da or- ganizirajo javno razpravo in zberejo mnenja članov kolektiva o bodoči uredit- vi podjetja na osnovi pra- vic, ki jih ustava daje. še več, kot je doslej na- rejenega, je ostalo še ne- Vpirašanje direktorju Petru Koziču se je glasi- lo: Kako daleč ste v va- šem podjetju z uresniče- vanjem ustavnih dopolnil? AU ste že pripravili gra- divo za javno razpravo, je le-ta morda že zaključena in kakšna so staUšča de- lavcev? Koliko boste usta- novili temeljnih organiza- cij združenega dela in kdaj? jasnega. Eno je gotovo, da tako, kot je sedaj, v prihodnje ne bo ostalo — za defirdtiven odgovor, kako bo, pa nam moraš pustiti še nekaj mesecev. Sam dobro veš, da pri tem ne gre samo za ob- liko in število TOZD v eni firmi, ampak za vsebino, ki je nova, za rešitve, ki so načelno jasne, konkret- no pa še v mnogočem ne- dorečene. Edl Herman, sekretar GLIN, Nazarje 4. stran NOVI TEDNIK Št. 48 — 28. november 1972 Kadrovska politika Za celjsko občino podatki o poklicni in izobrazbeni strukturi zaposlenih že nekaj časa niso ugodni, pa čeprav v poprečju še vedno boljši kot v katerikoli občini naše- ga območja. Samo dvoje šte- vilk, o zahtevanem, dejan- skem in načrtanem številu diplomiranih ekonomistov in pravnikov, pa kaže navzlic vsemu na nekatere spremem- be v pojmovanju, kaj pomeni- jo usposobljeni kadri za vsa- ko posamezno delovno orga- nizacijo. V marcu tega leta so v devetih vejah gospodar- stva delovna mesta zahtevala 144 diplomiranih ekonomi- stov, dejansko jih je bilo 37. do leta 1975 pa načrtujejo v delovnih organizacijah 104 no- ve diplomirane keonomiste. S pravniki, tudi diplomirani- mi, je le malce bolje — 35 bi jih morali imeti, dejansko izobrazbo imajo 4, do 1975. leta pa bi jih naj zaposlili še 25. No, to so le številke za dvoje poklicev. Res pa je, da je bilo v zadnjih dveh letih na področju kadrovske poli- tike sprejetih več ukrepov. 14. seja CK ZKS, skupščin- ska resolucija o kadrovski politiki, družbena dogovora o štipendiranju in izobraževa- nju, izostrena politika ZP do zasedbe vodilnih delovnih mest in tudi druge znanilke novih poti kadrovske politike nedvomno vplivajo na spre- minjanje sedanje prakse. Za- hteva po učinkovitejši in bolj načrtni samoupravni kadrov- ski politiki pa ni le zahteva tega trenutka. Kaj kažejo sedanja prizade- vanja pri uresničevanju druž- benih stališč o kadrovski po- litiki v celjski občini — to je bilo izhodišče razgovora z Antonijo Zatlerjevo, analiti- kom za kadre pri občinski skupščini v Celju. NOVI TEDNIK: Kako je celj- ska občinska skupščina kon- kretno pristopila k uresniče- vanju skupščinske resolucije o kadrovski politiki. Kaj je bilo napravljeno in katere so temeljne značilnosti priprav Ijen^a družbenega dogovora o zasnovah kadrovske politi- ke v cel.iski občini? ANTONIJA ZATLER: Izde lan je osnutek družbenega dogovora o osnovah kadrov- ske politike v občini Celje na podlagi skupščinske resoluci- je o kadrovski politiki. Osnu- tek je dostavljen podpisni- kom tega družbenega dogovo- ra v razpravo, v decembru pa ga bo obravnavala in spreje- la občinska skupščina Celje. Temeljne značilnosti pri- pravljenega družbenega dogo- vora so naslednje: dogovor opredeljuje kadrovsko politi ko kot neločljiv sestavni del samoupravne poslovne politi- ke. Z njim naj bi bil omogo- čen vsestranski razvoj poten- cialnih sposobnosti delovnih ljudi z namenom, da zago- tovimo ustrezno zasedbo de- lovnih mest glede na znanje in sposobnosti delavca. De- lovne organizacije so razde- ljene na skupine glede na šte- vilo zaposlenih in na celotni dohodek. Ta dva kriterija naj bi predstavljala osnovo za zahtevo po visoki ali višji iz- obrazbi za vodilne delavce. Z družbenim dogovorom je opredeljeno delovno področje kadrovskih služb, kadrov- skim službam pa je dano v sistemu kadrovske politike pomembno mesto. Družbeni dogovor določa, da bi v ka- drovski službi pri 100 zapo- slenih delal en kadrovski de- lavec z višjo izobrazbo, na 500 zaposlenih dva ter za vsa- kih nadaljnjih 300 zaposlenih po en kadrovski delavec. Na ta način bi se kadrovske služ- be utrdile, sposobnejše bi bi- le pri reševanju problemov kadrovanja, planiranja, izo- braževanja in formiranja, so- cialne varnosti m podobno. Pomembno pri tem družbe- nem dogovoru je, da bo vse- boval enotna merila kot vsi ostali družbeni dogovori o zasnovah kadrovske politike v občinah celjske regije. NOVI TEDNIK: Sprejet družbeni dogovor bo lahko vplival na spreminjanje ka- drovskih razmer v celjskem gospodarstvu. Kako pa oce- njujete sedanje kadrovsko stanje v gospodarstvu in kakšna so prizadevanja de- lovnih organizacij, da odloč- no spremenijo neustrezno kvalifikacijsko in izobrazbe- no strukturo zaposlenih? Ali lahko navedete, katerih ka- drov najbolj primanjkuje? ANTONIJA ZATLER: Ka drovske razmere v celjskem gospodarstvu niso ugodne. Rečemo lahko, da so tudi prizadevanja delovnih organi- zacij pri spreminjanju ne- ustrezne kvalifikacijske in iz- obrazbene strukture zaposle nih premajhna. V izdelavi je analiza o kadrovski strukturi v celjski občini, ki bo ta vprašanja podrobneje odsli kala. Po oceni iz pripravljene analize, pa lahko povzame mo, da še vedno primanjkuje ekonomistov in pravnikov Ta zaključek povzemamo iz po- pisa plana potreb po kadrih do leta 1975, kjer je razvid- no, da so Za to obdobje po- prečne letne potrebe po eko- nomistih 15,7 odstotka ter po pravnikih 15 odstotkov, v pri- meri z že zaposlenimi. Iz po- datka je tudi razvidno, da so delovna mesta, kjer se zahte- va visoka izobrazba ekonomi- stov in pravnikov, zelo ne- ustrezno zasedena, in to zla- sti v industriji, kjer je 79 de- lovnih mest z zahtevo po di- plomiranih ekonomistih, de- jansko pa je na teh delovnih mestih komaj 23 diplomira nih ekonomistov, še slabše pa je pri delovnih mestih, kjer se zahteva diplomirani pravnik. NOVI TEDNIK: Na zadnji seji komiteja občinske konfe- rence ZKS Celje je bilo ugo- tovljeno, da so premiki na področju štipendiranja naj- bolj očitni. Kakšno sliko ka- žejo letošnji podatki? Povejte tudi, kako dela lani ustanov- ljen sklad za štipendiranje pri občinski skupščini. ANOTNIJA ZATLER: Ker so se v septembru in oktobru še sklepale pogodbe o štipen diranju študentov in dijakov, še ni izdelana analiza o šte- vilu podeljenih štipendij. Iz poročila o štipendistih v šol- skem letu 1971—72 pa izhaja, da je bilo za omenjeno šol- sko leto podeljenih cca 100 štipendij več kot v preteklem letu: VS VŠ SS skupaj 1970-71 92 36 233 361 1971-72 154 58 251 464 Sklad za štipendiranje pri SOb Celje, kjer se zbira de- nar za štipendije iz proraču- na in iz sredstev delovnih organizacij, ki same ne po- rabijo 0,50 odstotka od bruto osebnih dohodkov za štipen- diranje, je imel leta 1972 75 štipendistov, in sicer: 38 na visokih šolah, 12 na višjih, 25 na srednjih šolah. Interes za štipendije je velik, niso pa še razčiščene relacije med in- teresenti za štipendije ter šti- penditorji, šole bi morale pri tem odigrati drugačno vlogo. NOVI TEDNIK: Znane so ugotovitve, da v delovnih or- ganizacijah ne spodbujajo strokovnih delavcev za njiho- vo nadaljnje strokovno in družbeno izpopolnjevanje. To med drugim dokazuje stalna suša pri izbiri potencialnih kandidatov za razna vodilna delovna mesta v gospodar- stvu. Kdo torej v Celju us- merja podiplomski študi,i? ANTONIJA ZATLER: Spod bujanje strokovnih delavcev, da bi se še strokovno in družbeno izpopolnjevali, je prepuščeno delovnim organi- zacijam, še v največji men pa posameznikom. Enako ve Ija za podiplomski študij, kar seveda ni dobro. Zato pa nam primanjkuje ljudi v go- spodarstvu in v družbenih dejavnostih z doseženo tret- jo stopnjo. NOVI TEDNIK: Pred dve- ma letoma ustanovljeno dru- štvo kadrovskih delavcev v celjski občini je dobro od- mevalo v vrstah kadrovskih delavcev. Kaj sedaj dela dru- štvo in kako se uresničuje za- misel, da bi na celotnem ob- močju združili prizadevanja kadrovskih delavcev, da bi ustanovili regijsko društvo kadrovikov? ANTONIJA ZATLER: Dru štvo dela skladno s spreje- tim delovnim načrtom, naj- več pa bomo morali storiti za izobraževanje članov društva. Prizadevamo si, da bi zdru- žili kadrovske delavce ob- močja v eno društvo. Tak predlog je bil na sestanku analitikov za kadre v Žalcu lepo sprejet. K ustanovitvi društva pa bo lahko pripo mogel tudi družbeni dogovor o osnovah kadrovske politi- ke, saj je bil za vse občine napravljen po podobnih me rilih. In mislim, da je taks no povezovanje na območju nujno potrebno. J. V. Socialno razlikovanje Kako poteJca v celjska ob. čini izvajanje stališč in skle- FK>v ZKS Celje s področja so- cialnega razlikovanja in so- cialne politike? To je bilo osrednje vprašanje petkove seje komiteja občinske konfe- rence ZKS v Celju. Seje so se udeležili tudi predstavniki pravosodnih organov in UJV. Za sejo je bilo pripravljenih še dvoje poročiT. — o kaznivih dejanjih v gospodarstvu na celjskem območju in o izvaja- nju davčne politike v celjski občini v letu 1972. Celjski ko- munisti niso želeli le kritično pregledati opravljenega dela, ampak so tudi želeli sprejeti nove nailoge za učinkovitejšo dejavnost ZK na področju so- cialnega varstva, zmanjševa- nja socialnih razlik in pri onemogočanju družbeno ško- dljivih pojavov. Kaj kaže sedanja slika? Povzemamo samo nekaj važnejših podatkov m ugoto- vitev. V celjski občini le le- tos še vedno 309 delavcev, ki dobijo za polni delovni čas manj kot 1.000 dinar.iev me- sečnega dohodka. Lani je bilo teh delavcev 2127. Najnižji osebni dohodek je znašat, septembra tega leta 458 di- narjev. Prejela ga je frizer- ka, ki je plačana po učinku. Najvišji osebni prejemek pa so izplačali po periodičnem obračunu v podjetju Elektro- tehna, in sicer 10.578 dinarjev (OD znaša sicer 5.474 dinar- jev). Denarna sredstva, namenje. na za socialno varstvo obča- nov, so lani znašala 598 sta- rih milijonov, letos pa. bodo presegla 641 milijonov. Sociaf:- ne podpore so se zvišale od 250 na 340 dinarjev. Več sred- stev je bilo danih za šoLske malice, število štipendij se je povečalo za 100, v občinskem skladu za štipendiranje pa se je že zbralo okrog 20 starih milijonov. Največ sredstev so prispevale obrtne in komu- nalne def.ovne organizacije. Komite je torej ugotovil, da so bili nekateri sklepi s po- dročja socialne politike dobro uresničeni. Manj uspešni so rezultati pri odpravljanju pro- blemov v stanovanjski politi- ki. V Celju manjka okrog 3000 stanovanj. Letno bi jih morali zgraditi vsaj .500. Toda že lani je orišilo do velikega izpada — vsega je bilo zgra- jenega 177 družbenih stano- vanj in približno toliko zase- bnih. Premalo učinkovito je bilo nadaljnje delo pravosodnih in državnih organov pri ugotav- ljanju izvorov premoženja, v kaznovalni poUtiki in pri od- krivanju družbeno škodljivih pojavov. Predvsem pri odkri- vanju deformacij m drugih nepravilnosti pa bi morate bolj sodelovati delovne orga- nizacije in občani. Da bi .komite spodbudil še boljše izvajanje stališč o od- pravljanju socialnili razlik, je med drugim sklenil, da mo- rajo vse osnovne organizacije ZK vsaj štirikrat letno obrav. navatl vse osebne prejemke zaposlenih Ugotoviti je tudi potrebno, kako je s potnimi stroški, dnevnicami, provizi- jami itd. Komunisti v sindi- katih morajo spodbuditi usta- navljanje socialnih skladov, ki bodo (>mogO(yii večjo so- cialno varnost def.avcev z niz- kimi osebnimi dohodki. Ko- mite bo na osnovi podatkov okrožnega javnega pravobra- nilstva in službe družbenega knjigovodstva obvestil vse or- ganizacije in aktive ZK o pro- daji družbenih stanovanj za- sebnikom V sindikatih mora- jo ponovno raz,pravljati o nočnem dehi žena. Komite zadolžuje vse komuniste na najodgovornei.ših položajih v občinskih vodstvih družbeno- ooiljtičnih organizacij in ob- činske skupščine, vključno z načelniki, vodji in njihovimi namestniki v SDK, UJV, Ca- rinarnici, inšpekcijskih služ- bah in pravosodnih organih, da do konca leta prijavijo ob. činski komisiji za ugotavlja- nje izvorov premoženja vse svoje premoženje. Sprejeta so bila še nekatera drtisa stali- šča, ki zahtevajo neposredno dejavnost in odgovornost po- sameznih komunistov. Borba oroti manj.šim social- nim razlikam se torej izostre- no nadaljuje Prav gotovo ne bo usi>ešna. če ne bo prišlo do več'ip konkretne dejavno- ostopkv)v z vojaki in nižjimi častniki. Razmiš- ljal je o tem, kako se bo- do vojaki, žrtve šikan in poniževanj borili, saj so se oblaki vojne nevarno- sti vse bolj kopičili tud, nad Jugoslavijo. Narav- nost osupel pa je bil mla- di podporočnik ob prilož- nosti, ko je v oficirskem klubu govoril general Lev Rupnik, častnik slovenske ga rodu, ki je služil že cesarju na Dunaju. Tudi kot komandant, ki mu je bilo zaupano utrjevanje zahodne meje, ni skrival svojega nemškofilskega mišljenja. Govoril je. ka- ko je hitlerjeva Wermacht najbolj sposobna, elitna, skratka nepremagljiva ar- mada na svetu. Hitler je medtem zasedel .Avstrijo, okupiral češko, rožljal z orožjem pred nosom vse ga sveta, jugoslovanski ge- nerali pa je svojim podre jenim na vse pretege hva- lil armado, s katero se bodo morali verjetno spo- prijeti. Pozneje je bilo Tonetu marsikaj bolj jasno, Nir se ni čudil, da je bil etp neral Rupnik lutka tretje- ga rajha, pa tudi to ne, ko je v ujetništvu in po vojni spoznal nekatere nekdanje oficirje, ki so bili že pred letom 1941 simpatizerji komunistov. Korupcija, izdajalstvo in podobni pojavi so jih pri- pravili do tega, da so dali prednost rodoljubju, se veda na škodo zvestobi re žimu. Tone je bil z jugoslo vansko-italijanske meje premeščen z enoto na utr jevanje meje proti Ma- džarski. Mejo so utrjevali severno od Drave pri Be li Crkvi. sam pa se je za di-ževal zvečine v Novem Sadu, Vojna je bila vsak dan bliže. Prišel je dan. ko je vlada Cvet kovica in Mačka podpisala vojašk. pakt s silami fašistične osi Berlin—Rim. Tone teh dogodkov ne bo nikoli po- zabil. Vznemirjenje ljudi ob podpisu pakta z ded nim sovražnikom le bilo tolikšno, da je generalštab kraljeve vojske ukazal ofi cirjem, naj se ne pojav Ijdjo zunaj svojih stano- vanj, oziroma z-anaj ka sarn, na ulicah. Dogajalo se je. da so ljudje javno zasramovali pripadnike armade, ki naj bi se z orožjem pobratila s faši- stičnimi in nacističnim: vojskami. Vse drugače pa je bilo nekaj dni pozneje, ko je bil ta vojaški pakt zrušen, ko je ljudstvo pod pret njo vojnega spopada vzkli kalo. da ji je ljubša vojna kot pakt. Ob vojaškem puču je bilo vse drugače kot na dan podpisa pakta Množice so na ramenih nosile vojake in častmke Tudi Toneta so zgrabili in ga nosili, vzklikali smrt in pogin Hitlerju, vzkhka li armadi, zavezništvu s Francijo, Anglijo ter prvič javno in glasno tudi Sov jetski zvezi. Ko so Nemci prestopil: meje, bombardirali Beo grad, so enoto, v kateri je služboval Tone. napotil: proti središču države, v Bosno. Pa ni šlo take gladko, kot bi bilo treba Zgodilo se je celo, da je nižji oficir moral s pištolr v roki izsiliti gorivo za vo- zila od viso^kega oficirja izrazitega pristaša ustaške- ga gibanja. 27. marec n mogel s svojim narodno stnim prebujenjem {x>pra viti vsega, kar je bilo gni lega, izdanega, korimpir.i nega. Bližalo se je razsu lo. Prihodnjič: V ujetništvu št. 48 — 28. november 1972 NOVI TEDNIK stran S KAKO DOLGO ŠE TAKO? Vsakdanji opravki nas napotijo, da se popeljemo tudi z avtobusi podjetja Izletnik iz Celja. Tako je bilo tudi z me- noj, dne 11. tega meseca. Ob 16. uri sem vstopil na avtobus z evidenčno ozna- ko: Ce 228—07, ki vozi na relaciji Celje—Imeno. Ko sem tako nekaj mi nut, vstopi v avtobus pot- nik, ki aapre vrata za se- poj bolj močno. Temu je bil kriv tudi veter, ki je vel od Savinje. Le nekaj sekund kasneje, ko so se vrata zaprla, je sprevod- nik rega. avtobusa z vzvi- šenim tonom dejal: »Se enkrat tako, pa vas bom vrgej dol!« Grozil je celo s fizičnim obračimom. Vs! potniki v avtobusu smo se zgražali nad izgo- vorjenimi besedami. Toda to ni edini primer nehumanega vedenja spre- vodnikov Po njihovih iz- lavah smo 'potniki v jav- nem prometu celo živali, postali smo nepismeni ipd Vsem sprevodnikom m /uzaiik;om avtobusov, ki imajo tak m podoben od- nos do potnikov, priporo- čamo, da temeljito prebe rejo knjigo o lepem vede nju. Bih bi lahko tudi bolj jbLirni do starejših oseb, Zavedajo se naj, da bodo tudi »oni« prišli v leta, ko jim bo gorelo pod noga- mi. Naj ne mislijo, da lah- ko samo oni opravljajo ta poklic. Sprevodniki m vozniki; Zavedajte se, da opravlja- te posel zaradi nas. In če potnikov ne bi bilo, tu- di vaše »gnade« ne bi - bi- lo. BOGDAN PODPLATAN, Šentjur GORENJE — GARANCIJA? vsaKo poajeije ima za 5VOje stroje garancijo. To pomeni, da v času garan- cije odpravi okvaro in po- ravna vse stroške in ško- do, ki nastane zaradi okva- re na stroju. Toda to vča- sih ne drži povsem, pred- vsem pa pri podjetju Go- renje Velenje oziroma za njinovo servisno službo. 15. maja 1972 sem kupila pralni stioj PS BIO na 14 programov. En mesec kas- neje sem prala perilo kot vedino na programu št. 6 cer šla brez skrbi po dru- gih opravkih. Cez uro in pol grem v kopalnico v upanju, da je perilo opra- no, pa zagledam, da mi še kar naprej greje. Po- tcvaril se je namreč pro- j;ramator ravno pri gretju in mi je segrei vodo na- mesto na 40 stopinj, kar jez 100 stopinj CeCzija. No, in tako je perilo po jolnoma uničeno, kar zne- >e škode za okoli 3000 din 300 starih tisočakov). Ko :,em to sporočila servisni lužbi v Velenje, mi je :)kvaro odpravilo po štiri- lajstih dneh Ugotovili so udi, da je škoda na pe .liu nastala zaradi okvare ■itroja. Toda vse sKupaj se je zavleklo in sedaj je za- deva predana sodišču, ker >e pač Gorenje izgovarja na programe, ki pa nima !0 nobene zveze s tem, če se pokvari programator. Torej, gospodinje zelo pazite in premislite pri na- kupu stroja, kakšnega in čigavega boste kupile. Ka- kor vsi veste, daje tovar- na Gorenje Velenje milijo- ne za reklamo svojih pro- izvodov, če pa njihov stroj zaradi okvare povzroči škodo, nima denarja, da bi to poravnali Jaz sem namreč sedaj ob precej lepega perila in de- narja, ki sem ga potrošila za novo. Nikdar pa ne bom več zaupala .stroju in po vsem tem najmanj pod- jetju Gorenje Velenje, če- ravno je med največjimi v Evropi. Toda vprašanje je kvaliteta. Ko bo na sodišču stvar urejena, vam bom zopet pisala. Zofka Voler, Milen- kova 20, SI. Konjice BESEDILA POPEVK Redno prebiram sestav- ke »Med štirimi očmi« in so mi zelo všeč. V njih najdem veliko odgovorov na svoja vprašanja. Kljub temu pa vas prosim, da bi izpolni:i še eno željo: Zelo ljubim glasbo, in si- cer popevke. Prosim vas, če bi mi lahko poslali ne- kaj popevk, in sicer: Vse je lepše, ker te ljubim — Oto Pestner, Ne priznam — Janko Ropret, Bolfenk - Alf] Nipič in New Swing Ouartet. Gde si bila kad je grmiilo — Džordži Peruo- vič. Prosim vas pa še za s!'.iko mladega celjskega pevca Franja Bobinca. Vsaj upam da mi boste željo uresničili, vendar ne tako (kupi si ploščo, kase- to), želim si besedila. To ie želia tudi mojih prija- teljic in vas skupno pro- simo za uslucro, za katero se v0m bomo lepo zahva- lile. S. Selič, Straška gorca, Prevorje PRIZADELO ME JE Ne morem si, da vam ne bi napisala nekaj be- sed ob objavi članka Ose- ba tedna: Romana Raz- bcršek, ki je i-esnično pn zadel mene in mojo ma- mo. Ko sem ga prebrala, sem se najprej vprašala. »Je mogoče, da )e ta se- stavek proizvod nekega novinarja?!« Njegova kva- liteta je namreč na zelo nizkem nivoju, primerna pa za objavo v kakšnem šolskem časopisu. Ce Mi- lenku Strašku podatki, ki jih je o meni dala .moja mama, niso zadostovali za popis odmerjenega prosto- ra v tedniku, še to ne po. meni, da lahko tudi po- tvarja resnico. Sestavek izveni kot »pripovedka« o deklici, ki jo je potrebno predstaviti kot osebo te- dna in ker si navsezad- nje to tudi želi. Nam pa se ni zdelo vredno, da bi jo obvestili o času obiska m ji postavil par pamet nih vprašanj, pa napiše- mo nekaj stavkov, ne ozi raje se na to, če nam jo bo z njimi uspelo vsaj pri bližno predstaviti Mislim, da vaši bralci pod naslovom »oseba te- dna« pričakujejo kaj več kot takšen osladen sesta- vek. Zato vam svetujem, da predlagate novinarju, da se v bodoče malce po- trudi in osebo. ki jo želi predstaviti, obvesti o ča- su obiska in ji postavi par pametnih, aktualnih vprašanj, pa čeprav je to mlad človek, dijak ali študent Prepričana sem, da bo tudi od njega lah- ko izvedel marsikaj — vsaj malce zanijmvega — pa naj bo to iz življenja dijakov, študentov, njiho- vih pogledov na življenje, družbo, v katero se vklju- čujejo kot bolj ali manj aktivni državljani, občani. Tako pa, če se ozrem kar na ta sestavek m še kakšnega, tudi podobne- ga, vidim, da si ne priza- devate veliko za kvaliteto vašega tednika. Prepričana pa sem, da tako ne boste pridobivali novih naročni- kov. Romana Razboršek. ODGOVOR: Ker je bilo pismo namenjeno uredni- ku, tudi sam nanj odgo- varjam. Vsaka napii^-ana beseda, slika, knjiga ali pesem karkoli torej že, vzbudi pri vsakem hral cu, gledalcu ali poslušal- cu različno razlago. Tudi zato, ker imajo res vsake oči svojega »malarja« V tem primeru kritiziranega zapisa o osebi tedna mo- ram reči, da sem kot urednili menil o kvaliteti zapisa močno drugače — da je napisan prisrčno, z izvirnim pristopom in z — naklonjenostjo do »osebe tedna«. Resda so nekateri stavki napisani tako, da jih tudi kdo zlonamerno razume. Toda vprašajmo se — kakšen interes pa ima časnik, da o »osebi tedna« piše — »na zelo niz- kem nivoju« ali celo mor- da tako, da bi koga pri- zadel na neupravičen na- čin? Kot urednik tega ne bi nikoli dopustil, še po- sebej ne v primeru, ko osebo tedna poznam in vem, da je bila Romana Razboršek zelo pridna in družbeno angažirana učen- ka. Menim, da je pismu botrovala velika in bolj ko ne neosnovana priza- detost. Razumljivo — do te prizadetosti pa ima vsakdo pravico Tudi mi, ki delamo čas nik. Trditev Romane Raz- boršek, da »če se ozrem kar na ta sestavek in še kakšnega, tudi podobnega, vidim, da si ne prizadeva- te veliko za kvaliteto vaše- ga tednika,« je milo reče- no, tudi »na zelo nizkem aivoju«, če že ni krivična žal ni konkretizirana, pa je težko ugovarjati tej smeli kritični oceni, ki prav gotovo ni zrasla na osnovi temeljitejšili raz- mišljanj o tem, kaj hoče NT postati. Smo pa o tem že večkrat pisali Pravilo pa je znano in velja — kdor hoče drugemu brati levite o pameti in še o čem podobnem, zlasti pa o kakih »nivojih«, mora biti tudi sam na »nivoju«, kot se temu reče. Ta kri- tika glede naših prizade- vanj pa ni in jo najbolj demantira vsebina časni- ka, pa dvig naklade, pa pisma naših bralcev itd. O tem, ali mi v nedeljo tudi včasih delamo ali ne, ve, kot kaže, najbolje Ro- mana Razboršek, pa o tem ne bi govoril. O rub- riki »oseba tedna« pa še tole — pri predstavitvi oseb nt- gre za intervjuje, temveč za preprosto kra- mljanje o življenju, delu in prizadevanju posamez- nih oseb. Da bi jih bolje spf«/.nali. Za zaključek — pisma smo bili veseli, ker - je bolje, da sporazum razči- .stimo, kot da bi kdorkoli nosil v srcu ali v mislih grenki priokus razočara- nja, prizadetosti ali ce- lo prehudega nezadovolj- stva. ZAKAJ TAKO? Nekatere nepravilnosti osebja v samopostrežni tr- govini v Grižah so me pri- pravile, da napišem tole pismo. Samopostrežna tr- govina je poslovalnica Sa- vinjskega magazina 2alec. Pred dnevi sem se odpra- vil v trgovino nakupovat. Med drugim sem želel ku- piti tudii polovico masla. Tovarišica Martina mi je povedala, da mi ga ne sme prerezati, ker ji to prepovedujejo sanitarni predpisi. Na vprašanje, zakaj v trgovini Savinj- skega magazina v, Žalcu lahko dobiš polovico ma- sla, mi je dejala, da ne ve zakaj, da pa jih inšpek- tor prav gotovo ne zafrka- va tako kot njih. Odšel sem praznih rok, obenem pa sklenil, da v to trgo- vino ne grem več. Pripetilo se je že tudi, (ob nedavnem pomanjka- nju sladkorja), da ga ni bilo mogoče dobiti, čeprav so ga nekaterim dajali po več kilogramov. Prav tako ni bilo mogoče dobiti ba- nan, medtem ko so jih ne- katere tovarišice imele, toda le zase. Mnenja sem, da omenje- no ravnanje vsekakor ni v ponos kolektivu, pri- stojne pa prosim za javilo pojasnilo. Marjan Uranjek, Migojnice 45, Griže ŠE O DRUŽINI PREVOLNIK Družina Prevolnik se je pred leti vselila v našo hišo, in sicer po izselitvi prejšnje stranke, torej v urejeno stanovanje,. Pod- najemnina je bila najprej 5.000 starih dinarjev in na- to 8.000 mesečno za 80 kv. metrov stanovanjskega pro- stora. Zaradi grobega kr- šenja hišnega reda in ne- rednega plačevanja podsta- narine (morali smo jo ce- lo iztožiti), smo bili pri- morani odpovedati Prevol- nikovim podnajemniško pogodbo. To je biCo pred štiri.mi leti, pred enim le- tom pa bi morala bit so- dna deložacija. Na prošnjo stranke smo odgodili izse- litveni rok do spomladi te- ga leta, vendar so Prevol- nikovi z neresničnimi izja- vami pred sodiščem zavle- kli izselitev do novembra t. 1. Stranka Prevolnik je to- rej več kakor štiri leta imela čas, da si najde no- vo stanovanje. Razen tega je stanovanjski organ Skupščine občine Celje Prevolndkovim nakazal sta- novanjski prostor na Ma- riborski cesti, namesto da bi se preselili tja, pa so kratkomalo prodali svojo stanovanjsko pravico. Kriv- da za neugoden stanovanj- ski položaj Prevolnikovih torej ne zadene niti občm sko skupščino niti nas. Pri- pomnili bi še, da bi si trije odrasli, zdravi in de- lazmožni ljudje, to je dru- žina samostojnega obrtni, ka-inštalaterja že zdavnaj lahko ustvarila lasten dom, namesto da že 18 let zahteva od družbe dodeli- tev stanovanja. Kljub vsemu pa želimo, da bi PrevoCnikovi zopet našli dobre ljudi, ki bi jim za 80 dinarjev mesečne najemnine dali prostorno stanovanje, kakor so ga imeli v naši hiši. Krušičevi, Stanetova 2 ŽALOSTNA USODA Prosim, da objavite to žalostno zgodbo iz mojega življenja. Rodili so se trije nezaželeni otroci. Kdo jih naj preživlja — ali samo uboga mati ali pa družba, če jih brezvesten oče za- vrže, jih tepe in ne skrbi zanje. Čeprav je bil že več- krat zaprt, ga to ni izu- čilo. S pomočjo zveze bor- cev je dobil v Celju sta- novanje in smo mislili, da bomo lahko skupaj srečno živeli. Toda pognal nas je na cesto. Tri mesece smo večkrat prenočevali kar na postaji ali pa pri dobrih ljudeh. Sedaj je dobil mož drugo soprogo, jaz pa mo- ram s skromnim osebnim dohodkom preživljati štiri člane, živimo v slabih sta- novanjskih prostorih, a nas še vedno ne pusti pri mi- ru. Celo pretepa nas. Zeflo hudo je in ne vem, komu bi se obrnila. On je našel več zaščite kot jaz. Ali še smem upati na boljše živ- ljenje? Ali otroci nimajo pravice do boljšega življe- nja? Družina Teodorovič- Vezovišek ŠE O ČLANKU »MATI RbbNiUU« v dopisu navaja Manj a Lesar iz Panželj, da od rane mladosti do danes, ko je stara 21 let, ni spo- znala svojega očeta. Popol- noma pravilno je, če je otrok nezakonski, da si želi spoznati svojega oče- ta. Marija Lešer je živela v Migojnicah pri stan materi in se naj kar spo mni na te čase, ko jo je oče obiskoval vsak mesec in ji prinašal denar, ki mu je bil določen s stram sodišča za preživnino ne- zakonskega otroka. Za po- jasnilo naj navedem, da v letu njenega rojstva ah eno leto poprej ni v Gri žah služboval noben du- hovnik-kaplan z imenom K. V. kot je navedeno, da bi naj bil to njen oče. V tistih letih sta v Grižah službovala župnik K. J. in kaplan J. K. Iz tega je razvidno, da je stvar izmišljena oziro- ma, da je krivično obso- jati nekoga, ki sploh m obstajal. Zato smatram, da imam popotaoma prav, če navedem tole — če je oče- tovstvo priznano na sodi šču, naj Marija Lešer ne govori ali piše neresnične stvari, zlasti ne o osebah, ki niso živele v tem kra ju. To mora preklicati. Sem sorodnica Marije in žeilim, da ponovno objavi v časopisu NT, kdo od sorodnikov ji daje poja- snila o očetovstvu. Ce te- ga ne obja\'i, jo prijavim sodniku za razžaijenje ča- sti. In še to v opozorilo: ne vem, koliko je otrok, ki ljubijo svojo mater, Kako ji lahko naredi ta- ko krivico in reče, da se potika nekje naokrog. Ma- rija se naj vpraša, kdo je kriv materinega potika nja. Ali mi sorodniki? Ne Zna'nci ali .sosedie tudi ne. Zato naj to krivdo pre- vzame hči sama. Mati je tista, ki otroku nudi vso skrb in pozornost. Zato bi se morali otroci, ko odra stejo, tega zavedati in ma- teram vračati ljubezen, ne pa jim greniti življenja. Ljubezen je prvi pogoj za medsebojno razumevanje. Tončka Lešer, Migoinice MOJA LJUBEZENSKA ZGODBA Koliko lepih trenutkov preživi človek, ki se jih kasneje rad spominja. Včasih so spomini lepi, včasih boleči. Toda eno je — ostanejo in živijo s nami, četudi jih skušamo zadušiti Spremljajo nas, če jih še tako preganjamo in če še tako bežimo pred njimi. Julijsko sonce nas je obdarilo z vso svojo toploto, ko smo se vzpenjali proti našemu cilju — Planinskemu domu na bližnjem hribu. Takrat sem ga prvič videla. Sedel je pri sosednji inizi in zamišljeno gledal predse. Še sedaj ne vem, zakaj se je ravno na njem ustavil moj pogled. Mogoče zato, ker je imel lep, skoraj dekliški obraz, mogoče zaradi njegovih belih zob, morda zaradi rjavih oči, ki so bile nekam otožne? Opazovala sem ga, in ko je to čutil, se je ozrl vame. Najine oči so se srečale, zardela sem in se obrnila vstran A ne za dolgo. Zopet sem se zagledala vanj in zopet sva se srečala Nasmehnila sem se. Tudi on. Na terasi je plesalo nekaj parov, jaz pa sem nemirno zrla nanj Takrat pa je pristopil k. meni in me prosil za ples. Nisem odklonila Zvoki kitare in harmonike so se zlivali in me zazibali skoraj v sanje — resnične sanje, ko me je privil k sebi. . . Njegov obraz je sijal in oči so mu žarele. Te njegove oči! Še in še sva plesala, še in še uživala v sreči, dokler nisem morala s staro družbo domov. Povabil me je, naj še pridem. — Tam blizu je doma. — Res sem še šla in bila sva srečna, presrečna. Nekoč me je vrpašal: »Bi ti hotela delati na kmetiji?