ICITATELJI! Prosimo, poglejte na it***" t poleg naslova sa dan, ko ročnina poteče. V teh časih I % \ ^ povišanja cen, potrebu-% % ** sodelovanje. Skušajte A ^ hiino vnaprej plačano. ! I i O- _, I GLAS NARODA Lfst slovenskih delavcerv Ameriki ......... im»« Oam Ibikr Bjptwfcw Utk. 1*4« »t tke pmt Offlet al Nn ¥«rk. m. I- mi« AM «ff Omom ti Mmh M, Ifll. | as hbm nI ni 2 na dan doUvalV. n " C 'GLAS VAB ODA" ro poŠti nakavnoot iudom | ČITAJTB, KAS VAS ZAJOKA Nt \ \ v. 129. (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, WEDNESDAY, JULY T, 1943. — SREDA, 7. JULIJA, 1943 VOLUME IX ~ JjETNIK JJL 6 JAPONSKIH LAK J POTOPUENIH Neuspeh 5. ofenzive ošišča proti Jugoslovanom New York, 29. julija. — United Nations Information Office je prejel brzojavno naslednje poročilo o bojih v Jugoslaviji: — Peta ofenziva osišča, ki se je začela pred sedmimi tedni v cilju, da popolnoma zaduši jugoslovansko guerilsko gibanje, se je izjalovila. Iz Slovenije Jugoslav Information Center Izpred vojnega sodišča v Ljubljani. j posledice, na objavo pričujoče sodbe v izvlečku v "Jutru" v Ljubij&ni. Sodišče je oprostilo Masleta Andreja zaradi nedostatka dokazov. Takisto so oproščeni vsi obtoženci zločina pod točko d) zakadi nedostatka dokazov, dragih obdolžitev pa iz razloga, ker niso izvršili čina. Ljubljana, 9. aprila 1943— XXI. * Zaplembe v Ljubljanski pokrajini (Posneto iz Bazovice št. 68 z dne 123. maja 1943). Oblasti so zaplenile imovino štirim upornikom: Gromu Jo-žefa ixBeL Brezovice, Petriču Aintonu iz TTitikkmln^ Rodelju Josipn iz Preserja in. zdravniku dr. Jenkiu Andreju iz Dev. Marije v Pol ju-Vevčah. — JIC. NOVA POT NA KITAJSKO Chungking, 5. julija. — Kitajski minister za prevoz, Tseng Yang-fu je naznanil danes, da je že vse pripravljeno za dovažanje materijala r*a Kitajsko preko Irana in pa po Turkestan - Sibirija železnici. Dovoz, je dejal minister, se bo vsekaiko začel v najkrajšem času. Ta vest je bila obelodanjena ravno par dni pred šesto obletnico vojne med Japonsko in Kitajsko. Bila je z veseljem vzeta na znanje, kajti Kitajska ima velike težave z dobivanjem materijala od zaveznikov, ker so ji Japonci zaprli vse važne dohodne poti. Tseng jie dejal, d*a imajo sedaj Japonci pod svojo kontrolo 10,500 milj železniške proge na Kitajskem — Kitajcem o-stane taiko komaj kakih par tisoč milj železnice. Sicer pa tCi-. tajci kite graditi nove železniške proge, a poirtanj,kanje materijala jih prizadeva na vseh koncih in krajih. Najhujše je Kitajce prizadela , izguba Burma ceste, po kateri je bilo mogoče dovfažati precej materijala na Kitajsko. Sedaj se dostavlja Kitajski materijal in drugo preko Indije in sicer po zraku, ter po kopnem — ta zadnja pot drži iz Indije preko Irana in Rusije. — " * , To je graščina ..;. Znameniti nebotičnik v New . Torku, Empire State BuiMing, i je zelo wi»rjen radi pomanjka-► nja delovnih sit, kajti to ogromno moderno graščino, ki sega v oblake mora' Vsak dan 130 ' žensk—poleg tega so seveda pri i raznoterem čiščenju in oskrbo-• vanjfu poslopja uposljeni tudi - moški, ki jih je po Število Še ve-. liko več nego ženskih čistilk. nizacije WAAC na zelo nizki stopnji. Predsednik sicer ni imenoval nikogar direktno, toda očitno je bilo, da ima v mislih članek, ki ga je spisal John 0'Donnel, glavni Washington ski poroče-| valeč za "New York Daily News", katere članki so često ponatisnjeni v "Washington1 jTLmes Herald". Mr. Roosevelt , j« rekel, da je bila ta storijo nesramna, čeprav je bila pozneje preklicana, je prav gotovo povzročila materam mnogih deklet, ki služijo pri WAAiC skrbi in žalost, ker v^aka mati pač zelo skrbi za dobro ime svoje hčere. Po mnenju predsednika je razpredenje taikih govoric Škodovalo vojnemu naporu. Rekel je tudi, da morajo poročevalci najčešče pisati tako, kfckor zahtevajo od njih lastniki listov. Nepotrebno trošenje denarja v vojnem času je podzavestna sabotaža. Vojna produkcija potrebuje vale dolarje, zato kupujte vojne bonde, namesto, da trošite denar po nepotrebnem. PREMOGARJI SE VRNILI NA DELO V PONDELJEK Kakor so se glasile vesti iz raznih predeli j na polju premoga, se je vrnilo veliko število premogarjev v pondeljek na delo, namesto, da bi praznovali Dan Neodvisnosti, kakor je to navada, kadar pade 4. julij na nedeljo. Tekom preteklega tedna se je vrnilo na delo bolj majhno število onih, ki niso hoteli nazaj v majne brez kontraktia, toda zdaj je menda samo se o-krog 30 tisoč stavikarjev zunaj. V nekaj dneh bo tudi to število skopnelo, ker priglašajo se za delo tudi najbolj trm&ste unij-ske podružnice. Predsednik ožigosal razširje-Valce govoric o nemoralno-sti WAAC Washington. — Predsednik Roosevelt je te dni tekom časnikarske konference ostro ožigosal podle govorice, ki namigujejo, da so vojaške oblasti dovolile ženskim članicam armade fuponaibo kontracepcij, kar naj bi seveda (pomenilo, da je morala članic vojaške orga- Zemljevid kaie one predele na jugozapadnem Pacifiku, kjer so Japonci zbrali svoje pomorske sile. Na tem kraju se sedaj bijejo pomorske bitke med Amerikanci in Japonci. Boji na osrednji ruski fronti Nemci so v svoji veliki ofenzivi na osrednji fronti vdrli v dva obljudena kraja pri Bel-gorodu, navzlic temu da so v dvadnevnih bojih imeli 13,000 mrtvih. V okolici Belgoroda so Nem-i ei včeraj zgodaj zjutraj zopet! pričeli silovito napadati, toda so jih Rusi spočetka vrgli nazaj. Popoldne pa so z velikim številom tankov vdrli v dve vasi, toda so pri tem izgubili 100 j tankov. Nemško poročilo kratko pravi: ''Naše čete so napredovale pri Belgorodu in prodiranje se nadaljuje." Rusko poročilo priznava, da so Nemci pri Belgorodu nekoliko napredovali, toda samo z zelo težkimi izgubami. Nk 166 dolgi fronti pri Ore-lu, Kureku in Belgorodu so Riusi v dveh dneh razbili 1009 nemških tankov; samo včeraj je bilo uničenih 423 tankov. V dveh dneh je ibilo tudi izstreljenih 423 nemških aeropla-nov; včeraj 111. Iz ruskih poročil, ki nazna-, njajo potek nemške ofenzive, ki se je pričela v pondeljek, je razvidno, da Nemci sedaj upo-| izbijajo mnogo več tankov, kot pa kadarkoli poprej v kaiki svoji ofenzivi in ne glede na velike izgube, kajti zavzeli so se, da oslabijo rdečo armado, p red no bo odprta druga fronta v Evropi. Ofenziva v predelu pri Ore-lu, Kursku in Belgorodu je po mnenju mnogih največja, . kar so jih še Nemci pričeli v Rusiji. Na to ofenzivo pa polaga nemško'" vrhovno poveljstvo | največjo važnost, kajti ne zmeni se za vse velike izgube na tanikih in na moštvu. Pa pri vsem tem ruske bojne črte ne morejo upogniti. ma jo v resnici kontrolo Japon- Vseh podatkov o