PRIMORSKI DNEVNIK Cena 150 lir Leto XXX. Št. 293 (8999) TRST, petek, 27. decembra 1971 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PO PRVEM SREČANJU MED VLADO IN SINDIKATI Sindikalna federacija nezadovoljna z napovedano gospodarsko politiko Kmalu sestanki o povišanju pokojnin, zagotovljeni plači delavcem in draginjski dokladi javnih uslužbencev RIM, 26. — Prvi sestanek med vlado in sindikati, ki je bil pretekli teden, ni zadovoljil sindikalnih organizacij, čeprav so prisilile vlado, da bo z njimi razpravljala o posameznih vprašanjih in ne globalno o vseh vprašanjih skupaj. Sindikalni predstavniki so pri vladi naleteli na stališča in na predloge o reševanju gospodarske krize, ki niso v skladu z njihovimi predlogi. Vlada je dala vedeti, da namerava nadaljevati s strogo politiko ohranjevanja dosedanjega gospodarskega sistema in se je zato odločila za zadrževanje notranje porabe in investicij. Sindikalne organizacije sicer priznavajo, da jim je bila sedaj od- SPOROČILO NAROČNIKOM IN ČITATEUEM Po šestih dneh prihaja Primorski dnevnik ponovno med svoje naročnike in čitatelje. V soboto, 21. dnevnik ni izšel zaradi stavke tiskarjev, v nedeljo, 22. zaradi stavke časnikarjev, v torek, 24. (božična številka) ponovno zara-ti stavke tiskarjev, v sredo, 25. in četrtek 26. pa zaradi praznikov. Ker se stavkovno gibanje tiskarjev na vsedržavni ravni še nadaljuje, vendar po pokrajinski razčlenjenosti in z začasno ukinitvijo nadurnega dela, ne moremo zagotoviti, da bo v prihodnjih dneh lahko Primorski dnevnik, kljub najboljši volji celotnega kolektiva, izhajal redno ali vsaj v normalnem obsegu. Tako je na primer za danes in za jutri najavljena stavka osebja tiskovne agencije ANSA, zaradi česar bodo mednarodne vesti in vesti iz države, nujno pomanjkljive. čitatelje in zlasti še naročnike prosimo, da upoštevajo izjemen položaj, ki je nastal neodvisno od naše volje. Ko se bo ta položaj na vsedržavni ravni in v našem pokrajinskem inerihi povsem normaliziral, bomo skušali zamujeno nadoknaditi. ■DANES, 2, januarja se bodo nadaljevala pogajanja med vlado in sindikalnimi organizacijami. Sindikati se bodo srečali z ministrom za delo in z njim govorili o povišanju pokojnin in o zagotovljeni plači delavcem v primeru odpusta z dela. 10. januarja pa bodo z istim ministrom in z drugimi pristojnimi ministri razpravljali o premični lestvici draginjske doklade javnih uslužbencev. Ta srečanja so v okviru prvega dogovora, ki so ga dosegli sindikati na sestanku z vlado, ki je bil prejšnji teden. Toda sindikalne organizacije se zaradi dosedanjega stališča vlade, da bo treba morebitne rešitve posameznih vprašanj uskladiti «z obstoječimi možnostmi» že pripravljajo za zaostrovanje sindikalnega boja, zlasti še, če zasebni delodajalci, industrije! in trgovci, ne bodo popustili glede zahteve o povišanju draginjske doklade. Vlada pa je na svoji zadnji seji imenovala generala Viglioneja za novega načelnika glavnega štaba oboroženih sil, na mesto admirala Henkeja, ki je bil svoj čas tudi šef obveščevalne službe SID. Medministrski odbor za cene pa bo baje že 30. t.m. sklenil povišati naročnino TV od 12 na 18.000 lir letno. Jugoslovanski zunanji minister Minic je v svojem poročilu parlamentu omenil tudi odnose z Italijo in z Avstrijo. V tej zvezi je pozdravil nedavne izjave predsednika Mora v programskem govoru, ki jih je ocenil kot izraz dobre volje, izrazil pa je tudi željo, da bi italijanska vlada storila vse, da bi končno rešili odprta vprašania, ki otežkočajo odnose med Italijo in Jugoslavijo. Glede odnosov z Avstrijo pa je Minič potrdil povsem negativno oceno odgovora dunajske vlade na jugoslovansko noto, ki kaže, da se avstrijske cblasti še vedno izmikajo izpolnjevanju obvez iz državne pogodbe o ravnanju s slovensko in hrvaško manjšino. Parlamentarni komisiji za notranje zadeve in za prevoze, ki se ukvarjata z reformo italijanske radioteleviziiske ustanove sta o-dobrili predlog poslance Škerka in senatorja Seme o ustanovitvi televizijske oddaje v slovenščini v deželi Furlaniji - Julijski krajini. S tem je bila izpolnjena vrzel v prvotnem vladnem odloku, ki slovenskih televizijskih oddaj v naši deželi ni predvideval. davek na dodatno vrednost — IVA. Obenem se ustanavlja tudi občinski davek na povečanje vrednosti nepremičnin. Poleg tega so odobrili o-dredbo o načinu pobiranja davka na dohodke ter pravila o anagrafu davčnih obvezancev. Po vladni seji je bil pod predsedstvom podpredsednika vlade La Mal-fe medministrski sestanek, na katerem so razpravljali o vprašanju povišanja naročnine za radio in televizijo. Dokončno odločitev o tem bo sprejel medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje na seji 30. t.m. Zdi pa se, da je na seji medministrskega odbora obveljal kompromisni predlog, da se poviša naročnina za televizijo od sedanjih 12.000 na 18.000 lir letno. Minister za industrijo Donat Cattin je predlagal povišanje naročnine na 16.000, podpredsednik vlade La Malfa pa 22.000 lir. Kot torej vidimo je baje obveljal vmesni predlog. prta pot za nadaljnja pogajanja z vlado. Tako se bodo 2. januarja sindikati sestali z ministrom za delo in socialno zavarovanje, s katerimi bodo razpravljali o pokojninah in o zagotovljeni plači v primeru odpusta z dela, 10. januarja pa bodo z istim ministrom in drugimi pristojnimi ministri razprav-Ijali o premični lestvici draginjske doklade javnih uslužbencev. Če u-poštevamo, da je že prišlo do prvega sporazuma med sindikalnimi organizacijami in ministrom za industrijo glede tarif električne energije za domačo porabo, potem lahko trdimo, da je sindikatom uspelo prebroditi prvo oviro, se pravi stališče vlade, naj bi razpravljali o vseh vprašanjih skupaj. Kljub temu pa je predsednik vlade na prvem širšem sestanku s sindikalnimi organizacijami poudaril, da morajo biti sestanki o posameznih vprašanjih le posvetovalnega značaja in da bo treba o reševanju posameznih vprašanj odločati na srečanjih, na katerih bo govor o vseh vprašanjih skupaj in se bodo posamezna vprašanja reševala samo «v skladu z obstoječimi možnostmi, u-poštevajoč vladni program za prihodnje leto.» Sindikalna federacija meni, da je morda še najvažnejše vprašanje, ki ga bo treba pozitivno rešiti v korist delavcev, vprašanje draginjske doklade za delavce v industriji in trgovini. Tukaj pride v poštev neposredni pogovor in spopad s Con-findustrio, Intersindom in zvezo trgovcev. Obenem pa sindikati opozarjajo, da bo prihodnji mesec «zelo vroč», če zasebni delodajalci ne bodo sprejeli zahteve o povišanju vrednosti točke draginjske doklade na najvišji ravni. Zato se že pripravljajo na prireditev morebitnega vsedržavnega dneva boja vseh italijanskih delavcev, če ne bo prišlo do zveznega izvršnega sveta sporazuma z delodajalci. I tajnik za zunanje zadeve Miloš ML Na zadnji vladni seji so Imeno- nič je na današnji sej: '/vežnega V Križu gradijo spomenik padlim v NOV Generalni konzul SFRJ Ivan Renko je te dni v spremstvu konzula Marinka Kosorja obiskal Križ in si ogledal gradnjo spomenika padlim Križanom v NOV. Spomenik zidajo vaščani s prostovoljnim delom. Generalni konzul Renko, ki se je zadržal v tovariškem razgovoru z domačini in s predstavniki zveze borcev, med katerimi sta bila tudi predstavnik krajevnega združenja Alojz Bogateč ter tajnik pokrajinskega odbora ANPI I). Košuta, se je pozanimal za potek del. Na sliki: gen. konzul SFRJ I. Renko (tretji z desne) med pogovorom s Križani ................................................... POROČILO JUGOSLOVANSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA V PARLAMENTU Miloš Minič za rešitev odprtih vprašanj ki otežkočajo odnose med Italijo in SFR J Potrjena povsem negativna ocena avstrijskega odgovora na jugoslovansko noto Poseg slovenskega predstavnika Bogdana Osolnika - Izvoljen nov svet federacije (Od našega dopisnika) ! r-,r,st za razvoj prijateljskih odnosov BEOGRAD, 26. - Podpredsednik !z, naš° ,dežel°- izraženo v program-veta in zvezni skl deklaraciji novega premiera Alda Mora, kot izraz želje italijanske vlade, da se v medsebojnih Odta- vali generala Viglioneja za novega načelnika glavnega štaba oboroženih sil, na mesto admirala Henkeja, ki je to mesto zasedal od avgusta 1972. Admiral Henke je bil svoj čas načelnik glavnega štaba mornarice in obveščevalne službe SID. General Viglione je bil do sedaj načelnik glavnega štaba vojske; na to mesto je vlada imenovala generala armadnega zbora Cucina. Vlada je na seji sprejela tudi zakonski osnutek, ki ureja proizvodnjo, trgovino, uvoz, izvoz in posest o-rožja. Na seji je vlada odobrila tudi pet osnutkov delegiranih odlokov davčne narave, ki se nanašajo predvsem na sveta skupščine SFRJ podal poročilo o letošnji zunanjepolitični dejavnosti, v katerem