« »Hm, saj veš. da nisem za kaj takega,« sem rekla in se zaničljivo nasmehnila Svetel žarek v njegovih očeh je izginil. Nisem ve- dela, da ga bom s tem smehom tako ranila. Oprostila sem se mu, a veselje se ni povrnilo. Ko sem šla po hribu navzdol, sem jokala. Vem, ranila sem ga in če- prav mi je odpustil, me skeli in reže v srcu. Tako rad ima svojo domačo hišo in zemljo okrog nje, jaz pa sem se mu smejala. Kmalu sem ga srečala. Ni se obrnil stran in to mi je dalo poguma. Nasmehnila sem se mu, kot takrat — prvič. On pa je le žalostno povesil oči. Da, to so njegove oči. ki jih vidim še sedaj! Mnogokrat se še vidiva, a grem mimo brez nasme- ha. Pa ne da bi bila jezna, le smeh mi zamre, še pre- den se zganejo ustnice v pozdrav. Občutek krivde in žalosti v njegovih očeh sta močnejša od skromne ve- sele misli. Zdaj je odšel — daleč v tujino. Nisva se poslovila, čeprav bi mu bila še tako rada povedala v slovo kaj lepega in vzpodbudnega. Najraje pa bi mu rekla: »Vrni se! Toda kmalu, saj te čaka topel dom, čaka te sadov- njak, čaka te polje in vinograd... čakam te jaz!« J. S. 6. stran NOVI TEDNIK St. 48 — 28. november 1972 NE VESTE — TO SEM BILA JAZ 2e od mladih nog sem zelo rada prepevala. Ma- mica je videla mojo na- darjenost in me še bolj pritegnila k petju. Tudi v otroškem vrtcu sem pre- pevala. Ko pa sem že ho- dila v šolo, sem se vklju- čila v pevski zbor. V tret- jem razredu sem pela pri Celjskem instrumentalnem kvintetu. Bila sem zelo ve- sela, ker sem uspela. Z ansamblom smo hodi- li tudi na koncerte Ime- li smo svoje plakate in slike. Slikali smo se na ; Prankolovem, pri nekem mlinu. Prišel pa je čas, ko bi morali iti posneti ploščo. Nazadnje smo se domeniU, da jo bomo šli posnet v Zagreb. Tisti dan sem se posebno načudila snemanju, saj si do takrat tega nisem znala niti pred- stavljati. Cez nekaj dni sem že lahko poslušala svojo plo- ščo. Bila sem presrečna. Nisem mogla verjeti, da je to res. V šoli pa mi niso verjeli. Niso mi ho- teli verjeti, da sem bila to res jaz. Zato sem ploščo- prinesla v šolo, da so jo lahko poslušali. Sedaj že hodim v šesti razred in še vedno se spo- minjam, kako lepo je bilo takrat, ko sem prvič šla posnet ploščo. Svojo ploš- čo vedno rada poslušam Želim, da bi posnela še več plošč Mirica Podgoršek, 6 a. Osnovna šola, štore PRVI KORAK Kakor po navadi smo se tudi tisti večer pogo- varjali pod košato brezo. Nebo je bilo jasno, mese- čina pa je padala narav- nost v njegov obraz Lepo so -se videle njegove mo- dre oči, iz ust so se mu svetili beli zobje, besede pa so bile polne življenja, polne nečesa, kar do se daj niso imele. V sebi sem čutila, kako se sprehajajo po telesu mravljinci gor in dol. Ob- raz mj je postal vroč in rdeč. Odločila sem se, da zapustim to družbico, ki jo je sestavljal ON, sošol- ka in jaz. A kako naj to povem, kajti ne bi se ra- da izdala, da ga ljubim. Dnevi so se tako po- navljali, a jaz nisem mo- gla več zdržati. Moje mne- nje in občutke serri oove dala prijateljici Svetovala mi je, naj napišem pismo Prvi trenutek sem pomi- slila da sem dekle in tudi dam na svojo čast. »Dekle ne sme nikdar za- četi v ljubezni!« mi je nekoč dejala mati. A to. krat je bila ljubezen pre- močna. Odločila sem se, da napišem pismo. S Kse- nijino pomočjo sem ga sestavila Glasilo se je pri- bližno takole: . . Boštjan! Upam, da se ti ne bom zdela preveč otročja, ker sem. prijela za pero in na- pisala te vrstice. A moje srce ne dopušča, da od- lašam iz dneva v dan. Preveliko je hrepenenje po tebi. V meni je pre- malo moči, da ti izrečem le dve ali tri besede, ki pa pomenijo veliko To so: Ljubim te ali rada te imam! Zato, prosim t.e, ne reci NE, kajti v meni kipi hrepenenje po tebi. Lep pozdrav in poljub od Darje. To pismo sem opremila s številnimi srčki in s sve- žo štiriperesno deteljico. Izročila pa mu ga je Kse- nija — moja prijateljica. Ne morete verjeti, kak- šna sem bila tisti dan. Raztresena kakor prava pubertetnica. Vse popol- dne sem se skrivala v so- bi, popoldne pa sem mo- rala z bratom v knjižnico. Ko sem se vračala, pa se je zgodilo to kar sem se najbolj bala. Na poni ex. presu se je pripeljal on — on, ki je imel v žepu pismo — listek, katerega sem še pred kr&tkini ime- la jaa. Ustnice so se mu raztegnile, pokazali so se beli zobje, besede pome- šane s smehom, pa so bi- le puste, mrke, zame po- polnoma mrtve. Moj ob- raz je postal rdeč in re- sen, a izjavila nisem niti besede. Bilo mi je žal, žal kaj sem storila. A po toči zvoniti je prepozno. Njegov posiljen smeh mi je pobral vse upanje, še najmanjši žarek ljubezni do njega. Končno se je spomnil, da je ob tem času odveč, zato Je odšel. A pred odhodom je še de- jal: »Zvečer ob pol osmih pod brezo!« Te besede so bile čiste, brez šuma in hihitanja. Tako se je v meni zopet pojavila iskri- ca upanja. To popoldne se je vlek- lo, kot da bi nategovala elastiko v neskončnost. Bila sem živčna m tež.ko sem pričakovala odločitve. Ker pa vse enkrat mine, so minile tudi te ure Toč- no ob določeni uri sva se sešla na določenem mestu. Prišla sem s povešeno gla- vo, a on mi jo je kmalu dvignil. Res, moja velika želja se je v tem trenut- ku uresničila Priiel me le okoli pasu in na licu sem začutila nežen poljub, v uho pa so prihajale bese- de: »Tudi jaz te imam rad.« Spr\'a sem mislila, da le sanjam, a ob premi- šljanju sem ugotovila, da je resnica. Tako sem z nekimi be- sedami dobila odgovor na vprašanje. No. sedaj se najina ljubezen že razcve- ta, čeprav je jesen in upam, da ne bo ovenela tako kmalu, kajti željna sem njega in njegove než- nosti. Darja SVET V KATEREM ŽIVIM, IN SVET, KI SI GA ŽELIM AMERIČANI NADALJUJE- JO NAPAD NA VIETNAM, ZLOČINCI UBILI NEKE GA M02A, NAŠLI NEŽNA NO TRUPLO, HUDE PRO METNE NESREČE.. . Takšne naslove lahko zasledimo v časopisih, v revijah — povsod. Vendar, tempo današnjega življe- nja je tako hiter, da pre- prosto povedano človek ni ma časa, da bi pomislil na vse dogodke, ki se do- gajajo v svetu. Neprestano se nam mudi, vedno hi- timo. Včasih pa le najde- mo trenutek, v katerem pomislimo na vse grozo te, ki so dandanes v svetu že nekaj vsakdanjega. Vendar to so le pojmi, za katere si postavljamo ve- dno nova vprašanja, od- govorov pa m. Kdo bi znal odgovoriti na vpraša- nje: »Zakaj so vojne?« Go tovo nihče. Pa saj, kdo od nas ima čas pomisliti na vojno, na kraje in lju- di, ki žive in trpijo v vojnem času, ko pa je nam lepo. Le redkokdo se zaveda, da so na svetu še drugI, ne le OZN IN TUDI NA DRUGE MORA- MO VČASIH POMISLITI. Večkrat lahko opazujemo dogajanja v Vietnamu na slikah, v televizijskih od- dajah. In takrat, ko so naše oči same priča groz- ljivim dogodkom, se zgra- žamo nad voj'no in soču- strajemo s trpečimi. Ta- krat je vsem hudo. In — če se vsi zgražamo nad grozotami vojne — ZA KAJ SO VOJNE? Zakaj se ljudje takrat, ko se obo- rožujejo, ko se pripravlja- jo na vojno, ne zavedajo, da bodo umorili na tisoče nedolžnih življenj. Zakaj? Saj smo VSi ljudje — vsi vemo, kako lepo je živeti, kako je lepo življenje. CE JE MIR. Koliko ljudi je bilo prikrajšanih za živ- ljenje, zairadi vojn — in koliko jih še bo? Potem pomislimo tudi na tiste, fci so umrli za- radi brezsrčnih ljudi — zločincev. In zakaj ti ubi- jajo? Zaradi denarja? Za radi bogastva? Zaradi ma- terialnih koristi? Kaj ge res ti bre-zsrčnežj v tre- nutku, ko morijo 61owka, zavedajo, da morijo živ- ljenje, ne pa predmet? O, če bi lahko naštevali vzro- ke, še vpra.šanja! Pomisli mo na tisto pereče vpra šanje, ki tare toliko dru- žin. Marsikateri otrok ne ve, kaj pomeni beseda — družina, družinska ljube zen, kaj pomeni mauLna ali očkova ljubezen. In zakaj ne vedo? Zato, ker je v hiša pijača — vinje nost. In to je tisto, kar v večini družin razdira ži- vljenje. Mogoče je vzrok neraz-Jimevanje do sočlove- ka — mogoče kaj druge ga, z eno besedo poveda- no — razočaranje nad ži- vljenjem. In zakaj so ljudje razočarani? Tu se konča tisti »začaram krog«, iz katerega ne najdemo izhoda. Ni dneva, ko ne bi sli šali kakšno konferenco ali poročilo. Včasih govo re o miru, včasih o lju- bezni med narodi, včasdh o gospodarstvu ali tehni ki, včasih pa tudi o ena- kopravnosti med ljudmi Vendar pa, zakaj pa so vse te konference, slav- nostna kosila in večerje, ko pa ni enakopravnosti. Pomislimo na črnce ah ljudi druge polti! So ti enakopravni z belci? Go- tovo niso. Sama sem bila priča dogodku, ko so ljudje kazali s prstom za črncem. Kaj črnec ni člo- vek? Zakaj imajo pred stavniki te ali druge rase svoja prevozna sredstva svoje šole. svoje učitelje, svoje četrti? Ne, temu gotovo ne moremo reči ENAKOPRAVNOST ali LJUBEZEN med narodi. Pa kaj! Teh vprašanj je še m še. Govorjenje pa je zastonj Človek je v marsičem aapravu ve lik korak, tu pa ga ne zna m ne more napraviti. Prav takšen ali vsaj po doben je svet, v katerem živim. In kakšen je svei ki si ga želim? Zehm SI svet, kjer ne bo vojn, kjer ne bo denar pomenil vse, kjer ne bo rasne diskriininacije, kjer se bodo ljudje ljubili, se razumeh, kjer bo vsak ot- rok poznal besedo druži- na, kjer bo mir. prijatelj- stvo med ljudmi . . . kjer b>o lepo. Mogoče so te želje pre zahtevne za izvršitev, mo- goče celo tako zahtevne, da jih ne bomo mogU ni- koli izvršiti. Mogoče pa se bo človek le spametoval in si uredil življenje tako. da bo vsem prav Tega nihče ne ve. Ne vemo niti tega, kaj vse se nam lahko pripeti že jutri... Judi ta Počkaj. 8. c, I. osnovna šola, Celje IZPOVED MRTVEGA SRCA »Ubili ste me in zavedam se, da zame nikoli več ne bo pomladi, ne sonca in ne sreče.« Stene se megle pred očmi. Pohištvo pleše d:vji kaos. V prsih nosim težko breme. Od kdaj? Le od kdaj? h * * * Izstopam iz avtobusa. Morje, sonce, paime. . Srečna bom . Vem, da bom tukaj srečna. Hitim na plažo. KoliKo ljudi na tem koščku zemlje. Vese- lo se namakam v morju To je užitek. Globoko v sebi sklenem, da ne bom nikoh več žalostna. Nikoh več. Pozabila bom na ža lostne dm, na prelite sol- ze. Tud.i jaz moram živeti življenje. Življenje! Kaj je to? Dom, služba, dom? Morda dihanje, globoko ali nežno, kakršnokoli? Pi- sanje obupnih izpovedi? Spomin preteklosti' Pesi- mizem prihodnosti pri 20 letih? Kompleksi, s kate- rimi me je obdarila nara va? Obup solze, žalost ponikanje vase? Vse imam: sonce, mor je. .. Imam zares vse? Pogledam objeti par in te- sno mi postane pri srcu. Čutim drhtenje po ljube- zni željnem telesu in za- vem se. da je ljubezen tisto, kar želim, po čemer hrei>enim. Ljubezen .. . Dajanje, je manje, a vračanja ni. Sama sem Gledam ga. Nasmehne se in pride k meni. Ugotavljam njegova leta. Morda 25, a največ 30. Gosti, kratko pristri- ženi lasje me spommjajo na listje v jesem. Njego ve nemirne oči se ironič- no lesketajo v zeleno-rja vi niansi. Ustnice polne željne v drhtečem priča- kovanju. Za.?orela brona- sta polt. Izpoved brez be sed. Ne vprašam ga, kdo je, kaj je. od kje je. Ne- mo mu sledim. Sediva na skali iznad obale. Gledam modro ne skončnost in ugotavljam kakšno igro igra. Prižme me na prsi. Ne žni prstie se poieravajo j mojimi lasmi. Zreva si i oči ne.skončno dolgo. Po ljub. nežen, a vendar bo leč. Drhtenje. Zakaj? Ho čem se umiriti, a se n( morem Močno utripanji srca. Z neizmernim užit kom piifm naslado njego vih noliiibov. Da. to i' življenje, si misiim. i\e to m življenje, to je ijj oezen, IjuDezeii se l>giai.c. v meni Torej ljubezen v življenju. Glouo.ka, nežna a vendar strastna Ijulie zen. Odhaja. Sama sem De bela kepa mi zapira grlo Kričala bi, a ne moiem V prsih čutun težko bre me. Jokala bi, a n: solza Topo strmim v modro ne skončnost m ne mislim na nič. Brez volje vsta nem m grem dalje, na prej, neznano kam . Vračam se. Ne zanima me, kaj je danes, kaj bo jutri. Zame je dan enak dnevu. Zelja po spremem bi. Misli razmetane. Eno ličnost. Po trpki spre- memba zop>et dom — služ ba — dom. Življenje gre spokojno svojo pot Po- nosno mimo mene. Niti ne obregne se obme • • • Razmetana soba. Povsod nered. Kje je občutek re da, lepote? Ni ga več. Pri- zadevam si naredit: red Na mizo postavim šopek vrtnic. Mislim o cvetju Kako zelo so lepe, A ju- tri? Da, jutri bodo ove nele. Kakor moje upanje v življenje Angelca Drobne, MOJA DOMOVINA Moja domovina je Jugo slavija, V njej živimo Slo- venci. Govorimo slovenski jezik Glavno mesto naše ožje domovine Slovenije je Ljubljana. Slovenija je gorata dežela. V njej naj deš neštete naravne lepo te. Imamo visoke gore nižine m morje. Kdor lju- bi domovino, ne odhaja v tujino, temveč ostane do ma. Zal pa morajo nekateri naši rojaki živeti i^en do movine. To so Koroški Slovenci. ZeEjo si, da bi . živeli v svoji domovini Sloveniji, vendar pa si sa- mi ne morejo pomagat;, ker so si del naše domo vtne prisvojili f>ohlepn: sosedje Nekaj pa je tudi takih ljudi, ki svoje domovine ne marajo in raje odha jajo v tujino. Svojo do movino imam zelo rada Za.to je nikoli ne bom za pustila. Mojca Gašpai 5. b, Osnovna šola, Štore OB GROBU Kako svetal je dan! Tvoje obličje je nežno, mehka je tvoja dlan V temi do sedaj si mi bila neznana. Alkohol! PrekletstiH) tvoje uničilo je življen)e in srečo nieno-moje Sam ostal sem ruševina gorja pod pritiskom tež kih mor. življenja brez obzorja. Kako svetal je dan. Tvoje vroče ustne bi po- ljubljal nežno Kje so? Zamrle so v trpki dan, na ljubezen mojo čakajo šaman. Uničil alkohol si njeno dušo Ljubil danes bi jo nežno in boječe .. Telo njeno pa trohm pod rušo Ne pijem več, nič več! Njo čakam ljubeče — zaman. Kako svetal je dan, ko' trezen gledam v svet. Umrla si. odšla v brezdan, jaz pa vem. da pil ne bodem spet A. D. /MOJA LJUBEZENSKA ZGODBA Bilo je jeseni, ko je prišel v naš razred novi sošolec. Bil je leto starejši od nas in se nekako ni mogel vklju- čiti v naš krog. čisto drugačen je bil od »starih« fan- tov. Vedno sam, tih, ne meneč se za vse, kar se dogaja okrog njega Kot da ga ne bi nič zanimalo. Zaljubila sem se vanj Ne bom rekla, da je bila lju- bezen na prvi pogled, kajti vanjo ne verjamem. Prilia- jala je počasi, me napolnjevala delček za delčkom, ne da bi se jaz tega zavedala Vse je bilo tako nedolžno, tako noro Ko ga je profesor poklical, sem tiščala pesti tako trdo, da so postali členki beli, in upala, da mu bo to prineslo srečo In če je profesor vprašal mene, sem vsa zardela jecljaje odgovarjala. Zavedala sem se samo tega. da sedi ON tam zadaj in me lahko gleda in posluša. Ure in ure sem presedela tako. da sem gle- dala njegov profil v okenski šijn. Grmada znanja in snovi je tekla mimo mene kot hudournik — brez vsake koristi. Potem pa, nekega dne se mi je zazdelo, da tudi on mene opazuje. In najine oči so se srečale in potopile druge v druge Obstajala sva samo še midva. Razred in sošolci so izgtmli. Samo midva in neskončna než- nost njegovih pogledov Nikoli ne bom pozabila nje- govih oči Sanjala sem samo o njem in mislila le nanj. Tudi jokala sem Morala sem nekako spraviti iz sebe bolečino pričakovanja in neusmiljenih sanj Bila sem presrečna, če se mi je nasmehnil, če sva šla skupaj domov. Neznansko mnogo je pomenilo zame. če me je prosil za zvezek Nikoli nisva mnogo govorila. Zdelo se mi je, da se boji sebe in svojih občutkov. Ko sem ga dodobra spo- znala, sem uvidela, da zaman pričakujem kakršnihkoli priznanj. Preveč je zaprt vase in resen Toda nesreča je bila v tem da sem tudi sama taka. Iskala sem re- šitve. Da, lahko bi mu rekla.- »Ljubim te!« Potem bi bilo vse tako enostavno a tega nisem zmogla. Vse bi storila, umrla bi zanj. da bi mu dokazala ljubezen, le teh dveh besed nisem mogla spraviti z jezika Sama sebi sem se zdela kot trapasta, neumna smrklja Kot petošolka. ki se je prvič zaljubila v šestošolca. Jaz sem že vendar odrasla tem muham. Kdaj sem že prebolela prvo ljubezen! Očitala sem si. da samo čakam in se mučim. Ob koncu šolskega leta sta se najini poti ločili, še preden sva se našla. Tisti suhi »adiio« je bila njegova zadnja beseda. Najraje bi se vrgla za njim, zakričala v veter: »Ostani tu, saj te vendar ljubim!« A sem samo stala tam ob zidu na postaji in kot izgubljena gledala, kako izginja med ljudmi, ki hitijo proti viaduktu in nazaj. Kdo je kriv? Midva? Usoda? Tudi v usodo ne verja- mem. Takšno je pač življenje — c'est la vie. Tolažim se: čas bo prekril vse spomine, upanje in bolečino, kot je jesensko listje prekrilo najine poti. Pozabila bom. A kadar ga srečam v mestu, vem, da srce nikdar ne pozabi. Danijela št. 47 — 23. november 1972 NOVI TEDNIK stran 7 NIMA PRAVICE DO NJEGA Vsak teden nam NT prinese novo ljubezensko zgodbo. Sprva se za te zgodbe nisem zanimala, 25daj pa jih vedno zinova prebiram. Toliko različnih zgodb, vse pa imajo isto osnovo — ljubezen do ne koga, kogafkoh, ljubezen do človeka, za katerega veš, da ti pomend vse. Moja ljubezen živi le še kot globoka rana v srcu. Končala se je, ko sem to najmanj pričakovala. Sicer pa se je tako tudd začela. Bila sem miado, neizku- šeno dekletce, ko sem ga spoznala. Bil je ponede- ljek, vsi avtobusi proti Ce- lju so bili nabito polni. Na postaji sem čakala že skoraj uro, a nihče ni ustavil. Sprevodnik nam je samo pomahal z roko in avtobus je odpeljal da Ije. Obupana sem dvigni- la palec. Redkokdaj sem se odločila za stopanje. V glavi so mi blodile naj- ra-zličnejše predstave o okrutnih šoferjih, ki radi ustavljajo naivnim štopar- kam m jih zapeliuiejo . .. -Avtomobili so vozili mi- mo, tu in t.am se je kdr ozrl name, zama,hnil z ro ko in odneljal dalje. 2e sem mislila, da bom mo- raAa ostati doma, ko so ostro zacvilile zavore. Rdeč fiat je zar>elial na rob ceste, mlad moški ma je pomahal: »V šolo, kajne?« se mi je nasmehnil, šele ko sem zlezla v avto, se:n zagledala njegov obraz v VOTratnem ogledalu. Pra- vilen rimski nos, nebo mo- dre oči, črni, rahlo sko- drani lasje. Moj bog, to je bil obraz mojega prin- ca iz sanj. Nikdar nisem verjela v ljubezen na prvi pogled, toda ta m.oški me je očaral. Ne vem več, kaj sva se pogovarjala, to- da po šoli me je počakal Ln nato še vsak naslednji dan do počitnic. Naključje je naneslo, da sva se spet srečala v Ehibrovniku. Ni- kdar ne bom pozabila ti- stih dni, polnih sonca in ljubezni. Podila sva se po skalah, nabirala školjke, lovila ribe in odhajala na neskončne potepe po sred- njeveškem mestu. V ti- stih dneh moje zaljublje nosti nisem slutila, da bo ljubezni tako hitro konec. Nekega večera, ko je mor- je nemirno pljuskalo ob obalo in so se galebi vre- šče zaganjali nad vodo, mi je povedal, da je po- ročen. »Oprosti mi, nisem ti prej povedal, veš, lju- bim te!« Tisti hip se je v meni vse podrlo. 2e na- slednje jutro sem pobra- la kovčke in se vrnila do- mov. Težko mi je bilo, toda zavedala sem se, da nima.m pravice krhati dru- žinske sreče. kS je bila že tako skrhana. Nekajkrat me je še iskal na domu ali v šoli, toda bilo je zaman. Nekoč mi je napisal pismo in me prosil, naj mu oprostim Ln se vrnem k njemu, že- lel se je ločiti od žene, txxla nisem mu pustila. Odšla sem iz njegovega ži- vljenja in namenoma osta- jala doma, samo da bi me pozabil. Danes je njegova družina spe^t srečna in ko ga z vozičkom srečam v mestu, se mi prijateljsko nasmehne. V meni pa se spet oglasi: nimam pravi ce do ryega. M. K. BREZOBZIRNI VOZNIKI Dnevni dan ni obetal ndč dobrega. Ko sva šiH s sošolko na postajo, sva se Izgovarjali o vremenu. »Pljusk,« se je zaslišalo, še predno sva se zavedli, kaj se dogaja, sva že bili mokri od nog do glave. VideJi sva še avtomobil, ki je drvel pred nama in izginil na koncu ulice. Se- veda brez pilpK>mb nisva ostali, čeprav ni nič po- magalo. Vendar je na ce- stah še več takih vozni- kov, ki se s takimi deja nji izživljajo. Pridružujejo se jim vozniki tovornja- kov in avtobusov, saj bi zanje tudi lahko naTCdla primere in imena voznikov z nasmejanimi obrazd ob tem dejanju. Je pa na srečo veliko voznikov, ki lepo vozijo in celo poča- kajo, da ubogega pešca ne zmočijo. Po teh vozni kih se tudi vi ravnajte, pa vas nihče več ne bo opravljal. Marta Golež, Proseniško DOMOVINA Domovina, moja, slovenska si, tebe ljubim in ostala bom ti zvesta vse dni. Slovenska mati me je rodila, slovensko dala mi je ime, ko v zibelki me je zibala, prepevala mi pesmice. Ko gledam planine naše, s snegom pokrite ste, v soncu se bleščite. v tihoti živite. Okrešelj moj, tam slap Savinje je tvoj, med skalami si pot utira v strugo širšo se prodira. Planine ve sive, ne vem, kaj dala bi za vas, rada prebila med vami bi krajši čas! Se sonca naiLžila bi, zraka, vedno bila srečna bi taka. Prelepa Logarska dolina polna si krasot. Robanov, Matkov kot te vabi, nikdar tega ne pozabi! Kamniške planine, slovenski zemlji ste v ponos. Mogočno Pohorje bogato si z gozdovi in s svojimi domovi. Bohinj, Bled, jezero zliva se v svet v krasoto sta Gorenjski. Ponosna sem na te nikjer m lepše deželice. Ko konec ho življenja, ^ ko konec ho trpljenja, slovenska gomila ho mene krila. Marija Podlesnik, Celje O NESREČAH Ker se vsak dan vozim z Izletnikovim avtobusom na relaciji Velenje—Topol- šica in obratno, sem pri- ča marsikakšni napaki in nepotrpežljivosti sprevod- nikov in šoferjev. Tako sem se na primer v ne deljo 19. 11. 1972 peljala v Topolšico z avtobusom št. CE-449-72 zvečer ob 18.50 uri, ko je na postaji v Metlečah izstopila mati z otrokom. Mati je bila zu- naj, otroik je bil v avto- busu, ko je šofer že pe- ljal naprej, sprevodnik pa zapiraj vrata in za las je manjkalo, da ni prišlo do nesreče. Laliko bi prišla mati pod kolesa avtobusa, otroka pa bi potegnila za seboj, ker ga je držala za roko, da ga vzame iz av- tobusa. Podobna nesreča bi se lahko zgodila 20. 11. ob 7.10 uri pri I. osnovni šoli, ko je izstopal starejši mož z dvema majhnima otro- koma. Šofer je že hotel odpeljati s postaje, spre- vodnik pa je zapiral vra ta. Zakaj takšna naglica? Potem pa čakajo na avto- busnih postajah, ker pri- pelje prezgodaj. Toliko je prometnih ne- sreč in jih to še ni izu- čilo. Ko bo prišlo do ne- sreče, bo prepozno. Srce me boli, ker vidim takšne in podobne primere. Vaša zvesta bralka »BAKLA« SNEMA Predsed.Tdk jamarskega kluba Bakla v Letiišu, Mirko Flere, nam je od- govoril na nekaj vprašanj o delu in življenjvi tega kluba: Naš klub je mlada or- ganizacija. Ustanovljena je šele letos, zato se tudi ni moglo slišati o našem de lu. Neradi se nmogo ogla- šamo preko časopisov. Moram pa poudariti, da smo že v tem kratkem obdobju mnogo storili. Raziskali smo veliko jam v našem območju, to je v Zgornji Savinjski dolini Ni nam žal niti trenutka, ki smo ga porabili za eks- kurzije, saj smo se vse Isj vračali z lepimi rezul- tati in videli mnogo lepot, ki jih skriva narava pod zemljo. Pred kratkim smo si izbrali težko n.alogo. OdšM smo v Zg. Savinjsko dolino z namenom, da po- snamemo fihn, kd nam bo služil za ob\'eščanje ljudi o našem dedu. Mnenja sem, da podatki, ki jili zbiramo, niso le turistič- nega pomena, ampak bi lahko mnogo p>omenili tu- dd za civilno zaščito. Zato mislim, da premalo vred- notijo jamarske klube. In zakaj mislite, da je tako? Ne vem pravega vzroka. Morda je ta vrsta našega dela še premalo poznana in še zanjo ni zanimanja. V velikih finančnih te- žavah smo bili pred od- hodom na snemanje filma. Nujno smo potrebovala finančno pomoč. V 15 pod- jetij smo poslali pirošnje v upanju na ugodno reši- tev, a smo na žalost ostali brez vsakega pozitivnega odgovora. Da pa bi naš načrt le izpeljali, smo se obrnili na na^ krajevne organizacije, kjer smo le našli raztmievanje. Tudi udarniško delo na cesti nam je omogočilo zboljša tii finančno stanje. Seveda še snemanje ni gotovo, saj smo šele na polovici, a vseeno upam, da bomo delo uspešno končali. Naš klub ne šteje mnogo čla- nov, a vseeno smo pripra- vljeni mnogo storiti. Pro- gram, ki smo si ga na prvi seji zadali, obsega mnogo več kot pa same raziskave jam. Preko cele zimske sezone namerava- mo prirediti vrsto manite- stacio, ki nam bodo poma- gala izibcdljšati finančno stanje ter omogočile n:i- bavo novega in strokovne- ga inventarja, ki je nujno potreben za pravilno in varno raziskavo. Najtežji problem pri nas v Jugo- slaviji je, da v športnih trgovinah priboi-a za naše delo ni. Problemov, kot vidite nam ne manjka, le podpore potrebujemo in naše delo bo potekalo nor- malno, varno in uspešno. B. Martin S KOMBIJEM V ŠOLO Zopet se je pričelo šol- sko ieto. Vsako leto smo šli radi v šolo, tako radi kot letos pa še nikoli, saj so nam obljubili, da se bo- mo vozili s kombijem. Ta novica je razveselila vse ljudi na Dobrovljah, naj- bolj pa nas otroke. Tega p>a nismo verjeli vse dot- lej, ko so nam prvi dan po- uka v šoli povedali, kje naj se zbiramo in počaka- mo kombi. Res je napočil dan, katerega smo vsi tež- ko čakali. Na Dobrovi je je prispel lep rdeč kombi, ki je last braslovškega ga- silskega društva. Vstopili smo in se odpeljali. Vož- nja je bila kratka in prije- tna. Minevali so dnevi, mi pa smo se še vedno vozili v šolo z gasilskim kombi- jem. Nekega dne nam je tova- riš ravnatelj povedal, da bomo dobiCi nov kombi. To se je tudd kmalu ures- ničilo. Neki ponedeljek je na Dobrovlje prispel lep nov šestnajstsedežni kom- bi. Bil je večji in udobnej- ši od prejšnjega. Sedaj se spet vsak dan zbiramo in čakamo na kombi. Med čakanjem se vedno pogo- varjamo, kako lepo nam je in kako poski-bijo za nas. Vsakdo reče: »Tako l&po kot nam je sedaj, nam še nikoli ni bilo.