pomorski bitki še ni. Današnje poročilo prkvi, da so bile japonske bojne ladje v pondeljek ponoči prestrežene v Kula zalivu. En japonski rušilec, ki je l)il poškodovan v pondeljek 1»onoči, je bil včeraj najden lMfetfden v Bainbari zalivu ter so ga napadli bombniki in strmoglavci. Dadja je bila sedemkrat zadeta in nastale so razstrelbe in požari. Štirje japonski napadalni aeroplani, ki so prileteli proti ameriškim 'bombnikom, so bili izstreljeni. Poročilo tudi »»znanja, da je »bil v nedeljo ponoči potopljen ameriški rusilec Strong, JČo je bombardiral japonske postojanke v Kula zalivu. Neko drugo poročilo naznanja, da je bila posadka na Ren-dovia otoku ojačena in da je utrdila svoje postojanke. Napad 18 japonskih bombnikov na Rendovo je napravil le neznatno škodo. Protizračni topovi bo izstrelili tri bombnike. Pomorska bitka v Kula zalivu je bila damo nadaljevanje spopada med Japonskimi in a-ifterfSkiim bosimi "ladjami v soboto zjutraj, 'ko so japonske ladje bombardirale ameriške postojanke na Rendovi. < KikJar se je pričel boj za New Oeorgia, je bilo jasno, da bodo Japonci s svojimi bojnimi ladjami nudili pomoč svoji kopni armadi, da drži srednje Salomonove otoke. 'Ac dalje časa ni bilo znano, kje se nalfaja japonsko vojno « brodovje. Pred nekaj tedni je1 bilo iz Londona poročano, da se nahaja v domačih vodah.1 Kmalu nato pa je s Kitajskega prišlo poročilo, cfca je japonsko vojno brodovje plulo po mor-j *ki ožini pri Formozi. Nedavno j ■sta mornariški tajnik Knox in admiral Halsey, vrhovni poveljnik ameriškega vojnega brodovja na Pacifiku, izjavila, | d!a imajo Združene države v' Avstraliji in okoli bližnjih o-1 tokov zelo močno vojno brodovje. Ponnorska bitka pri New priliki na--grajenja ltukarskega kralje in njegove države, nad katero i- Iz glavnega stana generala MacArtkurja prihaja poročilo, ki pravi, da je bilo v pomorski bitki v pondeljek ponoči v Kula zalivu potopljenih 6 japonskih bojnih ladij, štiri pa so bile poškodovane. — Potopljena je tudi bila ena ameriška križarka.—Japonsko brodovje je obstojalo iz krfžark in rušilcev. BOMBARDIRANJE KRAJEV NA SICILIJI San Francisca, topničar na neki leteči trdnjavi, je razbil 7 ! sovražnih aeroplanov, kar je rekord za enega samega strel-| ca. j Zavezniški aeroplani so bombardirali naslednje kraje na Siciliji: Messina, Gerbini, Catania, Licata, Marsala in Sci-»oca. a Kot poroča stfavezniški glavni o stan v severni Afriki, so za--j vezniški aeroplani, ki so bom-a bardirali šest osiških postojank ij na Siciliji, izstrelili 56 sovraž-e nih aeroplanov. Ena sama »skupina ameriških - letečih trdnjav je uničila 41 iz- - med »to aeroplanov, ki so jih napadli. Benjamon "Warmer iz (Posneto iz Bazovice, št. 68 z dne 23. maja 1943.) Vojaško vojno sodišče vrhovnega poveljstva Oboroženih sil Slovenija-Dalmazia, odsek v Ljubljani, je izreklo naslednjo sodbo v stvari proti: Meliku Milanu, sinu Franca in Marije Škofar, roj. v Ljubljani 20. IV. 1923, bivajočemu v Črni vasi št. 135: Jevc Fraitfaški, pok. Franca in Jevc Marije, rojeni v Ljiib-ljani 21. I. 1923, bivajoči v Črni vasi; Otosiču Josipu, pok. Martina in pok. Jere Kocjan, rojenemu v Črni vasi 15. XII. 1895, bivajočemu v Črni vasi 105, delavcu; Boltežarju Antonu, sinu Ivana in Marije Jeran, rojenemu v Črni v*»si 18. XII. 1915 in tam bivajočemu na št. 70; Vajdi Matiji, pok. Matije in Julij ane Roje, rojenemu, v Črni vasi 9. X. 1904, tam bivajočemu delavcu; Žitniku Francu, pok. Ivana i in Vidmfer Pavle, rojenemu v , Črni vasi 9. H. 1916, tam bivajočemu; I Javorniku Ferdinandu, sinu •Ferdinanda in Marije Mehle, rojenemu 21. XII. 1921 v Ljubljani, tam biva jolčermr; Ferjan Ani, hčeri Mihaela in Hribar Frančiške, . rojeni v Ljubljani 18. IV. 1921 in tam bivajoči na Vodovodni cesti 35 in i Masletu Andreju, sinu Andreja in Ivane Oven, rojenemu 19. VU. 1904 v Waukeganu j (Illinois), bivajočemu v Ljtrfb-1 ljani — vseh 10 obtožencev je v zaporu. Sodišče je na temelju členov zakona spoznala Melika Milana, Jevc Franičiško, Glasiča , Josipa, Boltežarja Ajntona, I Vajdo Matijo, Žitnika Franca, Javpgrnika Ferdinanda, Javor-nika Ovidona, Ferjan Ano in MJasleta Andreja za krive zlo-' čina prevratne družbe ter oboroženega krdela in jih obsodilo na dosmrtno ječo. Vsi so obso-1 jeni na solidarno plačilo raz-pravnih stroškov in na druge v katerih so se nahajali sovjet-' ski ujetniki in jih izpustili. jVlak^ so nato pognali v zrak in se vrnili z osvobojenimi Rusi v svoj glavni stan, kjer so proslavili srečni dogodek. "To ni bilo prvič, da eo jugoslovanski gerilci osvobodili vojne ali politične ujetnike na poti na prisilno delo. Mnogo je njihovih rojakov, katere so rešili, ko so se nahajali na potu v Nemčijo. "Slovenci guerilci so prav pred kratkim osvobodili nekaj v francoskih delavcev iz mjihove-{ga koncentracijskega tabori- Nemške, italijanske, 'bolgarske in hrvaške čete, katerim so poirtagala letala in oklopni vozovi, so se koncentrirala v planinah Črne gore in Bosne, kjer so nameravale obkoliti gueril-oe v teremi, ki se dviga ponekod do višine od 6,000 čevljev. V ibojih, ki so razsajali v Orni gori in v Novopazarskem Bandžaku, je bilo udeleženih 8 divizij, večji del nemških; imele so velike izgube in bile nato prisiljene na umik v smeri proti Hercegovini in vzhodni Bosni. Posebno velike izgube je imela v teh bojih nemška SS-divizija Princ Evgen. G-uerilci so se prebili skozi tri zaporedne Črte oblegoval-cev, ki so bili potegnili okoli njih trikratno zanjko, ter nada-jevali svoj preboj do železniške proge, ki veže Sarajevo z Beogradom. V Sarajevu se nahaja najmočnejša sovražna garni zija v tem ozemlju. Guerilci so o priliki teh bojev ta-plenitr" velike koline raunici- je. Očividno je, so Nemci tej svoji "ofenzivi uničenja'* pripisovali veliko važnost. To je razvidno iz dejstva, da so govorili o teh bojih v uradnem komunikeju nemške vrhovne komande dne 21. junija. Nemška časniška a gen t ur a Ti^ansoeean pravi, da so bili guerilci "končno potisnjeni v( okraj na hrvaško-črnogorski meji južno od Sarajeva, in da bodo tam uničen L" Ta nemška agentura pravi na; Jaosph Uprin. Bw piaa* «C mstasns of tka corporation and addranea of ttoora ofttjan; 216 WEST 18th. STREET, NEW YORK 11, N. I. ( 50th Year ~ ---------* ■ ■ T I III II "Glas Naroda" lx lamed every day except Saturday«, Sondaya " and Holidays. Subscription Yearly $7. Advertisement on Agreement. ZA CELO LETO VEIJA LIST ZA ZDRUŽENE 1>B2AVE IN KANADO: j ZA POL LETA $3-30; ZA ČETPT LETA <2—. j "Glas Naroda" lihajft vsaki dan lrvzemšl sobot, nedelj ln premikov. HjLAB NAHODA", Zli WEST 18th STREET. NEW YORK 11, N. Y Telephone: CHeUea 8—1242 RAZGLEDNIH Piie Anna F. Krasni VSAKDANJA OPAZOVANJA I. najbolj boli, so iia. tihem najbrž zelo zainteresirani v zanimivo Connally-Smith kombinacijo, ki je predložila omenjeni osnutek zakona. Sioer bo že res, da imamo v .Ameriiki velike ljudi, ki so fr-skega porekla, toda imamo jih i na koše takih, ki so delavstvo | in naprednim stvtarem že veliko škodovali. Tudi med legijona rji je naj-f več vročih glav irske sorte. To i Heveda ni nič izrednega, ker če | se človek za spoznanje razume na ir.