se je ozri na politični in gospodarski položaj na svetu, na dejavnost neuvrščenih in na odnose Jugoslavije z drugimi državami. Ko je govoril o odnosih s sosedi, je Minič, potem ko je poudaril, da je bilo med njegovim nedavnim obiskom v Grčiji obojestransko ugotovljeno, da obstajajo zelo dobre perspektive glede razvoja dobrososedskih prijateljskih odnosov med obema državama, se je Minič ozrl na odnose z Italijo in Avstrijo. «Izhajajoč iz naše trajne usmeritve k razvoju vsestranskega sodelovanja s sosedno Italijo», je dejal Minič, «smo pozdravili pripravlje- SPREMENJEN ODLOK 0 REFORMI RAI-TV Odobrena ustanovitev slovenske TV v deželi Ustrezni predlog, ki spreminja črko C člena 19, je predložil poslanec Albin Škerk skupno z poslanci drugih strank Prejšnje dni je na skupnem zasedanju dveh parlamentarnih komisij, za notranje" zadeve in za prevoze, ki se ukvarjata z reformo RAI-TV, bila izpolnjena vrzel, na katero smo opozorili in sicer, da prvotni vladni odlok ni predvideval slovenskih televizijskih oddaj, namenjenih Slovencem v Furlaniji - Julijski krajini. Že pred dvema tednoma sta poslanec škerk in senator Sema predložila v zbornicah priporočilo vladi, naj sprejme to splošno izraženo zahtevo. Obenem sta predlagala, naj bi za nadzorstvo teh oddaj sestavili posvetovalno komisijo, v kateri naj bi bili izvoljeni predstavniki slovenske narodne skupnosti. Končni sklep je bil sprejet na zadnji seji združenih komisij. Tedaj so namreč poslanci škerk (K PI), Chanoux levica, Francoz iz Doline Aoste), Mitterdorfer (SVP), Baslini (PLI), Dino Moro (PSI), Loris Fortuna (PSI), Matteotti (P SDÌ), Bandiera (PRI), Gerolimetto (PLI), Lizzerò in Menichino (oba KPI) predložili popravek k zakonskemu odloku. Komisija je imela tudi drug popravek, ki ga je predložil tržaški poslanec Corrado Belci. Slednji se je glasil: «...posebne oddaje v slovenskem jeziku za prebivalstvo Julijske krajine». Belcijev popravek je Škerk ostro oporekal, da je meglen in skrajno omejen in ga je poročevalec umaknil. Razprava je zato stekla o skupnem predlogu omenjenih poslancev, ki je predvideval televizijske oddaje v slovenščini za celotno področje naše dežele in ustanovitev posebne komisije. V razpravo je, za obrazložitev predloga, posegel poslanec Škerk, ki je poudaril, da je pod- pisnikom predloga v čast, da so se zavzeli za pravice Slovencev do lastne televizije. «Ta predlog je samo delček tega, kar Slovenci zahtevamo v zvezi z ustavnimi normami in izvajanjem mednarodnih sporazumov in spada v okvir splošnega gibanja delovnih ljudi za nove družbene odnose in večjo demokracijo.» škerk se je nato skliceval še na dejavnost poslanke Marije Bernetič, ki se je za to zavzela že It . 1966. Sam je to zahtevo ponovil leta 1969, prodrl pa je komaj januarja letos, ko je bilo sprejeto priporočilo vladi, naj se loti tudi tetra vprašanja. Morova vlada, je dejal škerk, je pripravila odlok o «minireformi» RAI-TV, pri tem pa je spet pozabila na Slovence. Še posebej pa je za Slovence bilo žaljivo to, da so bili postavljeni na skoraj isto • ven kot «Nemci V Furlaniji - Julijski krajini», kar bi spominjalo Tržačane na «Adriatisches Kiisten land». Škerk je na koncu ponovil zahtevo po ustanovitvi posebne komisije, v kateri naj bi bili Slovenci, za nadzorstvo nad temi oddajami, saj bi to bila pravica manjšine, da zares razpolaga s svojimi občili. Iz razprave jasno izhaja, da člani komisije niso sprejeli predloga o komisiji, medtem ko so se strinjali z ustanovitvijo slovenske televizije v naši deželi. Zato je bil izdelan končni predlog, ki so ga o-dobrili in vključili v besedilo odloka o RAI-TV. V njem nalagajo RAI-TV dolžnost, (čl. 19, črka C) «da izvede radijske in televizijske oddaje v nemščini za pokrajino Boren, v francoščini za Dolino Aoste in v slovenščini za deželo Furlanijo - Julijsko krajino». sih krene naprej. Toda znani so problemi, ki otežkočajo razvoj teh odnosov in čakajo svojo rešitev v interesu obeh držav. Upamo, da bo italijanska vlada storila vse, da se to tudi v praksi uresniči. To bi dalo nove spodbude še širšemu in trdnejšemu razvoju jugoslovansko - italijanskih odnosov, kar je brez dvoma v interesu obeh držav.» «Naši odnosi z Avstrijo,» je dodal Minič, «so še nadalje obremenjeni z istimi vprašanji, o katerih sem imel priložnost govoriti v tem domu. Odgovor avstrijske vlade na našo noto od 29. oktobra letos v celoti izraža negativen odnos republike Avstrije do izpolnitve svojih mednarodnih obveznosti. Poleg tega avstrijska vlada v svojem odgovoru ne kaže nikakršne pripravljenosti za odstranitev tudi drugih vzrokov, navedenih v naši noti, ki so stalna ovira za razvoj jugoslovansko - avstrijskih odnosov, kot je na primer dirigirana protijugoslovanska gonja iz Avstrije. Želim tudi ob tej priliki poudariti, da vlada SFRJ odločno vztraja pri svojem stališču in zahtevah, izraženih v noti od 29. oktobra: popolno uresničenje pravic in zaščite slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji, kakor tudi izpolnitev drugih obstoječih obveznosti Avstrije do Jugoslavije, kot so vrnitev arhivov in kulturnih dobrin, ki so, jih nacistični okupatorji oropali in odvlekli iz naše dežele in se sedaj nahajajo v .Avstriji; to je naša stalna skrb in vlada SFRJ se bo tudi v bodoče zavzemala za njihovo izpolnitev. Če avstrijska vlada stvarno želi, kot to govori v svoji noti, da reši sporna vprašanja, ji nihče ne brani, da to tudi v praksi potrdi. V tem oziru več velja en konkreten korak, izpolnitev ene od vseh obveznosti, kot vse izjave uglednih osebnosti avstrijske vlade o pripravljenosti na razgovore. O odnosih s sosedno Avstrijo je v razpravi, ki se je pričela po Mi-njčevem poročilu,. govoril tudi prvi udeleženec razprave, delegat Slovenije Bogdan Osolnik. Po njegovem mnénju odgovor avstrijske vlade na jugoslovansko noto zasluži posebno pozornost, ker odraža politični sporazum vodilnih avstrijskih strank ter kaže, da avstrijska vlada ne želi izpolniti svojin mednarodnih obveznosti in ker nota vsebuje vrsto neresnic in netočnosti, s katerimi skuša avstrijska vlada dezinformi-rati mednarodno in lastno javnost. Avstrijska vlada želi ustvariti vtis, da je na njeni strani dobra volja, ker nudi razgovore in srečanja državnikov, to je diplomatski manever, katerega se običajno poslužujejo tisti, ki ne želijo izpolniti svojih obveznosti, je dejal Osolnik in dodal, da niso sprejemljivi nikakršni razgovori o reviziji določil državne pogodbe, ki se nanašajo na manjšino, kajti vsako popuščanje v tem pogledu bi vodilo Avstrijo na pot revizije tudi drugih določil državne pogodbe, kar bi imelo občutno širše posledice za odnose v tem delu Evrope. Osolnik je nadalje dejal da Avstrija nima pravice vsiljevati Jugoslaviji nikakršne pogoje glede vrnitve kulturnih dobrin in arhivov in ugotovil, da je Jugoslavija edina med državami, tako imenovanimi naslednicami bivše Avstroogr-ske, do katere Avstrija še ni izpolnila vseh obveznosti. Osolnik se je ozrl tudi na oživljanje nacizma v Avstriji in navedel vrsto primerov o neonacistični in revanšistični dejavnosti določenih krogov v Avstriji in v zvezi s tem omenil, da je celo kandidat za predsednika republike iz vrst narodne stranke v svojem predvolilnem govoru izjavil, da je dober tisti Avstrijec, ki je v drugi svetovni vojni izvršil svojo dolžnost. Obsojajoč zahteve o preštevanju manjšine je Osolnik postavil vprašanje, zakaj avstrijska vlada ne skuša ugotoviti, zakaj se zmanjšuje število manjšine. Na koncu svojega govora je O-solnik dejal, da je nemogoče otresti se vtisa, da na opredelitev avstrijske politike delujejo tudi sile mednarodne reakcije in ugotovil, da je taka politika nezdružljiva z nevtralnim statutom Avstrije in z ambicijami, ki jih Avstrija kaže v graditvi svoje vloge v procesu evropskega sporazumevanja tudi v svetovni organizaciji, v 'želji, naj bi Dunaj postal središče svetovne organizacije. Taka vloga, je zaključil •Osolrak, bi zahtevala mnogo odgovornejše obnašanje tudi v mednarodni politiki, predvsem pa spoštovanje človeških pravic in drugih ciljev svetovne organizacije in do- «lllllllllirilMIIIIIIIIIIIIIIIimHIUIIUUIIDIIIrllHIMtIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIiniMlllllllllltllllllllllllllllllltllllllllllllll STOPNJEVANJE NAPETOSTI NA BLIŽNJEM VZHODU Ponoven izraelski napad na Libanon sledno spoštovanje prevzetih mednarodno - pravnih obveznosti. Iz vseh teh razlogov avstrijski odgovor in politiko, ki se tako odraža do naše /ležete, .odločno odklanjamo in obsojamo. V razpravi o Miničevem poročilu so govorili poleg Osolnika delegati vseh republik in pokrajin, med njimi delegat Makedonije Dankov, ki je v svojem govoru omenil številno makedonsko nacionalno manjšino v Bolgariji, ki nima nobenih osnovnih nacionalnih