« Ko kombi drvi v dolino, nri pa vsak zase tiho pre- mišljujemo, kako je bilo takrat, ko smo morali p>eš ob vsakem vremenu v do:- lino. Morali smo po spol- zka stezi, včasih vsd mo- kri in prezebli. Pozimi smo šli od doma, ko je bi- lo še čisto tenmo, gazili smo visok sneg in si svetili s smrekovimi trska- mi. Toda vedno smo bili nasmejani. Nikoli nismo pomisliild, da nam bo kdaj tako lepo, kot nam je se- daj. Pozneje je občina poskr- bela, da smo stanovali v dolini puri tujih ljudeh. To pa je imelo dobre in sla- be strani. V dolini smo stanovaU cel teden, kar se nam je zdelo zelo doGgo. BMi smo navezani na dom in nam je bilo dolgčas po njem. Stanovali smo pri dobrih ljudeh. Bili smo na toplem, imedi dovolj ča- sa za učenje in pot v šo- lo je bila kratka. Vesetii smo in hvaležni, da nam je tako lepo, zda se nam, da še sonce jasneje in to- pleje sije kot takrat, ko je bilo še vse drugače. Obljubljamo, da se bo- mo učild in razrede bolj uspešno i?sdelovaM kot prej. Iz srca se zabvallju- jemo vsd ljudje iz Dobro- velj, posebno p>a mi otroci, ki se vozimo s kombijem v šolo. Učenci iz Dobrovelj: Magda Janžovnik, Jožica Janžovnik, Dani Janžov- nik, Vojko Ramšak, Irena Ramšak, Verica Potočnik, Jožica Vratnik, Emica Vra- tjiik, Anica Kokovnik, Ve- rica Kokovnak, Marija Po- točnik, Viktor Potočnik, Branko Potočnik, Marič- ka Ramšak, Jožica Rov- šnik, Franci Forštner, Danica Završnik, Zlatko Matko, Alojz Kokoivnik, Marijana Vratnik in Mar- jan Forštner. ŠE DRUGA PLAT DOMA POČITKA V IMPOLCI V zadnji številki NT je bil objavljen moj dopis Blagostanje v domu počit- ka, danes pa. bi rad pove- dal tudi o tem, kar ne spada pod »blagostanje« in kaj govori o slabem po- ložaju nekaterih oskrbo, vancev. V domu sem že 12 let in dobro poznam razme- re. Vsa ta leta sem sta- no\'al, oziroma sem pre- spal v sobi, ki je podne- vi zaklenjena, in sicer od 6. do 13. ter od 16. do 18. ure. Ker pa bd rad imel tudi podnevi več miru in imel svoje stvari v lastni omari, sem z veliko težavo le dobil sobico s trama po- steljami. V njej pa ni bi- lo ne nočne omarice, ne mize, da bi človek kaj na. pisal. Končno sem le do- bil malo mizico, na ka- teri sem lahko kaj napi- sal za časopise, danes pa sem opazil, da so mi mi- zo odnesli. Mi, v domu, ta- ko ne moremo s pisanjem kulturno napredovati. Mis- lim, da bi se dalo to hitro urediti. Menda sem edini v domu, ki pdšem v časopi- se. Mize so po vseh sobah, pa tudi nočne omarice, le v moji ni ničesar. Cudrio se mi zdi ravna- nje s človekom, ki je za- radi škrlatinke popolno- ma gluhonem in ki je v domu krojač, tako da so vsi, od medicinske sest- re, strežnice, kuharice in oskrbovancev, oblečeni t njegove izdelke. Za vse to pa sem dobival le po 5 no- vih dinarjev. Ce hočem kamorkoli, moram imeti od direktor- ja dovoU'lndoo. Ko sem pri. šel k vam po izžrebano na- grado, mi ni napisad do- volilnice za čas, kakor sem ga prosil, temveč od 14. do 18. ure ter za nede- ljo od 8. cto 12. ure. Ko sem zadnje čase hodil t zobno ambulanto v Sevni- co, mi dovolilnice ni pra- vočasno napisal, zadnji dan pred mojim odhodom pa. ga sploh ni bilo v pisarni. Moram pa povedati, da je v domu veliko takih, ki hodijo, kjer hočejo, kot da bi zakon svobodnega člo- . veka veljal le za njih, za- me p>a ne. Kadar i>a so ka- kšne volitve, pa me vedno silijo, naj volim med prvi- mi. Ali ni to norčevanje iz mene? Tudi v jedilnioi do- bivam slabe porcije in če deset minut zamudim, mi nič ne prihranijo in os- tanem lačen. Nekaterim pa spravljajo kosilo kar do večerje. Velikokrat je tudi košarica za kruh prazna, skoraj stepe jo se za kruh, pmv tako tudi za ostanke hrane. No, tako j« ▼ našem domu — in nd samo »bla- gostanja«! Jož^ Lipovšek, Impolca, Sevnica j ZAKAJ TAKO? j To, kar vam bom nave- i del, ne bo prijetno, pač | pa potrebno. Sem star naročnik NT. Mis/lim, da je 24 let neipre. tr^^anega naročništva že kar lepa doba. Čeprav opa- žam, da namenjate novim naročnikom več pozorno- sti kot starim, me to ne prizadene toliko, kot to, da izpad ldsta prizadene zmeraj le naročnike, niko- li p>a kioskov, ki list NT prodajajo, kot se je to zgodilo pri št. 45 z dne 9. XI. 1972 Naročniki smo dobili list v petek, 15. t. j m., namesto v četrtek kot po navadi, čeprav sem ga v prodaji opazil že v četr- tek zjutraj. To pa ni pr- vič, ampak se ponavlja iz leta v leto. 2e itak vse no- vice, ki so v NT, prebere- mo prej v ostalih časopi- sih. Zato nam je NT z za- mudo toliko manj zanimiv. V ostalem pa mi je seda- nja oblika, vsebuia in ob- seg NT zelo všeč in ni- mam nobenih drugih pri- pomb nanj, le da bi red- no prihajal do naročnikov. Upam, da mi moje kri- tike ne boste šteli v zlo. Pa še nekaj bi vas vpra- šal. Dvakrat sem že rešil na- gradno križanico. Križanka je bila natisnjena, ni pa bdlo nikjer datuma, do kdaj je treba križanko od- poslati in tako verjetno križanke pridejo prepozno. I*rosdm uredništvo NT, da se v bodoče takšne na- p>ake ne bi ponavljale. Upam, da me bodo pri tem podp>rli vsi ostali stari in novi naročniki. Vsak ima pač rad redno dosta- vo. Anton A.rh, Šentjur 125 ODGOVOR: To, da ima- mo do novih naročnikov drugačen odnos, najbrž ne bo čisto držalo. Glede red- nega prihajanja NT pa z vami soglašamo, le da vam svetujemo, da malo pokre- gate našo prodajno službo. NT pošiljajo iz Ljubljane in morda res pride do na- ročnikov včasih prepozno. Trudili se bomo tudi mi, da bo vse v redu. V NT poskušajo predstaviti sta- re novice talco, kot da so nove. Pri križankah pa nam je ponagaja] škrat in ^no ga za ušesa! DOBRČANI ŽELIMO PRIJAZNEJŠE PRODAJALCE Dobrna je iep, prijazen kraj. Tudi uslužbenci, ki strežejo po razniih lokalih, domačinom in turistom, so na splošno prijazm. Naj- dbo pa se tojdl takšni, ka potrošnika dokaj surovo odslovijo. Dne 5. 11. zjutraj sem vstopil v mesno prodajal- no v Dobrni in zahteval kos svinjskega mesa (ker govedine ni bilo). Ker še fa ni bilo, je takrat streg la njegova pomočnica. Ko mi je meso zavila, sem še zahteval pod piščanca na tehtnico. Imel je nekaj več kot 1 kg, pa pravi: »Vssemdte celega, ali pa nič!« Ko sem jo prep>ri- čeval, da je piščanec za eno osebo prevelik in da rajSi vzamem večkrat po manj, md je izpod krajca kape, fci jo je imela po- tegnjeno na oči, neprijaz- no in odsekano rekla: »Ne, ne morem dati!« in ga je postavila na mesto, kjer ga je vzeda. Odšel sem s težkim sroem. Ne samo zato, ker v javni proda jalnd za denar nisem dobil mesa in ker se je dekletce tako neprijazno obnašalo, ampak še bolj zato, ker bolnik nd mogel imeti ko- sala, kakršnega mu je pri- poročal zdravnik. Zakaj ne bi v Dobrni, v turističnem kraju, v mesni prodajalni ne imeli še po- močnika tako prijaznega, kot je šef Dolfek. ki ga imamo vsi zelo radi. Mihael švent, Dobrna MIRKO FLERE 8. stran NOVI TEDNIK St. 48 — 28. november 1972 Celje USPEL ZBOR UPRAVUALCEV CELJSKE PODRUŽNICE LJUBLJANSKE V skladu z novim stututom Ljubljanske banke, ki kot pr- vi na tem področju upošteva ustavna dopolnila, je bil v če- trtek dopoldne prvi redni zbor upravljalcev celjske po- družnice Ljubljanske banke To je bil hkrati uspešen de- lovni razgovor upravljalcev sredstev, ki se zbirajo v tem celjskem denarnem zavodu. In prav zaradi tega ni naključ. je, da je stekla tudi beseda o bodoči bančni politiki, če- prav pripomb na dosedanje delo ni bilo. Ce bi te misli strnili, bi morali zapisati, da bo treba v prihodnje zagoto- vili večjo vsklajenost med gospodarskim razvojem, nje- govo perspektivo, ekonomiko in bančnimi naložbami. Gre torej za dobre načrte v go- spodarstvu in za takšne na. ložbe bančnih sredstev, ki bodo kmalu vračale vložena sredstva, ki bodo podirale vse oblike integracij in po- dobno. Prav tako so podprli težnjo, da bo treba več sred- stev namenjati terciarnemu delu gospc^darstva in ne sa- mo eneryft.'tik' ter bazični in- dustriji. Med pcmembne sklepe pr. vega zbora sodi tudi odloči- tev, da bo celjska podružnica Ljuljijarskt banke delala kot temeljna organizacija združe- nega dela v svojstvu pravne osebe. To pa hkrati pomeni, da sprejema večje pristojno- sti, kot jih je imela doslej. Hvalevredna je ugotovitev, da je dosedanje podpisovanje pogodbe o ustanovitvi Lju- bljanske banke potrdilo po- polno zaupanje gospodarstva do denarnega zavoda. Celjska podružnica ima že doslej podpisane pogodbe s 96 de- lovnimi in drugimi organiza- cijami, občinskimi skupščina- ma itd. število upravljalcev E>a se bo že v kratkem moč- no povečalo. Na zboru so izvolili 14 čla- nov v novi izvršilni odbor celjske podružnice Ljubljan- ske banke, ki bo imel skupaj z direktorjem podružnice pet- najst članov. V razpravi se je pojavil predlog, da naj bi dosedanja poslovna enota celjske podru- žnice LB v Brežicah postala samostojna podružnica v smislu temeljne organizacije združenega dela. Dokončen sklep o tem bo prinesel zbor banke. Ko so sklenili razpravo o osnutku novega statuta banke in sprejeli poročilo o razde- litvi anonimnega dela Kredit- nega sklada podružnice ter ko so izvolili tudi delegate za zbor banke, so v končnem delu razprave znova osvetli- li nekatere delovne naloge in pri tem opozorili na družbe- no m gospodarsko pomemb- nost nfkMLOvanja dela o.seb. nfjga dohodka na hranilne Knjižice. MB V nedeljo, 3. decembra bo v kulturnem domu v Slovenskih Konjicah jav- na radijska oddaja, ki jo priredi Radio Celje pod pokroviteljstvom tovarne Konus. Na tej oddaji, ki se bo začelo ob 10.30, bo- do nastopili vokalni oktet iz Loč, moški zbor »Ivo Štruc« iz Konjic teir na- rodno zabavni ansambel Jureta Zdovca. Nastop bo- do poživile tudi nekatere glasbene točke učencev domače glasbene šole, naj- atraiktivnejši pa bo gotovo riastop ansambla New swrng quartet s pevcem Otom Pestnerjem. Tb bo hkrati tudi prva radijski oddaji Radia Ce- lje v novi sezoni, ko se bo ta radijska postaja še več- krat oglasila z direktnimi prenosi iss krajev celjske regije. —ič v lalec Nikakor ne Di mogU trciili, da je bila aktivnost organiza- cij Zveze komunistov v žal- ski občini v obdobju pred pismom premajhna Nasprot- no, tudi v preteklem obdob- ju so ža.ski komunisti ves čas intenzivno spremljali raz- voj družberu) ekonomskega živijenju v oočini, razreševali so številne aktualne proble- me in načrtovali posamezne akcije .Vendar pa je potreb- no ugotoviti, da je njihova aktivnost v obdobju po pismu predsednika ZKJ tovariša Ti- ta izredno rara.stla. Povečana aktivnost se odraža na vseh nivojih, to jc tako pri delu osnovnih organizacij, kakor tudi na ravin občinske kon- ference in komiteja. Ni še d(jlgo tega, ko se je komite .sestal na deseti raz- širjeni seji ter konkretno ob- ravnaval naloge žalskih ko- munistov v zvezi s 29. sejo Centralnega komiteja ZKS. Ob tej priložnosti so komu- nisti podrobno analizirali sklepe CK ter opredelili last- ne naloge. Seji komiteja je sledil enodnevni seminar za vse sekretarje organizacij in aktivov ZK. V okviru tega seminarja so podrobno anali- zirali naloge organizacij ZK FKD 4. seji občinske konferen- ce. Obravnavane so bile na loge s področja samouprav Ijanja, socialne diferenciacije, kadrovske politike ter nada Ijnega družbeno ekonomskeg;' razvoja v občini. Pred dnevi pa se je zopei sestal komite občinske kon ference ter postavil na dnev ni red vprašanja izoblikova- nja novih izhodišč za davčno politiko v prihodnjem letu. 2e samo dejstvo, da se je te ga vprašanja lotila tudi orga- nizacija ZK v žalski občim kaže na to, kolikšno politično težo in družbeni pomen po- svečajo temu sklopu vpra- šanj. Med drugim je od pra- vilno zastavljene davčne po- litike odvisno tudi uresniče- vanje nekaterih stališč, ki so bila sprejeta ob obravnavi socialnega razlikovanja v ob- čini. Poleg te osrednje proble- matike so na zadnji seji go- vorili tudi o idejno politič- nem izobraževanju in uspo- sabijaiiju Komunistov v letoš- nji zimski izobiaževalni se- zoni. Poudariti velja, da rav- no vprašanju idejnega izobra- ževanja komunistov in delav- cev v žalski občini že dlje lasa posvečajo veliko pozor- nosti. O tem med drugim pri- ča tudi letos junija podpisa- ni družbeni dogovor o druž- beno političnem usposablja- nju delavcev v delovnih or- ganizacijah. B. S. ZVONE DRAGAN V VLADI Mandatar novega slovenske- ga Izvršnega sveta je v vla- do predloagal tudi Zvoneta Dragana, sedaj predsednika komisije za družbeno-ekonom- ske odnose pri CK ZKS in prej sekretarja komiteja ob- činske konference ZKS Celje. V vlado je ponr-rao predlagan tudi inž. Milovan Zidarski je bil prej zaposlen v žalskem kombinatu. FRANCKA OVČARIČ Na drugi osnovni šoli v Celju vlada rvapeto vzduš- je. Ker je njihova ekipa zmagala na pionirskem televizijskem kvizu Vsi ve- mo vse in se tako uvrstila v polfinale, precepi pred televizorji večina učencev in učiteljev, študirajo, ko- mbinirajo, pišejo odgovo- re in držijo fige za korak naprej, za zmago. Ekipo brihtnih vi prid- nih glavic je bilo potre bno pripravljati in usme- rjati. In kaj ima pri tem podoba FRANCKE OVCA- RICEVE? Tako temeljito je otroke seznanila, da je celotna ekipa šestnajstih pionirjev zdelala s petica- mi. Potem so morali pio- nirji sami odločiti, kdo bo tekmoval naprej. Nedvom- no, veliko priznanje za to zasluži dolgoletna učitelj- ica Ovčarevičeva. Z otroki se ubada v Celju samo šti- ri leta in je z njimi kar zadovoljna Ne more pa pozabiti svetlih in težav- nih dni učiteljevanja, ki jih je preživela na Koroš- ki, čeprav naše gore list, iz Dobja doma, je tam pu- stila svoja najlepša leta- 22 let. Takoj po vojni je kot mlado dekle tja zašlo in krčevite grape ter Uršla gora sta jo stisnili v svoj objem. Službovala Je v Strojni nad Prevaljami, ko so bile le z nogami do- stopne in je morala dolge ure pešačiti, dn je prišla do petroleja. Potem jo je pot zanesla v Prevalje, pa v Holmec in Dravograd. Danes kot razredna učite- ljica vliva v glavo prve učenosti in je pri tem srečna. Ker je skromna, tega ne pove, in pravi da je zadovoljna, le če dela Privrženost poklicu izraža na ta način, da nikoli ne miruje in zato delo vedno najde. Dve hčerki ji lepšata dom in ji tudi pri delu pomagata. Uspela ju je vzgojiti tako, da sta samo- stojni za življenje. To, pra- vi, učiteljica Ovčaričeva, da je največja dota. ki jo lahko da dekletoma na pot. Sicer pa ji je uspelo še nekaj. Ker je sama velika ljubiteljica hribov, saj z njimi raste že od petega teta naprej in je obred- la že veliko naših vrhov je to svojo ljubezen poklo- nila tudi dekletoma. Z nji- ma se odpravi v naravo, pa če je doma še toliko dela. Skupaj premagujejo težave in lečijo žulje, če je potrebno, A zavest, skupno občutje nad pre- magano goro združuje v prijateljstvu, ki vlada v družini. Služba, dom, otroci, hri- bi — v ta svet je razpeta pedagoginja Ovčaričeva in to ji nadvse imenitno us- pe! ZDENKA STOPAR LOV NA SULCA je'vedno nekaj posebnega. Kateri; ribič si ne žeti, da bi ga nekega potegnil na suho. | No, prilik bo v tej sezoni še dovolj. Pri ribiški dru-1 zini v Šempetru smo zvedeli, da je lov na sulca j odprt še do konca januarja prihodnjega leta. Ker; vsako leto točno določijo, koMko jih lahko ulove,; naj zapišemo, da jih je letos še vedno na voljo kar; dvanajst Dnevne ribolovnice lahko dobite pri TO-- NETU MIKLAV2INU ali gospodarju družine MARJA-l NU JUTERŠKU. Za lov se morate pravočasno dogo-' voriti. ker mora z vami eden izmed šempetrskih] ribičev Dnevna dovolilnica stane 40 dinarjev Na i območju mozirske ribiške družine pa dobite dovo-j lilnice pri BRUNU GORIČARJU, Mozirje 73; MIHI^ CAJNERJU, Deblina 56, Nazarje in IVANU FRICELJU,: Kropa 57 j ZVEZE NARAVNIH ZDRAVILIŠČ IN ZDRAVILI ŠKIH KRAJEV SLOVENIJE v počastitev petnajste obletnice obitoja je bila v petek dopoldne v Rogaški Slatini slaraostna seja članov ujira; nega odbora Zveze naravnih zdravilišč Slovenije, la slav nostni m delovm dogodek je bil povod za kratek pjmejel s rajnikc/m zveze, prof. Ludvikom Rebaiiškom, ki je ni tem mestu vse od ustanovitve ugledne organi/a -'je. »Kako bi ocenili prehojeno pot?« »Ne glede na to, da gre za delo, v katerega sem Di aktivno vključen, moram opozoriti na uspešno pot, ki j( je premagala naša organizacija. Zavedati se tudi morarno da je nastala iz potrebe in zahteve zlasti zdrav;hških ko lektivov na celjskem območju. Tu je bila Rogaška Slatini tista, ki je odigrala ob podpori občinske skupščine v šniar ju pri Jelšah m takratnega okrajnega lju-dskt>ga (.-ibori v Celju pionirsko delo Sicer pa so za minuli čas značilna tri deiovna ojdooji naše zveze. Vsako od njih je trajalo približno po pet le: Prvo je značilno po obdelavi zakonske ureduv:? zveze pj tudi položaja naravnih zdravilišč in zdraviliških krajev v mo veniji. Drugo se kaže v prvenstveni ureditvi /.i.^avJšKPg; značaja naravnih zdravilišč s posebnim poudarkom na sj cialno zavarovanje in končno gre za obdobje odpiranji naravnih zdravilišč za vse skupine poteiicialnih dcmačil in tujih obiskovalcev To obdobje še traja.« »Ali se značilnosti teh obdobij kažejo tudi sicer, reci mo v številu nočitev in podobno v naravnih zdra\ili'>čihV »Vsekakor. Prvo obdobje je značilno po naraščanji števila nočitev vse do približne številke 70OJiOd v le« 1960. Sledi rahel padec, nakar dosežemo v 19«j. letu naj višjo točko, to je nekaj nad 900.000 nočitev skupaj. P tem letu pa sledi zaradi spremenjenega odno.-ja do poš Ijanja aocialnih zavarovancev v zdravili.šča strm paiei ki se v obdobju 19(}6/67 ustavi na najnižji točki, neki nati 300.000 nočitev domačih gostov. Po 1967. letu zrijV beiežimo stamo nara.ščanje števila nočitev v narava zdraviliščih, ki se že naslednje leto ustavi na ločki, velja skoraj še danes. Pri vsem tem je značilno ciidi { banje nočitev tujih gostov, zlasti v zadnjem času, ki ! je tudi ustavilo na točki od katere se bistveno ne pr makne. Vzrok za to je znan: neustrezine nočitvene z.no Ijivosti. To ugotovitev potrjuje še eno dejstvo Vtem 1 se je število nočitvenlh zmogljivosti v obdobju od 196 do 1^10. leta v Jugoslaviji povečalo za VM) CKlstotkov, Sloveniji za 88, znaša to povečanje za naravna 7dravlliš'i v Sloveniji le 23 odstotkov.« ~ »Kako ste uspeli rešiti naloge v prvem obdtibju rlela'? »Pogled nazaj kaže, da smo uspeli tudi na leni po roč-ju, zlasti pri sprejemanju zakonskih predpisv.iv, Krol prvih aspehov je bil vsekakor slovenski zakon o naravni zdravilnih sredstvih m naravnih zdraviliščih, ki ga je 9J v^enska skupščina sprejela 16. novembra 19(50. leta. Temu '• sledili še drugi akti. ki so urejevali položaj, delo in vloj naravnih zdravili.šč in zdraviliških krajev. Pri '^ein je trel opozoriti tudi na delež šmarske občinske skupščino, , je kot prva pri nas na začetku 1959. leta spr^jeia odla se je v svojem govoru spomnil požr- tvovalnega dela vseh tistih, ki so v dosedanjem času pripo- mogli k razvoju in obstoju Mohorjeve družbe. V svoji iz- javi je tudi zagotovil, da bo skušal po svojih najboljših močeh razvijati poslanstvo te kulturne ustanove. Ob letošnjem praznovanju Mohorjeve družbe bodo dobiU vsi njeni člani lepo knjižno darilo. Včeraj zvečer je bil v Na- rodnem domu slavnostni kon- cert, ki sta ga pripravili Ob- činska konferenca Socialistič- ne zveze delovnega ljudstva Celje in Temeljna kulturna Skupnost v Celju v počasti- tev Dneva republike. Sodelo- val je Moški komorni zbor iz Celja pod vodstvom Egona Kuneja. Omenjeni zbor je Prejel zlato plaketo na letoš- njem mariborskem pevskem tekmovanju Naša pesem 72. istem tekmovanju je pre- jel mešani F>ev.ski zbor Fran- ce Prešeren pod vodstvom Edija Goršiča, ki je prav tako Pel na sinočnjem slavnostnem Itoncertu srebrno odličje. Z recitacijskim delom p« So dali svoj čelei vse- Cajiosti člani an:mterskega gle- *Uišča Zelezar Celje Store, kd ^ se letos a predstavo Rem- *W6ga Mrtvega Kurenta ude- ležili srečanja gledaliških *niaterjev v Prizrenu MPF1973 Vrhunsko petje Priprave za Mladinski pev. ski festival 1973 so že v pol- nem teku. Ta manifestacija mladinske zborovske pesmi in mednarodno srečanje po- joče mladine bo v času od 31. maja do 3. junija prihod- njega leta, obsegala pa bo zvezno tekmovanje jugoslo- vanskih mladinskih zborov, mednarodno tekmovanje predmutacijskih mladinskih zborov, koncerte jugoslovan- skih in inozemskih zborov, množični koncert združenih mladinskih zborov, posveto- vanje glasbenih pedagogov in razstavo mladincke :5borovske literature. Obsežen program pomeni hkrati tudi veliko obvezo ne sar.io prirediteljev, ampak vseh prijateljev mladinskega petja in ne nazadnje vseh ob- čanov. Skupaj bo namreč na- stopilo v Ceiju 10 tujih zbo- rov s preko aOO pevci ter 26 jugoslovanskih zborov s pre. ko 3000 pevci. Ne glede na to, bo precejšen del pevcev v Celju zgolj en dan, pa bo število gostov v dneh festi- vala gotovo preseglo vse pre- nočitvene kapacitete v Celju pa tudi bližnji okolici. Orga- nizatorji zato v veliki meri zopet pričakujejo pomoč ob- čanov, ki gotovo s svojimi prenočitvenimi možnostmi ne bodo odrekli gostoljubja mla. demu pevcu ali pevki od dru- god. Sicer pa so se ob po- dobnih primerih v preteklih letih Celjani še kako izkazali. In kdo bo nastopal na MPF 1973? Med 26 zbori iz vse dr- žave bodo številčno najmoč- nejši iz Slovenije, pa tudi Ce. Ije bo v tej konkurenci solid- no zastopano. Kaže pa, da bo ostra konkurenca zborov pri- šla tudi iz ostalih delov Ev- rope Razširitev Mladinskega pevskega festivala v medna- rodno tekmovanje je bila ver. jetno pravilna, saj se bodo obiskovalci koncertov lahko seznanili z najkvalitetnejšimi tujimi mladinskimi zbori. Ta- ko je prireditelj že prejel pri- jave iz Nizozemske, med ka- terimi je bil pkotem sprejet »Haags Matrozen koor« s 45 dečki. Iz Finske se je prija- vil mladinski zbor iz Tapiole, v katerem vseh 40 mladih pevcev istočasno igra tudi razne instrumente. CSSR je prijavila svoj najboljši mla- dinsKi zbor, sodeloval pa bo Celjanom tudi že znan so- f jski zbor »Bodra smjana«. Pcle^ teh so že zagotovljene prijave najboljših zborov iz Poljske, Madžarske, ZR Nem- čije in Francije. Ne smemo pa seveda pozabiti mladin- skega mešanega zbora celov- ške gimnazije, ki se je za celjski festival prvi prijavil. Tako vse kaže, da bo Mla- dinski pevski festival 1973 iz- zvenel v hudi mednarodni konkurenci, s tem pa seveda tudi v vrhunski kvaliteti. Vr- himska kvaliteta v mladin- skem petju pa je gotovo ti- sto, kar privlači ne samo po- znavalce in »sladokusce«, am- pak vsakega, ki mu je lepo petje pri srcu. In lepega pe- tja bo na MPF 1973 več kot dovolj. Zmagovalci Zmagovita ekipa druge osnovne šole iz Celja v te-| levizijskem kvizu VSI VEMO VSE. Ko je ekipa, ki jaj sestavljena iz pionirjev SONJE ČERENAK, GRE-1 GORJA DOJARJA, DEJANA IN LEONA ŽLAJPAHA, premagala ekipo iz Kranja, se je uvrstila v polfi- nale in za nasprotnika dobila pionirsko ekipo iz Idrije. \ Zmagovita ekipa se je na tekmovanje pripravljala j že od maja meseca in nemalo je bilo snovi, skozi ■ katero se je bilo treba pregristi Zato Celjani, obi prihodnji televizijski oddaji VSI VEMO VSE — držite j pestil Foto: D. M.