^ko ozadje in zgodovino ve, da Irei vzlio vsej svoji bo-je vi t osti, niso mogli Angležem preprečiti, da jim ne bi zatrli njih lepega materinega jezika . . . brli pa so bojeviti in so se znali boriti kot tigri v raznih legijah, o katerih nam govori zgodovina. Bojevitost jim je torej v krvi . . . zgodovina pa nas uči, da ni vsak^piu narodu v krvi to, da bi se borili za svojo in drugih svobodo, pravico ' in neodvisnost. { Slovenci, ki smo drugače • pošten, marljiv in miren narod, imamo deloma nagib do tega, da smo dobri hlapci tujim go-| spodarjem, zato ni nič čudno, i če včasih prav po irsko zakre-vljamo s prfeve poti razsodnosti in zatrobimo z reakcijo, namesto, da bi se držali svoje prave, v bistvu nepokvarjene slo-| vanske nature, ki se ne da rax-no tako hitro potegniti za nos. Seveda je nemara včasih z nami tako, kakor je bilo z Jur-jčieevim Krjavljem, ko je po-i trCboval nekaj kron in je hotel grasčaka potegniti za nos, češ, naj mu dovoli, da si poseka v njegovem gozdu smreko, da si izdolbe žlico, ker nima s čim iesti soka ... Tako nekako hočemo mi sein-"oatja vleči za nos demokracijo, pa potegnemo sami sebe, ko razglasimo na primer našemu naprednemu svetu, da so zakrivili sprejetje protistavkovne predloge mlačni kongresniki, ki so šli lepo domov, namesto, da bi bili stali na strani predsed-iiibn, katerega veto bi ne bil poražen, če bi 'bili ostali na svojem mestu v zbornici koncem tedna newdealski pripadniki kongresa. Seveda, kdor se je že kaj motal okrog prebrisanih new-vorških odvetnikov, ve, da znajo čakati ugodnega trenutka, da potisnejo kako kočljivo zadevo skozi sodišče tako, da izgleda vse all right za gotovo stranko ... pa kaj hočemo, Krjavlji se pac razumejo bolj na dolbenje žlic, kot na odvetniško ozadje političnih manevrov izurjenih polltičarjev. ISprejetjfe prosiš ta vkovpega j #4cona je vzbudilo med delavci mnogo nejevolje in tudi boja-' zni, kajti, prav lahko se pripe-' ti, da se ta zakon zategne v ne-' doglednost, feakor se je prohi-1 bieija, ka je bila prišla na po-' vršje v Ameriki tekom zadnje svetovne vojne. Psihologi, posebno taki, ki danes ne smejo biti preglasni,! ker radi potipajo tamkaj, kjer) --- Ta je bil premeten slepar New York. — Samuel Barton SSklar, star 56 let, se je vse evp-je življenje preživljal s sleparijo in bil pri tem vedno dovolj spreten in srečen, da se ni nikdar zapletel v mreže zakonov. Ker pa menda le nekaj velja star pregovor, da je vsaka stvari enkrat konec, se je te dni zaključila tudi pisana švindler-ska karijera sedaj napol slepega Sklara. Sodnik, pred katerim je bil zaslišan, mu je namreč prisodil od pet do deset let| eapora, ker se je izkazalo, da] je obral begunce, ki so se zatekli v Zdr. države iz nacijske Nemčije, za kakih 200 tisoč dolarjev. Mož se je izdaja} svojim žrtvam, ki jih je mislil obrati, za ameriškega bratranca in je bil kajpakda previden, da je izabral take ljudi, ki so res imeli v Ameriki kakega bratranca, ka-' teri se do vojne ni brigal za' svoje sorodnike v starem kraju.) Sklar je beguncem navidezno skušal pomagati dobiti vi Ameriko še preostale sorodni-! ke iz Evrope in seveda je rabil zato denar, katerega so mu nmogi očividno tudi zaupali. Zaupanje jje gotova vzbujaj* njegova zunanjost in pa dejstvo, da se je izdajal za zdravnika. ISvojim žrtvam je navedel različne evropske univerze, na katerih je rekel, da se je šolal. Ženske zobozdravnice bodo nudile prosto popravljanje zob pomorščakom New York. — Brezplačno popravljanje zob bo na razpolago vsem zavezniškim pomorščakom, ki se bodo hoteli po-1 služiti blagohotne tozadevne u_ služnosti Ameriškega ženskega bolniškega rezervnega kora, ki je dal sedmim zobozdravnicam nalogo, da vrše omenjeno delo. Direktorica tega štaba sedmih zobozdravnic je dr. Josephine Abelson in glavni stan je bil včeraj otvorjen v Seamen's House, 550 \V. 20th Str., New York City. Mrc. WendeM L. Willkie je prisostvala ceremonijam uradne otvoritve. § THE NEW ENCYCLOPEDIA of 5 MACHINE SHOP PRACTICE (Y, Spisal znani profesor na Stereos ^ CQ Institute of TtehmlocT v aagleMirt O George W. Barnwell Podlago *a meba- O Cena $1.98 S Z Ne slede na to, all st« Me početnik. Vam bo ta knjiga ^ selo koristna in mnogo vredna. NAROČITE JO PANES I CZ SLOVEN IC PUBLISHING COMPANY r 816 WEST 18th STREET__NER "SOKK 11, N. I rumunske diploma-ticne priprave (ONA.) — Rumunska diplomacija premeščuje svoje najboljše ljudi iz prestolnic oei-šča v nevtralne pozicije — to ravno v času, ko se nahaja Runi trni j a očividno med onimi dr-, žavamii; ki iščejo potrebnih sti- (kov za pogajanja za mir. Rumunski poslanik v Berlinu Raoul Bossi, bo zapustil nemško prestolnico in odšel •nazaj v Švico, jodkoder je bil •pred letom dni premeščen v i Nemčijo. * Istočasno pa bo rumunski poslanik v Budimpešti, Eugen Filotti, zapustil Madžarsko in i se bo napotil v Biin, kjer bo [prevzel mesto rumunskega po- Islanika v Vatikanu- Na podlagi novega rumrcm-skega dekreta, ki je bil lobjav1-ijen v Bukareiti, ki dajte aktiv nim generalom pravico, da prevzamejo diplomatične. posle in naloge, bo generaJ Jon Ghoorgo ki je bil dozdaj rumunski vojaški ataše v Berlinu, zamenjal Bossija in njegovo mesto ru-munskega poslanika v Nemčiji Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom - t KRANJSK0SL0VENSKA KATOLIŠKA J E D N O T A Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki , . . Posluje že 48. leto Članstvo 37.800 Premoženje $5,000,000 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 127.24% Če Uo*rt dobra sebi In s vaji« dragim, zavarnj se pri najbalj&l, po Meni in nadsolventnl podporni orpaniradji, KRANJSKO SLOVEN SKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer so lahko sararujefi xa smrtnlne, rasne pofikadbe, operacije, proti botetal ta -^irttl K, S. K- JEDNOTA sprejema Mike In ftamko sd 1«. da M. leta; otroke pa takoj pa rsjstrn In do l«, leta pod svoje okrilje. K. 8. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše Trste eertiflkat« sedanje dobe od tttt.M do K.M9.M. K. 8. K. JEDNOTA Je prava mati vdor ln sirot. Ce ta nisi iian all Hanlea to mocofee in borate katoliške podporne ortanlaacije, potrudi se ln pristopi takoj. Za pojasnila o »varovalnim in n vse drage podrobnosti M obrnite na nradgke I* uradnice krajevnih drnite* K. 8. K. Jodaste, aH pa na: GLAVNI URAD 351-353 Np. Chioago Street, Joliex, Ulinoia nice, ki je potopila njih ladjo! — Fantje so dejali, da je kapitan slikal potapljajočo se ladjo, ko je naenkrat priletel od nekod patrolni aeroplan, kateremu se je podmornica hitro skrila — kfcpitan pa je pri tem padel v morje in iz valov so ga rešili mornarji, katerim je ukazal potopiti ladjo. Pavelič mobilizira ženske za ti it t a ft V a dola Washington, — Od nacistov kontrolirani radio Bakovica, poroča gladom vesti, ki jih. je prejel OW i, da morajo na Hr. vaškem že®e sodelovati v usta-škem pokreta in. da je poglav-nik imenoval profesorico Ireno, Javor, fanatično pripadnico u-stašev, za načelnika ženskega ustaškega pokreta. Kvizlinški režim se nad a, da si bo pridobil nekaj dodatne podpore v ljudstvu ® to I>veli6evo na- Dvesto policistov išče ^crubljenega otroka N 67t York, 5. jnija. — Pred nt-kaj dnevi je izgini triletni Jame;5 di Maggio, ki je že par-^i'j* prej odracal od doma, pa r> ga vselej brez posebnega i ruda našli. To pot pa ga ne morejo najti in dvesto policajev je na delu že tri dni, da dobi 'zako sled za izgubljenim 7< com. Pregledali so vse hiše (»V ro/. ju, kjer je otrokov dom 5 t di druga poslopja. oVija meni, da je morda otroka vzf*la kaka ženska, ki si je Žalela otroka, ali p& je postal žrtov kakega perverzneža. Vojna je taka ... Bio de Janeiro. —- V nek neimenovan braziljaki pristan so. srečno dospeli rešenoi ladje, ki je bila pogreznjema po podmornici. Toda ti brodolomoi so. i-fueli s seboj kapitana podmor- MUSSOTU SE TRESEJO HLAČE ' ' (iobeadavi M-usso je 24. junija govoril na seji fašističnega lirektorata, toda šele včeraj je o tem poročala laska časnikarska agentura Štefani, ki pravi, da je Mussolini direktoratu rekel, da mora v.tej vojni Italija zmagati, ali pia bo ponižana -cv državo četrte ali pete vrste. Mussolini je direktoratu odgovoril na njegovo spomenico - dne 14. junija. V svojem govoru je Mussolini rekel, da je i Cistična milica prevzela vso odgovornost za obramlbo Italije iii s tem obenem "neizmerno čast.'* "Ta vojna ne dovoljuje nobene izbire," je rekel Musso-li. '' Ali bomo zmagali, ali pa bomo padli na stališče četrte ali te ? ile. Boriti se moramo do popolne zmage kot .narod z n*a- i tovariši v osišču, ali pa ho Italija doživela nečasten in uporni mir. "Oni, ki zmotno verjamejo obljubam sovražnika za boljši !r, jO izdajalci in se mora ž njimi kot takimi tudi postopati, njti zavezniški mir bi pomenil kapitulacijo, nečast in kata- trofo, "Sovražnik bo Italijo razorožil do zadnje lovske puške i ri z izgubo pravice do oborožitve bo naša kovinska industrija-uničena, naša avtomobilske industrija bo umrla. "Seveda so nekateri, ki dvomijo, toda temu se ne čudimo. Celo Kristusa, ki je imel samo 12 učencev, je izd£l Njegov privrženec za trideset srebrnikov. Dvomljivcem pa rečemo Janes, da ima vojna še vedno mnogo neprerokovanih razvojev, ;ci jim Še ni treba, da bi bili na političnem aeroplanu." X'3to je Mussolini izajal, da zavezniki, ki so že večkrat opozarjali na svoj vpad, morajo vpasti, drugače pa morajo priznati svoj poraz, še predno so se spustili v bitko. '' Zelo oprezno moramo razlikovati vpadne operacije, ki so vedno mogoče, od morebitnega napredovanja v notranjost, kar ,ie rasnični vpad. Ako sovražnik v tem ne uspe, tedaj ne bo imel nobene priložnosti vec, da bi premtogal osiške sile. "Iz toga razloga se italjanski narod zaveda, da more v obstoječem položaju izbirati samo med preživetjem in uničenjem. V tem trenutku je dolžnost fašistične stranke vcepiti prepričanje — to je, dejstvo in popolno gotovost, — da more biti zmaga samo italjanska in tudi bo. "Kar pa se tiče moje lastne osebne odgovornosti, jo z veseljem sprejmem in z veseljem pozdravljam oni dan, ko bom pokazal, zakaj se nismo smeli in se tudi nismo izognili te vojne. "To bi vodilo k samomoru dežele, k zapostavitvi kot sila J in ponižanju države. Dvajset let (fašistične vlade) ni bilo za-| stonj za deželo; in danos istoaljanski narod z nedotakljivimi bornimi silami — narod 46,000,000 prebivalcev — je narod 46,000,000 borcev, ki verujejo v zmago, kajti verujejo v večno tilo Italije." V svojih nadaljnih izvajanjih je Musso priznal "malenkostno" opozicijo in tudi delavsko nezadovoljstvo v nekaterih industrijah. Vendar pa ima fašistična stranka položaj dobro v ^ o jih rokah in deluje za dobrobit cele Italije. Delay&ki nemiri v marca se niso razvili v politične in so li mo. gospodarskega pomena. Vsa podtalna ščuvanja so n adela na .gluha usesa ital janskega naroda '' Delavski razred v Italiji stoji v vrsti z ostalim narodom," If proti tonou rekel Musso," in prepričan sem, dfa bo nekega' Ine italjanski delavec prišel do prepričanja, da je bila faši-f stična vlada v splošnem najboljla vladfrvki jo je še kdaj imel.'^' Musso se še vedno usti in se vedno obljublja zmago, v katero pa niti sam vec ne verjame. Mussolini in Italija sta n& koncu svoje "slave*'. Kaj pride za tem, bomo priča v najbližji bodočnosti. SONART REKORDI Lepe Melodije! , &AU71-Na MarUanca. polka Kje so moje rodce IfaHffka pegla—polka Dnqaecne University tambarlca orkester fit. M475—Teresinka polka Na planlncali—valflek 'Jerry Koprlvgek ln orkester Za tos. cenik in cene ploSC se obrnite na: JOHN MARSICH, \nt* 463 W. 4tnd St. New York Shodi, seje, sestanki in prireditve V slovenski naselbini Wau-kegan—No. Chicago,, IIi, se je dne 27. junija začela bera prostovoljnih prispevkov v pod-pono SANSu, po prav dobro zasnovanem načrtu in obeta biti, kakor poročajo, zelo uspešna. Pobiranj NOVE soovf »Zdrniealh drfavah. va vsako »ensUo --novih Ilustraciji ' ** <««» EIHNA vrtnarska ENCIKLO * uredil E. L. D PEDLIA ZA DOMAČO POTREBO! MOUE- B. 8. A^ poznana oseba v Ni* visokih besed'— vm je jam«. wtoawtvu. ki ca cenijo vrtnarski to letno, vporabno. vedencL KNJIGARNA SLOVENIC PUBIOSHING CO. 216 West 18th Street '4' New York 11, n/YT i -spanish in 2« usssons" — SpM* atina v 20-Uh naiocah. — 6pansko-an-j členku slovnica. — Spisal Jo Je R. D. l* Cortina. Ta knjiga je popolna in prav nič prikrajšana. Od prve do zadnje strani Je je popolnoma Ista, kot jo je pisatelj napisal in kot je bila prvotno Izdana za viSjo ceno. Cena je zato nizka, ker eso se porabile prvotne tiskarske forme, in ker je pisatelj sprejel nUJo ceno. Po tej pri prosti stopnjevalsl met oil vam Corinta pomaga, da.se lahko na- o&te SpunSčine. To praktično nčenje ima kar najmanj nezanimivih in zapletenih slovničnih pravil ter va» ufl brati, govoriti in razumeti Špansko. Corintovo kratko metodo so odobrili učitelji, profesorji. Sole, poslaništva Id eksportne tvrdke po celem sveto. Je praktična pri prosto ln nspeSno. Prodanih je bilo že nad 2,000.000 * jCortinovlb knjig. Če vas ta knjiga zanimiva. Jo lab-j ko naročite pri (KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISH-i ING COMPANY. 