pravic. Obstoj makedonske nacionalne manjšine zanikajo celo najvišji partijski in državni organi Bolgarije. Taka politika Bolgarije mora imeti težke posledice za naše medsebojne odnose, je izjavil Dankov. Po razpravi o poročilu zveznega tajnika za zunanje zadeve, ki ga je zvezni svet odobril, je svet brez razprave sprejel zvezni proračun za prihodnje leto v znesku 58 milijard 165 milijonov dinarjev, kar je 23,1 odst. več od letošnjega proračuna. Na koncu seje je zvezni svet na predlog predsedstva SFRJ izvolil člane sveta federacije, v katerem je 14 Slovencev in sicer: Viktor Avbelj, Branko Babič, Aleš Bebler, Bogdan Brecelj, Tone Fajfar, Zdenka Kidrič, Franc Kimovec, Franc Leskošek, Ivan Maček, Miha Marinko, Janko Rudolf, Mira Svetina, Lidja šentjurc in Boris Ziherl. BOŽO BOŽIC BEJRUT, 26. — Položaj na Bližnjem vzhodu je še vedno izredno napet. Izraelsko topništvo je tudi danes obstreljevalo nekatere vasi v južnem Libanona Kaže, da je škoda zgolj materialna in da tokrat ni bilo človeških žrtev. Istočasno so izraelska nadzvočna letala preletela libanonski zračni prostor na področju pristanišča Sidona, poleg tega pa so jih opazili tudi nad palestinskimi taborišči v južnem Libanonu. Iz Izraela prihajajo medtem nekateri nasprotujoči si glasovi. Ministrski predsednik Rabin je še enkrat poudaril uradno stališče tela-vivske vlade, da se bo namreč pogajala samo v položaju vojaške nadmoči. Ponovil je, da je Izrael trenutno mnogo močnejši kot je bil kadarkoli prej in da je pripravljen spopasti se z arabsko vojsko. Da bi nekoliko omilil te svoje izjave je sicer dodal, da bo Izrael storil vse, da bi preprečil ponoven spopad. V nasprotju z njegovimi :o izjave ministra za trgovino in nekdanjega načelnika generalnega štaba generala Bar - Leva, ki je na zasedanju laburistične stranke dejal, da je večina članov izraelske vlade za to, da bi Tel Aviv prepustil Jordaniji vso Cisjordaniio, pod pogojem, da ohrani nekatere strateške in utrjene točke vzdolž reke Jordana, kar je za varnost Izraela po njegovih besedah neobhodno potrebno. Njegove izjave se morda nanašajo na star izraelski predlog, po katerem naj bi vrnili jordanski civilni upravi vse ozemlje, ki so ga zasedli leta 1967, razen vzhodnega dela Jeruzalema, v zameno za nadzorstvo nad Jordanom. Uradna linija izraelske vlade pa je vedno ostro zavračala vsako ozemeljsko vrnitev pred referendumom, ki naj bi ga izvedli v Izraelu. Vodja palestinske osvobodilne fronte Jaser Arafat je dal indijskemu tedniku «Blitz» intervju, v katerem trai, da se Izrael s pomočjo ZDA pripravlja na ponovno bliskovito vojno proti arabskim državam, tokrat proti Siriji in južnemu Libanonu. Trenutno naj ti že bili v teku skupni vojaški manevri izraelske in ameriške vojske nekje v puščavskih predelih ZDA, kar naj bi omogočilo Američanom, da se privadijo podnebnim razmeram na Bližnjem vzhodom. Načrt Izraelcev naj bi bil zasesti Damask in skušati prisiliti Arabce, da se pogajajo pod grožnjo orožja. V Kairu se medtem pripravljajo na pogreb ministra za vojno Ismai-la Alija, ki je umrl v Londonu, kjer se je zdravil. V Egn u meniju, da bo na njegovo mesto imeno an general Gamaši, znan po tem, da je vodil z Izraelci pogajanja ob km 101. Zaključne misli in sodba o popravkih k pooblaščenim predsedniškim šolskim odlokom Pooblastilni zakon štev. 477 in pooblaščeni odloki 416 do 420 uvajajo udeležbo družbenih sil, zlasti pa staršev in dijakov v življenje šole. Kljub svojim pomanjkljivostim predstavljajo pomembno demokratično dejanje, ki bo postopoma odprlo pot k resnični reformi šolstva in še nadalje obstoječih birokratskih struktur centralističnega značaja. Slovenska družbena skupnost v Italiji ima ves interes, da se proces, ki se začenja z uresničenjem odlokov, nadaljuje, ker se zaveda, da je nov odnos šola — družba predpogoj za spremembe, ki bodo posredno in neposredno prispevale tudi k večji sprostitvi demokratičnega ozračja na večnarodnem ozemlju Furlanije - Julijske krajine. I-stočasno se Slovenci kot manjšinska narodnostna skupnost zavedajo, da jim odloki nudijo priliko nepo-srednejšega vpliva na rast in razvoj lastne šole, ki je bila in je prav tako kot italijanska odvisna od centralističnih odločitev ter od odločanja in smernic organov, ki niso zaradi obstoječih sporov dopuščali utrditve slovenske šole v smislu vsebinsko, programsko, strukturno narodnostne institucije. Možnost množičnega demokratičnega vpliva in postopnega kvalitetnega spreminjanja slovenske šole pomeni tudi za Slovence relativno odprto pot k afirmaciji takšne šole, ki naj bo v okviru načel in ustavnih določil italijanske države, čimbolj slovenska, v čimvečji meri last slovenske narodnostne skupnosti in temelj njene rasti. V tem verjetno tiči važna pomembnost pooblaščenih odlokov za slovensko šolo. Ta ugotovitev pa mora še učinkoviteje razodeti slabosti in pomanjkljivosti, ki se postavljajo kot resna ovira, da bi se Slovenci dokopali do svoje lastne demokratične, ljudske, vsestransko razvite in vsestransko razvejane šole. Od mednarodnih in razrednih svetov do svetov šolskih okolišev in zavodov se za Slovence ne postavljajo problemi, ki bi bili različni od problemov ostalih šol v Italiji. Na tej ravni se Slovencem odpira pot, da se brigajo za svojo šolo in da skušajo urejevati njene zadeve v duhu in po črki pooblastilnega zakona in pooblaščenih odredb. Od svetov šolskih okolišev in zavodov pa postaja zadeva zelo resna, ker se pooblastilni zakon ne spušča v načela, ki naj jih pooblaščeni odloki konkretizirajo v zvezi s slovensko šolo. Pooblastilni zakon narekuje vladi, naj v pooblaščenih odlokih spoštuje posebni statut glede nemške in ladinske šole v Južni Tirolski, naj izda poseben odlok za šolsko osebje v Dolini Aoste in naj za ostala vprašanja spoštuje določila posebnega statuta in mnenje dežele Aoste. Glede slovenske šole pa ne vsebuje posebnih določil in zanjo velja le splošna obveza o «izvršilnih normah», ki naj jih vsebujejo pooblaščeni odloki glede o-stalih «neitalijanskih šol». Slovenska šola je bila torej diskriminirana že v pooblastilnem zakonu, kar med drugim pomeni, da ji italijanska demokracija noče posvetiti pozornosti, ki je posvečena nemškim, ladinskim in aostan-skim šolam. Na drugi strani pa pomeni, da se v parlamentu verjetno ni nihče v praksi zavzel za vključitev izhodiščnih načel, ki naj bi narekovala vladi rešitve v korist slovenske šole na podlagi ustavnih in demokratičnih načel ali vsaj tistih načel, ki jih vsebujejo predlogi KPI, PSI in bivše PSIUP ter peticija SS-SDZ in program SKGZ v zvezi s popolno in organsko avtonomijo slovenske šole. Zaradi nejasnosti splošne smernice o izvršilnih normah, ki naj uredijo vprašanja drugih neitalijanskih šol razen nemške, ladinske in aostanske, pa so postali pooblaščeni odloki še preveč jasni in diskriminacijski. Ne gre za odlok o učnem osebju, ki je za slovensko šolo zadovoljiv, kot pa gre za odlok štev. 416 o novih kolegialnih organih, ki deli na podlagi 34. člena slovensko šolo na dvoje: na šolo do ravni okolišev in zavodov in na šolo na ravni okrajev, pokrajin in države. Torej, do šolskih okolišev in zavodov je slovenska šola avtonomna in izvoljeni organi odločajo o njenih vprašanjih na podlagi navedenih pristojnosti. Obe šoli v (Furlaniji - Julijski krajini) — italijanska in slovenska — imata isto zakonsko ureditev glede kolegialnih organov, sta vzporedni in se ne prepletata, ker je to organsko nemogoče, če se noče izvršiti razna-radovalno nasilje. Od okraja dalje pa ni več ločenosti, pač pa medsebojno prepletanje na podlagi absurdnega mehanizma, ki onemogoča soodločanje zastopnikov slovenske šole in slovenskih družbenih sil, saj številčno o-mejuje specifično težo Slovencev: tako v okrajnih kot v pokrajinskih šolskih svetih predvideva četrtino zastopnikov šolnikov in petino zastopnikov staršev, kar bo privedlo do načelnih in praktičnih absurdov, k|'( so bili nakazani v prejšnjih člankih. Še prej pa pooblaščeni odlok št. 416 interpretira po svoje splošno in megleno načelo pooblastilnega zakona o izvršilnih določilih. Interpretacija namreč ponavlja diskriminacijo in antislovensko politično voljo proti delu Slovencev, ki živi v Videnški pokrajini, kar ponovno potrjuje, da gre v tem primeru za zavestno, vztrajno, trmasto negacijo obstoja Slovencev v videnski pokrajini, kar že presega vsakršno mejo in se postavlja na odkrite pozicije raznarodovanja cele skupnosti. Pooblastilni zakon ne predvideva meja slovenske šolske avtonomije. In po analogiji, ki izhaja iz samega 19. člena pooblastilnega zakona, bi morali sestavljavci 34. člena odloka 416 slediti glede slovenske šole določilu o nemški, ladinski in aostanski šoli. Sestavljavci so pa ubrali popolnoma drugačno pot. Predvsem se niso