\ Igralci amaterskega gledališča 2elezar Celje Store' marljivo vadijo, saj želijo postaviti na oder tako} po rvovem letu »Vdovo Rošlinko« Cvetka Golarja.: Vaje poteka/o v Celju, a v prvi polovici decembra i pa se bodo preselili na oder v Store. Delo režira- Cveto Vernik. Na sliki igralka Marija Ramšakova in Polde. i Celje Četudi je imel komorni mo- ški zbor po osvojitvi zlate plakete mesta Maribor v Ce- lju nekaj priložnostnih nasto- pov, se bo po velikem zma- goslavju v mestu ob Dravi prvič predstavil domačim po- slušalcem na tretjem abon- majskem koncertu, v sredo, 6. decembra. Nastop po veliki zmagi je za zbor zahtevna naloga. Pri- ti kot zmagovalec še pred do- mače ljubitelje lepe pesmi in zbora ni malenkost. Tega se pevci z umetniškim vodjem na čelu dobro zavedajo. Za- to so tudi priprave več kot skrbne. In ne samo to. Zbor hoče presenetit) tudi tokrat. Za svoj celovečerni koncert v dvorani Narodnega doma je pripravil izredno lep, bogat in hkrati nov spored. V njem je kar devet pesmi, ki jih zbor še ni zapel svojim celj- skim poslušalcem. Spored so razdelili v tri dele. Vtem ko bo prvi, že po tradiciji, pri- padel klasikom z Gallusom na čelu, bo drugi v glavnem posvečen Ipavcem, tretji pa narodni pesmi. Kot po vsebinski, priprav- ljajo nekaj novosti tudi po tehnični strani. Skratka, no- vosti na vsakem koraku, no- vosti, ki bodo prav gotovo navdušile in pritegnile. Zbor pa bo decembrski na- stop posvetil tudi štirim svo- jim članom, ki so letos do- polnili šestdeseti življenjski jubilej. To so Ivan Lah, Boži- dar Žohair, Alfonz Vrčkovnik in Egon Kune j. Tako bo celj- ski koncert dobil tudi po tej plati slavnostno obeležje. Kot običajno, bodo imeli v okviru abonmajskega nastopa tudi dva koncerta za mladi- no, in to 11. decembra ob 17.30 in 13. decembra dopold- ne. Ker pričakujejo veliko od- mevnost svojega decer •—'-e- ga nastopa so si 12. januar prihodnjega leta rezervii ali za morebitno ponovitev spo- reda. Zbor pa se pod vodstvom Egona Kuneja pripravlja tu- di na nekatere druge nastope. V tej zvezi kaže omeniti pred- videno gostovanje v zvezni republiki Nemčiji in na Ni- zozemskem prihodnje leto. Celjski pevci so sprejeli tudi vabilo iz Negotina za sodelo- vanje na znanih »Mokranjče- vih svečanosti«. Gre za tra- dicionalno srečanje jugoslo- vanskih pevskih zborov, ki zna postati za komorni mo- ški zbor tudi vsakoletna ob- veznost. Nastop v Negotinu je predviden za konec sep- tembra prihodnjega leta. Dela torej več kot dovolj, zahtevnega in uspešnega, t njem pa je iskanje novih po- ti dobilo posebno mesto. SLOVENSKA ZAVEST in ponos mi ne dovoljujeta, da b' še dalje pvoslušal prozaične obete avstrijske oblasti v slepi ulici iz gumijevk. ROKA SE JE SKRČILA V PEST. DVIGA SE NAD PONl2ANJEr Zato pojdem v petek 1 decembra 1972, ob 10. tK-i z mariborskega TRGA SVOBODE s čo- piči in barvam' v Celovec rn med KO- ROŠKE BRATE, kjer je TEKLA ZIBEL- KA SLOVENCEV, uresničit dolo- čilo 7 člena državne pogodbe, ki že 17 let zagotavlja pravice slovenski in hrvaški narodnostni manjšini v Avstri- ji- VABIMMLADE. zdravo razsodne, Slovence in vse Jugoslovane pri- družite se, da bomo skupaj rešili čast in ugled našega jezika med KO- ROŠKIMI SLOVENCI! PROTEST I RAM proti protijugo- slovanski kampanji ter šovinistično na- strojeni organizaciji Karntner Heimat- dienst, ker brezobzirno kršijo načela ter onečaščajo vrednote slovenskega jezika, katerega KORENINE so naši dedje in očetje s krvjo pognojili, ga plemenitili in bogatili vse od SLOVEN- SKIH TABOROV do danes. SKLICUJOČ SE na svojo knji- go DEDOVA PISČAL. v kateri sem s slovensko miselnostjo ifi z zdravimi čustvi oživit vrednote SLOVENSKIH DE- DOV IN VNUKOV, obsojam tuji škorenj in se mu — z žgočo bolečino v vsem svojem bitju — upiram! JEZIK JE KULTURNO BOGASTVO NA- RODA! Kot pišoč Slovenec ga sku- šam po svojih močeh širiti m oboga- titi. Ko je ogrožen naš jezik, je OGRO- ŽENA TUDI NASA SVOBODA! Razum in čustvo se upirata sramotenju in poniževanju SLOVENSKE JEZIKOVNE KORENINE — f>reprfčan sem in veru- jem, da živ? v Jugoslaviji še veliko n>ladih ljudi, ki ta trenutek mislijo prav tako kot jaz. ZATO SE ODLOČNO ZBE- RIMO 1 DECEMBRA ob 10. uri na TRGU SVOBODE v Mariboru —• s čopiči in barvanji! ODPRTO PISMO PISEM BREZ NA- CIONALNE MRŽNJE in brez sovraštva ter z iskreno željo, da hi še dalje ohranili prijateljske odnose s sosednjo Avstrijo. Prj>v zavoljo teh čistih nagi- bov sodim, da AVSTRIJSKE OBLASTI ne bodo skušale prepM-ečrti uresničitve tega. kar nam pripada. Ce bo treba, bom stopil tudi h Krei- skemu! Nikomur ne nameravam biti hlapec! Napočil je trenutek da reSimuj čast in zavest SLOVENSKIH DEDOV IN VNU- KOV! Maribor, 10. rK>vembra 1972 MIROSLAV SUNA-MIROS SLOVENSKI PISEC MARIBOR 10. stran NOVI TEDNIK St.48 — 28. november 1972 Teden srečanj s slovenskimi književniki Naj mi oprosti očka Prešeren, če sem si malo sposodil njegove be- sede iz vsem dobro znane Glose, pa še te sem po svoje potvoril in se resnično bojim njegovega srda. Toda prepričan sem, da sem te besede napisal po resnici, pa čeprav se je pojavila samo za trenutek. Toda ta je bil, celo šestkrat v tednu od 13. do 17. novembra. Ta trenutek je pred- stavljala množica ljudi, ki je napolnila dvorane v različnih krajih, prišla je poslušat svoje književnike. Prisrčno jih je sprejela in ob slovesu je bila dana želja in obljuba za ponovno snidenje. ___ _ To, da je letos 100-letnica pisateljskega društva in med- narodno leto knjige, smo v zadnjem času v našem tedni- ku že velikokrat zapisali in tudi o dogodkih v Tednu sre- čanj s slovenskimi pesniki in pisatelji. Današnje pisanje pa sem strnil v celoto, v kon- glomerat vtisov in doživetij pa tudi izkušenj, kajti kaj po- dobnega pri Tedniku še ni- smo organizirali. Pričelo se je v ponedeljek s skrbmi, ali bo dvorana v Kostrivnici polna? Toda zju- traj je še prevladovala skrb, ali bosta prišla Karel Gra- blejšek in France Filipič, Fran Roš je itak v Celju, njega bi že našli. No, ko .so vsi trije sedeli v našem ured- ništvu, je bilo že nekoliko lažje. Ko smo se pa peljali proti Kostrivnici, pa je na- stopila tista skrb okoli ude- ležbe. Pa je bila odveč — skrb namreč! Preko sto ljudi je do zadnjega kotička na- polnilo veliko šolsko sobo. Potem pa uro in pol dožive- tja. Ki ga bodo ljudje pom- nili VSe življenje. Torek je bil naporen. Smi- Ijan Rozman je sporočil, da IM) prišel kar naravnost v Braslovče, Tone Kuntner je poslal telegram, da žal ne mo- re priti. Toda v Braslovče je odšel pesnik France Filipič, v Vitanje, dve uri prej pa Ivo Zorman, ki so mu miličniki kar ob prihodu v Celje za- računali 5 starih tisočakov za- radi slabe luči na avtu. Pa je v Vitanju pozabil na to, je preveč prisrčno zabaval mla- de poslušalce, še posebno to- plo pa so pozdravili Frana Roša. V sredo je bil prost dan. Toda četrtek je bil silno za- nimiv. Zjutraj sem šel v Rim- ske Toplice. S kolegom sva peljala tiste knjige, ki bi jih poslušalci morali dobiti, pa jih zvečer nikjer nisem vi- del, tudi ne obljubljenega pev- skega zbora ne, še ravnate- lja ni bilo, kaj šele kakšnega predstavnika laške Kulturne skupnos-ti: No, pa rAč zato! Prostor je bil pač nf.polnjen z ljubitelji lepe slovenske be- sede in Svetlana Makaroviče- va in Matevž Hace jih nista razočarala. Razočarali pa smo Celjani Haceta, kar nam je na smrt zameril, ker v ho- telu Celei ni mogel več dobi- ti tretjega litra merlota ob pol enajsti uri zvečer, ker je bil pač »šank« že zaprt. Iz protesta je šel potem zjutraj celo dopoldne brat svoja dela otrokom v štor sko osnovno šolo na Lipi, pa jim je kma- lu ušel in so ga potem našli za neko točilno mizo. Ni se mogel upreti svojim »komi- sarjevim« spominom in se je popoldne bojda odpravil na obisk pohorskim domačijam, tako da smo ga zvečer pogre- šali v gledališču na sprejemu. V petek so Šentjurčani pri- pravili sprejem Mimi Malen- škovi, Mišku Kranjcu, Dani- lu Lokarju in Mili Kačičevi, literarni večer je bil res en- kratno doživetje in književni- ki so izrazili željo, da bi še radi prišli v Šentjur. Potem so se vsi skupaj, s šentjur- skimi organizatorji pripeljaU v Celje. Tu pa se je znašlo na gledališkem odru kar de- vet literatov, in sicer Rado Bordon, Saša Vegri, Dušan Mevlja, Niko Grafenauer, Igor Torkar, Ciril Zlobec, Anton Ingolič, Tone Kuntner in Fran Roš. Spregovoril je tudi Miško Kranjec in sicer o po- slanstvu Prešernove družbe. Sledil je sprejem v foyerju, kjer je stekel sproščen po- govor o knjigi, pisateljevanju, problemih pri delu. Zelja vseh je bila, da bi ta sreča- nja postala res tradicionalna. Tako je bilo v tednu dni raz- dalj enih čez petsto knjig, opravljeno pa je bilo poslan stvo, katerega uspehi so zelo dolgoročnega značaja. V vzpodbudo in zadoščenje pa nam je, da je bila močno iz- ražena želja po ponovnih tak- šnih prireditvah — ki so že postale potreba. Besedilo in slike: DRAGO MEDVED Darila cel,jske občinske skupščine književnikom: Orožnova Zgodovina Celja in okolice V Rimskih toplicah sta navdušila Svetlana Mukarovič in Matevž Hace V Šentjurju: Mimi Malcn.vck, Miško Kranjec, Danilo Lokar in Mila Kačičeva V Braslovčah sta brala svoja dela France Filipič in Smiljan Rozman Pisatelj Ivo Zorman se je moral potruditi tudi z avtogrami Karel Grabeljšek, Fran Roš in France Filipič * St. 48 — 28. november 1972 NOVI TEDNIK stran 11 Srečanje s Petrom Podbrežnikom - Mrtnačem 85 DNI PRVE SOLČAVSKE REPUBLIKE Takole slabih trideset let bo minilo, ko so v osvobojeni Solčavi izvolili prvi KRAJEVNI NARODNOOSVOBODILNI ODBOR. Solčava — pojem trplje- nja in herojstva, zibelka partizanstva in kraj, kjer so spomini na herojske dni naše oborožene revolucije še vedno živi in pričujoči. Spomenik sredi vasi. stisnjene v gorsko tesen, nemo priča o tem, da je skoraj vsaka hiša dala svojo žrtev ... Bilo je prvega oktobra 1944, ko so tu ljudje v osvobo-' jeni Solčavi prvič stopili pred glasovalno skrinjico. Volili so svoj Krajevni! narodnoosvobodilni odbor. Bila je nedelja, lepa in sončna, volišče pri Štur-i mu pa svečano okrašeno. -j SPOMINI SO ŽIVI K.ie drugje kot v Muzeju revolucije in s pomočjo Loj- zeta Požuna sem izvedel, kdo so bili prvi člani narodno- osvobodilnega odbora v Sol- čavi. V Muzeju revolucije hra- nijo namreč izvirno doku. mentacijo, vse od razglasa o volitvah do volilnih imeni- kov m seveda rezultatov. No, vse to in še marsikaj druge- ga pa hrani tudi PETER PODBRE2NIK upokojenec iz Solčave, ki je bil tajnik tega prvega narodnoosvobodilnega odbora »u )di»oru, da o: pisali? Lahko, samo malo počakajte, bom pnnesel nekatere stva- ri, ki vas kam j o zanimati!« Takt> nekako sva pričela dolg pogovor s Petrom, ko sva se- dela v toplo zakurjeni kuhi- nji, zima j pa se je okrog in okrog beiil pred dnevi za. padL sneg. ».Sie o letih okupacije vse- skozi živeli v Solčavi?« »Tu sem bij že pred vojno, in sicer kol tajnik občine. Solčava je namreč takrat imela svojo občino Ko se je pričela vojna. Nemcev sem gori «p dolgo nj bilo Nekie koncem aprila so prišli Za- tekli so me v pisarni, skupaj z žuoarom. Nemški oficir Je rekel, da naj vse posle ta koj prevzame župan, jaz pa. da sem s tem trenutkom raz rešen župan je temu naspro- toval, češ da ničesar ne zna in da naj kar laz delam da. Ije Ko je še povedal, da bo že on )amčil zame. sem smel delo nadaljevati. Opravljal sem raznii administrativna dela, pred Nemci pa smo v glavnem kar precei časa ime- li mu <( »Kdaj so se pojavih prvi partizani?« sem vprašal Pe: tra »To je bilo v letu 1942. Jaz sem v tem času razdeljeval živilske karte, dokler mi jih nekega dne niso več zaupali. Občino so ukinili in Solčava je spadala pod občino Luče. Vmes sem bil nekaj časa na žagi, potem pa zopet v pi- sarni, vendar tokrat v Lučah. Nekega dne me je Skodočka Ivanka opozorila, da je ne. varno zame ker se nekaj ku- ha. In tako sem jo julija 1944 popihal Pridružil sem se ko- mandi solčavsko togarskega območja. Vedeti je treba, da so Nemci 6. februarja 1944 ukinili cu policijske postajo in zato so se partizani tod vedno zadrževali. Kmalu sem se pridružil Koroški grupi odredov, delal pa sem v šta- bu, ki se je nastanil v Logar- ski dolini. Pisarniškega dela je bilo precej.« Spominov je veliko in pre- obsežno bi bilo popisati vse, kar je povedal Peter Podbrež- nik, zato malo pohitimo. TEŽAVE Z GODBO In zgodilo se je, da je mo- ral Peter med godbenike. Dra- go Tegli, ki je bil komisar na komandi mesta, je orga- niziral godbo na pihala, ki je vadila na Ljubnem. Peter hoče ali noče, toda moral se je pridružiti godbi, ki naj bi ob raznih slovesnostih dajala pravo vzdušje. Bil je torej na Ljubnem. »Ste sodelovali pri pripra- vah na volitve?« sem ga vprašal. »Kako pa, če pa sem mo- ral dol na Ljubnem pihati v bas. To so v Solčavi opravili drugi, zvedel sem le to, da sem bil na kandidatni listi in kasneje, da sem bil izvoljen. Večkrat sem poskušal, da bi lahko odšel, pa mi Tegli tega nikdar ni dovolil. In tako sem dočakal tisti nesrečni 24. ok- tober, ko je pogorela Sol- čava. Nič me ne bi zadržalo, pa tudi Tegli ne. Odšel sem. saj sem med drugim tu imel ženo in dva otroka« »V Solčavo ste . prišli dan po požigu. Kako je bilo?« »Žalostno, da nikoli tako. Povsod se je še kadilo, tu in tam še kaj malega gorelo. Ljudi so odgnali v Logarsko dolino. To je ženske, otroke in starce, moških itak ni bilo, saj je bila večina v partiza- nih, nekaj pa se jih je tudi skrivalo.« »Odbor je bil izvoljen. Ali ste v teh dneh kaj sejali, ste podvzemali kakšne posebne akcije?« »Da bi imeli kakšne seje, ne vem, vem pa, da smo se takoj lotili dela. Skrb za po- gorelce je bila naša osnovna naloga. Organizirali smo pre- hrano, usposobili župnišče, ki ni pogorelo, da so lahko v njem stanovali pogorelci m podobno. Odbor tudi kom- pleten ni bil, saj se je pred Nemci vse razbežalo. Z Bev- škom, Franc Ošep se je pisal, on je bil predsednik tega od- bora in še nekateri drugi, smo pač delali, kar smo mog- li. Situacija pa je bila težka, zelo težka . .. »Ste potem ostali v Solča- vi? Kaj pa godba?« »Z godbo sem imel stalne težave. Tegli je na vsak na- čin hotel, da pridem nazaj, jaz pa sem vedel, da sem tu bolj potreben. Nekega dne sem se mudil na štabu, pa se okorajžil in telefoniral na štab IV. operativne cone, to varišu Jožetu Borštnarju. Po- tožil sem mu težave, pa mi je rekel, da naj povem Teg liju, da naj me takoj pusti na mesto, kamor me je izvo- lilo ljudstvo, sicer ga bo on na čelu godbe s sekiro na rami nagnal drva sekat za solčavske pogorelce.« »Ste to povedali Tegliju?« se pozanimam. »Najprej sem poskusil, če bi opravil Borštnar. Pa mi je samo ponovil, kar je rekel in dodal smrt fašizmu! Pokličem po telefonu Teglija in mu po- vem. Sprva ni razumel, pa sem mu ponovil in dodal — smrt fašizmu! S tem sva opravila. Odslej sem imel mir!« »In kako je bilo doslej?« »Veliko dela smo imeli. Predvsem pa smo organizira- li pomoč za pogorelce, kajti družine so se počasi druga za drugo vračale nazaj. Nekate- ri so odšli k sorodnikom, ne- kaj pa jih je seveda ostalo tu v vasi.« O VOLITVAH IN ŠE O ČEM Ogledal sem si celotno do- kumentacijo, ki z njo razpo- laga Peter. Volilni imeniki so popolnejši morda celo od da- našnjih. Volilni razglas je bil javno izobešen, prav tako pa tudi rezultati. Na kandidatni listi je bilo 21 občanov, odbor pa je poleg predsednika ter tajnika štel devet članov. Iz- voljeni so pač bili tisti, ki so dobili največ glasov. Iz za- pisnika, ki je bil sestavljen po volitvah, je razvidno, da je bilo glasovanje 100 odstot- no, kljub temu, da je glaso- valo le 460 ljudi, kajti osta- lih 120 je bilo v partizanih in so bili »opravičeno« od- sotni . .. Zanimivo je, da je bil zapisnik ter vsa ostala do- kumentacija sestavljen v Radmirju, in sicer dan po vo- litvah. Tu je bil namreč se- dež okrajne volilne komisije. Peter Podbrežnik pa hrani tudi še nekatere druge doku- mente. Med njimi dovolilni- co za uporabo kolesa v služ- bene namene ter še propus- tnico za neomejeno gibanje, tako podnevi kakor ponoči. »Ste imeli takrat tudi kak- šno posvetovanje o tem, ka- ko naj delajo krajevni narod noosvobodilni odbori?« »A seveda, to pa smo ime- li. Tu imam vstopnico,« po- kaže mi star orumenel list papirja, »z njo sem šel na posvetovanje v Gornji grad. Med drugimi je govoril tudi Borštnar. To je bilo sredi ok- tobra, še pred požigom Sol- čave.« »Kako dolgo pa je vaš prvi odbor deloval?« »Z delom smo končali 24. decembra. Takrat smo imeli pri Bevšiku še zadnjo sejo, bilo pa nas je le še okoli pet, drugi so se že umaknili, kaj- ti na poti je bila velika haj- ka. Takrat smo se dogovo- rili o tem, da bomo odslej delali vsak zase in po svojih močeh, odbor pa smo praktič- no razpustili. Jaz sem vzel s seboj vso dokumentacijo in jo del kasneje skril pri Vrš- niku, kjer sem se veliko za- drževal ...« Hajka! Nemci! In konec de- lovanja prvega Krajevnega narodnoosvobodilnega odbora v Solčavi. Kratek čas je tra- jal njegov mandat, pa vendar je to pomembno delovanje. V najtežjih dneh solčavske zgodovine je bil »od ljudstva« postavljen in izvoljen organ, ki je v njegovem imenu ure- jeval vse krajevne zadeve. Bil je glasnik novega časa, nove družbe, glasnik iz Can- karjevih Hlapcev: »In narod si bo sodbo pisal sam .. .!« Solčavani so si jo pričeli pisati zgodaj, pisali so jo kle- no in trdno, kot jo pišejo še danes, ko si prizadevajo za čimhitrejši razvoj svojega le- pega kraja. BERNI SRMČNIK MARIJA MARINC Dne 20. novembra smo se na celjskem mestnem pokopališču poslovili od Marije Marine, zgledne slovenske žene in matere. Pokojnica se je rodila pred skoraj 89 leti v kmeč- ki hiši v Matkah pri Pre- boldu. Izučila se je v tr- govini. Leta 1910 se je po- ročila z Andrejem Marin- cem iz Prebolda, ki je bil v vojaški službi na Duna- ju. Tam je pel v sloven- skem zboru in bil večkrat v družbi z Ivanom Can- karjem. Žena je tu vodila trgovino. Leta 1919 so se Marin- čevi z otroki Viktorjem. Mimico in Geli vrnili v Matke, kjer so prevzeli skromno gostilno in trgo- vino. Tu se je rodil sin Ivo. Pet let jx}zneje so ku pili hišo z gostilno in pe- karno v Rogatcu. Ta je postala zbirališče in sre- dišče napredne družbe. Nudila je prostore narod- iim in delavskim organi- zacijam, ki so se spopa- dale z vse bolj drzno, go- spodarsko močno kultur- bundovsko skupinico. Oh ranjeno je zaupno poroči- lo, ki ga je rogaška »peta kolona« leta 1939 poslala v Gradec. V tem so Ma- rinčevi označeni z »i«, kar je v pripombi pojasnjeno: »voditelji Slovencev in glavni hujskači«. Najmlajši sin Andrej, se je rodil leta 1930. Med okupacijo je družina osta- la zvesta sebi in domovi- ni, ko je pogumno podpi- rala naš osvobodilni boj. Iz partizanske vojske sta se srečno vrnila sin Ivo in hčerka Geli. Leta 1958 so se Marinče- vi iz Rogatca preselili v Celje, na Ostrožno. Toda že tri leta nato je umrl oče, 85 let star. Zdaj se mu v grobu pridružuje predraga žena. Vsi pokojničini otroci so se šolali in se v življe- nju povzpeli do priznanih uspehov. Ob njih si je ma ti tešila bolečino po izgu- bi soproga. Vdana, skrbna ljubezen otrok in osmih vnukov ji je zlatila še vsa zadnja leta. Prav do kon- ca je ostala umsko sve- ža, telesno dovolj krepka in še delavna, sicer pa trdna v svojem jasnem optimizmu. Z zanimanjem je sledila napredku v na- šem domačem razvoju, še posebej Ostrožnega in Ce- lja. Zdaj je odšla. Ostane naj nam živa v svetlem zgledu žene, matere m Slovenke, kakršna je bila: plemenita, požrtvovalna, ljubezniva, vseskozi social- no čuteča. Dočakala je najlepše sadove svojih ne- sebičnih prizadevanj v sre- či svojih jMtomcev. Da bi Slovenci nikdar ne bili brez takšnih žena in ma- ter, kajti prav teso sko zi vso našo preteklost oh- ranjevale naše narodno občestvo. F. R. Šmarje ODLOČNI UKREPI v občini Šmarje pri Jelšah so se odločili, da ostro prekinejo z vsemi nepravilnostmi, ki so se pojavile v dosedanjem delu. Ena osnovnih ori- entacij v občini mora biti razvijanje samouprav- ljanja. Titovo pismo naj ne ostane le pismo. Ta- koj je treba izdelati akcijske programe, na podla- gi katerih se bodo odpravile napake, storjene v preteklosti. Titovo pismo in sklepi Iz- vršnega biroja ter 36. seje predsedstva ZKJ in seje CK ZKS so našli svoj odmev tu- di v šmarski občini. Smarski komunisti so se ob temelji- tem pretresu navodil in skle- pov odločili, da bo treba od- ločno stopiti v odpravljanje nekaterih nepravilnosti, ki so v zadnjem obdobju presegle normalneo okvire samouprav- IJalskih odnosov. Za takšen postopek so se odločili zara- di spoznanja, da je pismo ostra kritika našega odnosa do mnogih področij družbe- no političnega življenja in da je le na odkrit in neposreden način mogoče odpravljati to, na kar smo do sedaj mnogo- krat gledali mirno in nepriza- deto. V naslednjem obdobju bo- do šmarski komunisti posve- tili velik del svojih sil razvi- janju samoupravnega spora- zumevanja in družbenim do- govorom, kar naj postane stalna praksa in metoda dela v občini in v širši družbeno politični skupnosti. Posvečena aktivnost dela ob- činske skupščine v občini se mora v bodoče še posebej od- ražati pri odklanjanju nelik- vidnosti gospodarstva, nepla- čevanju obveznosti in nepo- kritim investicijam. Da bi se ta aktivnost t ob- čini lahko nemoteno in do- bro izvajala, je potrebno okre- piti tudi organe, ki so za takšno delo zadolženi. Zato so se šmarski komianisti odloči> li, da morajo uprava skupšči- ne občine, občinsko sodišče in ostali organi javnih služb v občini do podrobnosti izde- lati svoje akcijske programe, na podlagi katerih bodo lah- ko uresničevali tako zastav- ljene naloge. Enake ukrei>e naj bi v ob- čini izvedU tudi na področju socialne službe, davčne politi- ke in vseh ostalih institucij. Predvsem bo treba doseči do sedaj slabo sodelovanje občin- skih skupščin in urediti neka- tere slabosti pri predpisih ši- rše družbene skupnosti, kar onemogoča v določeni meri doslednejše zajetje dohodkov. To velja zlasti za dohodke občanov, ki niso rezultat nji- hovega dela in prizadevanja. Ker so razprave v zvezi z odpravljanjem nepravilnosti v občini v polnem razmahu, že- le šmarski komunisti, da vse organizacije čimprej izdelajo svoje akcijske programe. Pri tem se jasno zavedajo, da pri njihovi aktivnosti ne bo sme- lo biti nikakršnega popušča- nja. STRASEK M. 12. stran NOVI TEDNIK Št. 48 — 28. november 1972 Vrtiljak dogodkov Odlikovana Za aktivnost in požrtvovalnost pri preprečevanju epidemi- je črnili Itoz je predsednik Tito odlikoval dva celjska zdrav- stvena delavca V njegovem imenu je pred dnevi predsednik celjske občinske skupščine inž. Dušan Burnik odlikoval Alojza Lindnerja In Vilftorijo Pehar, oba z zavoda za zdrav- stveno varstvo v Celju. Vsak odlikovanec je prejel medaljo zaslug za narod. Alojz Lindner in Viktorija Pehar sta dalj časa sodelovala v akciji proti črnim kozam na Kosovu. Nov predsednik Skupščina republiše skupnosti otroškega varstva je izvo- lila za novega predsednika izvršnega odbora Olgo Vrabičevo, odbomico celjske občinske skupščine. Naše šole vsepovsod vraTaostala zaprta Dolina, da se človek resno vprašuje, če v njo sploh kdaj posije sonce. Tisti hribi naokoli, kjer so se med vojno preganjale brigade, jo tesno stiska- jo skupaj. Če ne bi že večkrat videl vrhove, obsijane s soncem, ki se je odbijalo od obeh žusemskih cerkva, bi verjel, da je slepilo, če bi mi kdo samo namignil. Menda so tako mislili tudi naši predniki, ki so naseljevali dolino potoka, ki mu ne vem imena in kjer je stisnjenih nekaj bajt, imeno- vanih tudi Loka pri Žusmu. Mislil sem, da bom videl njihov grad, čeprav v razvalinah, a vendarle, da se. bom lahko ozrl na žusemske cerkvice, ki so jih menda gradili Ajdje z enim samim kladivom in da bom zagledal v tej pe- ščici hiš šolo, na katere pročelju bo to jasno in glasno oznanjeno, kot je to pač navada še iz prosvetljenskih časov. Nič takega mi ni bilo dano. Megla se je zgrnila na Loko, dež je pršel (počasi bom začel verjeti, da je dež moja slaba vest, saj me neutrudno spremlja, kamorkoli pač že grem), ljudi pa tako malo, da mi je postalo dolgčas. j Kakor po\sod v teh krajih, je tudi v Loki pri Žusmu pri- hod avtobusa nekčkšen praz- nik. Takrat se več ali manj vse, kar leze in gre v takš- nem majhnem kraju, zgrne okoli strpinčenega vozila, ki drugačno tudi biti ne more in potem budno preverja, če ni morda prišel v njihovo sa- motno dolino kdo, ki ga po- znajo in s katerim bi morda rekli besedo ali dve če se to ne zgodi, se obrnejo in gre- do vsak v svojo stran. stopil sem iz avtobusa in se sprehodil, čeprav po rah- lem dežju, malo sem in malo tja tako dolgo, dokler avto- \ bus ni zarohnel. j Iz šole so se vsuli otroci in me radovedno ogledovali. Otroci kot vsi otroci tega sve- ta pač, le da za spremembo bolj preprosto oblečeni. Ozrl sem se proti spomeniku NOB, nato na kostanje, kjer je, ta- ko pravijo, nekoč bil park, pa spet nazaj na otroke Pr- vega, ki je prišel najbližje, sem povprašal, kako je z nji- hovim poukom in kar sem izvedel potem, me je skoraj vrglo iz tira. Pouk imajo sa- mo dopoldan in zdaj, mi je zatrdilo več njih hkrati, gre- do pač domov Kot vsak dan. Nič novega, sem bral z nji- hovih obrazov. In tovarišice učiteljice? So na avtobusu, je bil odgovor. Planil sem v vo- zilo in zagledal dve mladi to- varišici, ki bi čisto zares uteg- nili biti učiteljici. Na hitro smo se zmenili, da ena med njimi ostane tu, v Loki, in pojasni, kako je z njihovo šo- lo. Druga je morala na nek setanek. Nič čudnega, sestan- ki so pri nas na dnevnem re- du in čemu ga ne bi imela tu- di tovarišica iz Loke. Zendzianowski Poldka, loč- ka učiteljica, je odšla na se- stanek, s Slavico Zdolšek, eno od obeh edinih tovarišic v Loki, pa sem ostal sam na majhnem trgu, ki bi navsezad- nje utegnil biti še kar prije- ten, če bi bila v dolini po- mlad in če ne bi deževalo in nasploh dišalo po snegu. Ka.i storiti, mi je zavrtalo po mož- ganih. Zadevo je rešila tova- rišica Slavka na ta način, da me je enostavno povabila v stavbo, ki naj bi bila šola Čudna stavba, sem pomislil.^ Razpadajoče poslopje, kakrš- nega v tej vlogi že dolgo na- šem videl, ni bilo ničkaj po- dobno šoli, pa tudi nobenega napisa ni bilo, ki bi potrje- val, da je to res šola. Menda je moja sogovorni- ca spoznala, kaj me muči in mi je hitro razbila moje hip- no premišljevanje: »Govore, da bomo dobili novo šolo. Kdaj, ne vemo. O tej se ne izplača govoriti. Dobili so nam patronat nad razvalino, ki ga je prevzel ljubljanski Tehnoimpeks. že nekajkrat so nas obiskali, od njih pa ] smo že dobili en milijon sta- rih dinarjev za šolsko kuhi- njo, obdarili pa so tudi otro- ke. Obljubili so nam 50 starih milijonov za našo šolo, ki je trenutno ena izmed najslab- ših šol v šentjurski občini.« Ničkaj veselo ni govorila o teh zadevah učiteljica Slavica, v njenem glasu sem opazil nekakšno grenkobo, ki bi jo najbrž opazil vsakdo, ki bi govoril z njo. Učiteljica Sla- vica se vsak dan vozi iz Pet- rovč v osrčje Kozjanskega, doma pa ima moža in otro- ka. Ničkoliko prošenj je že dala na višje oblasti, da bi ji dali delovno mesto bližje do- ma, pa nič. Kot da je ukleto, pravi in trpi že šesto leto vsakodnevno prevažanje. Ce bi bila z menoj še nje- na kolegica Poldka, bi uteg- nil zvedeti tudi to, da živi v skrajno neurejenih razmerah, stanuje v stari loški šoli in kakor Slavica, čaka na bolj- še čase, ki pa jih od nikoder ni. Menda so še najlepši bili takrat, ko je tekla po loških travnikih . .. Po dolgem času sem se spet počutil kot učenček tret- jega in četrtega razreda, za- kaj tjakaj sva se z učiteljico Slavico usedla, ona za kate- der, jaz v klop. Pojasnjeno mi je bilo, da je to edini top- li prostor razen še enega raz- reda na šoli. O zbornici ni govora, hodniki in stranišča so mrzli. Graščina Židov Konigov, kjer je danes šola, je neprijazen gostitelj otrok izpod Rudnice in bližnjih hribov. Klopi v razredih so preve- like za majhne glavice in če- stokrat se zgodi, da otroci stoje pri pouku, da vidijo na tablo. Največji luksuz na šo- li so magnetofon, kasetni se- veda, radio in že rabljeni rekviziti za telovadbo. Vse to je natrpano v razredih, kjer se dan za dnem stiskajo štir- je razredi: prvi, drugi, tretji in četrti, vseh otrok pa je 49. Ce slučajno kakšen tujec zaide v Loko, pojasni tovari- šica Slavica, zmaje z glavo in potem reče: »Ubogi otroci, ubogi učitelji.« Tako reče in gre. »Marsikaj bi bilo bolje, če bi mladim nudili vsaj stano- vanje, če že drugega ne more- jo in da bi nas bolje razu- meli, kadar tarnamo zaradi plač mi, ki učimo v tako ne- mogočih pogojih, kot so tu- kaj. Poglejte, kolegica Pold- ka je tukaj takorekoč vse: je predsednik SZDL, režiser in še mnogo drugih neuradnih limkcij ima Večkrat se spra- šujeva če ima sploh vse to kakšen smisel. Živi v slab- šem stanovanju kot pa okoli- ški kmetje. Iz dneva v dan bolj izgubljamo vero v vse, kot Martin Kačur. Le 80 ND dodatka za težko delovno me- sto na mesec nam dajo in menijo, da je s tem vse ure- jeno.« Grenko govori tožba iz ust osemindvajsetletne učiteljice Slavice, ko ugotavlja, da so otroci dobri in prisrčni, da dva izmed 49 še radio apara- ta nimata, da mnogi niso vi- deli mesta, kaj šele, da bi se peljali z avtobusom in da ho- dijo v šolo po uro in več. Vsemu temu botruje še bole- zen in težka zima ter revšči- na, tako da je kruh marsikje tudi edina stvar, ki je vsak dan na mizi. To vendarle ni- kogar ne moti, redno priha- jajo v šolo. Otroci cenijo prizadevanja tovarišic, one pa jim dajo vse, kar je v njiho- vi moči. »Zdi se mi,« je rekla učite- ljica Slavica, »da se bodo znova povrnil' Prešernovi ča- si, ko otroci s kmetov niso mogli v uk, ko je bil študij na univerzi privilegij bogatih in so bili šolani le duhovni- ki ...