216 West 18th Street, 'New York. N. Y. — On« wmn tl — v denarja do 5,000 lir, v hujših, primerih pa z zaporom do dveh mesecev in z začasnim ali trajnim odvtzemom obrtne pravice. O oddaji jajc je bilo uradno objavljeno: •Ugodno vreme olajšuje izpolnitev obvezne oddaje jajc. Rejc ci kokoši morajo do konca aprila 1943 oddati polovico predpisane količine. Od zadostne in točne oddaje zavisi pravična oskrba milijonov tistih,, ki niso preskrbljeni. Tisti, ki so pripravljeni žrtvovati temeljno svoboščino, da si s tem pridobe začasno nekoliko osebne varnosti in udobnosti, ne zaslužijo niti svobode, niti varnosti — Franklin. .škodijo, zato jih ne moreano podpirati. Poravnajte spore, pobotajte se .med steboj, napravite red. pri Zrezi "Bled" pa vam bomo^o-pet na razpolago. • In to velja za obe sporni stranki. v kiRkland lake nabirajo za gbd£i lue&ief. List "The Northern News", ki izhaja v KirkLand Lake, Ont.j prinaša v e/voji zadnji številki lep članek oziroma u-vodnik v katerem, je izražena želja, da naj bi prebivalstvo tega okijožja skuhalo prispevati čkn več za nesrečno grško ljudstvo, ki umira od gladu v zasedeni Grčiji "V članku je podana prav mojstrsko realistična slika, ki kaže grške otroke, kako hodijo okrog kupov odpadkov in iščejo hrante. Vsak grižljaj pomeni podaljšanje življenja za že en dan — premnogofcrat pa smrt, ker človek ni ustvarjen, da bi se hranit z odpadki, ki so ogniti in polni nevarnih klie ibolezni, fc.i danes uničujejo stradajoče gršlA> prebivalstvo. - ... n .. ... PREPOVED IZDELOVANJA IN PRODAJE SLAŠČIC. (JIC) — Smatrajoč za u-mestno ,prilagoditi pri izdelovanju siaščičnih izdelkov predpise o uporabi raci on i ranih in kontigenniranih predmetov, ki so veljavni v dragih pokrajinah Jugoslavije, je visoki komisar za Ljubljansko pokrajino izdal naredbo, o prepovedi izdelovanja in prodaje slaščic •in slaseičnih izdelkov v obče, ki je objavljena v Službenem listu z dne 10. marca 1.1. Od 15. marca naprej se prepoveduje izdelovanje slaščic in statičnih izdelkov vobce za prodajo. Kršitelji določb te naredbe se kačam jejo po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1943 tZ velikim zanimanjem smo zasledovali delovanje naših rojakov v Kanadi in veseli smo bili kadar smo videli, da m v kateremkoli pogledu gibljejo. Kakor smo si mi v Združenih državah vstanovili razna zabavna, kulturna in prosvetna in podporna društva, takp so si jih tudi naši bratje v sosedni deiželi vstanovili. Opazovali anno njihovo življenje in. bili-smo vedeli, kajti videli smo, da lepo jiapnedu j?jo in da njihovo delo rodi lepe sadove. Prepričani sn^o bili, da bodo naši kanadski rojaki vedno lepo napredovali, kajti svoje delo so pričeli dobro in življenja je bilo povsod dovolj- Na žalost pa so se zi/in^ čase pojavili spori pri Vzajemni' Podporni Zvezi "Bled." Prišlo je tako daleč, da je bila sklica-f na izvanredna konvencija, kil je odstavila nekateri prejšnje j glavne uradnike. Zapisnik tej konvencije smo priobčili, ozi-' roma smo ga, ker je bil zelo dolg, prioibčevali več dni, v do-! bri veri, da je Ičla izvanredna' konvencija praviinc sklicana in je tudi vse pravilno ukrenila- " Kmalu nato pa so pričela od prejšnjih uradnikov piihajatil pisma, ki zatrjujejo, da izvan-i redna konvencija ni bila pravilno sklicana in da njeni ukrepi niso pravilni. Pisma so bila osebnega značaja, ne pa u-radnega in jih zato nismo ol> javili. "Glas Naroda" je še vedno rad in z visel jem podpiral vsak J slovenski pokret in ae je veselil j takega napredka med našim narodom v tujini. Osebnih' stvari in sporov pa ni mogel objavljati. Zaradi sp*>ra pri Zvezi Bled smo prišli med dva stola in ne: vemo, na katerega bi sedli, kaj-! ti popolnoma jasno nam ni, katera stranka ima prav. Kot: izgleda, bo tcela zadeva prišla! še pred sodišče, ki bo moralo! razsoditi, na kateri strani je pravica. Ker ne maramo niko-! muT delati kake krivice in ni-i ltarnur dajati kake prednosti,! zato dopisov, ki se tičejo spora pri *' Bledu'' tako dolgo ne bomo objavljali, dokler, ni cela zadeva poravnana in izčiščena- Naj nam tega nihče ne šteje v zlo, kajti želimo samo, da vsak slovenski pokret napreduje in se razvija v prid našega nairoda. Prepiri skupni stvari'in tudi posairiieznikaišfle na piknika?je — vsi poznate to Veselje, kaj bi ga bilo treba o-pj^orvatit Boshmte se raje.aa-mi zlate prilik^ ki vam jo nudi mestec julij in avgust in pojdite v naravo, k obredju, v gozd, ina polje, kamorkoli, da se naužijete eolnca, lepote in miru prelepega predala sevier- ntega Ontario. iPred nami je nekaj zlatih mesecev in potem pridejo ledeni in -snežni vetrovi in zameti, ko bomo lahkx> posedali 'ob toplih peSeh in si pripovedovali o lepih doživljajih preteklega poletja. nfti & Rojake prosimo« ko *poUj»jo za, wocniao^, % da se poslužujejo — UNITED STATES ; oziroma « CAN ADIAN POSTAL MONEY v ORDER, ako je vam le priročno Angleški kralj Jurij ob priliki svojega obiska v sev, Afriki nadzira amer. pomorščake. —————^— <——^ KNJIGARNA Slovenic Publishing Company 2i6 West i8th Street_New York City POUČNI SPISI Angleško Slovensko Belilo (F. J. Kern) — Ve*ann Cms $2—• Govedoreja ^ \ \ Spisal B. Legrvt 149 vtraoi • slikami. CMa fl-— ■' ir- Knjiga o dostojnem vedenju 111 stranL Ow»p M LUfl>> Mlekarstvo _ Spisal Anton Pere. S sMwml. 168 itranL — Knjiga s« uleku-Je ln fanoerje t iploSnem. Cen te («tot • ' ' ■ 1 P -i^r-.F^-! Obrtno knjigovodstvo 208 stranL esana. — Knjlca Je namenjena t prrl Trsti n stavbno, umetno ln strojno kljni^^ '' C-nlCsrstro ter felesoUrarstro. ' Cenatt^- ■ ..........— ■ ■■ 1 ^—■:■.. "»* Malenkosti Spisal Ivan Albreht Cena 75 centov Pingvinski otok Splaal Ana tole France ..........Cena $L- Veridicna Spisal Pater Kajetan Zločin in kazen Spisal F. M. Dostojevski DVA„ ZVEZKA Cena $3— Živi izviri Spisal Ivan Maoag _ Knjigi Je svojevrsten' pojav v slovenski književnosti, kajti v v nji Je ▼ trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih početkov v starem slovanstvn 'do današnjega dne. 13 poglavij — 413 strani V platnu vezano not S2_ Andrej Ternovac Spisal Ivan Albreht Com SO centov *t -ti > -r ' Belfegor Spsal Artur Bernede Cena 75 centov filozofska zgodba Spisal Alojs Jirasek Cent 50 Matov LETOS IZŠLA £o smo sK v morje bridkosti Spisal Rev. K. ZskrajSea Knjiga pripoveduje, kako Je Hitler naptavljal llmanloe ln zanjke ln pripravljal "strup" za Jugoslovane in njlbovo državo ie dolgo prej kot Jo Je napadeC . Knjiga je v platnu vezana ln lup 207 strani. k Ona $2.