posvetovali z edinimi, ki so poklicani, da povedo lastno mnenje o svojih vprašanjih, t.j. s Slovenci, oz. njihovimi zastopniki. Vemo pa, da so se sestavljavci posvetovali z zastopniki Nemcev in Aostancev. Poleg tega pa so okrnili tako demokratično kot funkcionalno avtonomijo slovenske šole s tem, da so predvideli narodno mešane okrajne in pokrajinske šolske svete s številčnim ključem, ki zagotavlja stalno in dosledno mi-norizacijo slovenske šole, kar jasno izhaja iz kakršnih koli kombinacij. Res je, da nimajo okrajni in pokrajinski šolski sveti odločujočih pristojnosti in da ostajajo šolska skrbništva še vedno glavni dejavnik, res pa je tudi, da bo verjetno čas prinesel tudi drugačno podobo in vsebino tem kole. gialnim organom, saj se bodo demokratične sile za naprednejšo podobo in vsebino zavzemale. Zaradi tega prihajajo te dni na KAREL ŠIŠKOVIČ (Nadaljevanje na 8. strani) llfllllHllimillllllltllllllllllllllllilliitiitlMimniillllU Delna sprememba pooblaščenih odlokov o šolstvu Sporočilo tržaške KPI V četrtek, 19. decembra, je Poslanska komisija za javno vzgojo na naglico zaključila razpravo o spremembah pooblaščenih odlokov, v zvezi s členi, ki zadevajo slovensko šolo. Po poskusu poslancev leve opozicije, da bi dosegli sporazum za ustanovitev samostojnega predstavniškega organa za slovensko šolo, je poslanec Cervone (KD) predložil popravek, ki so ga podprli poslanci Raicich (KPI), Santuz (KD), Castiglione (PSI), poročevalec Buzzi in predstavnik vlade. Na osnovi popravka, Id ga je komisija odobrila na zakonodajni ravni, bo 34. členu pooblaščenih odlokov dodano sledeče besedilo: «V okrajnih šolskih odborih tržaške in goriške pokrajine je ena petina dijaških predstavnikov namenjena dijakom eržavnih šol s slovenskim učnim jezikom. V istih pokrajinah okrajni in pokrajinski šolski odbori morajo, ko razpravljajo o vprašanjih, ki kako-koli zadevajo dejavnost šol s slovenskim učnim jezikom ter pokrajinske načrte v zvezi s tečaji ljudske šole, poukom odraslih in dejavnostjo stalnega izobraževanja in občasnega pouka za odrasle, prositi za mnenje komisijo, ki jo določa čl. 9 zakona z dne 22. decembra 1973, št. 932. V primeru, da ti odbori pri oblikovanju programov, sprejmejo sklepe, ki niso v skladu z mnenjem, o katerem govori prejšnji odstavek, morajo to ustrezno in vsebinsko utemeljiti. Ko gre za sklepe, ki jih omenjeni organi sprejmejo o prej omenjenih predmetih, zato da jih pošljejo pristojnim oblastem za nadaljnjo sklepanje, jim morajo priložiti mnenje komisije, o kateri govori drugi odstavek.» S tem v zvezi je tajništvo tržaške federacije KPI izdalo tiskovno sporočilo, v katerem trdi, da gre za «pomemben rezultat», za «prvo, čeprav le delno spremembo pooblaščenih odlokov». Tajništvo tržaške KPI meni, da je to prvi uspeh enotnega pritiska slovenske javnosti in levih sil, z namenom, da se zagotovi dejansko samostojnost slovenski šoli. «To dokazuje», se zaključuje sporočilo KPI, «da je pooblaščene odloke o tem specifičnem problemu mogoče spremeniti in torej dopušča možnost nadaljnje enotne akcije, ki naj prisili k spremembi mnenja večinske stranke, katere v tem primeru niso hotele iti za zahtevami komunistov, ki so predlagali za samostojnost slovenske šole primernejše ukrepe». Tajništvo KPI meni, da se mora nadaljevati enotna akcija vseh slovenskih in demokratičnih sil zato, da se slovenski šoli dajo oblike m sredstva resnične samostojnosti. PREDVIDENA TRI «RAZVOJNA SPEDISCA» Odobrene spremembe regulacijskega načrta za razvoj tržaške univerze Na Katinari zadeva sprememba regulacijskega načrta sedem hiš - Zupan je sprejel priporočilo prof. Coste, naj bi omejili razlastitve na najmanjši obseg Na svoji zadnji letošnji seji je t litiko. Sicer , pa je bilo spodbudno tržaški občinski svet odobril sklep o spremembi regulacijskega načrta na treh področjih, skladno z zahtevami za razvoj tržaške univerze. Odbornik De Luca je orisal sklep, po katerem bo tržaška univerza i-mela tri «razvojna središča»: v Starem mestu za slovstvo in filozofijo, nad Školjetom (nova univerza) gospodarske in druge znanstvene vede, na Katinari pa medicina in kirurgija. Poleg teh «razvojnih središč» predlaga uprava tržaške univerze še področje pri kamnolomu «Faccanoni» za dijaške domove, storitveni in trgovski center, na Padričah pa še rekreacijske in športne naprave. Glede Padrič ie odbornik za urbanistiko takoj dejal, da o tem ne bodo razpravljali, ker spada vprašanje v okvir podrobnega urbanističnega načrta za Kras, pač pa se je razvila razprava v zvezi s sklepom o Katinari. Na tem področju, nekako med Magdaleno in glavnim vaškim trgom, sta predvideni dve «sivi coni». Ena je namenjena razvoju medicinske fakultete, druga pa bolnišnici in njenim pritiklinam. Za univerzo predvideva regulacijski načrt področje med vojaško smodnišnico pod Montebelom in Sež-ganko (Reško cesto), medtem ko se področje bolnišnice širi. Spremenjen je bil prvotni načrt, ki je večini prebivalcev na hribu pri Spetičevi gostilni, odjemal vsako možnost. Po spremenjenem načrtu se «siva cona» razširi od Golovke, nad Reško cesto, tja do kapelice Kraljice miru in ob cesti za Rovte, na področju, kjer je sedem stanovanjskih hiš. Tu naj bi uredili (vendar načrta še niso izdelali) parkirišča in morda skladišča bolnišnice. Za komuniste je prof. Costa opozoril, da bi razlaščanja za širjenje bolnišnice zajela sedem hiš. za vrednost, ki presega 300 milijonov lir, kar je za parkirišča brez dvoma preveč. Zato je predlagal, naj bi pri izdelavi načrtov upoštevali možnost, da se razlastitve skrčijo na «minimum». S tem v zvezi je vložil resolucijo. Costa je nato opozoril občinske upravitelje na nekatera nerešena vprašanja, saj je treba Katinari zagotoviti pomembne storitve (ceste, avtobusne zveze, energijo, strukture), poleg teh pa je še odprto vprašanje razporeditve dejavnosti med petimi bolniškimi ustanovami v našem mestu, skladno tudi.. 4. (Zahtevami zdravstvene reforme. K razpravi so se oglasili še predstavniki liberalcev, Trauner. Carpano (PRI), Kervin (PSI), Zanmi (KD), Rinaldi (KD) in drugi. Na koncu je župan Spaccini sprejel priporočilo prof. Coste glede omejitve razlastitev na Katinari, medtem ko so odložili glasovanje o predlogu, naj bi o razporeditvi oddelkov in služb v obstoječih bolniških poslopjih razpravljala mešana komisija zastopnikov krajevnih uprav, bolnišnice in sindikatov. prav dejstvo, da je na občnem zboru spregovorila mladina sama in to na stvaren, resen način, kar samo potrjuje, da se nam za bodočnost ni bati. Izvršni odbor je še ugotovil, da je sklepna resolucija bila povsem realen povzetek vseh bistvenih vprašanj, zaključkov in napotkov občnega zbora. Daljši del seje je izvršni odbor posvetil tudi pooblaščenim šolskim odlokom, pri čemer je ponovil in odobril že znana stališča o avtonomiji slovenske šole. V tretji točki dnevnega reda je izvršni odbor poslušal izčrpno poročilo o dejavnosti slovenskih organizacij v Beneški Sloveniji v zadnjem obdobju in z zadovoljstvom ugotovil, da je ta dejavnost vedno večja, vedno bolj pestra in da se odvija v največjem soglasju in sodelovanju med posameznimi delujočimi društvi. Končno je izvršni odbor z zadovoljstvom pozdravil solidarnost, ki jo je pokazala vsa slovenska javnost, posebej pa tudi dijaška mladina s svojimi stališči ob obsodbi prof. Sama Pahorja zaradi njegovega vztrajanja v zahtevi po uporabljanju slovenščine v odnosih z oblastmi in njihovimi predstavniki. Ob koncu seje je izvršni odbor razpravljal še o prvih nalogah v novem letu in skupno z najboljšimi voščili izrazil tudi upanje, da bi bil boj Slovencev za narodnostne pravice, za demokracijo in družbeni napredek v državi v nastopajočem letu čim bolj uspešen. Seja izvršnega odbora SKGZ Izvršni odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze je imel 19. t.m. svojo zadnjo letošnjo sejo. (Poročilo objavljamo z zamudo, ker list zaradi stavk ni izhajal). Pretežni del razprave je posvetil oceni občnega zbora SKGZ, pri čemer je lahko z zadovoljstvom ugotovil, da so tako poročila kot diskusija odražali sedanji položaj Slovencev v I-taliji, njihove zahteve in razpoloženje v zvezi z bojem za priznanje in izvajanje narodnostnih pravic. Diskusija je bila na visoki ravni, zadevala je bistvo problemov obravnavala pa je tudi nekatere slabosti v delovanju zveze, zlasti kar kadrovsko Župan Spaccini sprejel režiserja A. Cončarova V soboto je župan Spaccini v svojem uradu sprejel sovjetskega glavnega režiserja moskovskega gledališča Majakovskeoa Andreja A. Gon-čarova, ki je bil v teh dneh gost Stalnega slovenskega gledališča ob priliki gostovanja Drame SNG iz Ljubljane z igro «Vanjušinovi otroci», katero je režiral Gončarov. Re- žiserja sta spremljala