« Žalostna ugotovitev, je bolj žalostno pa je to, da je edina svetla bodočnost teh otrok delo v železarni štore in trpljenje po bregovih oko- li Loke pri žusmu. Vsakdo, ki bo pogledal v notranjost loške šole, se bo zgrozil: Mar nam je res tako malo za naše najmlajše? Nerodno mi je bilo spraše- vati sploh še karkoli. Jasno mi je namreč bilo, da več kot te dve prizadevni tovarišici storita, ni mogoče v teh po- gojih. Svet malim v Loki je tako daleč, da je avtobus pravo doživetje. Morda tako veliko kot tisto, ko je lani razred iz Loke odšel na izlet na Pohor- je in so otroci kupili lučke, nekateri celo po štiri. Čudovi- te reči imajo po tem čudnem svetu, so jim govorile očke, ko so hlastno lizali slaščice. Ko se je deček, doma ne- daleč od Loke pri žusmu, predlanskim prvič peljal kot tretješolček v Celje z avto- busom, se je krčevito prijel za stol pred seboj, da so se mu napele vse mišice. Mogoče pa bo ta čudni, prečudoviti svet z lučkami, avtobusi in ljudmi, ki kroje usodo njihovi šoli, morda kdaj le bližje kot danes. MILENKO STRAŠEK Ločki šolarčkl Ker imajo na šoli zelo malo pripomočkov — so si tale pano pred dnevom republike šolarčki s pomočjo tovarišic naredili kar sami Učiteljica Slavica Zdolšek: Vrata mladim s tega konca sveta ostajajo vedno bolj za- prta. Vračamo se v Prešer- nove čase... St. 48 ~ 28. november 1972 NOVI TEDNIK stran 13 Njihovo življenje je materinstvo ZDOMSKA MATI IN NJENIH TRINAJST PETELINOV Povčeno nad Rimskimi Toplicami. Pn Tovomiko- vih sta bila doma le ma- ti in oče. Vsa mladež je bila skioma, tudi Ladi in Pric, kji še nista vzletela iz domačega gnezda. Pa je svoj čas bila ta hiša polna otrok. Natanč- neje — fantov. Tudi po- slednja dva ne marata ostati na posestvu. Vsi hočejo v fabriko, postavi ti hišo in mir. Rozalija in Rudolf To- vornik nista v Povčenem dlje kot od začetka vojne. Ona iz Jurkloštra, on iz Dobja, sta se vzela leto prej. ko sta z najstarej- šim Rudijem odšla v svet — v Francijo. Tam je oče Tovornik rudaril, čeravno je bil izučen mizar. Pri hranila sta toliko, da je Tovornikov stari oče lah- 1k> zanju kupil posestvo v Povčenem, da je imel sam kam iti s svojimi ot- roci, da bosta Rozika in Rudd imela kam, ko se vrneta iz tujine. V Fran- ciji se je prvorojencu Ru- diju pridružilo še šest bratov: Stanko, Franci, Alojz, Jože. Ivan in Peter. Potlej je Hitler vdrl t Francijo, očeta na silo od- vlekel na delo ▼ Nemčijo, mater Rozalijo p>a s sed- mimi pobd pustil \>rez vse- ga v Lillu. Denarja, ki so ga švabi odtrgovali očetu Tovorniku od plače, Roza- lija ni nikoli dobila. Le tu in tam kaj. kar je poslal s kom. ki je šel v Lille na dopust. Pa se je Rozalija na veli čala sdromaščine in občin- ske miloščiie, napol za stonj prodala imetje, po- vezala cule in svojih se- dem pobov ter se vrnila v domovitno na kuplj^o posestvo. Tu pa je bil še možev oče z odraslimi ot- roki, pa nreišnia lastnica, zdaj prevžitkarica z otro- ki, skratka hišo je razga- njalo od živzava vseh vzrasita. Dva meseca po tis-tem, ko je priAla na Povčeno, je že drugič doživela voj- no. Kot v Francijo so tu- di sem pridrll Nemci. Cez čas je iz Nemčije pobeg- nil še mož, toda kaj?! Ni bil mesec dna doma, ko so priALi ponje, vse zvlekli v lager v Rajhenburg, kjer so bila štiri mesece vse do novembra 1941, ko so jih zaradi Tovornikovih potr dil o delu spustili domov. Tovornik je nekaj časa delal na železnici in ko mu je bilo dovolj strahu pred partizanskimi mma- mi, je menjaj, šel je k partizanom in kot mine- rec v Kozjanskem odredu raje sam spuščal nemške vlake v zrak. Kakšno je bilo življenje Rozalije, ki je zdaj imela na vratu že devetega fanta, si lahko predstavljamo. Oče parti- zan, partizani pa so si kar podajali klj-iko njiho- vih hišnih vrat z Nemci. Sedem naštetih sinov je Tovomikova mama pnpe Ijala iz Francije, Kar h. Prič in Marjan so se ro- dili med vojno, po vojni pa so prišli na svet še Zvonko, Milan in Ladi. Potlej je nenadoma p>o- bralo dva. Petrček, šibke- ga zdravja že iz taborišča, je prehladil in umrl pri dvanajstih letih. Tret- jerojeni Franci je bil žr- tev bolgarskih krogi, ko je služil vojake na mej; pri Dimitrovgradu. Pade) je po vojni, sredi miru. »Sem mislila, da se mi bo zmešalo,« pripoveduje Tovomikova mama, )iko so mi ga pripeljaJd do- mov.« Tovomdikova ne bo n; koli pozabila, kako hudo je bilo takrat, ko se je vr- nila iz tujine. Hrano za svoje p>običe je prislužila z delom, s prodajo perila in drugih malenkosti. Sem in tja je tudi kdo kaj po- daril. Fantje so odraščali, po trije, štirje so bili hkra- ti pri vojaJdh, bili so vsi zdravi, pa tudd precej sr- boriti. »To imajo po očetu, Do- bovčanu. Koliko skrbi sem imela vedoč, kako ra- di se zravsajo. Pa so se vseeno vnesli. Poročili so se, imajo družine, otroke, skrbi in težave. Devet se jih je poročilo, dva sta še »ledig«. Dva sta v Ljublja- ni, drugi pa tu naokrog v svojih hišah, štirje dela- jo v hrastniški steklarni, dva v laški »Volni«, dva v Litrostroju. Tako pač. Ra- di se skupaj držijo, radi pridejo tudi momov in na- ma p>omagajo, kolikor pomagajo, kolikor zmore- jo .. .« E^jst živih sinov od trinajstih rojenih. Takšne- ga primera še nismo ime- li v naši rubriki. Si za mišljate, mamice, to ima te po enega, dva srbon- teža, kaj to pomeni? Naj brž ne. Toda Tovomikova mama ob obilici sinov vselej joče, če se spomni na oba, ki sta pokojna, na Petjrčka in na Francka. Mama. Prava mama. J. Kr. KAKO PRIJETNO! Voda na cesti mi nikoli tH bUa kaj posebno pri srcu, slabe izkušnje imam 2 njo. Vsa ta stvar s sla- bimi izkušnjami se vleče že kar od moje najzgod' nejše mladosti naprej. Pr- vo nezadovoljstvo zaradi vode na cesti, ki ji z dru- gimi besedami pravimo tudi mlakuža, me je dole- telo, ko sem še po direk- tive^ matere nosil bele nogavice, veste, takšne kot ženske hulahopke in sem se tu in tam kdaj ves neroden zavalil v prvo mlakužo, ki sem jo dose- gel. Posledice tega valja- nja po mlakužah niso bi- le ničkaj prijetne in iz tega je sledilo dejstvo, da pri nas doma ni bilo niti ene kuhalnice cele. Neprijetnosti z vodo na cesti so se potem nadalje- vale kar naprej, svoj vrh pa so dosegle s čedalje večjim razvojem motori- zacije in jasno — s čim- večjim uničevanjem cest na Slovenskem. To je ime- lo za posledico —te si se veda sledijo — gromozan- ske luknje, v asfaltu ali makadamu. To ni važno. Naslednja posledica, izha- jajoča iz lukenj, pa je bi- la, da se je v teh luknjah nabirala imenitna količina vode. Ker je pri nas tako, da je treba vsako stvar izkoristiti in ji dati svoj namen, je postalo zelo jasno, da bo treba izkori- stiti tudt te vodne vire, ki so za hidrocerUrale bili sicer premajhni, za razna škropiva pa dovolj veliki. Nekje sem slišal, da so šoferji vseh vrst in staro- sti že rojeni humoristi in da to prirojenost izkoristi- jo na državljanih, če se le da. Zaradi tega »priroje- nega dejstva« so se name- nili uporabiti v svoje na- mene tudi cestne vodne vire, za svoje objekte pa so si izbrali mimoidoče državljane, za katere sicer ne vem, kako je pri njih s humorjem. In tako se dogaja, da je pri nas iz dneva v dan več heca na cestah. Ze samo misel na to, kako državljan, poškropljen s cestnimi vodnimi viri, pre- klinja, humorista v mimo- vozečem avtomobilu, je tako zelo smešna, da bi človek počil in bi se sme- jed še kar naslednji dan, ko bi spravljal v čistilni- co obleko, umazano od cestnih vodnih virov. Brez smisla za humor, poškropljen od cestnih vodnih virov pri Turški mački v Celju, naklel Milenko Strošek Razgovor z delavcem STANETOM VASEM iz Keramične Uboje Pravzaprav se moram zahvaliti Zorki, sekretarki podjetja Keramična indu-i strija Liboje. Njo sem namreč poprosil, da mi pomaga najti sodelavca,! s katerim bi lahko opravil tale intervju. Hitro sva se domenila in popoldne sem že bil pred pečmi tovarne v Libojah. Ledu mi tokrat sploh ni bilo potrebno prebijati. Prijazni vratar me je odpe- ljal v obrat ter mi spotoma povedal, da STANE VAŠ že ve, da pridem in da me pričakuje v obratu. Začetek je bil torej obetaven in takšen je bil tudi konec. V majhni obratni pisarni sva sedla za mizo, delavka iz obrata pa nama je postregla z veliko skodelico turške kave, ki so jo delavke sku- hale kar v obratu. Odlično se je prilegla in morda je prav zaradi nje pogovor tako sproščeno stekel. Bolj kot intervju je to bil razgovor, kajti oba sva spraševala in oba odgovarjala. NOVI TEDNIK: Stanko, povejte mi, ste že dolgo v p«»djetju? STANE VAŠ: To je pa res že zelo dolgo. Prvič sem tu nastopil službo 1942 leta, to- rej pred tridesetimi leti. Kot žgalec, to sem namreč sedaj, sem pričel delati 1947. Vmes pa sem bil nekaj časa v služ- bi tudi na občini, sicer sem v glavnem vseskozi v Kera- mični. NOVI TEDNIK: Vam je tu všeč. Ste zadovoljni? STANE VAS: Všeč mi je in zadovoljen sem. Marsikaj se je v teh dogih letih spreme- nilo. Včasih je bilo slabše, včasih boljše, v glavnem pa vedno napredujemo. Vedno je boljše, le te cene prehitro rastejo in plače jih s težavo dohajajo. NOVI TED.^JIK: Ste poro- čeni, imate otroke. Je žena v službi? TANE VAŠ; Poročen sem in imam tri sinove. Najstarejši je zaposlen tu v naši tovarni, drugi hodi v RŠC Velenje, tretji pa še v osnovno šolo. Zana je doma in ni zaposle- na. NOVI TEDNIK: Pri nas je vse od konca septembra sem veliko govora o Titovem pis- mu. Ste ga morda prebrali tudi vi in kaj sodite o vpra- šanjih, ki so v njem načeta. STANKO VAS: Nisem član Zveze komunistov, Titovo pis- mo i>a sem skrbno prebral, saj je bilo objavljeno v časo- pisju. Veste, če bi se pri nas vse tako izvajalo kot pravi in zahteva Tito, bi nam bilo zelo, zelo dobro, čeprav nam m slabo. Ce se bo vse v pri- hodnje odpravilo, je odvisno predvsem od ljudi in njihove- ga poštenja. Moralo bi se, saj je res marsikaj narobe. Osebno mislim, da bi morali dosledno uresničiti Titovo pismo, saj to podpiramo prav vsi delavci. NOVI TEDNIK: Kaj pa v vašem podjetju. Je po vašem mnenju tudi tu kaj takšnega, kar je narobe. Kako je s sa- moupravljanjem, kako z ob- veščanjem delavcev? STANKO VAŠ: Morda bo malce čudno zvenelo, toda jaz mislim, da v našem pod- jetju takih pomanjkljivosti ni. Mislim, da je naše samo- upravljanje dobro. Minuli po- nedeljek smo imeli referen- dum o ustanovitvi TOZD. Dve bomo imeli, vsako bo tudi popolnoma samostojno. Pri- prave na to odločitev so bi- le obsežne in temeljite. Vsak delavec je bil podrobno se- znanjen, zato se je lahko od- ločal. Kar pa se tiče obvešča- nja, je takole — imamo svoj časopis, poseben informator, razglasno postajo ter oglasne deske. Kdor ni tekoče sezna- njen z vsem, kar se v pod. jetju dogaja, si je popolnoma sam kriv. Sicer pa imamo tu- di sestanke in tudi sindikat. NOVI TEDNIK: Veliko go- vorimo o neupravičenem bo- gatenju. Kaj vi sodite o tem? STANKO VAŠ: Kaj sodim? Moti n^e in to pošteno. So taki, ki so si prigrabili na račun tujega dela največ pa na račim družbe. Poglejte, če pri nas nek deiavec vzame kakšno vazo ali kaj drugega, je to tatvina. Ka.' pa tisti, ki si neupravičeno zaračuna dnevnico? Tudi to je tatvina! Pa tisti, ki poneverjajo? Po- glejte, koliko bivših direktor- jev nam je pobegnilo z druž- benim denarjem v tujino. Smo doslej že katerega zahtevali, da nam ga vrnejo? Kaj pa denar? Kradli so tisti, ki so »pri koritu«, kot radi rečemo. Delavec ne more! NOVI TEDNIK: Prav goto- vo ste slišali, da imamo po- sebne komisije za ugotavlja- nje izvpra premoženja. Misli- te, da bodo odigrale svojo vlogo? STANKO VAŠ: To je težko odgovoriti. Morale bi že, to- da ljudje se med seboj poz- najo, boje se zamere. Težav, no delo bo to, je pa potreb, no in nujno. Nič nimam pro- ti temu, če tudi ima kdo tudi po dva vikenda, naj jih ima, če si jih je postavil s pošte- no prisluženim denarjem. Vzemite dva zakonca, oba imata na primer lepo plačo; vsega prav gotovo ne moreta zajesti in lahko si nekaj ust- varita. Drugače pa je s tisti- mi, ki so si to prigrabili. Tem bi bilo treba vzeti. NOVI TEDNIK: Kako živi- te, kakšen je vaš standard? STANKO VAS: Skromno ži- vimo, vendar daleč od tega, da bi nam bilo slabo. Sem čisti proletarec, nimam ne hiše ne vrta, imam pa škodico ki te sem vesel. Ce pa- metno obračaš dinar, se kar da marsikaj napraviti. Zaslu- žim nekaj nad dvesto starih. Da bi le cene ne brzele tako navzgor, potem bi še kar šlo. NOVI TEDNIK: Ste bili do- slej kdaj na dopustu na mor- ju? STANKO VAŠ: Prav na do- pustu na morju nismo bili. Za dan, dva pa že raje gre- mo v planine, tja gori proti Bledu. Upam pa, da drugo leto le gremo za maJo več dni na morje. Se bo kar prileglo. NOVI TEDNIK: Kako gle- date na položaj delavca v na- ši družbi? STANKO VAS: Pri nas ima vsak vse možnosti, da pove, kar misli, da predlaga. Delav- ci imamo danes čisto druga- čen p>oložaj kot nekkč. Pri nas v tovarni, če bo kdo na sestanku iznesel kakšno ne pravilnost in da je to točno, se mu ni kaj bati. Vsi ga bo- do podprli. To se mi zdi ze- lo važno. Sicer pa imamo te žavne pogoje dela in ponekod bi morali več razmišljati. NOVI TEDNIK: Z referen- dumom smo se odločili za združitev delavskega in kmeč- kega zdravstvenega varstva. Kako gledati na to? STANKO VAŠ: To je bilo edino pravilno in zadnji čas. ICmet je moral dobiti enake pravice pred zdravnikom, saj doslej mnogi kmetje, ko so bili bolni, niso upali k zdrav- niku. Bali so se stroškov. Se- daj bo seveda drugače! NOVI TEDNIK Pred praz- nikom smo. Kaj vam pomeni praznik Republike 29. novem- ber? STANKO VAS: Veliko mi pomeni m ne samo meni, vsem delavcem. Ta dan je za- četek tega, kar imamo in po- nosni smo Uhko na to, kar smo v teh letih dosegli. Ime- li pa bi lahko še več, če bi dosledno vse naredili tako, kot se aogovorimc, pa žal ni vedno tako. NOVI TEDNIK: S stabiliza- cijo gre le počasi, toda vztra,i- no rapredujcmo. Kakšen od- nos bi xavzeU do tega, čc bi na primer naša država skle- nila razpisati ljudsko posoji« lo, s katerim bi lahko veliko doprinesli k hitrejši stabiUza. cijl gospodarstva? STANKO VAS: Osebno sem takoj za to. Posojila smo že imeli in veliko smo z njimi storili. Zakaj ga ne bi imeli tudi za ureditev našega go- spodarstva. Seveda pa bi mo- ralo pri tem biti tako, da bi tisti, ki imajo visoke plače, posodili več, delavci pa manj. Vsak torej p>o svojih zmožno- stih. Jaz sem, kot sem že re- kel, takoj za to! Mislim, da bi bilo kar pametno, samo po- šteno bi moralo biti izpelja- no. STANKO, najlepša hvala za tale klepet! BERNISTRMČNIK mini reportaža ALI BO ZA DOHTARJA? Zreli plodovi poosebljajo zrelost naših ljudi, ko so se od- ločili za enakost pri zdravniku. Foto: Juže Krašovec Z brezzobimi usti je kmeč- ka ženica momljala nekaj va- se. Poslušala je razlago o pravicah in dolžnostih kme- tov in vsega ni dobro razu- mela. Kaj je to referendum, se ji je motalo po glavi in razlaga je bila zanjo tako učena^ da se je ob nerazume- vanju zgrbila vase. Prišla je od daleč. S teža- vo se je odpravila od doma, a ker je dobila obvestilo od »oblasti«, je že mnrn^n Hi. Morda bodo povečali davke, morda pa jih bodo črtali. Ko- lovozi so se ji motovilili pod nogami in razmišljanja v tej smeri niso bila nič kaj vzpod- budim. Zdaj sedi tukaj in posluša, pa nič ne razume. Preučeno je vse to, li procenti, pa pri- spevna stopnja, pa volitve . .. Kmet, ki velja v vsej njeni fari za najbolj razgledanega, je tudi spregovoril. Njega je že malo bolj razumela, ker je govoril vsaj po domače, a izrazov, ki jih je uporabljal, še tudi ne. Sčasoma pa je le izluščila smisel besedičenja, ker je med pogovorom zasli- šala tudi besedo »dohtar«. Potem je spoznala, da se kre- gajo neka) o tem, koliko bo »po novem pravic« in koliko bodo za to kmetje dajali. Po- misleke so imeli le nekateri in ženica jih je kmalu opre- delila, da so to »ta bogati«, ki so proti »dohtarjem«. Ra- zumela je namreč tako, da bi oni zmogli zdravniške obi- ske in bolnico plačevati sa- mi^ za druge pa jih nič ne briga. Vstala je, oprla se je na pokvečen stol in zaprosila: Imejmo »dohtarja« tudi »ta revni«, če se le da! Milo je zvenela njena prošnja, brez- zoba usta. ki so komaj po- šteno izgovarjala besede, pa so se počasi stisnila. O smiselnosti zdravniškega varstva je s svojim nastopom ženica prepričala vse. Niti za- vedala se ni, kako je z ne- posrednostjo koristila huma- ni opredelitvi. Kmetje so s sestanka odha- jali. Med njimi je bila tudi ženica, ki je še med vrati spraševala: »Bom po novem lahko šla h dohtarju?« Vsi so ji potrdili, čeprav je do glasovanja, ki naj bi to odločilo, bilo še teden dni. Z STOPAR PROSLAVA V COMETU Tovarna umetnih brusov »CXDMET« Zreče je dne 15.11. 1972 priredilo za svoje krvo- dajalce proslavo s kosilom. Na proslavi, ki je bila v posebni sobi gostilne »Ulipi«, je najprej spregovoril in po- zdravil navzoče direktor po- djetja, Nemeš Štefan, ter po- vedal nekaj besed o pomenu te humane akcije. Izrazil je tudi željo, da bi ostalo šte- vilo krvodajalcev vsaj tolik- šno, kakršno je sedaj, oziro- ma da bi se še povečalo, saj do sedaj daje kri v tem po. djetju vsak tretji član kolek- tiva. Za tem je spregovorila predsednica občinskega odbo- ra Rdečega križa Slov. Konji- ce, dr. Marta šlibar, ki je kr- vodajalcem podelila prizna- nja za večkratno oddajo kr- vi. To je prvo podjetje v ko- njiški občini, ki je članom kolektiva — krvodajalcem pri redilo proslavo s skromno po- gostitvijo in tako združilo pri- jetno s koristnim, kar je vse- kakor lahko za vzgled osta- lim delovnim organizacijam konjiške občine in lahko to- varni umetnih brusov »Co- met« iz Zreč samo iskreno čestitamo. MARTA ŠMALC ŠOFERSKI TEČAJI Pri delavski univerzi so za- čeli z rednimi predavanji za šofersko šolo. Vpisanih je 20 kandidatov, v šolo pa bo- do prihajali štirikrat teden- sko v popoldanskem času. Predavanja in izpiti bodo tra- jali do konca junija prihod- njega leta. VRATARNA ZA PRAZNIK v lesnoindustrijskem obra- tu so praznik republike pra- znovali na svojstven način. Zgradili so nov obrat za pro- izvodnjo vrat, ki bo z obra- tovanjem pričel pred prazni- kom republike. Za gradnjo novega obrata je bilo potreb- no približno 2 milijona di- narjev in bo za LIP velika pridobitev. Lahko bodo pove- čali proizvodnjo gradbenega pohištva, predvsem oken in vrat, za katere je na tržišču veliko povpraševanje. V. L. PROSLAVE OB PRAZNIKU Slavnostna prireditev v čast občinskega praznika je bila v ponedeljek, 28. oktobra. Slavnostni govor je imel pred- sednik občinske konference SZDL Filip Beškovnik, v kul- turnem sporedu pa sta na- stopila pevska zbora obeh osnovnih šol, učenci glasbene šole in godba na pihala. Z. S. DRUŽBENI DOGOVOR O KADRIH v ponedeljek, 27. novem- bra bo v Slovenskih Konji- cah razširjena seja komisije za pripravo družbenega dogo- vora o kadrovski politiki. Po- leg članov komisije so na sejo vabljeni tudi predstavni- ki delovnih in političnih or- ganizacij. Osnutek družbenega dogovora je bil poslan v dru- gi polovici oktobra, tako, da so imele organizacije dovolj časa, da bo ^a preučile. SEJA SKUPŠČINE Seja obeh zborov občin- ske skupščine bo v torek, 28. novembra. Odborniki obeh zborov bodo razpravljali o predlogih posameznih odlo- kov, ki so jih predlagali po- samezni sveti. Najpomemb- nejši pa je vsekakor predlog iniciativnega odbora za usta- novitev solidarnostnega sta- novanjskega sklada. iJrugi del seje bo svečan. Odborniki bodo sprejemali odiok o pobratenju med obči- no Mosjerič iz Srbije in obči- no Slovenske Konjice. DROBNE IZ VEGRADA Kolektiv splošnega gradbe- nega podjetja Vegrad v Ve- lenju je že na začetku 1970. leta obravnaval smernice svo- jega razvoja. Načrti so bili izredni, lahko bi rekli drzni. Praksa pa je pokazala, da so temeljili na realni osnovi. Spremenjeni pogoji gospo- darjenja, ustavna dopolnila in druge delovne izkušnje so zahtevale izpopolnitev razvoj- nega načrta. Tako se glavne značilnosti dopolnjenega raz- vojnega programa kažejo v ožji specializaciji podjetja v industrijski proizvodnji sta- novanj, v proizvodnji tipizira- nih industrijskih objektov, v preusmerjanju sedanjih obra- tov v industrijo gradbenega materiala, v ustanavljanje no- vih obratov ter v povezova- nju z industrijo gradbenega materiala. V tej zvezi kaže opozoriti tudi na ustanovitev inžiniringa ter ne nazadnje na nadaljnji razvoj inozem- skega sektorja. Ob koncu septembra je bilo v Beogradu zaposlenih 1454 ljudi, od tega na inozem- skem sektorju 400. Učencev je bilo 130. V začetku septemb- ra je 16 učencev Vegrada uspešno opravilo zaključni iz- pit na poklicnih šolah v Lju- Ijani, Kranju in Celju. Pismo predsednika Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ je spodbudilo tudi ko- muniste v Vegradu, da so analizirali svoje delo ter spre- jeli kratkoročni delovni na- črt. Najbolj pereč je prob- lem pomanjkanja delovne in poslovne discipline. Vprašlji- vo je tudi vse pogostejše in organizirano šušmarjenje. Bolj kor doslej se bodo mo- rali spoprijeti z vprašanjem koriščenja prostih dni; ugo- tovili pa so tudi neresnost pri udeležbi na raznih sestankih. NOVA ŠOLA — DOSEŽENO SOGLASJE Nedolgo tega so na poseb- nem sestanku na republiški izobraževalni skupnosti v Ljubljani sklenili, da se bo nova šmarska šola gradila na podlagi solidarnostne akcije, in sicer tako, da bodo delov-^. ne organizacije odvajale 0,2"! odstotka svojih dohodkov v poseben fond za izgradnjo šole, ostalo pa bo pri- spevala republiška izobraže- valna skupnost sama. Šola naj bi se začela graditi drugo leto po vzoru šole v Grižah pri Tržiču, za katero so načrti že gotovi z določe- nimi dopolnili in popravki, prirejenimi nalašč za šmar- sko šolo. Načrt je izdelal pro- jektivni biro v Tržiču. -mst- PRITOŽEVANJE OBČANOV Ob nedavnem glasovanju za združitev delavskih in kmeč- kih pravic so na volišču v trafopostaji v Slivnici pri Ce- lju občani upravičeno godr- njali nad prepočasnim izvaja- njem del pri trafopostaji. Le ta bi morala biti že zdavnaj izgotovljena. Občani Slivnice in sosednjih zaselkov se spra- šujejo, čemu je bila potrebna tolika naglica pri postavlja- nju drogov za električno na- peljavo, ko pa sedaj dela sto- je. Jeze pa se ne samo zaradi počasnosti, s katero izvaja dela Elektro Celje, pač pa še veliko bolj zaradi tega, ker imajo izredno slab tok, zara- di katerega so potrebna ome- njena dela. Gospodinjske aparate lahko uporabljajo le ponoči, ko je električni tok nekoliko močnejši. Občani žele, da bi Elektro Celje končno že končalo tra- fopostajo, da bi se težave z električnim tokom nehale en- krat za vselej. -mst- VPRAŠUJE: Zdenka Stopar OIKIOVARJA: Tanja Božič Tanja Božičeva je stara sedem let in hodi v prvi razred II. osnovne šole. Ker ima veiliko lepili last- nosti in je sploh pridna cioibančica, ki pa želi po- stati pionirka in tudi kma- lu bo, smo jo poiskali in takoj je bila pripravljena na pogovor. Pogumna je, pa še to naj izdamo, da ni bila prav čisto nič v za- dregi. Sama je povedala, da je to samo takrat, ko mora paziti na dveletnega bratca in jo ta ne uboga. Tanja, veš, kakšen pra- znik je pred vrati?« Vem, vsa republika bo za 29. november slavila rojstni dan domovine.« »Ti si zdaj še cicibanči- ca in vem, da bi rada že postala pionirka. Kdaj se bo to zgodilo?« »Kmalu, za dan republike bom sprejeta med pionirje, pa tudi moji sošolci.« »Kako pa to bo?« »Tako da bomo 2a,peli pesmico in povedali zaobljubo.« »Mi jo lahko poveš?« »Rada. Pred pionirsko za- stavo obljubljam, da se bom vztrajno in pridno učila. S svojim znanjem in pridnostjo želim zdaj, in ko odrastem, koristiti naši domovini Jugoslaviji.« »Kakšen mora biti pio- nir?« »Mora biti: ubogljiv, se ne sme dreti, se ne sme kepati in mora spo- štovati mamico, mora sta- rejšim pomagati na cesti in pridno pisati lepe do- mače naCoge.« »Kdo vas bo sprejel v pionirsko organizacijo?« »Naši starejši pionirji, iz naše šole.« »že čakaš težko?« »Ja, zelo. Dobili bomo hrenov- ko, žemljico in tortico.« »Pa kaj še?« »R^ečo ru- tico, modro čepico, pio- nirsko izkaznico in pionir- sko značko.« Tanja, se že kaj zdiš po- dobra pravi pionirki?« »Malo že, ko pa bom spre- jeta, bom čisto prava pio- nirka.« Tanja, saj si že!! UMRL ZDRAVKO FERIČ Vse občane krajevne skupnosti Otok v Celju je presenetila vest, da je umrl Zdravko Ferič, rojen 29. 9. 1909 v Slovenj Grad- cu. Pokojnik je delal med drugim v celjski Žični in kot nekdanji direktor Ce- mentnin tudi v Ingradu. Bil je zelo požrtvovalen družbeni in politični dela- vec, saj je bii: sekretar od- delica ZK, pred-sednik in tajnik krajevne konference SZDL Otok in tudi pred- sednik Atletskega društva Kladivar v Celju. Zdravka Feriča, ki je bil vsem iskren in dober delovni tovariš, so pokopali v so- boto v Slovenj Gradcu. Krajevno življenje na Oto. ku bo pokojnika zelo po- grevšalo. „voni Poplave mejne reke SoUe že dolgo časa povzročajo pre cejšnje težave prebivalcem Obsotelja, zato je razumlji- vo, da je njihova največja želja regulacija te rečice. Hkrati s to željo se je p>oro- dila zamisel, da bd kot reši- tev tega problema zajezili re- ko pri kraju Vonarje in ta- ko dobili akumulacijsko jeze- ro, ki bi poleg pitne vode nu- dilo tuidi industrijsko vodo, nehalo pa bi se tudi nepresta- no poplavljanje. Prva zami- sel o zajezitvi reke Sotle je vzniknila že leta 1970, letos pa je bil izgotovljen tudi del- ni projekt in potrjen. Z zaje- zitvijo bi nastaU manjši stro- ški, dobm bi velike količine pitne vode, ki jo potrebuje predvsem sosednja republika Hrvatska. Akumulacijsko je- zero bi nudilo tudi določene gospodarske koristi in bilo hkrati pomemben dejavnik pri razvoju turizma v Obso- telju, saj bi se vključilo v takoimenovani obsoteljski tu- ristični projekt, ki bo zaje- mal zdravilišče Roga..