— Listki • Spisal Ksavar Mefiko; 144 str. f mm ----— ^ -*a>* Dršavljansld priročnik ' noy TO BBCpME A CITIZEN (V slovenščini) »rier sa omenjeno svoto. Manjše svate,, OP TH* UNITED 8TATBSP* ^ tahk. pošljete v & mamtab po S. jl^Stapg^ ^ ^-ri« državljan. . Cena S5 eenUv Cm« BO reptor) Zlato kanadsko poletje drevju, odkoder pozgodevajo s\*oje poietne melodije. • Spotoma včasih naleti človek na šumLjajoei bister potoček; ob njegovi strugi se vije naprej in naprej bujno bogastvo poljskega cvetja in livadnega zelenja ttr grmičevja; elegantna praprot se ogleduje v vodnean zrcalu, mY deželi, kakor je Kanada, kjer so zimski meseci dolgi in mrzli, je prihod poletja nekaj neizrečeno zažel jivega in krasnega in vsakdo bi si moral šteti v prav/o dolžnost, da bi užil vse lepote in dobrote poletja, ki je v Kanadi posebno lepo in pt i jetno. Vzemimo severni del provinci Ontario in oglejmo si tipično poletje te divje — lepe pokrajine: oglejmo si ljudi, njih domove in vrtove in njih poletno življenje« Unevi so dolgi, solnčni, veseli in razigranost vlivajoči. Zlati solnčni prameni ste igrajo z niilijani cvetk po poljih, ki se raztezajo v nedogled in se končno, kakor od solnca ožar-jen val morja, ustavijo ob robovih tiho šumečih, bogatih kanadskih gozdov. Ce hodi človek pc razsežni pokrajini fciga kraja, naleti spotoma na prijazna človeška bivališča, posamezna in skupna v obliki naselij in trgov. Ljudje imajo pred hišami vrtove. Lepo zasajene s sočivjem, cvetkama in ti ličnim zelenjem — zelene trate vabijo, kakor mehke preproge in v visečih gugalni-cah čjovek opazi počivajoče delavce — včasih utrujeno gospodinjo, čitajoča dekleta in dremajoče stare dedke »tf pa živahno mladež — na ličnih vrtnih mizicah so tu in tam postavljeni kozarci limonade ali kake drug« hladne pijače. Nad cvetjem in zelenjem vr-iorv brenčijo čmrlji, se sprele-tavajo rrtetulji. Ptide obletavajo vso spokojno in pisano pokrajino in se ustavljajo v Ottawa — Od v-eh naredlb, ki bile uvtdene v Kanadi od začetka te vojne, s?e lahko reče, d:i je najbolj uspela naredba sistema za kontrolo cen. Kontrola cen je bila uvedena v Kanadi v dectmbru 1941 in to kot poiskusna kontrola, kajti takrat ni bilo skoro nikogar v celem parlamentu, ki bi bil verjel, da ho mogoče vzdižati akozvane "deiling" dene iii-vi!om in drugim življenskim l>otrebščinam, ki so neobhodno potrebne za vsakdanjo uporabo. Nihče seveda ni tadi niti od daleč verjel, da bi kontrola cen mogla preprečiti inflacijo. Celo v vladi sami je biLo nekaj po-nmeznikov, ki niso imeli posameznega zaupanja v sistem ontroie oen, ker vladalo je mnenje, da pomanjkanje raznih potrebščin navadno prinese s seboj višanje eten in to posebno y vojnem času. Vkljub raznoterim pomiisle-koni in skepticizmu, je bilo V4 ndarle potrebno nekaj poskusiti, da se zaustavi naraščanje cen in obenem dviganje- delavskih plač, ki naravno sledijo v vojnem času draginji. Do-i^nano je bilo, da je draginja v splošnem narasla za odst. tekom prvih 27 mesecev vojne-Tz trga je l>ilo jasno, da bodo od tu naprej oen'c; Šle jadrno /or, kakor v prvi svetovni voj-'li. ko je dratrinja narasla tako, la nje oen v sosednjih in drugih deželah lahko ogroža kanadski sistem kontrole cen. (Finančni minister J. L. Ilsley je v svoji izjavi pred parlamentom dejal, da lahko z lahkim sretem reče, da je vlada baš v pravem momentu podvoza Aorake za kontroliranje cen. Vzdrževanje kontrolnega sistema sicer stane denair, toda to ni nič v primeri s koristmi, Kanada je uspela s kontrolo cen ski možaki so ga poslušali, potem pa je eden rekel: "V Ka-' nadi se kaj takega ne bi pre-drznili storiti." i Minister je menil, da je en vzrok uj-peha kontrole oen t tem, da se je pošteno in pravično povsod uveljavljalo kontrolo in tudi kaznovalo kršilce ! kar je imelo za posledkso, da imajo danes respekt pred zakoni za kontrolo oen tudi taki, ki bi raje skakali če? ograjo na polje črnega trga. Razumljivo je, da se je delalo napake in j se jih tudi sku&alo sproti po-i pravi jati, a v glavnem je bila cela stvar prav zadovoljivjo u-s peš na, na kar so Kanadčani s ■svojo vlado vred lahko ponosni. , ki jih ima vse prebivalstva od tega. Kontrola e'en, je rekel- dalje finančni minister, ni prav nič znižala življenjskega standarda, ampak, ga je še izboljšala in to vkljub dejstvu, da dežela izvaža zaveznikom ogromne količine živil ter drugega surovega blaga in materiala. Mr. Ilsley je povedal tudi a-nekdoto, ki kaže, kako Kanadčani spoštujejo zakone svoje dežele. Neki ameriški obiskovalec je prišel v Kanado in je poslovnimi možakom, s katerimi je prišel skupaj, takole zaupno povedal kako bi se dalo smukniti preko te ali one vojne re-strikcije in kontroie. Kanad- yrEDNESDAY, JULY 7,1943 —————^^^Tl ■ i FEB DO JUVAXBC: Zjutraj......................M Bloranika .........J* PETEK JEREB: Pelin rote; VASILIJ MIRK: Podoknlm........JM XORKO PRELOWO: I« enkrat is .................20 Slava dela ..................JI BR. VGLARlQ: Botmarln; JOS. PAVČIČ: Potrkan plea ......J9 IZ ŠTABE ZALOGE pa ima mo &e naslednje pesmi, katerim FIDO znižali cene: AaserUka sleveoslra Ura. (Vfalaar) M OHoTKkf himne (Vadepive«)---M , SUvenskl akordi, I! aMftaiHk la i«o*klh zborav (Kari AdaasU) i TrlJ« mrtanl sh«rl (fllarfaw M»-Hea)_____________- M k V prp^lnttnl mM. hknt>U u aal*. tW In arkMier. (Kattt*»>.._ J* Mladini. »*mmI m Mladina ■ klavirjem (E. Adaalt)-------- M Dre penal. < Preletee) sa seo4kl I ik«r la aala------ ■ Nail hkmnl, dTOflMM--------- -ft «>orekI etoevl. (Ubarntr), 1L gvexea, aaoAki «W»-----* M TAMBUK1CB: NA GORENJSKEM JE » F LETNO, podponri slovenskih narodnih pesmi za tambarice, zložil M%r ko Bajuk...............71 Slovenske narodne pesmi sa tamka I • raiki skar (Bajuk)----» 8m M na planince, (Bajok). ^dpnrl---- « J LA CITBK: Psduk sa ettre. — « svesM — * fKoielJsk!)----«— ZA KLAVIR: • Bari prMaR — Raratalea — — M I PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČAMO NASLEDNJE MUZI- , KALUE. BIJOVENSKE PESMI V I 1 Zbirka • narodnih pesad H i ' Izdala Glasbena Matica v I Clevelanda. ' ] 0M-9LN l Emil Adaante—II JUGOSLOVANSKIH NARODNIH PESMI va moikl .............................JM SEST NARODNIH PESMI sa w Ud ibor ...................