ravnatelj Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta in ravnatelj Drame SNG iz Ljubljane. V prijateljskem razgovoru je bil poudarjem pomen kulturnih izmenjav in posebej še vloge Trsta kot posrednika med romansko in slovansko kulturo. Včeraj je imel režiser Gončarov, ki je tudi profesor moskovske akademije za gledališke umetnost, razgovor s člani ansambla SSG o vlogi gledališča v SZ in o metodah dela v gledališču. V soboto opoldne pa je bil v Kulturnem domu razgovor z nekaterimi tržaškimi gledališkimi in kulturnimi delavci, SPOROČILO FINANČNEGA INTENDANTA Odložen postopek dražbe slik, last prof. S. Pahorja Nobenega zagotovila o izvajanju dvoje, zičnosti od strani davčne izterjevalnice Nezaslišano zadržanje tržaške davčne izterjevalnice, ki se že dalj časa upira upravičenim zahtevam prof. Sama Pahorja, da bi mu bilo omogočeno dvojezično poslovanje pri izplačevanju davkov, kar jamči posebni statut Londonske spomenice o soglasju, je imelo svoj odmev tudi na parlamentami ravni. Slovenski poslanec škerk je namreč naslovil na ministrskega predsednika in finančnega ministra vprašanje, v katerem ju seznanja s tem zadržanjem izterjevalnice ter ju vprašuje, kaj nameravata ukreniti, da bi dejansko prišlo do doslednega izpolnjevanja pravic državljanov slovenske narodnosti. Medtem je imela akcija, ki jo je sprožil prof. Pahor, svoje nadaljevanje. V ponedeljek so se na pe snega, pač pa južno, vlažno vreme in gosta megla, kot da bi bili nekje v Padski nižini. Poleg vsega tega pa draginja in skrb za jutrišnji dan. Vse to prav gotovo ne vzbuja prazničnega razpoloženja in tnarsikdo rajši ostane doma ali obišče bližje sorodnike in prijatelje. Tudi zunanja podoba našega mesta je bolj otožna in bolj pusta kot prejšnja leta, nikjer svetlobnih napisov in voščil, raznobarvnih žarnic in lepih izložb: Austerity! Za Novo leto, kot voščilo... ob decembrski plači za marsikoga pa še hud odtegljaj, taksa za avto, naročnina za radio, naročnina za televizijo. Dobro navsezadnje, da ni hudega mraza in da lahko nekaj prištedimo pri kurjavi. Tako potekajo letošnji prazniki, ............................................. Z ZADNJIMI SEJAMI V TRSTU Zaključeno letošnje delo deželnega upravnega sodišča Sodišče zavrnilo rekurze, ki no se nanašali na splošni regulacijski načrt tržaške občine iiiiiiimiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiimiiiiiiiiiniiiniviiiiiiiimifiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiunuu,„nilllll| ŠOLSKE POČITNICE DO 6. JANUARJA Megla in austerity zajela letošnje božične praznike Meščani ostali večinoma doma - Bo «luČanje» v Boljuncu zares izumrlo? Božični prazniki, čez nekaj dni, zato je te dni le malo meščanov pa Novo leto, vendar nikjer niti kr- ] odšlo na izlete daleč od doma, ve- Deželno upravno sodišče je te dni zaključilo svoje letošnje delo. V novembru in decembru se je sestalo skupno na desetih sejah, na katerih je obravnavalo vseh 23 prizivov, ki jih je svoj čas prejel državni svet in ki jih je slednji prepustil zaradi pristojnosti upravnemu sodišču (gre za rekurze v zvezi s splošnim regulacijskim načrtom tržaške občine) in vrsto drugih prizivov, . Posebno zanimive so razsodbe, Ki jih je deželno upravno sodišče izreklo v zvezi s splošnim regulacijskim načrtom tržaške občine. Vsi rekurenti brez izjeme so namreč zahtevali razveljavitve odloka št. 179 z dne 16. decembra 1969, s katerim je predsednik deželnega odbora odobril splošni regulacijski načrt, ki ga je sprejel tržaški občinski svet v letu 1966, pri tem pa zahteval vrsto popravkov in dopolnil. Zaradi teh popravkov in dopolnil pa so se rekurenti kot lastniki nepremičnin na področju tržaške občine znašli v neprijetnem položaju, da so bila njihova zemljišča, ki so bila po prvotnem regulacijskem načrtu zazidljiva, po novem proglašena za «zelena» ali druga nezazidljiva področja. S tem se je seveda tudi tržna cena nepremič- nin občutno spremenila, in sicer v škodo lastnikom. Vsi rekurenti so kot glavni ugovor navedli, da po členu 10 urbanističnega zakona deželna uprava nima pravice vnašati v posamezne regulacijske načrte «bistvenih» sprememb, kakršna je namemba posameznih področij zasebni ali javni rabi. V teh primerih je deželno upravno sodišče zavzelo naslednje stališče: predsednik deželnega odbora sme vnašati v regulacijski načrt manjše spremembe, zlasti ko gre za spremembe, ki jih sprejema prizadeti občinski svet ter spremembe, katerih namen je zavarovati naravno okolje, zgodovinske spomenike, arheološka najdišča in podobno. Upravičene so tudi spremembe, katerih namen je zagotoviti spoštovanje smernic koordiniranega prostorskega načrtovanja. Glede na to, da je bil postopek deželne u-prave pri obravnavi regulacijskega načrta tržaške občine_ pravilen, je deželno upravno sodišče vse rekurze, ki so se nanašali na omenjeni odlok predsednika deželnega odbora, zavrnilo. činoma v Istro in v Furlanijo, Tujih turistov skoraj ni, razen turistov - kupcev iz Jugoslavije. Snega ni ,zato ne pridejo na svoj račun smučarji in šolska mladina, ki ima zdaj božične ter novoletne počitnice. Precej dolge so te počitnice, od 21. decembra do 6. januarja, saj se bo pouk spet začel šele 7. januarja. Včeraj je bil praznik sv. Štefana, kar pomeni, oziroma je v starih časih pomenilo bolj kot zdaj, tradicionalno «lučanje» v Boljuncu, kjer se je na vaškem trgu odigraval napad (z jabolkami in pomarančami) brhkih domačih deklet na boljunške fante. «Lučanje» je vedno privabilo v Boljunec tudi precej okoličanov in meščanov, toda letos je «austerity», skupno z vremenom in splošnim razpoloženjem, zajela tudi «lučanje», čeprav ga ni še popolnoma zatrla. Po večernicah je bilo kaj hitro vsega konec; pravijo, da tudi zaradi tega, ker je v Boljuncu zdaj malo deklet. Zato. tako smo vsaj slišali, se je že porodila zamisel, naj bi stari običaj oživele in poživele Boljunčanke, ki so se rodile pred 50 in več leti. Ideja ni slaba. Uspe! koncert openskega zbora Preteklo nedeljo je bil v Prosvetnem domu na Opčinah koncert domačega pevskega zbora «Tabor». Pevci so se številnemu občinstvu, ki je za to priložnost napolnilo dvorano, predstavili prvič v novih oblekah. Spored ni obsegal posebnih novosti, je pa bilo opaziti občuten kakovosten napredek v izvajanju že znanega repertoarja. Danilu Maverju je žena Renata povila krepkega sinčka. Staršema iskreno čestitamo, malemu MAKSU želimo obilo zdravja in sreče v življenju. Tržaški partizanski pevski zbor OSMIČ A Pri Antonu Gombaču, Lonjer št. 291, točijo pristno belo domače vino. Na razpolago so tudi domače klobase. OSMIČ A Rafael Kosmač, Boršt 132, je odprl osmico, v kateri toči pristno belo in črno kapljico. zadeva mladino in kadrovsko po- Danes, PETEK, 27. decembra JANEZ Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.27 - Dolžina dneva 8.42 — Luna vzide ob 14.57 in zatone ob 5.49 Jutri, SOBOTA, 28. decembra NEDOLŽNI OTROCI DRUGE VESTI NA 8. STRANI_____________________________________ ......................................................... rina Degrassi vd. Mirabile, 82-letna Maria Avian vd. Merluzzi, 73-letni Antonio Novacco, 80-letni Mario Starz, Včeraj-danes Vreme včeraj: najvišja temperatura 8,5, najnižja 4,1, ob 19. uri 6,6 stopinje, zračni tlak 1031,3 mb, stanoviten, veter sever 3 km na uro, vlaga 83 odst., nebo jasno z meglo, morje mirno, temperatura morja 11 stopinj. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 20. decembra se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 18 oseb. UMRLI SO: 42-letni Dino Tomat, 69-letni Stefano Palmitessa, 88-letna Antonia Gorjanec vd. Cuk, 26-letna Marija štrekelj, 61-letni Giuseppe Carulli, 69-letna Eufemia Piscanc vd. Bossi. 37-letm Josef FUrst, 84-letni Giuseppe Campanella, 68-letni Giuseppe Apicella, 40-letni Claudio Pescatore, 86-letna Damma Maria Gaetti vd. Ricci, 67-letna Angela Kastrin, 69-letni Attolio Bianchetti. 76-letna Emilia KRZNA SUPER ELEGANTNI MODEU VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NAŠIVK1 VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO trst TEL. 196 301 Viale XX Settembre št. 16/111 /AMAf 7/š/Zà\ PS£ 0#I/S£f' _ foto kino °Ptika TRST-Ul.Mozzini 5/ Fogazzaro vd. Curiel, 68-letna Anna Dobravich por. Vagaia, 91-letni Salvatore Adinolfi, 83-letna Luigia Tau-car vd. Stibil, 75-letna Linda Bullich por. Merlo. Dne 21. decembra so se v Trstu rodili 3 otroci, umrlo pa je 10 oseb. UMRLI SO: 67-letna Ida Vidmar vd. lemeicich, 90-letna Antonia Spagnul vd. Rupini, 84-letni Vincenzo Epeira, 84-letna Gioconda Olivo vd. Dubini, 76 letna Raffaella Santin vd. Benussi, 89-letni Biagio Perdi, 63-letna Rosa Urbans por. Chersa, 70-letna Albina Umek, 61-letni Luigi Tronci, 72-letna Giovanna Iliardica vd. Salvini. Dne 22. in 23. decembra se je v Tistu rodilo 16 otrok, umrlo pa je I 22 oseb. UMRLI SO: 81-letna Romeo Zan-marchi, 76-letna Pierina Trebian por. Cossi, 52-letna Maria Chermaz vd. Macorin, 72-letni Bruno Fracaros, 74-letni Ugo Perlitz, 66-letni Francesco Petelin, 85-letni Giorgio Panek, 82-letna Giovanna Predonzan vd. Masut-ti, 64-letni Paolo Gregori, 69-letni Ro. mano Ban, 86-letna Maria Carli vd. Carli, 50-letna Bianca Lenti por. Can-tarelli, 74-letna Maria Tessarin vd. Bidoli, 48-letni Fulvio Ellero, 78-letni Angelo Nodali, 67-letni Enrico Genz, 88-letna Giusta Zucchi vd. Carli, 73-letna Emma Goljevscek vd. Marcon, 63-letni Mario Vranich, 63-letna Carla Crevatin por. Bossi, 79-leni Nikola Pajalic. 