ško Sla- tino, Atomske toplice Podče- trtek in vikend cone v vir- Dolf« Bervar Dne 19. novembra letos j6' umrl dolgoletni in za- služni član gasilske orga- nizacije v Celju Dolfe Ber- vtr. Rodil se je 14. junija 1894. leta v Gornjem gra- du. Po šolanju je nastopil službo pri celjskem ok- rožnem državnem pravd- ništvu, kjer je bilo vse do 1941. leta, ko je bil izse I jen. Po osvoboditvi je bil vodj.a administracije pri okrožnem državnem tožil stvu v Celju vse do upo- kojitve 1949. leta. Med prvo svetpvno voj- no je služil v znanem celj- skem 87. pešpolku in se boril v Karpatih, na juž- nem Tirolskem ter sodelo- val pozneje v bojih za se- verno mejo 1918/19. Poleg redne službe se je marljivo udejstvoval na kulturno prosvetnem po- lju, vrh tega pa je bil ves predan gasilski organiza- ciji. Nazadnje je bil ga- silki poveljnik mesta Ce Ija ter tajnik okrajne in občinske gasilske zveze v Celju. Za vestno in požrtvoval- o delo v gasilski organiza- ciji je prejel številna gasil- ska priznanja in odliko- vanja. F. MAUER irje" 5jjipji.kih goricah, kjer naj bi ^jja vinska cesta, fiedavno tega so potekale jj(jiije razprave o vonarskem in odločeno je bilo, da ^ pristopi k realizaciji vo- j^ega projekta z milijardo j, pol starih dinarjev. Inve sjjanja bodo do leta 1975 5(^ialistična republika Hrvat- Sj8 pa bo dala do istega leta ju tristo starih m,ilijonov. j^bliški vodiai sklad je že 2^ovil 400 starih milijonov preseljevanje tamkajšnjih jjebivalcev. Gradnja zajezitvene brane bi se po predvidevanju j^a konec prihodnjega ah v začetku naslednjega, 1974 V letošnjem letu je bila ra- ^ delnega projekta izdela 5} tudi študija o uporabnosti jjnarske vode kot pitne vo To je za sosednjo repub- Ujo najvažnejše, zaradi če- sjr je tudi pristopila k sode- lovanju. Dokončna izgradnja ^jnarskega jezu bo rešila ve- li sklop problemov, katerih ajvažnejši je vsekakor po- ptavljanje obsoteljskega ob- aočja. MILENKO STRAŠEK Novi market v Rogatcu, ki ga je v adaptirani hiši v sami sredi trga uredilo trgovsko podjetje Jelša iz Šmarja pri Jelšah, je odprt. Odprli so ga v začetku me- seca, prebivalci Rogatca pa so se nanj že privadili. Market, ki je eden izmed mnogih trgovin, ki jih je prizadevno trgovsko podjetje uredilo v zadnjih letih, ni sicer urejen po principu samopostrežnih trgovm, vsaj v celoti ne, zato pa je dobro založen in ima takorekoč vse, kar si lahko prebivalec tega predela šmarske občine zaželi. Seveda je jasno, da bodo bolj zahtevni odšli po nakupih v Celje ali še dalje, kljub temu pa je rogaški market precejšnja pridobitev za kraj. Novi market ima tudi manjši bife, ki je, kot smo izvedeli, zelo dobro obiskan. MST PREKINITEV ELEKTRIČNEGA TOKA Občani nekaj krajevnih topnosti na Kozjanskem so mm sporočili, da že skoraj ttden dni nimajo električne- ga toka, ali pa, da ga imajo le od časa do časa. Vzrok prekinitev je nedavni sneg, ki je potrgal žice električne na- feljave pa tudi telefonske ži- ce. Brez toka so že od sobote prejšnjega tedna zaselki okoli Kozjega, Buč, Lesičnega in Sigorja. Povsod v navedenih krajih so kmalu po prekinitvi prišli električarji, da bi od- pvili napake, povzročene aradi snega. -mst- PODELITEV PRIZNANJ Na predlog občinskega sve- ti za preventivo in vzgojo v csstnem prometu pri Skup- ščini občine Celje je izdal re- pibliški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu rosebna priznanja — diplo- ine sedemnajstim organizaci- jffli in posameznikom v Ce- ki so s svojim delom pri- spevno pomagali pri vzgoji prometu. Diplome je včeraj podelil podpredsednik celjske občinske skupščine Jože Ma- wlt. Priznanje je prejelo tu- ši Uredništvo Novega tednika io Radia Celje. SCELJSKE TRŽNICE: ASTRONOMSKI FIŽOL Ko smo se sprehodili po <^^ski tržnici, smo naleteli fižol po 13 dinarjev. Tak '^^ cene v svoji zgodovini ta Poljubi j eni fižolček še ni ^^^l Sicer pa celjska tržni- v tem času ravno ni bo- z izbiro, čeprav skoraj ničesar ne manjka, le kako- vost je velikokrat vprašljiva. Kmet j 3 pridno prinašajo na trg, kar v tem času premo- rejo, primanjkuje pa tujih prodajalcev, ki so v poletnem času prihajali na naše tržišče in tudi v cenah konkurirali. Pa si oglejmo nekaj cen. Najprej, kakšna je cena zele- ni solati? Slabšo vrsto lahko kupimo že po 5 dinar- jev, nekoliko boljšo pa po 6. špinača ima že nekaj tednov isto ceno- 15 dinarjev, radič pa prodajajo po 10 do 12 di- narjev. Cvetača je tokrat po 6, korenček pa 4, petršilj po 8 in zelje v glavah po 2 di- narja. Kislega zelja in repice je dovolj po 4 ali 5 dinarjev primanjkuje pa sadja. Jabolk je na trgu zelo malo in še te so 5 dinarjev. Skrbno jih na- domeščajo suhe slive po 7 di- narjev, še manj skromni pa so orehi po 20 dinarjev za kilogram, Jajčk in mlečnih izdelkov je veliko, a kaj, ko so jajčka kar po dinarju in pol. Pričakujejo pa, da bodo še dražja. Z. S. OBČNI ZBOR Osnovna organizacija sindi- kata pri VVZ »Tončke Čeče-;^ ve« v Celju je sklicala občni zbor, ki se je vršil v soboto 25. novembra ob 16. uri v ekonomski enoti na Hudinji. Ker je potekla mandatna doba članom sveta zavoda, je izvršni odbor osnovne organi- zacije sindikata na svoji seji dne 20. novembra na pobudo članov ZK in vodij enot izde- lal predlog za izvolitev novih članov sveta zavoda, kot naj- višjega organa samoupravlja- nja. V svet zavoda je bilo izvo- ljenih 11 članov kolektiva, 6 članov pa od strani družbeno- političnih organizacij, krajev- nih skupnosti in gospodarskih organizacij. Vsi člani so bili voljeni za 4 letno mandatno dobo, kar predvideva Statut zavoda. Po poteku manda.tne dobe članom sveta zavoda poteče mandat tudi vsem ko- misijam, ki so v Statutu za- voda določene. To so komi- sije za sprejem in odpust de- lavcev, komisija za varstvo delovnih dolžnosti in komisi- ja za izdelavo in vskladitev samoupravnih aktov v zavo- du. Omenjene komisije bo izvolil novoizvoljeni svet za- voda na svoji prvi seji. D. P,, Tegale na naši sliki smo ujeli v objektiv pretekli teden na mali zelenici za žalsko pošto. Če bi ga videli propagandisti iz Radenc, malemu kiparju prav gotovo za domiselnost ne bi ušla nagrada ... Foto: B. Strmčnik Adoif Kalan — Muki Sreda, 22. jiovemhra po- zno popoldne. Nad odpr- tim grobom na celjskem mestnem pokopališču so se še enkrat sklonile v pozdrav številne zastave partizanskih enot. še en- krat so izkazale poslednjo čast svojemu nekdanjemu borcu in komandirju Adol- fu Kalanu — Muki ju, ki jim je bil zvest vse od za- četka obrožene vstaje pro- ti okupatorju. Zdaj bitke z boleznijo, ki ga je ne- nadoma iztrgala iz kroga ljubeče družine, in vseh, ki so ga cenili, spoštovali in poznali, ni več vzdržal. Umrl je v 57. letu staro- sti. Umrle so njegove živah- ne oči in ugasnil je tisti večni nasmešek na ustih. Kot sin številne bajtarske družine v Poljanski dolini je že kot mlad človek spoznal krivice življenja. Najbrž ga ie tudi to spo- znanje poleg narodne za- vesti gnalo, da je med pr- vimi stopil v partiz.ansko enoto. Ze 1941. leta so ga sprejeli krimski gozdovi. Pozneje je odšel med svo- je in prebil dobro leto med borci Poljanske čete in bataljona. Bil je neu- strašen borec. Okupator je zanj razpisal visoko na- grado. Med vojno je opra- vljal tudi druge družbene in politične dolžnosti ter je bil med tistimi, ki so na Gorenjskem snovali te- melje nove ljudske obla- sti. Po vojni je postal Ce Ijan. To je tudi ostal Na zadnji poti so se od njega poslovili številni borci in prijatelji. Med ti- stimi, ki so mu izkazali zadnji pozdrav, so bili tu- di nosilci partizanske spo- menice 1941 iz Celja. Tudi sam je imel to visoko od- likovanje. V imenu druž beno političnih organiza- cij Otoka pa mu je v slo- vo in zahvalo spregovoril Milivoj Tomažič. VEDNO NAPREJ stopamo v trideseto leto naše socialistične državne ure- ditve. Kako smo uspeli uresničiti revolucionarne cilje, ro- jene v revoluciji, kako se uveljavljamo kot dediči revolu- cionarnih izročil in dediščine. Kaj nam je storij v tem na- šem razgibanem času, da bomo še bolj uspešni, kajti pra- vimo, revolucija še ni končana in še dolgo ne bo. O tem smo se pogovarjali s petimi, v novi družbeni stvarnosti vzraslimi ljudmi. Kaj so povedali? GORAZD ŠETINA, 25, let, varnostni tehnik v Pivovarni Laško: Smo ravno v gibanju, ki revolucionarne cilje bolj izostreno postavlja v ospred- je. Kot sekretar ZK v pod- jetju sem vesel, da imamo v svojih vrstah starejše komu- niste, ki bodo s svojimi izku- šnjami pripomogli, da se bo- mo vsi skupaj bolj odločno, na bolj partijni ravni borili za uveljavitev pisma, naslov- ljenega javnosti in zlasti ko- munistom. V prvi vrsti mo- ramo okrepiti našo idejnopo- litično raven. Da je bila pre- šibka, je vzrok krize. JANKO REMIC, 29, let teh- nolog v pivovarni Laško: Dve mandatni dobi sem član de- lavskega sveta, v drugi nje- gov predsednik. Samouprav- ljanje je neizogibna sestavina življenja kolektiva in moram reči, da to dolžnost oprav- lja večina z vso resnostjo in odgovornostjo. Drugo je vpra- šanje, koliko smo vsi kos do kraja dojeti ves splet samo- upravnih dolžnosti, obvladati temelje za odločitve, vendar naslednji korak je samoup- ravljanje vseh, ne le izvolje- nega organa v imenu celotne- ga kolektiva. TONE TURNŠEK, 32 let, obratovodja v pivovarni La- ško: Ni dileme, ali je teh trideset let prineslo napredek, spremembe v korist delavcev. Kot ' predsednik sindikata lahko povem, da bi bilo v ko- lektivu zelo malo takih, ki bi jim bilo vseeno, če bi jim bile vzete samoupravne pra- vice. Ce je samoupravljanje prišlo v določeno krizo, je bi- lo zato, ker smo se družbe- no-politično premalo izobra- ževali, dajali prednost stro- kovnosti na škodo rasti poli- tične, samoupravne zavesti. To moramo spremeniti. MIRKO BOLCINA, 41 let, delovodja v ELKOV - Laško: Mislim, da je samoupravlja- nje samo po sebi največji dokaz družbenih sprememb v naši državi. Drugo je, koliko smo pogosto delavci zares tudi dorasli za samoupravne naloge. Zgodi se, da včasih odločimo v svojo škodo, ker se premalo poglabljamo m pustimo, da nas strokovnjaki pogosto preveč po svoje vodi- jo. Recimo to, da se večir- pri nas boji sprejema novega pravilnika o nagrajevanju, ker imamo slabe izkušnje z onim, ki smo ga zavrgli. Ne bi nas smel en neuspeh tako uplašiti. BOGOMIR JAKOPIČ, 30 let, strojni ključavničar v ELKOV: Smo obrat z omeje- nimi samoupravnimi pravica- mi. Med delavci seveda ta naš položaj močno razgibava duhove. Seveda bi nam bila všeč večja samostojnost, raz- polagalna pravica z dohod- kom, toda skrbi nas perspek- tiva našega obrata. Razprave o tem, kaj nam je storiti, ko zori čas za odločitev, nas močno zaposlujejo. Moramo reči, da večina delavcev jem- lje resno samoupravno stvar- nost in naš cilj je, da bo vse bolj samoupravna za veliko večino, z manj razlik. Tako petorica, med katerimi je bil najstarejši ob usta- novitvi AVNOJ star komaj dvanajst let. Niso bili med bo- jevniki za novo družbeno stvarnost, so pa prepričani, da je veliko ciljev revolucije doseženih, da ne more biti niti govora o pridobitvah, ki smo si jih izbojevali, da more pot voditi le k boljšanju, izfl^opolnjevanju naše samoupravne poti. . 16. stran NOVI TEDNIK St. 48 — 28. november 19T2 Kmetijstvo WOVED PRIDELKOV DOBRE OCENE RAZMER NA TRGU LAHKO VELIKO KO- RISTIJO, SLABE PA ZAVAJAJO PRIDELOVALCE IN PO- RABNIKE ŽIVIL — NEKATERI POSKUŠAJO RIBARITI V KALNEM Kmetovalec rad pogleda po poljih, sadovnjakih in vino. gradih ter ugiba, ali bodo pri- delki boljši kot lani. Ne dela pa natančnih računov, koliko več tK) krompirja, pšenice, jabolk ati grozdja in kako bo pridelke porabil ali prodal. Do žetve a. obiranja se lah- ko zgodi še marsikaj, kar jih bo zmanjšalo Gospodarstveniki pa pravi- jo, da sc nam potrebni na- ttinčrejši podatki o pridelkih in potrebah po živilih. Ce ve- mo, kohko bi pojedli kruha, mesa, sadja in zelenjave, če bi bila ta živila po zmernih cenah, potem lahke tudi ugo. tovimo, koliko b: bilo treba pridelati in prirediti živine, da ne bi bilo težav pri pro da ji, niti ne bi bilo treba uvažati, kar je možno pride- lati pri nas. Seveda je treba upoštevati tudi predvideni iz. voz. Za ugotavljanje in ocenje- vanje razmer na živilskem tr- gu naj bi skrbela kooijunJktuT- na služba. Ta pa lahko igra dvojno vlogo. Poleg tega. da svetuje kmetovalcem, kaj naj pridelujejo in redijo, lahko svetuje tudi porabnikom, da zvečajo porabo tistih živil, ki jih je zaradi ugodne letine veliko, ali celo išče nove po- rabnike. V nekaterih državah že delajo tako. Kadar sadov- njaki obrodijo nadpovpreč- no, zvečajo porabo sadja tu- di v gostiščih, bolnišnicah, vojašnicah in drugod, da pri- delki ne bi segnili pri pride- lovalcih. Z zvečano porabo želijo obdržati odkupne cene na taki najnižji ravni, ko pri- delovalcem še ne grozi zguba. Nekatere napovedi o pri- delkih pri nas pa imajo tudi drugačen zven in odmev. Naj- več slišimo o pšenici, koruzi, sladkorni pesi... To so res najpomembnejša živila. A ko- mu koristi, če zvemo prve na- povedi o novi žetvi že nekaj tednov po setvi. Pozneje se take napovedi spreminjajo na boljše ali slabše, včasih kar tedensko. Za papriko, para dižnik in druge povrtnine ter razno sadje pa včasih ne zve- mo, koliko je pridelkov, niti takrat ko že prihajajo na trg. šele takrat, ko se začne go- voriti o uvozu, nastane hrup, da je domačah pridelkov več kot dovolj, saj nekateri že gnijejo pri pridelovalcih, ker jih ne morejo prodati Po cem b' lahko sklepali, da so napovedi pridelkov ne- katerim ljudem bolj konjiček kot koristna in potrebna go- spodarska dejavnost. Z na- pačn-mi napovedmi pa želijo cene zvišati ali znižati, kakor jim pač bolj ustreza, da bi pobrali več nezasluženega do- hodka ald dobička. To se do- gaja pogosto. Taka konjuk- tuma služba pa diši bolj po dobičkonosni reklama kot po poštenem delu. Izkušnje kažejo, da se kme- tovalci ne morejo zanesti na vse napovedi o dobri ali sla- bi letini in količinah pridel- kov, ko ugibajo, ali naj pro- dajo svoje pridelke takoj in •po kakšnih cenah. Letošnje cene Jabolk so pokazale, da tudi porabniki živil morajo biti previdni, ko si priprav- ljajo ozimnico. Zaradi govo- ric, da je jabolk zelo malo, so začetne cene za ozimnico bile višje kot poznejše, zlasti v tistih krajih, kjer so pro- dajali jabolka tudi sadjarji iz drugih republik Kdor bi rad prodal po vi- soki ceni, trdi, da je blaga premalo; kdor bi rad kupil po nizki ceni, pa pravi, da je ponudba velika in da lah- ko dobi drugod po nižji ceni. Taki se ne bojijo, da se bo pozneje pokazalo, da niso go- vorili resnice. Nekaterim se zdi dovoljeno in moralno vse, kar jiim množi denar, čeprav v škodo drugih Pred njimi se je treba varovati s previd- nostjo. JOŽE PETEK Ostal sem sam v tem tihem kotičku. Spodaj na cesti so ropotali vozom. Kmetje so se gnetli po ulicah in govorili. Sem s hribov je gledalo toplo dopoldansko sonce. EaJielina soba je bila modro poslikana, tla so bila pogr- njena s kožami, kakršnih še nisem videl. Nekak strah sem imel pred dekletom, čeprav sem po njej hrepenel. Nisem st želel, da bi mi kaj prinesla iz Madžarske. Kadarkoli so pripovedovali o Madžarski, sem imel nepri jelen občutek. Mogoče zato, ker me je moja mati obiskala in sem tiste dni, ko so oni tako nenadoma odpotovali, trpel velike muke. Zdi se mi, da je vse v sobici bilo navajeno samo njene navzočnosti in da sem bU jaz tu odveč, čudna želja me je obšla, da bi pohištvo otipaval in tako odnesel s seboj spomin na najlepše, kar sem doživel. Kje je zdaj Jerebic, kje Cotlin? Moja mati tega ne razume. Kljuka na vratih se je premaknila. Vrata so se počasi odprla Prišla je Rahela. Z eno roko je odpirala vrata, z dirugo je nosila steklen pladenj s srebrnimi ročaji. Postavila je skodelico pred mene. Velik, zlat obroč na njenem zapestju se je glasno dotaknil mize. Prsti, na katerih je imela dva zlata prstana, so spretno prijemali posodo Mene. ki sem bil kmet in že od mladosti navajen robatosti. je vsaka sti>ar vznemirila. Sedla mi je nasproti. Neko malo spremembo sem opazil na Raheli, odkar se je vrnila iz Madžarske; kadar sem govoril. Je nalahno spu- stila veke in dvignila obrvi To me je neprijetno zadelo. Navajen sem bil vedno preprostega vedenja. »Rekli ste. da boste radovedni. Zakaj nič ne vprašate?« mi je rekla, ko je prijela skodelico. »O, prosim, prosim,« sem dejal v zadregi in sem z ne- rodnimi prsti prijel tanki ročaj. »Ne vem, ali bi vam pokazala.« »Morate,« sem se ji nasmehnil. Zadrega ji je silno pri- stojala. Ta Rahela, ki je storila vsako stvar premišljeno, se Je sedaj obotavljala, čeprav se je obotavljala samo na zunaj, je vendar bila ljubka, da sem se srčno smejal. Stopila je k omari Odprla Je vrata, nato je spet obstala. Z eno roko je držala vrata, z drugo si je popravljala lase. Če ne bi bil duhovnik, ne vem, kaj bi naredil. Stopil bi k njej, objel bi jo in je ne bi izpustil nikdar več. Vedela sva oba, da bo pokazala. Samo igrala sva se v tem vzdušju, ki je bilo podobno svetlemu soncu, rani rosi na travi, vsemu, kar je lepega. »No, prosim.« Na videz sem se zresnil. Segla je v oma- ro in počasi prinesla iz nje podolgovato vazo iz brušenega stekla. Nehote sem vstal, kakor da se ne bi spodobilo, da sedim vpričo vsega, kar se dogaja. Stojnla je k mizi in postavila vazo z rožami med posodo. Molčal sem. Njej je to ugajalo. Stopila je tik mene. Z ramo se je dotaknila moje rame. Vztrepetal sem. Dihal sem težko in nisem mogel misliti Samo zrl sem v vazo iz brušenega stekla. Rahela je dvignila glavo. »Vaša je! Hočete?« Stala je pred menoj kot otrok. V tem hipu sem čutil, da sem postal moški, z vso močjo, z vsem bitjem m z vso silo. Z vso silo, ki je ne more premagati niti moja mati Prijel sem Rahelo za. ramena, gledal sem ji v obraz. Nisem vedel, ali se vse to dogaja v resnici ali samo sa- njam. Njene oči so bile uprte vame. »To je moje?« Ničesar ni rekla, samo z glavo je prikimala. Stisnil sem jo k sebi Glavo mi je položila na prsi. Nikdar si nisva upala govoriti o ljubezni, nikdar se nisva dotaknila tega z be- sedo. Podrla bi lepo stavbo, katero sva gradila oba molče, vse od tedaj, ko sva se spoznala. Kako vse drugače je bilo tedaj, ko sva sedla. Čutil sem utrujenost po vsem telesu. Rahela je bila sklonjena. Nisem mogel verjeti, da sem jo res objel. Vest mi je očitala, da nisem ravnal prav. Duhovnik sem, ne bi smel tega storiti. A kaj, ko so bili trenutki, v katerih nisem bil sam svoj gospodar. Zdaj sem hotel, da bi bila skupaj in bi si povedala vse, kar nama teži srce. Rahela je dvignila glavo. »Povejte mi.« je rekla, »čemu ste prinesli Berti za god tistih belih rož?« »Tulpik?« »Da, tulpik.« Spominjam se, da jih je Rahela takrat molče gledala. Vesel sem bil. da jo je tisto vznemirilo. Naslonil sem se nazaj. Razkriti ji svojo skrivnost, to željo sem pravzaprav že dolgo gojil. »Dotakniti bi se moral svoje mladosti,« sem začel in sem gledal skozi zavese za strehe, ki jih je pokrivala de- bela plast prahu. Rahela se je premaknila, da bi poslušala. Začel sem pripovedovati kolikor mogoče mirno. Se Vide sem se dotaknil. Mimogrede sem omenil, da sem jo poznal. Kako bi mogel reči, da sem Vido samo malo ljubil v pri- meri z Rahelo. Ne! To ne bi bila resnica. Ljubiti se pravi darovati se človeku vsega. Ce bi moje telo hranilo v sebi tisoč ali milijon src, dal bi jih Raheli, če bi jih želela. Ko sem povedal svojo zgodbo o tulpikah, sem se od- dahnil in se nasmehnil Raheli, ki me je nepremično gle- dala. Vstal sem, dvignil sem jo iz naslonjača in ji dejal: »Mi oprostite, Rahela?zitivno usmer- jena in ne smemo je soditi po izgredih nekaterih po- sameznikov. Posebno de- lavsko kmečka mladina je tista, ki bo jutri z odgo- vornostjo nadaljevala, kar smo začeli mi. Rad sem med njimi, še zlasti med to mlladmo na naši šoU. Boli me to, ker nimajo vsi ustreznih možnosti za šo- lanje in študij. To je vse preveč privilegij premož- nejših. Tu bo treba še marsikaj v bodoče bistve- no spremeniti.« »Imaš kakšen hoby?« »O seveda, to sta lov in kegljanje. Imam že kar le- po zbirko trofej, včlanjen Pa sem v lovsko družino v Grižah, kamor tudi zaha- jam na lov. Zelo rad pa grem tudi med prijatelje v Gornjo Savinjsko dolino, kjer sem bili veliko časa kot partizan.« »Bi rad še kaj posebne- ga povedal?« »Da, zelo rad! Vesel in srečen sem, da smo na ne- davnem referendimiiu s to- likšno solidarnostjo dose- gli, da bodo odslej tudi kmetje imeli pred zdrav- nikom enake pravice. Dol- go je trajalo, predolgo, pre- dno smo uresničili vsaj deC tistega, kar smo med voj- no obljubljali našim kme- tom, ko so nam tako do- brosrčno odstopali svoj skromni kruh. Ob tem gla- sovanju sem se .spomnil vseh tistih savinjskih ma- mic, ki so nam tako širo- kogrudno rezale kruh, da- le so nam prvega, dale so nam zadnjega, kar so ga imele. Res sem vesel, da smo končno poravnaU naš dolg do vseh naših kme- tov.« Berni Strmčnik Spoznaimo se! v vsaki številki Novega tednika bo naša totograiija, objavljena na tem prostoru, pred |avila skupino ljudi iz različnih krajev. Največkrat na mestu, kjer se zbere mnogo obča pv. Kakšna je vaša naloga? Dobro si oglejte fotografijo m na njej obkrožite osebo, ki |e jo spoznali. Nato na kupon napišite ime in priimeii osebe, ki ste jo spoznali, izrezano Itografijo pa pošljite v pismu na naslov: Uredništvo Novi tednik, Gregorčičeva ul. 5, Celje, oznako SP(3ZNAJMO SE. Po možnosti napišite naslov osebe, ki ste jo obkrožili na fo- »grafiji Kaj bomo storili mi? Pregledali vaše kupone in ugotovili, katera oseba je bila naj- tčkrat obkrožena oziroma spoznana. Tako bomo dobili OSEBO TEDN.A. Seveda bomo. to sebo ali osebico predstavili vsem našim bralcem Vsi, ki sodelujete v igri, pa ste udeleženi v nagradnem žrebanju. Trem izžrebancem a Ljubljanska banka vsak teden razdelila tri hranilne knjižice: 1. PO 150 DIN 2. E»0 100 DIN 3. PO 50 DIN. Kupone in fotografije z označbo (obkrožite osebo, ki ste jo spoznali) pošljite na naš islov do ponedeljka Ce bi se zgodilo, da kau teden nihče od bralcev ne bi pravilno na- tdel imena in priimka osebe, se nagrade prenesejo v naslednje kolo. Naša zadnja fotografija je bila i>osneta na literarnem večeru, ki je bil 13. novembra v Kostrivnici. jvečkrat ste prepoznali Hed\iJio Lipnik iz Zgornje Kostrivnice, ki je tako tudi oseba tedna. Hranilne knjižice, z začetnimi vlogami, ki jih poklanja Ljubljanska banka, prejmejo: 150,00 din ijda Šket, Cač? vas 38 Podplat. 100,00 din Marija Mavher, Zg. Kostrivnica 21, Podplat. 50,00 din Fride- a Grosek Zg Kostrivnica 31, Podiitat. Čestitamo. Kupone z odgovori, katero osebo na dana.šnji fotografiji ste prepoznali, pošljite na uredništvo Nove- tednika, Gregorčičeva 5, Celje, do ponedeljka, 4. decembra 1972 (na kuverto napišite: Spoznajmo se). 18. stran NOVI TEDNIK St. 48 — 28. november 19)) Na drugi strani ceste ANGEL S STRTO PERUTJO »STARA SEM 22 LET. RADA BI K OTROKOM. ŽELELA SEM SI SAMO ENEGA, IMAM JIH TRI. NAJMLAJŠI ME SPLOH NE POZNA. KAJ NAJ NAREDIM, ŽIVA POD ZEMLJO NE MOREM ... Etolgi razpuščenii lasje so ji silili pod bluzo. Ste- gnila je roko v pozdrav tako, kot bi se morala do- takniti ognja. Njene odi so vprašujoče plazile po meni. Ko sem ujel njen pogled, je pogledala v tla. Bila je srednje rasla, ne- koliko močnih bokov, na katere so se oprijemale hlače. Na bosih nogah je imela sandale, kot jih unajo otroci na morski plaži. Zaradi hladu jih je snela in si bosonoga grela členke. »Pet otrok nas je. Jaz sem najmlajša. Najstarej- ši brat, ki je ločen, živi v Nemčiji, neporčena se- stra v Švici, druga sestra ki je po:v>čena, dela pri MerKu, brat, ki je tudi poročen, pa v Emajlirani. Ta živi doma. Mama je gospodinja, ata pa upoko- jenec. Jaz sem bila poro- čena, vendar sem se loči- la. Mož je rad videl tudi druge. Mogoče sem bila preveč ljubosumna. Imela sem ga rada. Leto dni sem bila srečna. Potem pa se je začelo. Bil je štu dent. Denarja je bilo ma- lo. Sitanovanja nisva mo- gla dobiti. Dve leti sva hodila, potem sem zano- sila. Poročila sva se. Po Ix>rodu je on ostal v Ljub Ijani, jaz pa v Celju. — Podobno usodo živi vsaj tri četrtine mladih. »Mogoče. Mogoče so trd- nejši od mene. Od naju. Kajti, ko je zbolel m se zidravil na Jezerskem, si je našel drugo. To me je hu- do prizadelo. Nisem ga več marala.« — Kaj ste po poklicu? »Nič. Končala sem 5 raz- redov osnovne šole. Potem sem bila vedno v napoto. Odšla sem v Ljubljano za gospodinjsko pomočni- co, nato sem dobila služ- bo v pralnici. Tam sem spoznala Alexa, mojega moža. Imela sva se rada. Ni me motilo, da je bil čm.« — Kje je zdaj vas nek- danji mož? »V Pruktanu. Točnega naslova ne vem. Lansko pomlad se je vrnil v Af- riko. Kje je Fruktan? Ne vem. Državi se reče Siera Leone.« — Zakaj ste zdaj v za poru? »Rekli so, da se klatim in da sem cipa. Milacnik me je aretiral na celjski želessniški postaji, ko sem hotela domov, ker sem iz- vedela, da v Emajlirani sprejemajo nove delavce.« — Odkod ste se vmiM v Celje? »Iz Pirana.« — Kaj ste delali tam? »Hotela sem se zaposli- ti, ker sem i2ivedela, da bo Mehanotehna zaposlo- vala dekleta Pa ni.« — Iz česa pa ste živeli? Kje pa je bil otrok? »Aleksander, ki sem ga rodila v zakonu z Alek- som, je v reji, v Velenju Andrej, ki je star dve le- ti, je pri mami. Prav tako je pri mami tudi Tomaž. Ta je zdaj star 6 mesecev. Po ločitvi sem se spo- znala z Jankom. Bil je do- ber fant, le pil je in se pretepal. Tepel je celo mamo, zato sem se mu začela izogibati. Bila pa sem že 6 mesecev noseča Potem so ga zaprli, ker je kradel. Zdaj je na Dobu. Vložila sem tožbo za oče- tovstvo. Obljubil je, da bo plačeval petnajst jur- jev na mesec, doslej ni dal dinarja. Otroka, to je bii Tomaž, sem pustila materi m se vrnila v Ljub- ljano. Potem sem spozna- la v Celju fanta. Lagal ml je, da je starejši, pa je bil mlad. Zap>oslen je bil v IFI, zdaj je pri vojakih. Ko bo prišel domov, se bo i>oročil. Našel je dru- go. Z njim imam Andreja. Če je priznal očetovstvo? Meni je, uradno pa še ne. Andreja sem pustila ma- mi in odpotovala v Pi- ran.« — Zakaj pa vas je po- tem ix>licija iskala? »Nisem se klatila. Vede U so, kje sem, saj sem tu- di pisala. To ni res, da ne bi vedeli. Kako sem mog- la pustiti en mesec stare ga otroka m oditi? Kaj pa naj bd. Doma so me postrani gledali. Rada bi se zaposlila. Zakaj se m sem? Nisem dobila služ- be. Ko sem jo našla, ni- sem imela dokumentov. Ob vrnitvi v Celje so me aretirali.« — Sodniku ste priznali. da ste se preživljali s prostitucijo. »Nisem cipa. Denarja nisem imela. Stanovala sem pri prijateljici, ta ml je svetovala, naj grem z Itadijam. Nisem mogla. Ker sem bila lačna, sem eno p>onudbo sprejela.« — Kako ste se takrat počutili? »Kako bi se vi počutili, če bi p>o vas plazila stara, zguljena baba? Kako je bilo ime prijateljici? He- lena. Pozneje sem izvede- la, da je prostitutka. Ona je računala na noč po 70 jurjev, jaz pa 10.000 lir. Dokler sem imela denar, nisem šla. Potem pa sem morala.« — In se medtem niste spomnili na otroke? »Sem., pa še sama nisem imela za življenje. Vedela sem. da jim je dobro. Bo- ljše, kot meni. Zato sem iskala službo. Vzela jih bom k sebi Kam? Mora jo mi dati stanovanje Ži- va pod zemljo ne morem. Da me otroci ne poznajo? Tomaž ne, Andrej pa Ale- ksandra bom pustila v Ve len ju, ker mu je tam do- bro. Poslušajte, nisem iz železa, toda kdo bi vzdr- žal toliko očitkov, kot sem jih morala jaz doma! Za- kaj jim nisem pošiljala denariR? Če ga pa n^sem imela. Preden sem odšla v Piran, sem bila z otro- kom v naročju pri social- ni delavki. Pa je bila na dopustu. Kaj ba naj nare- dila? Kaj naj zdaj nare- dim? Kam naj grem čez teden dni, ko se tu zapro za mano vrata? Rada ba domov po otroke. Otroke bom vzela k sebi. Se me bodo navadili. Šla bom v službo, otroci bodo v vrt- cu .. .