* AEST NARODNIH PESMI sa w+ teni sbor -.................. Kranr V~.l.irii.l—ftKHT MKSANIM in moških zborov ......-m t* . • rerdo Jwvant Peter J«n4-WKM ZBOROV _ ga bočem; TSdravlca ........ r VASILIJ MIRK In A. QROBM1NQ: e Vetrlč; Po gradtart .......... INVESTIRAJTE V AMERIKO » KUPUJTE CJNITED STATES- WAR SAVING* BONDS In STAMPS dobiti v takratnih hudih časih pripravnega dela, zatb se je kmalu lotil trgovin« z obuvalom katero je vodil do lt.ta 1940, ko mu je umrl ljubljeni sin Frank, katerega je bil odločil za naslednika v tngovini-Že takrat je mlačno pes&l, po smrti ljubJjenega »ina je pa kar oslabel. Zadnjih par let ga j© bilo čisto seeulro. Ako ne bi imel take skrbne postrežbe od svoje zveste sopioge, in hue-re Mlarte, ki sta res storili vse, da -3tvo osme zračne armade Zdr. ! držav, ki se vdeležuje teh napadov. V seznamih, katere je dbjavil te dni vojni department Ičitamo naslednja imena: Opt. 'Robert J. Salitrnik iz Alhamb-| ra, Gal-, ki je bil odlikovan z 'Distinguished Flying Grose in 'prvim šopkjom hrastovih peres za zračno medajlo. Štabni ggt. •Martin A. Somnick iz Cherokee. Kans., ki je dobil prvi so-'pek hrastovih peres za zračno | kolajno. Sgt. Bernard Puro-'sek iz Detroit, Mich., ki je do-'bLl prvi šop* k hrastovih peres za zračno kolajno. Lt. Michael C. Zinkovic iz Claremont, N.Y, ki je dobil prvi šopek hrastovih pfere? za zračno kolajno. Štabni sgt. Jack O. Ranta iz • Newkirk. Okla, ki je dobil DS^-tinguished Flying Cross in pr-' vi šopek za zračno kolajno. Sgt. Michael Rfaskovitch iz Fayette City, Pa., ki je dobil Distinguished Flying Cross in prvi šopek hrastovih peres za zračno kolajno. Lt. Anthony Yenala-vage iz Kingston, Pa., ki je dobil drogi šopek hrastovih peiVs za zračno kolajno in sgt- Rete.r ^Fdnatnick iz Hazleton, Pa., ki je dobil zraenfa kolajno. V TRSTU VLADA STRAHOVITO POMANJKANJE Neki turški diplomatski zastopnik, ki se je te dni vrnil v » domovino in se nekaj dni zadržal v Trstu, pripoveduje, da > vlada v njeetu strahovito po-manjkanjie. V gostilnah ni • dobiti hrane niti pijače. Ljudje so izstradani, bedno oblečeni ► še slabše pa obuti. Dežela sa-■ ma ničesar nima, zatio tudi ni-l cesar ne more dati. Meščani l so mu pripovedovali, da so ob-l lasti kjonftnirale skoro celotno - slovensko podeželsko prebival-) stvo in je zato ostallo tri četr-, tine zemllje neobdelane. Trža- - čani komaj čakajo, da bi se v , ltiki prikazala angleška flota l z -živili in obleko. jravi okrog vita cementno ster io, ki naj bo približno en palec ft roka in naj sega kakih deset :entimfetrov globoko v zemljo n nekaj centimetrov naj je ?leda iz zemlje. Taka stena jnepreči tudi mieftrn. in krtom, la bi si zvrtali pot v vrt. Ra-;umljivo je k tej steni potrebna udi navadna lesena ali drugačna ograja, katere zajec ne iior© preskočiti. (Miši so nadloga za&e, in tudi >regnati jih ni lahko. Rade majo travo, jagode, sadje, ter azne podzemske sadeže in ko-enine ter čebulice, kakor tudi croaiipir. Poljska in gozdna niš se razlikujeta po ttm, da >oljska vrsta miši navadno ži- ® vi v luknjah pod kako gosto ielenjavo, a gozdna miš si na- . pravi tuqele pod zemljo. To je važno vedeti, kadar se na- ^ rtavlja pasti z zastrupljeno va- „ do. ? N»ajboljša vada je košček ja-bolka ali korena, katerega se ^ nekoliko popraši z zinc phos- g pliide. To je zelo učinkovit | strup in ga je mogoče dobiti ^ samo z dovoljenjem okrajnega polje, je držal v ro-l ki ključ. Pokojni je bil v do več doma od Postojne ter je bil- 58! let star. Zapušča eno hčer Ano. Po daljši bolezni je v War-re nsv ill e 'bolnišnici umrl Mike Arh, «rtar 67 let. Doma je bil iz vasi Veliklo Miraševo, faraj Qerklje ob Krki na Dolenjskem, kjer zapušča dve sestri. V A-' meriki s« je nahajal 42 let. Pokojni zapušča tukaj žalujočo soprogo Frančilko, hčer Frances Manak, vnuka Williama, sestro Marv Zupančič in več sorodnikov. Baš na dan šeste obletnice sTnrti svojega sopiloga, je preminila Mlarija Kovač, ko se je, nenadoma agrudila na tla v stanovanju. Navzoč je bil Mr. John Žibert, ki ima svojo sobo v hiši. Ko je hitel klicati sosede na pomoč, je že izdihnila-Zadela jo je srčna kap. Se zadnje dni je bila na »obisku pri zdravniku, ker je bolehala že dalj časa, kljub tamiu se je vedno sprehajala. Stara je bila 65 let. Doma, je bila iz vasi Pre-serje. Tu nima nobenih sorodnikov. Tine 27. junija izdihnil svojo dušo slovenski pionir Fr. Suha-dolnik- Celih 41 let je vodil trgovino z obuvalom in je bil pkxzna-n kot eiden najstarejših slovenskih trgovcev v Cleve-landu. Sem je doapel leta 1893 iz Kamnika na Nott-anjskean, kjer je bil rojen. V stari domovini je bil izočen kot mizar, i tukaj pa v svoji stroki ni mogel Knjiga je posebno privlačna kot darilo za mladeniča, ki se zanima za naravo ^B AMERICAN ^m WILD LIFE - V knjigi Je natančno popisano tlv-Ijenje poaamesnib iivaU, flveCIh na subem, v morja ln v zraku, tako da bo vaakdo, ki ljubi naravo ln njeno pestro Živalstvo, knjigo bral s velikim zanimanjem, ker bo v njej naftel marsikaj la Cirljenja divjih Hvali, kar ara dosedaj fie nI bilo znana Prvotno Je bilo nameravano to veliko delo Izdati v petih knjigah, toda Je slednjič lzfila v eni sami knjigi, ki pa pri vsem svojem skrčenja prinafia POPOLNI POPIS ŽIVLJENJA AMERIŠKE DIVJAČINE. Knjigo bo z užitkom bral lovee, ker navaja ln popisuje vse »vali. ki Jih Je dovoljeno ln prepovedano streljati; farmer, ker so popisane »vali, ki na Polja koristijo aU Škodujejo ter slednjič ribi«, ker ae v knjigi na Štete VSE RIBE, KI ŽIVE V AMERIŠKIH VODAH. Poleg poljudnega popisa ln pripovedovanja vsebuje knjiga S27 SLIK (fa-tafraflj); 6 »Uk v naravnih barvali, v velikosti eele strani, ter ima T78 "trapi. Velikost knjige Je 9 x « Uev. Knjliea opisuje sesavee, ptiče, ribe, ka. **> in »vali, ki aa ravnotako na suhem kot v. vodi doma. — Vezana je v močno platno s zlatimi črkami. POMISLITE, TO KNJIGO LAHKO DOBITE SEDAJ ZA CENO: Sedaj $3.50 Naročite pri: KNJIGARNI Glas Naroda 216 WEST 18th STREET New York 11, N. Y. | Molitveniki liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiii v krasni vezavi importi-rani iz starega kraja še pred vojno .. . Ko zalo-■ ga poide, je ne bo mo- * #goce nadomestiti do 1 konca vojne. NEBESA NAŠ DOM (Stev. 415) 2%X4% inčev Cena $1.— RAJSKI GLASOVI (5tev. 356) 2%X3% lnčev, v belem celolldu; 384 strani. Cena $1.