83-letna Lucia Coslovich vd. Bubnich. Dne 24. decembra se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 11 oseb. UMRLI SO: 94-letna Apolonija Ži-vic vd. Daneu, 53-letni Livio Micheli, 90-letna Francesca Lautier vd. Klun, 74-letna Maria Muller, 85-letna Concetta Viola vd. Savino, 72-letna Violetta Corsi por. Pugliese. 68-letna Ne- DARILA Presenetljivo velika izbira UR m ZI.ATNINE - ZLATO 18/750%< — Velika izbira ur SEIKO — Posebni popusti. Urama !n «lalarna LAURENT! Trst Trieste. Largo Sanlorio 4 80-letna Anna Stopar vd. LOTERIJA Groppazzi. BARI 23 69 11 71 79 CAGLIARI 68 27 39 41 5 FIRENCE 60 34 1 61 23 GENOVA 64 17 87 4 76 MILAN 75 65 22 78 56 NEAPELJ 71 28 41 60 8 PALERMO 73 85 67 68 2 RIM 40 73 7 50 51 TURIN 71 40 68 53 77 BENETKE 44 58 ENALOTTO 37 59 28 1 2 X 222 2X2 X 1 2 KVOTE: 12 točk — 21.359.000; 11 točk — 359.900; 10 točk — 29.100 lir. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Al Uoyd, Ul. Orologio 6 — Ul. Diaz 2: Alla Salute, Ul. Giulia 1; Picciola, Ul. Orfani 2; All’Annunziata, Trg Val-maura 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giustizia, Trg Libertà 6; Alla Testa d’Oro, Ul. Mazzini 43. LEKARNE V OKOLICI Boljunec itel. 228-124), Bazovica (tel. 226-165), Opčine (tel. 211001), Prosek (tel. 225-141), Božje polje -Zgonik itel. 225-596). Nabrežina (tel. 20C-121). Sesljan (tel. 209 197), Zavije (tel. 213-137), Milje (tel. 271-124).! njegovem domu zglasili trije funkcionarji, da bi dali na dražbo dva zarubljena Hlavatyjeva akvarela. Prof. Pahor jih je sprejel na pragu svojega stanovanja in jim obrazložil. da jili ne more pustiti naprej, ker so zapisnik o rubežu, obvestib in razglas o dražbi brez slovenskega prevoda. Dodal pa je, da je kljub temu pripravljen poravnati terjano davčno vsoto pod pogojem, da mu izstavijo dvojezično pobotnico, ali vsaj, da mu zagotovijo, da jo bo lahko prejel čez sedem hai- Tega mu niso zagotovili in jih je zato odslovil. Izterjevalci so pred odhodom dejali, da se bodo naslednjega dne vrnili z orožniki, a do tege ni prišlo, ker je medtem prišlo sporočilo od finančnega intendanta, na katerega je prof. Pahor vložil priziv, da so odložili postopek dražbe, še vedno pa ni nobenega zagotovila o izvajanju dvojezičnosti s strani davčne izterjevalnice. Sekcija KPI «Kralj Zorko» in pevski zbor «Primorec» iz Trebč izrekata tov. Rudolfu Kralju ob 56. rojstnem dnevu iskrena voščila. Ob 60. rojstnem dnevu tov. Evgena Čuka iskreno čestita sekcija KPI «Kralj Zorko» iz Trebč. Amaterski oder Prosek - Kon-tovel iskreno čestita svojemu dolgoletnemu režiserju STANETU RAZTRESENU ob prejemu Severjeve nagrade. V nedeljo, 29. decembra, bo ob 17. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah igral in vas veselo zabaval ob svoji 5. obletnici obstoja ANSAMBEL TAIMS Sodelujeta: Tovarna gramofon- skih plošč HELIDON — Ljubljana in RTV Ljubljana — SAKOJ s priložnostnimi darili. Ne zamudite! Izleti SPDT priredi od ,29. 12. do 5. 1. 1975 zimovanje v Šentjanžu na Koroškem. še nekaj prostih mest. Prijave Ul. Geppa 9. ŠD Breg organizira 6. januarja 1975 tradicionalni smučarski izlet v Kranjsko goro ali na Krvavec. Vpisovanje pri vaških zastopnikih. Izlet v Kranjsko goro Potovalni urad Aurora prireja ob praznikih 5. in 6. januarja avtobusni izlet v Kranjsko goro z bivanjem v hotelu «Larix». Cena izleta 19.000 lir. Aurora tudi obvešča, da je na razpolago še nekaj prostorov za silvestrovanje v hotelu «Lev» v Ljubljani. Cena 29.000 lir. Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu Aurora, Ul. Cicerone 4, tel. 29243. Gledališča POLITEAMA ROSSETTI Danes ob 20.30 tretja abonmajska predstava. Teatro Stabile iz Genove: «Lungo giorno di viaggio nella notte» Eugena O’Neilla. Vstopnice pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. « * * V petek ob 18. uri v dvorani Ros-settija srečanje z igralci genovskega Teatro Stabile. Vstop prost. AVDITORIJ Danes počitek. Jutri, 28. t.m. ob 17. uri «L’Austria era un paese ordinato» Lina Carpinterija in Mariana Faragune. Vstopnice pri osrednji bla gajni v Pasaži Protti. Aristou 16.30 «Cognome e nome: La-combe Lucien». Barvni film režiserja Louisa Malleja. Nazionale 15.30 «Robin Hood». Barvni Walt Disneyev film. Risanka. Excelsior 15.30 «Ceravamo tanto a-mati». Nino Manfredi, Vittorio Gas-mann, Stefania Sandrelli. Barvni film. Grattacielo 16.00 «Borsalino & Co.». Barvni film režiserja Jacquesa De-raya. Igra Alain Delon. Fenice 16.00 «Porgi l’altra guancia». Terence Hill, Bud Spencer. Barvni film. Eden 16.00—22.15 «Finché c’è guerra c’è speranza». Alberto Sordi in Silvia Monti. Barvni film. Ritz 15,30 «Agente 007: L’uomo dalla pistola d’oro». Barvni film. Igra Roger Moore. Aurora 16.30 «Anche gli angeli tirano di destro». Barvni film. Capito! 16,30 «Herbi, il maggiolino sempre matto». Cristallo 16.30 «Il grande Gatsby». Barvni film. Igrata Robert Red-ford in Mia Farrow. Impero 16.30 «La stangata». Filodrammatico 16.00—22.00 «Le sessuali». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «L’uomo dalle due ombre». Charles Bronson. Barvni film. Ideale 16.00 «Sette belve venute dalla Cina». Vittorio Veneto 16.00 «Altrimenti ci arrabiamo». Terence Hill in Bud Spencer. Barvni film. Abbazia 15.00 «Gli eroi di Telemark». Kirk Douglas, R. Harris, Ulla Jakobson. Astra 16.30 «La collina degli stivali». Terence Hill in Bud Spencer. Barvni film. Volta - Milje 17.00 «Zanna bianca». F. Nero in Vima Lisi. Barvni film. Mignon 16.00—22.00 «Il mistero della mummia». Barvni film. Radio 16.00 «Qui Montecarlo, attenti a quei due». Roger Moore in Tony Curtis. Bareni film. Tržaško podjetje išče uslužbenko, strokovno usposobljeno za perforiranjc na strojih IBM, z znanjem slovenščine. Pismene ponudbe na Ogb«i}| > oddelek Primorskega dnevnika. ;,Tt SOŽALJA Ob prezgodnji smrti Učke Štrekelj se slovenske tržaške skavtinje pridružujejo žalovanju. Sekcija KPI «Zorko Kralj» iz Trebč izreka svojcem iskreno sožalje ob smrti Juste Čuk vd. Kralj. ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega brata Antona Čuka Posebna zahvala KP iz Trebč ter vsem, ki so se udeležili pogreba v Kopru. Brata Marino in Berto ter sestre Trebče, 27. decembra 1974 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega moža, očeta, nonota in strica ALOJZIJA ŠKERKA Posebna zahvala dr. Posarelliju, sorodnikom, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Marija, sinovi Gigi, Egon in Bruno, hčeri Marica in Olga, snahe Mara, Danica in Romana, zeta Berto in Ludvik, vnuki, bratranca in drugo sorodstvo Trnovca. Nabrežina, Veliki Repen, Trst, 27. decembra 1974 ZAHVALA Globoko ganjeni ob tolikih izrazih sožalja ob nenadni smrti našega nepozabnega BRUNA se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala č. g. župniku Zupančiču in darovalcem cvetja. Žalujoči: žena, sin in družina Brišček Barkovlje, 27. decembra 1974 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, Id so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage mame in none MARIJE RUPEL roj. JURCA Prisrčna zahvala č. g. župniku, sorodnikom in znancem, pevskemu zboru, darovalcem cvetja ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Družine RUPEL, REBULA in GIR ALDI Prosek, 27. decembra 1974 22. decembra nas je zapustila naša draga mama in nona JUSTA vd. KRALJ roj. ČUK Po pogrebu javljajo žalostno vest potrti sinovi, hčeri, vnuki in drugo sorodstvo. Trebče, 27. decembra 1974 Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3, tel. 38006 Po kratki bolezni je 21. decembra preminil naš dragi FRANC PETELIN Po pogrebu naznanjajo žalostno vest žena, hči, sin, zet, vnuka ter drugi sorodniki Iskrena zahvala vsem, ki so z nami sočustvovali. Nabrežina, 27. decembra 1974 Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3, tel. 38006 Po dolgi in mučni bolezni je 24. t.m. preminil MARIO STARZ Po pogrebu javljajo žalostno vest žena Marija, hči Mariuccia z možem Brunom Škerlom, sin Giorgio z ženo Angelo, vnukinja Angela, vnuk Marko z ženo Angelo, pravnuka Luca in Davide, pastorek Bruno Zuban z ženo Anito in drugo sorodstvo. Trst, 27. decembra 1974 Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3, tel. 38006 Dne 24. t.m. je mimo zaključil življenje, ki ga je posvetil družini, naš dragi oče JOSIP ČERNE Pogreb bo danes, 27. t. m., ob 13.