« Zvonec, ki se je oglasil ob pritisku na gumb, je rezko odzvanjal po hod- niku. Prišei je mož v uni- formi, stisnili smo si ro- ke, ona se je počasi spu- stila p>o stopnicah. Z eno roko si je popravljala dol- ge lase, v drugi stiskala od solz premočen, izpo&o- jen žepni -obec. Šla je, ni se več obrnila. Pri tem je zagotovo vedela le eno: da bo še 14 dni imela top- lo hrano in streho nad glavo. Potem bo znova stopila v življenje. S svo- jimi 22 leti. v hlačah in puloverju in preoranem perilu, v tem, kar ima. Mogoče bo vzela s sabo še izposojen žepni robec. Vanj bo mogoče zavila drobiž, ki ga je pošteno zaslužila v — zaporu. Mo- goče bo dovolj vsaj za kartico s pozdravi trem otrokom ... Z. R Srečanje DOLGOST IMAŠEGA... Vstopil sem v izbo trdne kmečke hiše in luč je planila vame kot trop pobesnelih ko- njev, strganih iz gospodarje- vih rok. Ob kmečki peči, peč- nice so bile okrašene, nisem mogel videti, kaj je bilo, sta sedela žena in moški in lušči- la sta fižol. Na sredi izbe je stal sivolas človek vdanega in mirnega obraza, pametnih in zrelih potez, na peči pa je na pol ležal na pol sedel mlade- nič in se predajal svojim mi slim. V izbi je bila tudi veh ka kmečka miza, za kakrš nimi so zoreli težki gruntarji in krojili usodo bajtarjev razmetanih in zabitih po bre govih, ure in ure daleč od voda v dolini. Na robu mize že čisto odmaknjena od nje. je na klopi sedela ženica, oča- la so ji bila pomaknjena glo boko na nos, v roki pa se ji je nemirno vrtela šivanka. Ti- ho je bilo v izbi in pozdrav je izzvenel kot obred. Barbara Vodeb. devetdeset- ItUia ženica, je šivala svoje stvari, sin Jože je hodil sem in tja po izbi, ostali pa so se vsak po svoje zatopili v delo, ki ga na kmetih nikoli ne zmanjka. Zastavil sem korak proti Barbari in obstal presenečen In v meni se je porodilo vprašanje, mar je res mogo če, da je to tista ženica, ki bo tretjega decembra stopila v svoje deseto desetletje živ- ljenja. Mar je res mogoče, da vse te dolge dni niso pustile na njenem obrazu večjih sle di in ali ni to življenje spre- gledalo človeka in ustavilo čas. Ničesar ni bilo na obra- zu ženice, kar bi kazalo na njeno potovanje skozi čas m zazdelo se mi je, da to poto- vanje še traja. »Rojena sem bila na Sveti- ni, čisto zraven cerkve,« je de- jala Barbara, odložila iglo m svetlo pogledala proti meni, mož pametnega obraza pa se je približal in prijazno na smehnil in otopelost prvega trenutka pa tudi vprašanja. porojena v začudenju, so iz- ginila. V družini, kjer je bilo z Barbaro vred deset otrok, ni bilo prostora za neresnost in še celo ljubezen je bila prikrajšana za svoje vragoli- je in tako Barbari ni bilo da- no, da bi pod njenim oknom prepevali veseli svetinj.ski fantje. Menda so jo njeni imeli »hudo v strahi«. Tako ali drugače, 1905. leta se je Barbara vsega skupaj naveličala in rekla, bolje po vedano, dahnila svoj nežni da 1948. leta umrlemu možu, ki je dočakal ob njej 71 let. Prav takrat, ko bi moralo biti vse najlepše, se je obrni lo. Kupila sta posestvo in — preužitkarja. Lastnik posest- va se je želel znebiti očeta, ki je preveč zahteval zase in ga je enostavno prodal Bar bari in njenemu možu za le- po število kron. »Hud preužitek je to bil,« se spominja tistih dni Bar- bara. »Stari, ki je bil še kar živahen, pozneje se je še «i- krat poročil in dobil v hišo, kjer sva bila že midva z mo- žem, mlado ženo, si je zgo voril zase dve johi travnika, eno j oho njive, dve johi bo- ste, redil je dve kravi, imel je še gorco, dati pa smo mu morali za nameček še pet- najst škafov žita. Ko sva za- čela z mojim rajnkim gospo- dariti, še žlice ni bilo pri hiši«. Kadar ima vrag mlade, pravi slovenski pregovor, jih ima veliko in to drži kot pri- bito. Sredi največjega napre- zanja, da bi jima življenje na tem božjem svetu bolje in lepše steklo, so se v svetu nenadoma spomnili, da bi bi- lo dobro, če bi se šli vojsko. Barbarin mož je odrinil s svojim regimentom dogod- kom naproti. »Bil je sanitejec, Barbara je vrtela iglo in si popravila očala, v Gradec so ga dolo- čili pa v Celje in še drugam. Ostala sem sama, vojski pa je bilo treba dati žito. Nisem ga imela, zato sem od daleč prinesla koruzo, na hrbtu sem jo privlekla kot mula. samo da so jo dobili. S pre- ži tkar jem pa se nismo kre- gali, ne, to pa ne.« Otroci, štirje so korakali v dolgem Barbarinem življenju vštric njenega krila, so se ro- jevali istočasno kot preužit karjevi. Ko je umrl. se je mla da odselila in potem sta z možem šele lahko svobodno zadihala. Z Barbaro pa ven- darle m bilo vse, tako kot bi moralo biti. Nikoli ni bila kaj posebno zdrava, vedno jo je nekaj mučilo, nasprotno pa je bil mož zdrav kot riba. Življenje pa je le teklo na- prej, ne da bi Vodebova dva vprašalo, kako se počutita, in če jima je prav ali ne. Doča- kala sta tudi drugo svetovno vojno in tudi to, da se je sin Jože umaknil v hribe, kjer se je pridružil Kozjanskemu od- redu. Močno ju je bilo strah zaradi tega. Minilo Je tudi to in danes Barbara še sama ne ve, kaj jo tako dolgo drži pri močeh. »Mama so še kar dobre sa- pe«, meni sin Jože in ne po- zabi povedati, da se držijo celo bolje od njega samega. Da to res drži in da ne bi kdo slučajno mislil, da laže- mo, potem naj mu povemo, da je Vodebova mama osme ga septembra šla sama m peš skoraj dve uri daleč na Ka lobje m da jo povrhu vsega še noge niso nič bolele. Mi mogrede je sin hudomušno pripomnil, da bi se mama lahko prijavili kar za na Tri glav. »Takih čenč pa le ni treba pisati, se bodo smejali.« je sramežljivo dejala mama in takoj rekla: »če hočete dolgo živeti, morate delati nepre- stano, da se ne pozabi.« Kdo bi ji verjel, ko pa je sin povedal, da mama sama vari »rcneje« iz tavžentrož i" hermelike. Le kako druga* naj bi si razlagali potem, d« si sama še zdaj sami post> Ijejo posteljo, da delajo * njivi in vse, kar se i>ač deH na kmetih. Vsemu temu je sin 3(^ dodal še to, da imajo marH* zelo radi kavo in da si jo ve^; krat skuhajo. Zraven tega s" od sile radi privoščijo čaj,' rumom, če pa tega ni, je l"' di vinček dober. Toliko let je garala Vod* bova mama na tem svetu, ^ si je te dobrote krvavo zasl" žila. Želim si le to, da bi ^ kdaj srečal in jo, spominj* joč se na mojo pokojno st* ro mater, p>ovabil na čaj ' rumom. Tudi vi bi jo, če i* jo poznali. Ni je težko: tal'' dober obraz ima in tolil'' nežnosti Je v njem, da ^ prestano trpljenje skrije ni^ gubami. MILENKO STRAŠ^ št. 48 — 28. november 1972 NOVI TEDNIK stran t9 S poti po Srbiji in Kosovu — piše Drago Medved Smo v porečju Morave, v Pomoravlju. Dež nas neumorno preganja, toda ni nas mogel odvrniti od namere, ko smo se zmenili, da si bomo ogledali enega najlepših srbskih srednjeveških kulturno zgodovinskih spo- menikov — samostan Manasijo in Resavsko šolo. Pričakalo nas je mogočno obzidje, utrjeno z enajstimi trdnjavami. V tem varnem naročju počiva samostanska cerkev in ostan1eljal voznik tovornega avtomobila s priklopni- kom ERNEST VIDNAR, iz Hoč pri Mariboru. Tr- čenje je bilo tako silovi- to, da je osebni avtomo- bil odbilo več metrov v nasprotno smer in ga obrnilo na 'evi rob ce- ste. Milan E*ušnik je bil tako hudo poškodovan, da je na kraju nesreče umrl. Škode na vozilih je za 15.0(K) dinarjev. Domneva- jo, da je voznik Pušnik med vožnjo zaradi utruje- nosti in nočnega dela za spal. SMRT PEŠCA EMIL MAREŠ, iz Celja, je vozil iz Vranskega pro- ti Celju. V Latkovi vasi je priseli nasproti, po svo ji levi strani, pešec LJU- DEVIT HRESTAK, star 58 let iz Krapine in hodil pribUžno 60 cm od roba ceste. Mareš je pešca s prednjim desnim žarome- tom zadel, tako da je le-ta udaril z glavo v vetro- bransko steklo in ga je odbilo 25 metrov naprej ter je obležal, na travni- ku mrtev. Osebni avtomo- bil pa je po 69 m.etrih vožnje obrnilo, škode na vozilu je za 5.000 dinar jev. IZSILJEVANJE PREDNOSTI FRANC KUKOVIČ, iz Celja, je pripeljal z oseb- nim avtomobilom iz sme- ri Teharja in v križišču pred Toprom peljal na- prej proti Cesti na grad, ne da bi zmanjšal hitrost. Tako je izsiljeval pred- nost kolesarju MOMCILU CVIJIČU, iz Celja, ki se je pripeljal po kolesarski stezi izpod podvoza in za- vijaT. v levo. Kukovič je s prednjim levim delom tr- čil v Cvijiča, ki je dobil hude telesne poškodbe in so ga prepeljali v celjsko bolnišnico. 20. stran NOVI TEDNIK Št. 48 — 28. november 1972 ZALJUBLJENA DO UŠES Tako sem zaljubljena, da ničesar drugega ne vi- dim kot samo njega. Ho- dim z njim, vprašujem njegove kolege, kje tiči. Če slučajno ne vem, pase mi pri tem kar smejijo in pravijo, da ga tako ne bom ujela. Jaz pa mislim, da mu moram slediti, ker drugače bo šel kar po svo- je. Jaz ga neizmerno lju- bim in mu to tudi pjovem, on pa kar molči. Zdaj mi pa vi povejte, ali nje- gov molk fKMneni ljubezen ali pa me ne mara. če se to zgodi, si bom kar kaj naredila, pa bova morala skuF>aj biti. Jožica Dra^a Jožica, počasi, počasi, kam tako hitite? Molk res dostikrat pomeni ljubezen, ki se po- tem izkaže na drug način. Včasih pa pomeni tudi to, da bi se radi iznebili teč- ne osebe, zlasti takšne, ki je kar pripravljena na sa- momor. S prisilo se še no- bena ljubezen ni vžgala, pa tudi vi boste morali ubrati druga pota. Pa veliko sre- če in nikar ne pijte lizola! NATAŠA LJUBIM VSE — SAMO DEKLETA NE Najbrž takšnega pisma, kot je moje, še niste do- bili. Imam čisto specifi- čen problem. Tako sem lep, da me dekleta oblega- jo preveč, vse pireveč. Jaz pa ne vidim na njih nič posebnega. Star sen;^ že dvajset let, vojake imam že za seboj, in čas bi že bil, da bi mi bila kakšna všeč. Jaz pa ljubim cveti- ce, ovčioe, oblake, zvezde, nevihto, knjige, divjino, romantiko in kino. Samo taka ljubezen iz knjig rni je všeč, tista, ki jo vodijo moji kolegi pa nd nikoU taka. Zato se ne upam z nobenim dekletom spop- rijateljiti. Bojim se, da bi bil razočaran in potem bi mi bilo tako hudo. Raje imam tisto, kar ne morem imeti, kar ra dostopno. Pa nisem posebno izobražen, zato mi pravijo čudak, ker v mojo družbo tak ne spa- dam. Če bi bi) izobražen, bi najbrž lahko bi malo »tr- čen«, pa mi ne bi zame- rili. Tako pa se mi kar smejijo. Pravijo, delaj, de- laj in si dobodi babo. Ni- kar se ne cmeri. Jaz pa se deklet kar malo bojim. Saj sem ..vam že povedal, da se bojim razočaranja. Kaj imam prav aM ne? Sanjač Spoštovani, vsekakor nimate prav! Ve- liko sera že videla, a take reve še nisem srečala. Že naprej nekaj objokujete, se nekaj cmerite in vse le za prazno figo. Vse, kar ste našteli, imate radi lah- ko še naprej, pa tudi de- kle lahko vtaknete v svojo zbirko. Morda vas bo od- vadila jokati, ker vas bo sunila v rebra in dejala: Zdaj se bova pa zmenila, ali te vzamem ali ne? In še prav bo naredila! NATAŠA ZARDEVAM Ko ugledam kakšno dekle, zlasiU pa, če z nijo spregovorim, vedno zar- dim. Kar pikice se nii po- kažejo in to so dekleta že opaizila. Ena me je vpra- šala, če imam izpuščaje. Jaz pa sem drugače zdrav, le sram me je pred de- kleti. Kako naj se odva- dim sramovati? JANKO Dragi Janko, počakaj, da boš malo od- rastel, ker po pisavi sodeč, še trgaš šolske klopi. V tvojih letih je sramežlji- vost še kar na mestu, ma- lo nerodno pa je kasneje. Ko ti bodo zrastli brki, bo tudi rdečica minila! Do ta- krat pa na svidenje! NATA.5A O POOLOŽNIŠKIH OBVEZNOSTIH: Spremenljive dajatve Med spremenljive daja- tve so šteli: lavdemij, mortuar in desetino. Lavdemij je bila obve- znost, ki so je moral fevd- nemu gospodu plačati novi hasnovalec ob nakujDu kmetije, če jo je prejšnji na ta ali oni način izgu- bil, kot nekakšno odkup- nino ah znak zahvale, ker je gosposka priznala za- ščito nad njim. Lavdemij je ponavadi znašal 10 od- stotkov vrednosti zadevne nepremičnine. Le-ta je mo- rala biti ocenjena od dveh izvedencev, od katerih je eden zastopal interese go- sposke, drugi F>a koristi pK>dložnika. Če ni bilo so- glasja, je zemljiški gospod najčešče zaračunali srednjo vrednost obeh cenitev. Spomin na to dajatev se je med ljud.stvom ohranil pK>d imenom »desetek«, danes pa govorimo o pro- metnemi davku. Mortuar je bilo treba plačati od vrednosti čiste- ga zapuščinskega imetja ob smrti posestnika. Bil je z»lo različen in je zna- šal 2, 3 ah 5 odstotkov vrednosti premoženja. Po- birali so ga v denarju aLi tudi v naturalijah. V tem primeru je ponavadi po- stal »žrtev« najilepši vol v hlevu. Dogajalo pa se je celo, da so jemali do ene tretjine vrednosti imetja. Desetino so pobirali od tistih zemljišč, ki so bila podvržena tej dajatvi in je znašala deseti del določe- nega pridelka. Dodati pa je treba, da navadno ni obsegala ravno desetega detla, pač pa pogosto le polovico, tretjino ali celo četrtino tega in so jo tako tudi imenovali, n. pr. iK>- lovična desetina. Neredko je bilo p>obiranje desetine razdeljeno: polovico je po- bral graščak, polovico pa prepustil komu drugemu. Tako je n. pr. lemberški graščak prepustil od ddla svojih podložnikov polovi- co desetine župniku v Strmcu. Dajali so tako de- seti del desetmi zapadlih poljščin, deseti del vinske- ga mošta iz kleti, vsako deseto vrečo žita itd. De- setina poljščin se je delila tudi v veliko (žito, vino) m matlo (volna, preja, re- pa itd.) Vaška desetina je obsegala oddajo drobnice in perutnine, sira, jajc in podobno. V splošnem je desetina spadala v kategorijo domi- nikalnih dajatev. Oddajati so jo bila dolžna vsa po- sestva, ki so bila kot tak- šna vpisana v urbarjih in drugili javnih knjigah, ali so bila k temu zavezana po posebnih pogodbah in tradiciji. Državna oblast je od 18. stoletja dalje izdala vrsto odredb, s katerimi je uva. jaila v pogledu desetine razne olajšave, z name- nom, da pospešuje kmetij- sko proizvodnjo, predvsem v novih kulturah. Tako je n. pr. leta 1733 odredila, da se od koruze (turška pše- nica), ki je zasajena na poljih, zavezanih za dese- tino, oddaja le dvajseti del. Leta 1772 je izšel od- lok, da so pašniki, spre- menjeni v polja in name- njeni za drage kulture, za trideset let oproščeni de- setine. Leta 1812 pa so iz- dali odllok, da so desetin- ska zemljišča, zasajena s kromp' rjem, sploh opro- ščena vsake desetine. S takimi ukrepi je oblast hotela doseči, da bi se kmetje, ki so se sicer tež- ko otresali konservativno- sti, raje odločali za pride- lovanje nekaterih novih kultur. In to prizadevanje ni bilo čisto brez uspeha. Francoski pisatelj Char- les-Louis de Montesguieu je dejal: »Če bi hoteli biti samo srečni, bi to lahko kmalu dosegli, to pa je skoro vedno težko, saj mislimo, da so drugi srečnejši, kot so v resnici.« Immanuel Kant. veliki nemški filozof, je imel težko čitljivo pisavo. Le- ta 1770 je bil kot profe- sor filozofije preobložen z delom, zato fe prosil nekega svojega učenca, naj uredi in prepiše nje- gove zapiske. Kmalu je prišel mladenič k njemu s prošnjo, naj mu prebe-. re stavek, ki ga sam ni- kakor m mogel razvozlati. Kant si je dolgo belil gla- vo, potem pa je dejal: »Priiatelj. ko sem na- pisal ta stavek, sta ga lahko razvozlala samo bog m jaz, zdaj pa se lahko loti te naloge samo še bog!« iGovanni Guareschi, ita lijanski pisatelj znanega romana »Don Camillo in Pepone«, je bil obsojen na zaporno kazen. »Ah greš res sedet?« ga je presenečeno vprašal prijatelj, ko . je videl, da pisatelj pripravlja kovček. »Samo deloma irnaš prav,« se je nasmehnil Guareschi. »jaz pa bom se del, moje knjige bodo pa šle.« Ko so Kitajci ,še nosili kito, se je Wun Ting Fang. kitajski poslanik v Združenih državah, ude- ležil neke ravne priredit- ve v Chicagu. »ZnJcaj Pa nosite ti.'ito smešno reč zadaj?« ga je vprašal domačin »Zakaj pa nosite svoje smešile brke?« je vrnil vprašanje kitajski diplo- mat »Oh, pri meni je dru- gače,« je rekel Američan, »imam nemogoča usta.« »Sodeč po vaših ojmz- kah, bi rekel, da je to res,« je pritrdil Wun. Francoski knez Louis Contt je bil silno grd. Ko je nekoč moral na dolgo potovanje, je v šali rekel ženi: »Opozarjam te. dragica, ne nasajaj mi rogov, ko me ne bo!« »Bodi brez skrbi,« mu je odgovorila žena, »ta skuš njava me obhaja samo kadar te vidim« Ko je Jean Cocteau zve- del, da zahteva Salvador Dali za svoje najnovejše platno »Kristusa 15 mili- jonov starih frankov, je pripomnil: »Juda je bil zadovoljen s 30 dinarji!« Romanopisec in pisec Komedij Achille Cam.pa- nille je bU nekoč na oddi hu v gorski vasici Pove- dal je direktorju hotela. da bi rad šel na izlet v gore. »Ne pozabite, da je pot nevarna: okrog se klatijo volkovi in na nezavarova- nih mestih piha zelo mo- čan veter.« »Vseeno grem.« »Naj vam še povem, da je nekoč veter prevrnil osla.« »Upajmo, da se to ne bo ponovilo,« je neomajni Campanille končal pogo vor. Angleški kralj Henrik Vin. je bil šestkrat po- ročen. V Ano Bolepn se je zalfubU potem, ko je že bil ljubimec njene ma- tere. Grizla ga je vest. zato je vprašal viteza Re- da hlačne podveze Bri- ana. če sme biti ljubimec hčerke, ko je bil že ma- terin ljubimec. Ne preveč tankovestni vitez se je za- smejal m odgovoril: »To je nekako tako, kot če bi me vprašali, ali lah- ko jeste piško, potem ko ste jedli kokoš!« NEKAJ MODNIH NOVOSTI ZA ZIMO Med vserm drugimi spremembami in novostmi je moda prinesla nekaj novega tudi moškim ob- lekam. Nekoliko so se spremenili kroji, pa tudi vzorci in material. Spet so zelo v ospredju klasič- ni vzorci: zelo droben ali velik karo m majhen jac- guard vzorec, za jesen pa priporočajo ' tudi boljši tiveed. Kroji so zelo togi, trdi in delujejo zelo mo- ško. Obleka naj se čim- bolj ujema po telesu. Mo- demi so tudi sakoji z dve- ma gumboma, s širokimi globokimi reverji. Hlače segajo do pasu, hlačnice pa so ravne in enakomerno široke. Zopet so postali močno poudar- jeni zavihki na hlačnicah. K hlačam lahko nosimo domiseln pas. ki pa mora biti v skladu z obleko. Za jxysebno svečane pri ložnosti je še vedno zelo lepa temna obleka, pri kateri pa lahko upošteva- mo modne spremembe v kroju. Zraven take klasič- ne obleke nosimo temnej- šo kravato, lahko pa tudi oblečemo srajco s mirnim karirastim ali stiliziranim vzorcem. Zelo lepa je kombinaci- ja temnih hlač in temne srajce, navadno iste barve, zraven pa bel ali svetel sako. Tu imamo tudi po- polno svobodo pri izbiri kravate, ki naj bo zani- miv akcent. Poznamo pa tudi kombinacijo enobarvh nih hlač in karirastega sa- koja. V tem jtrimeru sta kravata in srajca gladki, lahko pa je kravata tem- nejša. V prsnem žepu no- simo barvaste rutice majhnih indijanskih vzor- cev. Ttveedaste obleke po- sebno pristajajo visokim suhim moškim. Sem spa- da volnena kravata veli- ko bolje, kot svilena. Ve- liki reverji pa se dobro ujemajo pri obleki z vi- soko zajjrtim telovnikom, če bi si kakšen primer ogledali v barvi, bi lahko k črnorjavi drobno kari rasti obleki oblekli belo srajco, rdečo kravato in rdečečrn robček zanimive ga vzorca. Staša Gorenšek 21 marec 20 april Jezili se boste na soseda, pa vam ne bo nič pomagalo. V prihodnjih dneh vzemite pa- met v roke m vse zelo dobro premislite. 21 april 20 maj Harmonija v zakonu bo rahlo porušena, a ne za dolgo. Spo- znalli boste vrednost svojega partnerja. Pazite zlasti na de- nar. 21 maj 21 iunii Dobro veste, kaj morete sto- riti, ne veste pa, kako. Upo- števajte dober nasvet, če ho- čete, da bo konec tedna tudi dober. 22 junij 22 iulil Uredili boste zelo važno 2St>de- vo in si oddahnili. V službi vam bodo zaupali novo nalo- go, ki jo boste z lahkoto op ravili. 23 julif 23 avgust Vaš finančm položaj se ne bo izboljšal, bo pa možnost, da izplavate iz težav. Pričakujte lepo presenečenje. 24. avgust 23 seot Neki do^)dek vam bo zagre- nil življenje in vam dal misliti. Zaman se boste tru- dili, da bi si pridobili naklo- njenost okolja. 24 sept. 23 okt. Uresničili boste slabši defl svo. jega načrta. Prijatelj vas bo skušal očrniti, v očeh pred- postavljenih pa boste zrasla. 24. okt. 22 nov čas dela za vas. Vse vam bo šlo od rok in imeli boste tu- di dovolj denarja. V soboto se raje ne spuščajte v kak prepir. 23 nov. 21 dec. Ne boste se počutili najboGje, ker si ne boste na jasnem, pri čem ste. Pobuda pa je na vaši strani, zato na dan z be- sedo. 22. dec. 20. lan. Premalo se zavedate, da z glavo ni mogoče skozi zid, to pa boste še posebej občutili v prihodnjih dneh. Bodite bolj zmerni! 21 lan. 18 febr. Imate precej upanja, da ures- ničit« svoj sen, potrebno vam bo le vztrajnosti. Nena- povedan obisk vas bo prese- netil. 19. febr 20 marec Neka napaka se vam bo ma- ščevala, a ne delajte si pre- glavic. Svojemu partnerju bo- ste morali izkazati več pozor- nosti. št. 48 — 28. november 1972 NOVI TEDNIK stran 21 Kje je naš nogomet? Nogometna igrišča so osta- la prazna do prvih spomla- danskih dm, ko se hb ponov- no pričelo resno misliti na drugi del republiških, con- skih in podzveznih lig Celja m smo letos dosegli jovpre čen uspeh in prav zato je naš namen, da ocenimo naše uspehe in mesto našega no gometa v Sloveniji. Prvi del jesenskega dela prvenstva v sezoni 1972—73 je končan. Pristaši Kladivar ja, edinega predstavnika v republiški ligi so razočarani. Nekdanji drugoUgaš in stalni kandidat za najboljša mesta v republiškem vrhu je tokrat po kakovosti šele na 16 me- stu, če upoštevamo vse eki- pe, ki-so pred njim v repub- liški ligi in obeh zveznih li- gah. Lanskoletno spoznanje, da nogompt pri Kladivar m stagnira, je letos pridobilo še bolj realno podobo, nogomet na Glaziji nazaduje s hitrimi koraki. Le z veliko »transfu- zijo« v tehničnem pogledu in v strokovnem delu. lahko re- šijo mlado, nadarjeno mo- štvo, ki se lovi in išče svoj stil in mesto v našem nogo- metnem vrtiljaku. K rešitvi tega vprašanja bi morali v NK Kladivar pristopiti takoi in ob podpori vseh. ki jim je še kdaj do nogometa v me stu ob Savinji. Mnogo več uspeha so imeli celjski predstavniki v vzhod- ni conski ligi. Nekdanji igra- lec Kladivarja. Ivan Hriber- nik. se ie izkazal kot dober trener Kljub začetnemu po- razu proti Olimpu v Celju je našel dovolj moči in pripeljal na snm vrh jesenskega dela prvenstva .svojo ekipo — Partizan Šmartno Velenjčani so zaostali le za korak. Igra jo podjetno in mnogo bolj disciplinirano kot obe celjski moštvi skupaj. Olimp je na zadoval! Kot vedno v prvem delu nrve7istva. Letos le vzrok v tem. da so imeli iz redno veliko šteinlo izključe nih igralcev, kar je rušilo ho mogenost ekipe Ta pa je bila vedno najmočnejše orožje in dustrijskcga moštva i~ Celja. Osmo mesto in zaostanek sedmih točk. bo Olimr. težko nadoknadil. Od moštev iz celjske nogometne regije je dobro štartal tudi Steklar Skromna ekipa iz Rogaške Slatine vzgaja svoj rod in iz mnsovnosti črpa igralce za svoje moštvo Uspehi so pri- čakovani in četrto mesto, po slabem' startu je zelo dobro Dravinja kali svoje igralce iz prvenstva v prvenstvo Ne- kdanji pionirji in mladinci so že standardni igralci prvega mošti^a. Uspehi se vrstijo in šesto mesto je enako lansko- letnemu plasmanu. V drugem delu pa lahko pričakujemo od Dravinje še skok naprej za vsaj eno mesto. Ljubitelji nogometa na po- deželju, v okolici Celja, se veselijo uspehov svojih ekip. Slabše je v Celju Tu bo po- trebno storiti .še mnogo Naj- bolj žalostno je. da poleg sla- bih članskih ekip nimamo več dobrih mladincev in pio- nirjev. Morda je potrebno tu- di tu iskati vzrok za tako slabo stanje nogometa v me- stu ob Savinji. J. KUZMA Akcija TRIM gre h koncu Leto gre h koncu in s tem tudi prvo leto akcije Trim, ki je letos vsebovala pred- vsem tekmovanji za značko Tnrn (rdeči karton) in špor- tno značko Trim (modri kar ton). Poleg tega smo bili pn ča še postavAitvi prve Trim steze v Celju, orgainzacije Trim tedna -— ,>šport za vsa kogar« ter ustanovitvi pi"vega špormo rekreacijskega kluba >;Trim-team« pod okriljem RK Celje. Lahko rečemo, da so VSe akcije precej povečale vr ste ljudi in organizacij, ki se ukvarjajo s športno dejavno- stjo. Obiskov na Trimovi stezi je bilo okrog 5.000, telovadni ce so polne odraslih in mla- dine — željne gibanja, letos je zabeležena doslej največja udeležba na sindikalnih šport nih igrah in še bi lahko na števali. Šest tisoč občanov je pre jelo rdeče kartone za vpiso- vanje Trim aktivnosti. 150 ak- tivnosti v enem letu je bil po- goj za osvojitev lične značke — »Trimček« na rdeči pod- lagi z letnico 1972. Marsikdo je karton samo pogledal, se morda zamisiil in ugotovil, da to ni zanj. Toda vsi vemo, da je telesna aktivnost nujno potrebna vsakomur, saj je bi- lo to že neštetokrat dokazano. Nekateri so karton začeli iz polnjevati pa so ugotovili, da ne bodo mogli izpolniti 150 aktivnosti. Vendar se je treba na to navaditi, saj je zdravniško ugotovljeno, da je za zdravje nujno, da se telo »za- diha« vsak dan, medtem ko »kartonček« to zahteva le dva do trikrat tedensko. Prav go tovo je bilo tudi veliko takih, ki so enostavno pozabili iz- polnjevati karton kljub aktiv- nostim, ki so jih opraviln. Ta- kim organizatorji »dovoljuje- jo«, da to opravijo »po spo minu« —- seveda na nepošteno osvojeno značko najbrž ne boste preveč ponosni. V decembru se bodo pode- ljevale značke Trim 72 vsem, ki bodo vrnili izpolnjen rdeč karton referentu zii rekreaci- jo v delovni organizaciji, os- tali pa po pošti (s priloženo znamko) na občinski sindi- kalni svet Celje. Prav tako pa bodo po 15. decembru za- čeli tudi s podeljevanjem zla- tih, srebrnih in bronastih značk tistim, ki so zbrali do- ločeno število točk. Kljub te- mu pa je še vseeno za obe okciji čas prav do konca leta. Poleg vsega tega pa or.gani- zatorji v Olju pripravljajo tudi žrebanje desetih nagrad za vse udeležence Trim akci- je Tudi prihodnje leto bo iz- polnjevanje Tnm kartona za leto 73 ena osnovnih akcij, pripravljajo pa tudi še izpo- pvolnjeno tekmovanje za spor- no značko. Ta akcija bo še v večji meri dajala poudarek na preverj anju športnorekreativ- nih sposobnosti in napredka. T. G. Na najvišji ravni Bil sem priča svojeiTStni športni rnanijestaciji. Letalo DC 9, ki je iz Ne- pala vračalo slovensko alpinistično od- pravo v pogorju Himalaje, je po vzletu iz New Delhija doseglo višino 9.000 me- trov. Prek zvočnika se je oglasil pred- sednih slovenske planinske zveze fir. Mifia. Potočnik ter d imenu planinske organizacije ter potnikov v letalu spre- govoril o dosežkih odprave. Seveda j6 omenil tudi odmeve v javnosti, ki so sledili sporočilu, da odprava zaradi ob- jeklivnih okoliščin m dosegla vrha Ma- kaluja, ki ga je naskakovala samostoj- no z doslej .