— Angleški : , KEY OF HEAVEN Fino vezano; prvovrstna izdelava; v umetnem usnju Cena $1 — I flvoW^ Slovenski: KVIŠKU SRCE (itev. 415) 2^X3% lnčev; 224 strani. Cena 75c RAJSKI GLASOVI (Stev. 408) 2V&X4 InČe; 255 strani — Všteva Sv. Križev Pot Cena $1.50 Slovenic Publishing Company 216 W. 18th St., New York 11 Sedaj, ko je v«epoveod polno ^P vrtov zniage, je dobro vedeti,'n kako se da uapts&*> odpraviti & nadlogo vrtnih škodovalcev, ki'c so predvsem divji zajci, krti, ii poljske in gozdne miši in tudi g jaabeci. t j p Posebno rade se pojavijo te d škodljive živali'v vrtovih, ki z blizu gozda ali divje zara- t soenega polja ker v grmovju in' g drugi goščavi se lahko 'brez n ekifoi skrivajo podnevu, ponoči in v zgodnjih jutranjih urah T pa si privoščijo dobrega sociv- u ja in zelenjave na vašem vrtu r zmage. 1 r Krta je treba zagovoriti ker k se mu ne mloire ravno dokaza- 11 ti, da bi žrl vrtno zelenjad, to- P da, ker je vnet vrialec rovov v in gradi !oc visokih krtin, je v z vrtu kar nezaželjen s svojo ne- i konstruktivno umetnostjo in- J ženirstva. Da «se zrn .bite krta. mu lahko 4 nastavite past. Za vado se imi položi košček jabolka ali Ido- l rena.. Paziti pa je treba, da se ] pa*t nastavi na takem kraju, ] kjer je lahko skrita v aelenju, * 1 ker krt je precej prebrisan in s gre rad mimo pasti na vade. Xajlažje je ga ujeti e pastjo < ; zgodaj spomladi in pa koncem 1 ♦ jeseni, ko ni mnogo hrane na ] razpolago in je večkrat lačen. ' Majhna past. ki se navadno ra- ^ bi za miši, zadfcnstuje. Krta se da seveda tudi zastrupiti. Treba je slediti nje-. go vini predorom pod vrtno gredico in položiti vanje tu in tam žlico živega apna ali pa * naftalina. Z uspehom s?e rabi 1 . tudi lye in paradichlorobenzin. ^ Patri ti je treba, da se 'lepo za- : grne we prostore, kamor se je položilo apno ali pripomočke ■ proti krtu, sicer se bo ognil razpraskanemu mestu svojega predora. "Zajce je treba loviti s pastmi ki so zamrežene, a ireba jih je spretno skriti in seveda pri-i- trditi vanje košček korena ali I jabolka. Zavaruje pa se vrt-,Tiar pred zajci tudi z ddbro o— ^j'grajo. Sedaj, ko ni na razpjo-lago žbce in mreže, ee lahko na- e Vojna proti vrtnim škodljivcem Visoška kronika i ROMAN — Spisal Dr. IVAN TAVČAB. v*ifHiiifiiiniiifiuiiiiiiiimiiiiiiiHfinii23iiiiii«iinsiiiiiiiiBiiiiiiuiiiuuiiiiiiiii**' Ko t^em se vrnil v gorenje naesto, je bila večina prodajal- š cev že odrinila. Saiuo na jtrmoglavejši in najrevnejši so vpili d da naj se jim vrne plačana tržnina. Ta zahteva je ostala brez š u.^pešsna, ker se je ntzadiofvoljnežem odgovorilo, da lahko pro- d ribajo, kadar se bo graj'«ka Kašča zapda. _ e V Wohlgemuetovi gostilni me je pričakoval* Jeremija i Wolfing s svojo hčerjo. ( Tudi sinova sita že is-edela pri mizi, p Or*e je kazal visoko zadov oijstvo, sinova pa nista bila nič kaj j; pri volji. ; z Margareta mi jo prihitela nasproti ter mi izročila listič, na katerega — za kar se-mf jo bil pros i L — je bila zapihala pe- s sem, katero je pela stara n*ati oni večer. Brata sta takoj za- t klicala, da naj pride k mizi nazaj in da naj se ne ponuja, ker c je danes tržni dan za žito, me pa za ženske. i Staremu se je p*>ialjšal .obraz, ko je videl, da m očeta, ki ^ bi motal priti, č*? se je hotelo »kaj aapieati in podpisati. i 4'Kje je Vendar obstal Polikarp?" je vprašal ostro. Me- j nil je prejkone, da je oče se na trgu in da pride vsak hip za niano. ' ! Prisede? sem k mizi ja odoovoril: "Ne pride!" . ' j pride 1" so .se začudili oče in sinovi. Nadaljeval sem: 44V postelji leži bolan in še nekaj dru- j fega je". ] Stalnemu je kar sap>o zapir.alo. Sinova pa sta stiskala ] • pusti- Znanci pri sosednjih miznh so zvijali vratove in na,pen- , jaii ušesa, da bi jim ne ušla najfmianjša beseda. < <4Kaj je to drugo!" se je za/mdil Jereanija. Pri tem se , je oziral proti stropu prav kakor bi hotel poseči po brezovcu, ki mu je tičal doma za tablami. Margareta je »bila bleda in olxiutila je;, da se stvar ne konča dobro. Zaroko je lahko dogovoriti, razrešiti jo je pa težko, posebno če je bi!a s-klenjena v tako imenitni "niši, kakor je bila hiša Jeremija Wulffinga! Zopet sem se oglasil: 44Nepričakovane *ieči so se pripetite, in oče bi bil skoraj umrl. Očetove besede pa pravijo, da premalo ponujate in da iz dogovorjenejara ne bo nič, tu>di če ibi obljuibili več. Bog je stopil vm|es, in naš oče se je premfislil!" Dobro vem, da bi bil Jeiremfja Wulffing rajši pretrpel udarec v obraz in to pred cflo družbo, ki je bila zbrana okro> njega 'in ki je vedela, da nr*ož.i hčer, aiego da je moral poslušati besede mojega poročila. To poročilo je biio za njega, ošabnega, imovitega nemškega kmeta, pekoča sramota. Se prej ko je mogel on odgovoriti, sta vzkipela sinova: 44Taka sramota! Ne požremo je!" In že sta po stari navadi tolkla po mizi Kakor plah zajec iz repe sem se dvignil od mrize in gledal, da odnesem telo -iz nevarne dražbe. Cela gostilna se je pridružila Wulffingovim in kričala name. Odnesefl sem svoje bojazljive pete na trg pred prvnico, J kjer pa sta me že Tlohitele Maks in Othinrih. Klela sta, potem pa tio padali udaT-ei po meni kakor toča, da sem kar čutil, kako so mi rastle bule po glavi in drugod- Nekoliko sem se branil, vpil pa ni«em, ker sta že onadva dosti kričala. Ko srno se tako pretepavali, je stal naenkrat pred nami majhen možiček ter lolkel 7 drobno -španjolsko paličico ob tlak. 4'Tu se tepo — gvaTdija! — kje je gvardijaT Jezus in Marija! Pred mojim nosom se tepol" Opazil sem, da si je z roko popravljal svoj trivogelni klobuček, da l»i mu ne padei z glave Tudi stm še opazil, da je in tel tanki vrat ovit z belim blagom,, na prsih pa velik kup .apk, posutih s tobakom, s katerim je polnil svoji Špičati nos. Bil je baron Mandl, tedanji grajski glarv-ar, in lahko zapišem, da se ga je bala vsa Loka. Prejšnji glavar katerega imena ni mogel nihče izprego-voriti, je bil dten, baron Mandl, ali kakor m> ga tudi imenovali, baron Flekte, je bil še sitnejši. V svoji oholosti je zahteval, da so ga morali grajski podložniki pozdravljati tako, da so se s kolenom pripognili pred njim in obentm položili roko na prsi ter mu torej dajali čast, ki se daje samo Boga v cerkvi. č'e mu ni kdo izkazal zahtevane časti, je pričel grajski glavar kričati: fleete! fleete! kar se menda latinsko toliko pravi kakor po naše: poklekni poklekni! Zatorej so mu ljudje dejali "glavar Flekte". Komaj *ta ga ugledala Wulffingova fanta, sta bila že s kol«mi pri tleh in z rokami na prsih. Mandl .ju je vprašal, kdo stat Ponižno sta odgovorila, da sta Nemca, sinova Jeremija WuLffinga iz Davč. Odgovor gA je zadovoljil: "Nemca? Dobro! Napadena sta bila! O tem ne dvomim, ker vem, da se moji Nemci ne pretepajo!" Obrnil se je k mtni; "Ti nisi Nemec?" Odločno in brez strahu scan odigovoril: 44Nisem!" Odgovor ga je razkačil in bripavo je vpil: "Fie