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v kriško cerkev. Globoko užaloščeni javljajo žalostno vest: hčeri Albina in Marčela z možem Giovanni jem Baschiero, sestra Marija ter Križ, 27. decembra 1974 drugi sorodniki. Občinska pogrebna služba, Ul. Zonta 7/C Umrla je naša srčno ljubljena, dobra mama APOLONIJA DANEU roj. ŽIVIO Od nje smo se poslovili dne 24. t.m. izpred cerkve v Barkov-ijah, od koder smo jo prepeljali v Celje, kjer je bil pogreb dne 25. t.m. žalujoči hčerki Evalda vd. Normali, Elizabeta Kopušar in zet Mariin Kopušar Trst, Celje, 27. decembra 1974 žalosti se pridružuje družina Mario Martelanc * * ■ . » >j * L' ■ -; ? i _______________■ ■* v Nenadoma nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica ANA VERČ roj. TOMINC Od drage pokojnice smo se poslovili 25. t.m. na mavhinjskem pokopališču. Žalujoči: hči Ana z možem Frančkom, . - J '’?:-'-: sin Marjo z ženo Jožico, vnuki Sonja z možem Ivanom, Stojan, Marija, Sonja, Elena, pravnukica Deborah in drugo sorodstvo Vižovlje, 27. decembra 1974 ZAHVALA Ob izgubi naše ljubljene hčerke MARIJE ŠTREKELJ se zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Posebna zahvala g. Francu Škerlju, g. Stanku Zorku, delovnim kolegom, sorodnikom, njenim prijateljem, darovalcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin in nam stali ob strani v tako bridkem trenutku. Oče Karel in mama Karolina Trst, 27. decembra 1974 ZAHVALA Vsem, ki so sočustvovali z nami in kakorkoli počastili spomin naše drage J0SIPINE PETAR0S vd. PETAR0S se iskreno zahvaljujemo Katinara 27. decembra 1974 Žalujoča družina ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega brata DANILA SEDMAKA Posebna zahvala vaščano m in vsem ostalim, ki so pomagali Pri iskanju, sorodnikom, pevskemu zboru, darovalcem cvetja, č. g-župniku ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Boršt, 27. decembra 1974 Družini BANDI in PETAROS 25. 12. 1971 - 25. 12. 1974 Ob tretji obletnici tragične in prerane izgube se mati in sorodniki, prijatelji in vsi, ki so ga imeli radi, spominjajo draf HERMANA GERLIJA z zadnje letošnje seje deželnega sveta Od 1. januarja bolnišniška oskrba v pristojnosti dežele Bolnišnice v Furlaniji-Julijski krajini imajo za 118 milijard lir terjatev, same pa dolgujejo bankam in dobaviteljem 100 milijard - Dolgove mora poravnati država Pretekli petek je bila zadnja seja žavne organe, naj nemudoma poskr- deželnega sveta v letošnjem letu. Skupščina je zasedala ves dem in sprejela dva nova zakonska osnutka, od katerih je eden posebne važnosti za nadaljnji razvoj zdravstva v Furlaniji - Julijski krajini. Gre namreč za zakonski osnutek štev. 112, ki ga je 14. decembra letos predložil deželni odbor in ki uvaja v deželno zakonodajo norme znanega državnega zakona štev. 386 z dne 17. avgusta 1974 o poravnavi obsežnih dolgov, ki jih imajo bolniške blagajne in občinske uprave do bolniških ustanov, o kritju stroškov za bolnišniško oskrbo in o začetku izvajanja večkrat napovedane zdravstvene preosnove v državi. Dežela bo po vsem tem prevzela nase od 1. januarja prihodnjega leta bolnišniško oskrbo za vse upravičence, za katere so doslej skrbele občinske uprave in bolniške blagajne, slednje pa bodo še naprej vodile splošno in specialistično oskrbo. Pristojni odbornik Tripani je v obrazložitvi nove zakonske norme naglasil, da deželna uprava ne bo mogla nositi ustreznih finančnih bremen, zlasti ne kar zadeva dolgove, ki so se na tem Področju nakopičili v preteklih letih in še zlasti v letu 1974. Bolnišniške ustanove v Furlaniji - Julijski krajini imajo namreč do bolniških blagajn in občinskih uprav za 118 milijard lir terjatev, njihovi dolgovi pri denarnih zavodih in pri raznih dobaviteljih Pa se sukajo na višini kakih 100 milijard lir. Za finančno kritje novih stroškov, ki bodo nastajali iz tega naslova, bo dežela črpala sredstva iz posebnega «vsedržavnega sklada za bolnišniško oskrbo». V tej zvezi je deželni odbor na petkovi seji sprejel resolucijo, ki so jo vložili svetovalci KPI Ber-gomas, Bosari, Colli in De Cecco in s katero deželna skupščina vabi dr- PROSVETNO DRUŠTVO «FRAN VENTURINI» od DOMJA želi svojim članom vesele praznike in srečno novo leto bijo za kritje dolgov, ki so se nabrali do 31. decembra 1974 in za priznanje zadostnih finančnih sredstev iz omenjenega sklada od 1. januarja 1975 dalje. Zakon je bil izglasovan z večino glasov: proti so glasovali pripadniki MSI, liberalci pa so se vzdržali. Deželni svet je v petek sprejel še drugo zakonsko normo, in sicer osnutek, ki uvaja vrsto sprememb in dopolnil v nedavni zakon o prometu, ki je stopil v veljavo 6. septembra letos. Zakon, ki hkrati določa v ta namen dodatna finančna sredstva, je bil izglasovan z večino glasov: svetovalci KPI so glasovali proti, pripad. niki PLI in MF pa so se vzdržali. Na koncu je predsednik skupščine A. Pittoni kratko orisal delovanje deželnega sveta v letošnjem letu in zaključil sejo z željo, naj bi bilo delovanje skupščine v prihodnjem letu še bolj učinkovito in plodno. Izlet Primorskega dnevnika 1975 V naši novoletni številki bomo objavili program tradicionalnega izleta Primorskega dnevnika v letu 1975. Ker pa so nas nekateri čifatelji in naročniki prosili, da bi še pred koncem leta objavili vsaj čas izleta, da si lahko pravočasno rezervirajo dopust, naj danes povemo samo to, da bo izlet v času med 10. in 20. aprilom, in sicer z ladjo nekam na Jug, trajal pa bo šest dni. Naj še dodamo, da se bo vpisovanje začelo 2. januarja 1975, cena izleta pa se bo vrtela okoli 140.000 lir. Sedaj pa pozor! Vse naše naročnike in čitatelje, ki se nameravajo udeležiti izleta, vabimo, da nam v času do 30. decembra letos odgovorijo na tri vprašanja: 1. V katerih pristaniščih se bo ladja ustavila? (naštejte poimensko) 2. Koliko izletnikov se bo udeležilo izleta? (napišite številko) 3. Na kateri dan se bo izlet začel in kdaj se bo končal? (napišite oba datuma) Med izletniki, ki bodo pravilno odgovorili na vsa tri vprašanja, bomo med vožnjo v mednarodnih vodah izžrebali enega, ki bo kot nagrado dobil zastonj potovanje, oziroma mu bo vrnjen denar, ki ga je vplačal za izlet. Odgovore pošljite po pošti ali pa oddajte osebno na naslov: Primorski dnevnik — Ul. Montecchi 6, Trst. Tistim, ki bodo odgovore poslali po pošti, bomo upoštevali datum poštnega pečata, ko je bilo pismo oddano. Organizatorji potovanja želijo vsem izletnikom vesele praznike in srečno novo leto ter čim več uspeha pri reševanju naše nagradne uganke. BARKOVLJE Prerana smrt Bruna Briščka aiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiHHiiHiiiiiiiiHiiimmHiiHiiiiiiiiiiiiimiimiiiimiiiiimiimmiimiiiuiiimiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiimi ZADNJI AKT V LETOŠNJEM LETU Okoliške občine predložile proračun za prihodnje leto Dolinska občina V torek zvečer je bila seja dolinskega občinskega sveta, ki je z večino glasov (KPI in PSI) odobril občinski proračun za prihodnje leto. Proti so glasovali svetovalci KD, vzdržali so se svetovalci Slovenske skupnosti, socialdemokratski svetovalec pa se seje ni udeležil. Proračun dolinske občine za leto 1975 predvideva 20.809.074 lir primanjkljaja, ki ga bodo krili s posojilom. Celoten proračun znaša z rednimi in izrednimi izdatki, s postavkami za občinski vodovod, za javna dela in s krožnimi postavkami skupno 1.325.912.287 lir. V svojem poročilu je župan Dušan Lovriha utemeljil proračun in obširno prikazal vso tematiko občine ter delovanje občinske uprave aiititiiitiitiiiiiiMiiiiiiiiiitiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiirMiuiiiiiiiimimiiimiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiHiiiiiii S PETKOVE TISKOVNE KONFERENCE V kratkem nadaljevanje del na postajališču pri Fernetičih Sredstva za drugo tranšo del (3 milijarde lir) so že na razpolago v sedanji mandatni dobi. Med drugim je pripomnil, da so v proračunu predvideni zaradi splošne podražitve izredni stroški (44,8 mil. lir) za gradnjo Kulturnega doma v Boljuncu, ki ga bodo odprli verjetno maja ali junija prihodnjega leta, nadaljnjih 10 milijonov lir za borštansko in 19,5 mil. Ur za ric-manjsko srenjo, 12 mil. Ur za turistično cesto Mačkolje - Prebeneg in za cesto med Drago in državno cesto. Če ji bo uspelo dobiti posojilo 28.920.000 Ur, bo občina popravila in razširila srenjski hiši v Prebenegu in v Mačkoljah V svojem poročilu je župan tudi podčrtal plodno sodelovanje med komunisti in socialisti pri upravljanju občine. Podžupan Marino Bandi (PSI) je v svoji glasovalni izjavi poudaril, da občinski proračun, kakor tudi obračun delovanja občinske