še ne nepreplezane, izredno telke smeri. Dejai je da tisti ljudje, ki zaradi pičlih dvesto metrov, ki so odpravo, ločile od vrha, omalovažujejo oodvig alpinistov, sodijo v skupino onih, ki zahtevajo kri — življenja. Tak nešporten in nehuman odnos v toplem in varnem zapečku je dr. Miha Potoč- nik ostro odklanjal in pozval prisotne, da se po svojih močeh in možnostih uprejo vsem, ki na tak nerazumljiv in nehuman način blatijo športni uSpeh skromno opremljene alpinistične skupi- ne, ki je alpinizem malega slovenskega naroda, kot že mnoge odprave doslej, pomagala dvigati na raven svetovne al- pinistične elite. Nagovor, ki je bil hkrati protest in prošnja hkrati, je simbolično potekal v višini nad najvišjim vrhom sveta. Odobravanje njegovih besed se je pre- livilo v pravcato manifestacijo v kate- ri so sodelovali vsi potniki. Treba je reči, da je imei dogodek izredno aktualno vsebino, da pa se je hkrati odvijal tudi fizikalno na najviš- ji ravni, v zračnem vozilu kot koščku domovine nad prostranim indijskim 7iOdkontinentom. J. KRAŠOVEC Srečanje s prvakinjo JUDO JE LEP ŠPORT Marsikdo od Celjanov še ne ve, da imamo v Celju držav- no prvakinjo v judu. Zato je prav, da jo na kratko pred stavimo. To je 19-letna študentka Višje upravne šole v Ljublja ni SOLUJIČ Ljubica, ki je le- tos uspešno končala srednjo medicinsko šolo v Celju. Je članica judo kluba »Ivo Reja« v Celju kot edina predstavni- ca nežnega spola. Trenirati je pričela pred tremi leti Najprej se je ukvarjala z orodno telovadbo, nato pa je na pobudo prijateljev priče- la z Judom. Po prvih uspeš- nih rezultatih je dobila do te zvrsti športa izredno veselje Nastopala je že na občinskih, republiških, državnih in med-, drža\mih srečanjih od Celja, SI. Bistrice, Ljubljane do Du- brovnika, kjer je letos maja osvojila prvo mesto v judu na državnem tekmovanju za ženske. Sedaj, ko je v Ljubljani, poleg študija tudi pridno tre- nira pri Olimpiji, la konec tedna pa pride svoje moči preizkusit še v Celje. Ali je judo šport za dekle? »Da. Vsi mislijo, da je to grob šport, v resnici pa je lep. Se sicer počasi napredu- je in potrebna je močna vo- lja, ki pa se z leti dobro obre stuje. Dekleta bi se morala preko tečaja naučiti vsaj osnov samoobrambe. Fantje pa ne bi smeli misliti, da so Športne vesti Tekmovanje za sindikalno prvenstvo v namiznem u-nisu je bilo letos izredno množično in je pokazalo, da je ško- da, ker se v Celju namizni tenis igra zgolj v Ksindikalnih okvirih«. (Foto: B. S.) HOKEJ NA LEDU ,C!eljsk] hokejisti so osvojili prvi točki. V soboto so v dokaj nervozinem toda dinamičnem srečanju premagali te.kmeca z dna razpredelnice — Crveno zvezdo z rezulta- tom 3:1 (1:0, 1:1, 1:0). Zmaga je skromna, domačini pa so prikazali mnogo več kot gostje, ki so se v glavnem branili in s svojo ostro obrambo in grobo igro popolnima one- mogočili domačine v zaključnih akcijah. Celjani so v tehničnem pogledu m drsanju nadigrali goste Žal pa so igrali vse preveč nervozno n nezorano, da bi lahko dosegh še višji rezultat. Upamo, da sta prvi točki sedaj pomirili Celjane, in da bomo gledali v bo.ioče boljša srečanja. Zadetke sta dosegla Dam Kerkoš v 29. m )( toinuti m šmerc v četrt: miiiuti. Boljšo igro pn Ceiju pa sm.o videli tokrat pri Avdiču v prvi tretjini, ter Sušniku, Daneru Kerkošu in Lesjaku. Na razpredelnici so Celjani trenumo z dvema točkama celo še,sti. ;k ODBOJKA Mladi odbojkarji Bleda so dobih celjske odboj kar je na »krivi nogi«. V ponovljeni tekmi so namreč Celjani izgubili dve točki in s tem tudi vodilno mesto v republiški ligi.' Tekmovalna komisija je namreč razveljavila prvi re- zultat 3:1 za Gaberje m v nedeljo so odigrali drugo sre- čanje. Gaberčani niso bili za to pripravljeni in so gladko izgubih z rezultatom 3:1 (11:15, 15:6, 9:15, 12:15). Pri tem pa so prikazali eno od svojih povprečnih iger. Videti je, da so sedaj domačini počivali in so zaradi tega tudi izgu- bili dragocene točke. Blejčani pa so pokazali, da so le* s presenečenje prvenstva. ik Tri priznanja Preteiiii teden so v Ljubljani podeiih letošnje Bloudkove nagrade m plakete. To so vsakoletna tra- dicionalna priznanja telesnovzgojnim delavcem m organizacijam, ki se odlikujejo bodisi v organizacii- skem ali tekmovalnem pogledu Iz Celja je dobil tokrat najvišje priznanje - Bloudkovo nagrado znani telesnovzgojni delavec — zlasti na področju telesne kulture v šolstvu - Karel Jug. Bloudkovi plaketi za dolgoletno u.spešno orga- nizacijsko delo v telesnovzgojni organizaciji pa sta tokrat prejela Tine Veber iz štor in Milan Hohnjec tz Celja. KEGLJANJE Na Kegljišču Kovinarja v štorah je bilo tretje kolo četveroboja za najboljše ženske ekipe Slovenije. Tudi to- krat kegljavke Kovinarja niso imele najboljšega dne m so izgubile proti Ljubljani — Center in Slovenjgradcu Vr.stni red: Ljubljana center 2542, Slovenjgradec 2297, Ki^vinnr 2284, Konstruktor 2234. Tekmovalke Kovinarja so dosegle sledeče rezultate: Urh 382, Kranjc 346, Ocvirk 402. R.ikMa 3.^9, Marine .394. Ludvik 401. k KOŠARKA Tudi v petem kolu tekmovanja v zahodni skupim II. zvezne košarkarske lige so celjski košarkarji ostali praznih rok. Na gostovanju v Tuzli jih je premagala domača Slo- boda z rezultatom 83:82. To je že četrti tesen poraz Ce- ljanov, ki kaže, da jim je tofcrat obrnila hrbet tudi špor.- na sreča to groba dekleta, ampak prav tako nežna kot vse ostale.« Kaj ti judo pomeni? »Težko je povedati. To je potreba-sprostitev, da poza- biš na vsakdanje probleme in se poglobiš ter odkrivaš ne- kaj novega v tehniki j uda in reagiranju ter spoznavanju nasprotnika«. Ali je v Celju dovolj zanima- nja za judo? »Zal ni. Najbrž je premajh- na reklama in mladi imajo napačno predstavo o tem športu. Od deklet pa sem trenutno edina članica klu- ba.« Kdo je tvoj vzornik-ca? »Prijatelji v klubu, ki rav- no tako dosegajo lepe rezul- tate!« Dogodek, ki ti je ostal v spo- minu? »To je državno prvenstvo v Dubrovniku, kjer sem dose- gla prvo mesto, kar nisem pričakovala.« Na koncu lahko zapišemo še željo, da bi bilo takš- nih uspehov .ž(B v.eč. .__________ 22. stran NOVI TEDNIK St.48 — 28. november 1972 Na obisku v Opelcarni Ljubečna Dolgoletne želje so uresničene. Kolektiv Opekarne Ljubečna je zgradil novo sodobno opekarno. Ob prazniku republike bodo ta ogromen in preču- dovit objekt svečano izročili svojemu namenu. Dan otvoritve bo največji praznik, kar jih je bilo v tem kolektivu, vse od njegove ustanovitve. Velik dogodek bo to in prav gotovo bo ostal vsem članom tega prizadevnega kolektiva še dolgo v spominu. Sprehodili smo se po tem novem modernem objektu in reči je treba, da Ima človek tu kaj videti. Moderne stroje, velike peči, komandne plošče in skoraj nikjer nobenega delavca. Resnično visoko stopnjo avtomatizacije je možno videti tod. Ce boste imeli priliko, oglejte si tovarno, prepričani smo, da vam jo bodo radi pokazali. Pomanjkanje opečnih izdel- kov in neizčrpne zaloge kva- litetne surovine, ki mma tek- meca zdaleč naokoli, je v mnogočem odločilo, da so v kolektivu Opekama Ljubečna pričeli razmišljati o gradnji nove, sodobne opekarne. Predno so, pred več kot le- tom dni, položili temeljm ka- men za novo tovarno, so skrbne proučili vse ponudbe izdelovalcev opreme Odločili so se za ingenering Rudisa iz Tibovelj, za tehnologijo, kot jo .'e predlagal Zavod za ra- ziskavo materialov in kon- strukcij iz Ljubl/ane in za opremo, ki so jo uvozili iz Italije Za novo opekarne so plani- rali kapaciteto 24 milijonov opečniii enct letno v eni iz- meni. Skupaj s proizvodnjo v dosedanjih obratih, v Lju- bečeni, Eukovžiaku in na Hu- dinji, bodo Opekarne Ljubeč- na letno izdelale okrog 57 mi- lijonov opečnih enot To pa predi.tavi;a več kol 70 odstot- kov povečanje seranje proiz- vodnje. Kak.':na je delovna sterilnost in stopnja avtoma, tizacije, pa je razvidno iz po- datka, da je v starih obratih .33 milijonov opečnih enot iz- delalo 260 delavcev. V novi opekarni pa bo 24 milijonov opečnih enot izdelalo samo 30 delavcev. Takšne rezultate je možno doseči le z moder- no in visokoproduktivno opre- mo. In takšno opremo so ku. pili ravno v Opekai'ni Lju. bečna. Z novo opekarno, ki je res- nično velik objekt, z moder- no opremo in sodobno tehno- logijo, pa se število delavcev v podjetju ne bo povečalo. V novem obratu bodo namreč delali delavci iz starih obra- tov. Ti delavci bodo v nove obrate prenesli svoje bogate dolgoletne izkušnje ter usta- ljene delovne navade. Seveda pa take moderne to- varne ni mogoče zgraditi z majhnimi sredstvi. Kolektiv je v vseh minulih letih prid- no odvajal sredstva ter tako ustvaril pomemben kapital, ki je bii 'nvestiran v te napra- ve. Nekaj so si pomagali tu- di s krediti, saj skupna vred- nost novega objekta skoraj dosega tri store milijarde. Ta. ko visoke naložbe pa terjajo tudi ustvarjanje predvidenega dohodka. V podjetju z vso gotovostjo račun'djo, da bodo že prihodnje leto dosegli ok- rog 40 milijonov celotne rea- lizacije. Zaradi primerjave zapišemo, da bo kolektiv v letošnjem letu predvidoma dosegel 25 milijonov dinar- jev celotnega dohodka. Kolektiv Opekarn Ljubečna že vrsto let uspešno nastopa na našem tržišču z nekateri- mi izdelki. Pri tem pa ni po- membno zgolj to, da so ti iz- delki po svoji kvaliteti prav- zaprav brez resnega tekmeca, temveč predvsem to, da so med temi izdelki tudi taki, ki jih kupci lahko dobi- jo le v tem p>odjetju. Omeni- mo naj le radialno opeko za tovarniške dimnike, supervot- lake za stropove večjih raa. prtin in različne klinger iz- delke. Zlasti pomembno pa je pri tem tud: to, da se je ko- lektiv s temi svojimi kvalitet- nimi izdelki afirmiral tudi že na tujih tržiščih. O tem pri. čajo naročila iz Afrike in so- sednje Avstrije. Nova opekama pa bo orno. gočila predvsem povečanje proizvodnje specialnih zida- kov. Poleg porolitov vseh di- menzij, bodo posebno pozor, nost posvetili izdelovanju ma dularnih blokov za zidave 40 centimetrov debeline in raz- nim "rstam elementov za gradnjo stropov, številnim odjeniacem pa pripravljajo tudi presenečenje z nekateri, mi novimi izdelki, ki pa so zaenkrat še poslovna tajna. Skratka, kolektiv Opekarne Ljubečna stopa z izgradnjo nove opekarne na pot še hit- rejšega razvoja, s čimer bo prispeval svoj pomemben de- lež k razvoju in napredku ce- lotnega celjskega gospodar, stva. RADIO Celje Začetek dcpoldansltih oddaj oto delavnikih ob 8.10 s poročili, 8.^ dopoldanska srečanja, 8.50 — pod- i>očrtt zapisi. Zaključek oto 9. val. Začetek popoldanskih oddaj ob delavnikih ob 16.00 s poročili, ob 16.05 — Naša poslušalci čestitajo in pozdravljajo, ob 16.40 — zabav- ni globus, ab 17.00 —• kronika, oh 17.15 — obvestila Zaključek ob 18.00 uri. Sreda, 29. novembra: m lastne oddaje. četrtek, 30. novembra: ni lastne oddaje. ?etek, 1. decembra: 8.50 — Po laški občini; 17.30 — turistična ol- daja, 17.45 — NaS: zbori. Sobota, 2. decembra: 850 — Ce- ljski odmevi; 17.30 — Poslušate jih najraje. .Nedelja, 3. decembra: 10.30 Na. poved ča.sa in sporeda; 10.33 — Ja- vna radij.ska oddaja, prenos iz Slov. Konjic; 11 33 — Obvestila, 11.48 — zabavni globus, 12.08 — naši poslušalci česMtajo in poz- dravljajo, 12.58 — nedeljske glas- bene razglednice, 13.38 — 60 mdnut za razvedrilo, 14.30 — Zaključek oddaje. .'onedeljck- 4. decembra: 8.50 — Križem po Kozjanskem, 17.30 Špor- tni pregled, 17.45 - Novo pri Ju- gotonu. Torek, 5. decembra: 8.50 — Po Savinjski dolini, 17.30 — Torkova reportaža, 17.45 — Domači an- samobli. Sreda, 6. decembra: 8.50 — Živ- ljenje ob Paki, 17.30 — Iz dela občinskih skupščan, 17.45 — Iz ar- hiva resoe grlasbe. CEUE .'oročilo se je 11 parov od teh: M.\KS MASTNAK, Prožiuska ras in ZOFIJA CENTRIH, Kompole; FIX>RJAN ERJAVEC, Šentjur in IRENA SLATINŠEK, Bodrišna va.s; PETER PIRKMAJER, Celje in AN- DREJA SVETKO, Rečica pri Paki. HRASTNIK RLDOLF KRI2.4NEC, krogliCar in MILENA BRUNCEK, delavka, oba iz Hrastnika. ANTON PLANINSEK. rudar. Hu- da jama in EVA KACUN, poljedel- ka. Rečica; IV.AN SKORIANC, de- lavec in ANA KRANJ, delavka, oba h. Debra; HINKO KREJAN. šofer. Srednji Dolič in KRISTINA JA- VORNIK, tkalka, Harje. aX>VENSKE KONJICE PRAN JO CEH, 23, Velenje in LUDVIKA PETRIC, 19, Skalce; JOŽEF PESJAK, 19, in MARJANA GERM, 20, oba ix Ljubnlce; MI- LAN GORENAK, 23, Kamna gora in VIDA JELOVŠEK, 18, Sojek. ŽALKC FR.%NC HERMAN. 23, Sešče to ZDENKA FARCNIK, 18, Kapla vas; FR.\NC FEGF:S. 23 in KRISTINA HRZIC, 32, oba iz Podloga; VILKO ARZENSEK, 21, Rakovlje in ZVONKA JELEN, 20, Andraž; FRANC ZELEZNIK, 27, Zabukovi- ca In DRAfJOSLAVA tVAJGAR, 22, 20, oba iz .Aije vasi; KAROL KRIŽ- NIK, 22, Prapreče in MA^DA LA- PUH, 21, Vransko. ^ . . CEUE 20 deklic in 19 dečkov SLOVENSKE KONJICE 2 dečka in 3 deklice CELJE PAVLA OGR.UENSEK, 59, Celje; FRANC MEDVED, 64. Rogatec; IVANKA M.4TEK, 1, Florjan pri Gornjem gradu; ALOJZ PODGOR- SFai, 38, Grajska vas; MARIJA DOBOVICNIK, 79, Klane; MAKSI- .MILIJAN TOF.ANT, 71. Bukovžl^; MILAN PUSNIK. 21, Socka; MAR- TIN KOLAR. 80, Vojnlk; IV.AN TORBAVEC, 64, Polže; MARIJA LA.MUT, 74, Smar.c; MARIJA LE- SEK, 63, Celje; IVANKA STOJAN, 66, Celje; MARIJA MARINC, 79, Celje; FRANČIŠKA DOBRAJC, 64, Zg Tin.<»ko; ADOLF BERVAR, 78, Ceije; ADOLF KAL.\N, 57, Celje. HRASTNIK IVAN SIX)KAN. 89, Ceče; FRANC ER2EN, 55, upokojenec, Brdce; MARIJA ZDOVC, gospodinja. Hra- stnik. SLOVENSKE KONJICE ALOJZ ŠOLAR, 82, Novo Tepa- nje; IVANA R.ATEJ, 81, Brezje pri Ivočah; MARIJA KODRIC, 69, Zg. Zreče ŠMARJE PRI JELS.AII M.AKSIMIIJAN R.^NIČ, 63, Ka nieiiik; SLAVKO COLAK, 32, Pre- loge. 2.A1JCC TEREZIJA J.\NCIC. roj. Ko.što- maj, 78, upokojenka. Celje; JLLI- JANA ROP.AS, roj. Krašovc. 79, drui upoko.jpnka, Vran.sko; FRANC ROJŠEK, W, upokojeoef. Polaela; FRANC POTOČNIK. 91. kmet, Zavrh pri Galiciji; ANA Ce- DE, 66, preuiatkarica, Petrovče; V.ALENTIN URH, 40, poUedelec, Ločica pri Vranskem: J02EF SKAFER, 80, voj LDvaUd, Šempe- ter; FRANC ŽMAHER, 66, upoko- jenec. Vel. Pirešiea; VILHELMINA PETRICEaC, roj. Plohi, 91, upoko- jenka, Gotovlje; MARIJA TUR- CER, roj Bosnjakovič, 81, upnko- jei*a. C*lje in JANEZ LEDINEK. 61, upokojenec, Zalog pri Šempet- ru. TV spored NEDEUA, 3. decembra: 9.00 Madžarski TV pregled (Po- horje, Plešivec — Bg) 9.40 Pet minut po domače (Lj) 9.45 Kmetijski razgledi (Lj) 10.12 Kmetijska oddaja (Bg) 11.00 Otroška matineja: Vitez Vi- har, Vsi vlaki sveta (Lj) 11.50 Poročila (Lj) 11.55 Mestece Peyton (Lj) 12.45 TV kažipot — do 13.05 (Lj) Nedelisko p>opoldne 18.15 Poročila (Lj) 18.20 Dvanajst stolov — II. del barvnega filma (Lj) 20.00 TV dnevnik (Lj) 20.30 Mojstri — humoristična od- daja (Bg) 21.15 Stih in pesem (Zg) 21.30 Športni pregled (JRT) 22.00 Poročila (Lj) PONEDELJEK, 4. decembra: 18.15 Obzornik (Lj) 18.30 Kremenčkovi — sen jski barvni film (Lj) 19.00 Zdravo mladi (Zg) 19.45 Risanka (Lj) 20.00 TV dnevnik (Lj) 20.35 Mala antologija jugoslovan- ske TV drame — I. štivičič: Jajčarjl — drama TV Za- greb (Lj) 21.35 Kulturne diagonale (Lj) 22.15 Poročila (Lj) TOREK, a. decembra: 18.15 Obzornik (Lj) 18.30 Poie vam Robert Voung (Lj) 19.05 Regionalna arhitektura — Kmečica arhitektura na No- tranjskem — barvna odda- ja (Lj) 19.25 Tennika upravljanja (Lj) 20.00 TV dnevnik (Lj) 20.35 Bele sence — barvni film (Lj) 22.15 i^ikovni noktumo — Apolo- nio Zvest (Lj) 22.30 Poročila (Lj) SREDA, b. decembra: 18.15 Obzornik (Lj) 18.30 P(j domače z ansamblom To- neta Žagarja (Lj) 19.00 Od filma do filma (Lj) 19 2(' S kamero po svetu: Med In- dijanci v Kordiljerih (Lj) 20.00 TV dnevnik (Lj) 20.35 Stendhal Rdeče In črno — I. del (Lj) 21.20 Poema o plesu — Maja Pli- seckaja (Lj) 22.00 Poročila (Lj) ČETRTEK. 7. decembra: 18.30 Vsi vlaki sveta — serijski film (Lj) 19.00 Sedem morij — I. del barv- ne oddaje (Lj) 20.00 TV dnevnik (Lj) 20.35 Četrtkovi razgledi (Lj) 21.25 V Petrovič: Popje z Ožga- nega grma — I. del (Lj) 22.15 B Martinu: Zenitev — I. del (Lj) 22.55 Poročila (Lj) PETEK, 8. decembra: 18.15 Obzornik (Lj) 18.30 Drsanje — oddaja iz cikla Rekreacija (Lj) 18.40 Ekonomsko izrazoslovje — Poslovne banke (Lj) 18.45 Poje Mitja Gregorač (Lj) 19.10 Profesor Baltazar — barvna risanka (Lj) 19.20 Enotnost po dubočansko (Lj; 20.00 T V dnevnik (Lj) 20.25 Reportaža (Lj) št. 48 — 28. november 1972 NOVI TEDNIK stran 23 24. stran NOVI TEDNIK Št. 48 — 98 nnw*»mber 1972 t. 48 — 28. november 1972 NOVI TEDNIK stran 25 26. stran NOVI TEDNIK St.48 — 28. november 1972 Jt. 48 — 28. november 1972 NOVI TEDNIK stran 27 PRODAM o K AL v centru Celja — dva ulična prostora z las^ nima vliodcma 80 kv. m. voda. dva WC, telefon, ve- lika klet, prodam najbolj- šemu ponudniku — tudi po- samezno. »Corona« Mikloši- čeva 2 Ljubljana. IBRACIJSKI stroj za izdelo- vanje betonskih zidakov ugodno prodam. Ponudbe pod »Trije modeli«. \UNLOP gume 6.(K)xl2 nove ugodno prodam. Telefon 22-531. 'JAT 750 letnik 1965 prodam. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Pavel Bolčina, Radob- Ije 4 a Laško. [ON J A starega osem let pro- dam. Tmovlje 13 Škof ja vas. j.VAVNO sobo ugodno pro- dam. Možno tudi posamez- ne komade in samsko spal- nico Oboje zelo dobro oh- ranjeno Ogled možen vsak dan od 16. do 18. ure. Ivan Doberšek, Malgajeva 8 Ce- lje ^OVO stanovanje v Maglaje- vi ulici 2 v Celju ugodno prodam. Ponudbe pod »Nuj- no zaradi selitve«. lUBAb harmoniko prodam ali zamenjam za betonsko železo, Lahovna 21, Celje. fRAJNO gorečo peč Klipper- busch — uvoz prodam za 1.200,00 din. Vengust Štefka, Cesta na grad 66 a Celje. ZIMSKE gume za Zastavo 750 prodam. Partizanska 51 Celje TOMOS 14 v dobrem stanju prodam. Samec Stanislav Lipovec 7 Škof j a vas. RENAULT R 4 letnik 1965 prodam. Bračun Slavko, Zg, Hudinja 23 STANOVANJE ODDAM dve neopremljeni so- bi centralno ogrevani v Ce- lju. Ponudbe pod »Predpla- čilo« ZAPOSLITEV DVAKRAT tedensko pomoč v gospodinjstvu za posprav- ljanje in likanje k tričlan- ski driožinl iščem. Ponudbe pod »Plačam dobro«. UČENCA za precizno meha- nično stroko sprejmemo ta- koj Pogoi le uspešno do- končana osemletka. Ponud- be pod »Zaželjen IZ dežele«. ZA motorno žaganje vseh vrst drv ,se priporoča Pri- možič Anten 63312 Prebold. Sporočile z dopisnico OPOZARJAM vsakogar pred nakupom premičnin od to- variša TERžaN Jerneja Vr- he 40 Teharje, ker sem so- lastnica. Hkrati opozarjam, da nisem plačnica njegovih dolgov, Štefka Teržan. SKUPŠČINA OBČINE ŽALEC OBVESTILO o podaljšanju registracije motornih in pri- klopnih vozil za leto 1973. I. Po določilih 134. čle-na Temeljnega zak;..na o varno- sti cestnega promtta (Uradni list SFRJ št. 15/70) in pravilnika o registraciji motornih m priklopnih vozil, (Uradni Ust SFRJ št. 20/67) so dolžni vsi ia- stnikii motornih vozil, katerim bo do 31. 12 1972 po- tekla veljavnost prometnega dovoljenja, podaljšati redne registracije za leto 1973. II. Podaljšanje registracije mo'tomih m priKiopnih vo- zil tx) opravil oddelek za splošne zadeve in druž- bene službe SO Žalec v času od 4. 12. 1972 do vključno 20. 12. 1972 vsak dan, razen sobote od 9. do 15. ure in ob sredah od 14. do 17. ure po na- slednjem razporedu: 1. Krajevna SKupno^st Aiidraz, Fuaukva, Galicija, Goujvlje, Vinska gora, Letuš 4. 13. 1972 2. Krajevna sikupnost Brasloivče, Trnava, Petrovce, Liboje 5. 12. 1972 3. Krajevna skupnost Griže, Gomiisko, Sešce 6. de. cembra 1972 4. Krajevna skupnost Tabor, Vransko 7. 12. 1972 5. Krajevna skupnost Prebold 8. 12. 1972 6. Krajevna skupnost Polzela 11. 12. 1972 7. Krajevna skupnost Šempeter 12. 12. 1972 8. Krajevna skupaiost Zailec 13. in 14. 12. 1972 9. KK Hmezad Žalec 15.—21. 12. 1972. Zamudniki, ki iz; opravičenih ra.alogov ne bodo mo- gli podaljšati registracije v rednem času, lahko ta store od 4. januarja 1973 do 20. januarja 1973. . Podaljševanje registracije motornih in prikl-otpnih vozil bo v prostorih SO Žalec (II. nadstroipje, soba številika 54). ^ m. Za podaljšanje registracije motornih in priklopnih vozil je vsaka stranka ali delovna organizacija dolž- na priiloaiti: a) priglasnico, ki mora biti čitljivo napisana b) potrdilo o obveznem tehničnem pregledu, s ka- terim je ugotovljena brezhibnost vozila C) potrdilo o plačani pristojbini za javne ceste (če- kovni odrezek) d) E>otrdilo o vplačilu obveznega zavarovanja av- ta — odgovornosti (čekovni odrezek) e) upraa-na taksa v zmesku 22.— din (kolki) f) zasebni lastniki tovornih avtomobilov, prikolic ter kombi vozil morajo predložiti še potrdila, da imajo plačane vse zapadle davke in prispevke. Vsa pojasnila m tiskovine v zvez: s podaljševanjem registracije motornih in priklopnih vozil dobijo stranke vsak dan v sprejemni pisarni SO Žalec. NAČELNIK ODDELKA ZA SPLOŠNE ZADEVE IN DRUŽBENE SLUŽBE Janez M^lič .. s poti po INDIJI (2) — Piše: Jure Krašovec DELHI JE NEKAJ ČISTO DRUGEGA! Ko sean na delhijskem letališču izpolnil zelen for- mular in podpisat, da bom spoštoval indijske zakone, me je močno zaskrbelo. Kaj vem o njih? Manj kot nič. Res je Indija danes v svoji pravni zasnovi mo- dema država, toda ali ni že pri nas razlika med re- publikami spKjdbudila sa- mostojnost prilagojevanja ustawe in zakonov danim raizmeram? Ozrl sem se na galerijo, s katere je pisana množi- ca radovednežev opazovala prišleke. Mavrična pestrost sarijev na krhkih telesih temnopoiltih Indijk je ve- drila pogled. Lepe, ostre poteze bradatih mož pod turbani so razodevale res- nost. Srečaval sem že In- dijce pri nas in dobro sem se raziimel z njimi. Toda oni so najbrž podpisali po- doben karton. Tu pa sem bil na njihovih tleh. Na marmornatem tlaku sem zagledal dečka s ste- kleničko mleka v rokah. Legel je, ker je bil nava- jen, da je leže cucljal svoj obrok. Ni se menil za množico nog naokoli. Ko sem dvignil pogled, so se oči srečale z očmi njego- vega očeta, široko se Je nasmehnil Ln kazal dve vr- sti zdravih belih zob. Sko- mizsnil je z rameni, češ, otroci pač. Naenkrat je te- snoba izginila. Zaradi ti- stega nasmeha. Preden vas z besedami popeiljem čez prag letali- šča, moram povedati, da me je skrbelo še vse kaj drugega. Odgovornost. Pri- šel sem kot časnikar. Skr- belo me je, kaj bom videl, kako razumel, kako vse to povedal ,ko se vrnem. Šti- ri noči in pet dni v Indiji je nekaj takega, kot če bi človek šel k morju, namo- čil prst vanj, če je res sla- no in se vrnil domov pri- povedovat, da je bil na morju. Zdaj, ko sem spet doma, se počutim kot Pe- pelka med razsutim zr- njem prosa, pa revica tre- peta pred hudo mačeho, kako ga bo do jutra po- brala. Stopil sem torej čez prag mednarodnega letali- šča na tla resnične Indije Postaven Sikh nas je v avtobusu pozdravil s svo- jim »Weloome to Indija«, sedel za volan na desni, in odpeljal s fotoaparati in kinokamerami oborože- ne Krajnce po levi strani ceste proti Delhiju. Nehati moram z opisom po časovnem sosledju. In- dija je preveč vellika, pre- več polna nasprotij, da bi bil zadosten slog po vzor- cu od Litije do Čateža. DELHI JE PREDVSEM DRUGAČEN Delhi (izgovori Deli) je glavno mesto zvezne repu- blike, ki s svojimi 4 mili- joni prebivalcev ni največ- je indijsko mesto. Bil pa je Delhi veliko mesto, ko sta danes večji mesti Bom- bay in Calcutta, bili še za- nikrni obalni vasici. Je me- sto, ki meri 1.500 kvadrat- nih kilometrov in leži 239 metrov nad gladino Indij skega oceana. Delhi pome- ni trdnjavo, mesto za ob- zidjem. Delhi je mesto sedmerih trdnjavskth mest in med njimi ter okoli njih se od začetka stoletja raz- vija NEW DELHI. Delhi je hkrati ena od 17 zvez- nih držav republike Indi- je- Delhi je z New Delhijem mesto bodočnosti, je pa tudd ©na sama zbirka zgo- dovinskih spomenikov nje- gove 3.000-iletne zgodovine, nosi pečate prvobitnih Dra- vidov, kasnejših Arij cev ali Dharmov, pa E>žing-iskano- vlh vpadov, perzijskih po- hodov, bližine Grka Alek- sandra, Turkov, močan pečat muslimanske dobe mogulov, pa brahmaizina, hinduizma, sikhizma, bu dizana, s Portugalci, Fran- C02a in Angleži vnesene ev- ropske kulture in krščan- stva. DeUii je zgodovina indijskega {X>dkontinenta. Delhi je mesto, kot jih nismo navajeni. Razpro- stranjeno na svojih 1.500 kvadratnih kilometrih ni- ma nobene orientacijske točke, kot Dunaj s svojim sv. Štefanom, Pariz z Eif- flom. Mestna tla se prepo- gibajo kot dalgi lahni va- lovi čez potegnjene vzpeti- ne in doline. Ko se vozite po delhijskih bulvarjiih, hiš skoraj ne vidite, široke dvopasovnice so z obeh strani obrobljene z nimbo- vimi drevoredi Onstran drevesnih vrst so široki pločniki, potem še pasovi trat, pa gosto zraščene ži- ve meje, hiše pa so še dlje v prostranih vrtovih, obda- ne z drevjem. Le malo je v Delhiju večnadstropnic. Tako je v Novem Delhiju. V starih mestnih predelih, bazarjih, nagarjih in ga- njih, kaJior svoje četrti imenujejo, vlada oriental- ska tipika kakršno sreča- mo pri nas recimo v sara- jevski Baščaršiji. Tu pa v ozkih ullicah, polnih bra- njerij, delavnic, barak, spet zmanjka slehernega opri- jemka za orientacijo. Tako je Delhi ljubiteljem foto- grafiranja panoram skraj- no negostoljubno mesto. V MILOST IN NEMILOST TAKSISTOM. Razen za ogled starih mestnih predelov je peša- čenje v Delhiju obupen po- skus. Črnih taksijev z ru- menimi strehami, dokaj starosvetnih škatel indij ske proizvodnje, navadno so »ambasadorji«, v mestu mrgoli. Za njimi so na vo- ljo še rikše, neke vrste tricikelj z motorjem, ki poleg rikšarja pirevaža 2 potnika. Najbolj skromen prevoz je bicikelj-rikša. Tricikelj na nožni pogon je morda zanimiv, toda za ljudi, ki imajo čas, kajti znamenitosti Delhija so tu- di po 20 kilometrov daleč od središča, trga Con Naught. Toda ti rikšarji so ljudje, ki vedo, kaj je poklicna čast. Ko sem ob priložnosti hotel izstopiti, ker je cesta peljala nav- kreber in je voznik moral p>eš vCeči rikšo, me' je uža- ljeno napodil nazaj na se- dež. Trpel bi njegov ugled, če bi pustil hoditi gosta, ki je plačal, da se pelje. No, s taksisti so tudi te- žave. Zelo zgovorni so in radovedni. Navadno naj- prej vprašajo, kako dolgo ste že v Delhiju, če ste pr- vič in podobno. To ni sa- mo prijaznost. Ko sem ta- kole prvi dan želel priti hotela do znane restavra- cije Moti Mahal, sem po- vedal po resnici. Ob drugi priložnosti se mi je zare- klo, da sem že nekaj časa tu, pa je bila na taksi-me- tru za polovico manjša pre- vožena daljava za pot do istega cilja. Prvi taksist si je dovolil, da me je po ovinkih peiljal da je na- bral več milj, ali pa mi je, gostoljubnež, želel razka- zati čdm več deflhajskih avenij, seveda na moj ra- čun. NOČNI DELHI JE ENO SAMO .OGNJIŠČE Prvi dan sem prehod iz dneva v noč prebil v ko- palnici. Toda ko sem iz- pred hotela s taksijem kre- nil v nočni Delhi, je bilo ozračje začuda zadušiljivo. Sililo me je h kašlju. In vendar je bil zdaj začetek indijske zime, ko se noči lahko ohladijo na plus osem stopinj, ko leže na zemljo tudi rosa. Kaj je bil vzrok nenavadnega vo- nja in zadušijivosti, sem odkril šele nasilednje jutro ob zori. Hotel Akbar stoji na vzpetini in kamor je segal pogled z balkona v četrtem nadstropju, pov- sod en sam dim, ki se je sukljal od tisočerih og- njišč pod nebo v eno samo sivkasto meglo. Delhi je cilj stotisočev priseljencev iz vasi. Pridejo, postavijo bomo streho iz pfcočevine, desk, spletenih palmovih vej, iščejo zaposlitev in ča- kajo na stanovanja. Naseli- jo se povsod, kjerkoli je majčkeno prostora. Nava- da savane in džugle pa je, da ponoči ogenj ne sme ugasniti. Ne toliko zaradi gretja. Za vamost proti kačam, mrčesu, zberem. Tale taksist na daljše proge ni lastnik ameriškega vo- zila. Zasluži, kot je pravil, 200 rupij na mesec, kar v našem denarju znese okoli 40.000 starih dinarjev. No, Singh (Sikti so večinoma Singhi, kot so Kranjci Janezi) si kot vsi njegovi kolegi zna pomagati. Ko nas je potnike pošteno žejalo ob 32 stopinjah toplote, nas je vselej zapeljal na hladno kokto. Pa ne v restavra- cijo, marveč v trgovino. Tu so sicer stregli s kokto zastonj, skoraj vsakemu pa obesili kakšno reč, Ivakšno starino, spominek, drag kamen, svilen indijski sari, kašmirski šal. No, kaj ima s tem opraviti Singh? O, pač. Provizijo dobi za pripeljane žrtve spretnih tr- govcev. Kruh je v Indiji luksus za premožne in tujce. Indijci jedo neke vTste melike mlince ix nekvašenega testa, v katerega zavijajo močno začinjene nadeve, večinoma zele- njavo. Možak na naši fotografiji razteguje testo v tanko zaplato. Pred mizo je peč s polkroglo na vrhu. Na to razbeljeno polkroglo bo položil testo, ki se bo napih- nilo v stotere vzhoklinice. Potlej pride na vrsto nadev. Naš iilični kuhar si je pri- voščil redko razkošje. Pred vročo pečjo ga brani električni ventilator. NOVi TEDNIK — Glasuo oDčinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje La^ko Slovensue ttanjict šentjui Šmarje pn Jelšah m Žalec - Uredništvo: Celje Gregorčičeva 5 pa?.tm predat 161, Naročmna ir jgiasi: Tt^ V Kongresa 10 — Glavm m udgovonu aredniii Jože Voltand; Tehmčm urednik Drago Medved - Redakcija: Milar Božič Ekh (jorSič Jure KraSovec Miian Semčai Zdenka Stopai Milenko Strašek Bemi Strmčmk - lzna)a vsaJi Setrieij - Izdaja ga CGP »Delo« - Tisk m tliSeji: CGF »Delo« LJubljana - Rokopisov ne vračamc - Cena posamezne številkf 1 din — Celoletna naročnina 48 din, polletna 24 din. Tekoči račun 50102-601-20012 CGP »DELO« Ljubljana — Tel.: uredn:šrvf 223 69 m 231-05 mah ogla.si in naročnine 228-00