uprave izražata uspeh skupnih naporov in sodelovanja med KPI in PSI, ter Zgoniška občina Pred razpravo o občinskem proračunu za leto 1975 je zgoniški župan na seji 20. decembra sporočil občinskemu svetu, da je s svojim odlokom štev. 3231 z dne 19. decembra odvzel podjetju «Delta» dovoljenje za gradnjo hotela - rezidence. Občinski svet je tudi potrdil izid natečajev in sprejel v službo Vesno Regent kot zdravstveno asistentko, Zvonimira Simoneto kot občinskega uradnika in Nevijo Kante kot otroško vrtnarico. Imenoval je tudi odbor za proslavo 30. obletnice osvoboditve Po kratki diskusiji je občinski svet odobril občinski proračun za leto 1975, ki predvideva skupno 220.371.855 Ur izdatkov. Primanjkljaj, ki znaša 103 milijone 36.202 liri, bodo krih s posojilom. Podžupan Godnič je v kratki utemeljitvi poudaril, da je proračun realen, da splošna kriza in težave krajevnih uprav zajemajo tudi zgoniš-ko občino, da gre največji izdatek V ponedeljek, 16. t.m., so na bar-kovljanskem pokopališču položili k j zadnjemu počitku Bruna Briščka, ki mu je še tako mlademu, pri samih 45 letih, odpovedalo srce. Bruno se je rodil v Barkovljah v februarju 1929. leta. še ni odrasel kratkim hlačam, ko se je začela druga svetovna vojna. Kljub svoji mladosti je bil že toliko zaveden, da ni dolgo zdržal doma. Ko je jeseni 1943. leta njegov brat Slavko ubral pot v hribe, se mu je mesec dni pozneje pridružil tudi on. Njegov še tako mlad komaj doraščajoč organizem pa ni zdržal naporov in pomanjkanja ki ga je terjalo partizansko življenje Zato so ga pred koncem leta 1944 poslali bolnega domov, kjer se je kril do konca vojne. Nacisti in fašisti so slutili ali morda celo vedeli, da se Bruno skriva doma in so nekega dne obkolili dom in ga preiskali. Bruna niso našli, zato pa so aretirali mater in očeta in ju odpeljali najprej na poveljstvo SS, nato pa v koronejske zapore, odkoder so po treh tednih mater izpustili. Bruno je tako dočakal konec vojne, vtem ko je njegov brat Slavko padel na Martinjem vrhu pri Škofji Loki v marcu 1945, torej tik pred osvoboditvijo. Če je Bruno konec vojne dočakal, pa je bilo njegovo zdravje zelo šibko. Srce mu je začelo najprej «nagajati», nato so se razmere slabšale in pred desetimi dnevi je podlegel tretjemu infarktu. Naj mu bo lahka domača gruda, vsem njegovim pa naše globoko sožalje. KOROŠCI Zadnja pot Benjamina Pečarja da proračun upošteva probleme in potrebe vs® ^čine. (55 od sto) za občinsko osebje, da je Svetovalci? Getti (KD) je tudi to- izobraževanje določenih kar V petek dopoldne je bila v dvorani tržaškega pokrajinskega sveta tiskovna konferenca, na kateri so predsednik Konzorcija za gradnjo in upravljanje tovornega postajališča pri Fernetičih Zanetti in predstavniki podjetij, ki bodo skrbela za nadaljevanje gradnje nove infrastrukture, orisali časnikarjem dokončni načrt postajališča in predvideni potek gradnje. Postajališče bo gradil konzorcij; ki ga sestavljajo dve družbi z državno udeležbo (Costruzioni Metalliche Fin-sider in Morteo Soprefin, obe iz grupe Finsider) in zasebna družba Farsura. Ustrezna pogodba za katero je bila izbrana — prvič v naši deželi — oblika «koncesije o gradnji», je bila že podpisana pred dnevi. Glede na to, da se bo konzorcij poldržavnih in zasebne družbe ukvarjal praktično z vsemi deli. ki zadevajo gradnjo postajališča, pridejo v njegovo pristojnost tudi pripravljalna dela, kot so na primer odkup potrebnih zemljišč, itd. Pogodba se glasi na znesek 13 milijard lir, gradnja pa naj bi trajala tri leta. Trenutno so na razpolago finančna sredstva za uresničitev druge tranše del v vrednosti okrog 3 milijarde lir. Polovico teh sredstev je prispevala država prek Sklada za Trst, polovico pa deželna uprava Furlanije -Julijske krajine. Druga transa del obsega naslednja poglavja: razširitev parkirišča, gradnjo carinske stavbe, uradov in naprav za opravljanje raz. nih storitev, gradnjo nadvoza nad cesto Fernetiči — Col, razširitev državne ceste štev. 58 (Opčine — Fernetiči), ureditev razsvetljave in postavitev ograje. Na ze urejeni ploščadi njakov na dan. To pomeni, da bo baza lahko opravljala trikrat več prometa, kolikor znaša sedanji promet po cesti čez mejni prehod pri Fernetičih. Posebno parkirišče za tovornjake izven pravega postajališča bo obsegalo 20.000 kv.m, samo postajališče pa se bo raztezalo na zemljišču 180 tisoč kv.m, od tega bodo pokrite površine (skladišča, itd.) zavzele 65.000 kv.m. Postajališče bo imelo en sam vhod - izhod, in sicer bo cesti Fernetiči — Col, železniške zveze pa bodo vodile tako proti meji kakor tudi proti Opčinam. Postajališče pri Fernetičih bo neposredno povezano s posebno ograjeno cesto s sorodnim terminalom na jugoslovanski strani, čez mejni prehod, ki ga bodo razširili na 80 m, bo potekal samo osebni in turistični promet, medtem ko bodo za tovornjake kakor omenjeno speljali posebno cesto. Glede uskladitve načrtov za gradnjo postajališča pri Fernetičih in suho-zemnega terminala pri Sežani je ing. Zorzi na vprašanje našega novinarja naglasil, da na tem področju ni posebnih težav, predvidevajo pa sestavo mešane italijansko-jugoslovanske komisije, ki bo tudi ob sodelovanju pristojnih oblasti v Rimu in Beogradu obravnavala vsa vprašanja skupnega interesa. Glede vprašanja odkupa zemljišč, potrebnih za uresničitev postajališča, so predstavniki konzorcija pojasnili, da je pri tem prizadetih 87 lastnikov, ki «bodo lahko hitreje prišli do ustreznih odškodnin glede na dejstvo, da se bo z vprašanjem odkupa ukvarjal konzorcij zasebne narave, ki ni vezan na dolgotrajne postopke kakor javna ustano- od cesti proti Colu bodo v prihodnjih < va. kakršen je Konzorcij za gradnjo mesecih postavili vrsto lop s skupno ■ in upravljanje postajališča pri Fer-Površino 240 kv.m za začasno oprav- netičih». Ijanje raznih storitev. Načrtovalec postajališča mg. Zorzi je dejal, da bo carinska baza obsegala 65.000 kv. metrov, njena zmogljivost pa je preračunana na 500 tovor- Predstavniki konzorcija so na koncu naglasili, da se bodo dela v okviru druge tranše lahko začela še v letošnjem letu ali najkasneje prve dni januarja 1975. krat izjavil, da bo njegova skupina glasovala proti proračunu, češ da večina ni izéataiamobenega programa in da ne najema velikih posojil za razna dela. Svetovalec dr. Tul in Lovrečič pa sta izjavila, da se bo skupina Slovenske skupnosti vzdržala, ker večina ni upoštevala nekaterih predlogov in pripomb. Župan se je zahvalil za sodelovanje ter zaželel občinskim svetovalcem in občanom vse najboljše v letu 1975. Nabrežinska občina V petek je bila v nabrežinskem občinskem svetu zaključna razzava in glasovanje o proračunu za leto 1975. Proračun je bil odobren z glasovi svetovalcev SS, KD in PSDI, proti pa so glasovali socialisti in komunisti. Svetovalci večinske koalicije so v razpravi poudarili, da je osnutek proračuna izraz socialno-gospodar-skega in političnega vprašanja občine. Občinski odbor je po njihovem mnenju pri sestavljanju osnutka sp-ejel nase vsa bremena, ki jih je v tako kočljivem položaju krajevnih ustanov, lahko sprejel. Še zlasti pa je pohvalno dejstvo — je naglasil odbornik Terčon — da ni prezrl vprašanja šol, športnega udejstvovanja mladine, prevozov in gradnje Kulturnega doma v Nabrežini, za kar so trenutno na razpolago sredstva iz lanskega pro~ačuna. Opozicija pa je opozorila predvsem na pomanjkljivosti v raznih postavkah in na dejstvo, da je bila večkrat potisnjena ob strati, ne da bi imela dovolj vzvodov za aktivno in konstruktivno sodelovanje pri u-pravljanju občine. Markovič (KPI) je v tej zvezi poudaril, da brez novega odnosa do KPI ne bo mogoče bolj demokratično poslovanje, Colja (PSI) pa je očital odboru, da je bil osnutek proračuna vsiljen svetu in ne demokratično predisku-tiran. Proračun je bil ob koncu sprejet z majhnim popravkom, ki ga je predlagal svetovalec Colja (1*81), naj bi prispevek za kraški vodovod namenili študiji o možnosti metani-zacije občinskega plinovoda. NA AVTOPORTU FERNETIČI JE NA RAZPOLAGO EKONOMSKIM OPERATERJEM NOVO OKENCE TRŽAŠKE HRANILNICE CASSA Dl RISPARMIO DE TRIESTE 13 . od sto izdatkov, d* je predvidena uvedba pobiranja smeti za celo občino ter ustanovitev občinske ljudske knjižnice. Svetovalec Albin Hrovatin (KPI) je izrazil priznanje občinski u-pravi, omenil je finančne težave vseh občin in pripomnil, da je proračun realen. Svetovalec Vladimir Rebula (Slovenska skupnost) je izjavil, da njegova skupina ne bo glasovala proti proračunu, ker se zaveda resnosti sedanjega položaja, izrekel pa je priznanje občinski upravi, ker je pokazala veliko zanimanje in skrb za šolo. AUTORALLY Pahot Giorgio Ul. Zonta, 3/A tel. 69-250 Avtopritikline — novosti PERSONAL — domači in uvoženi nadomestni deli. Zastopnik avtomobilskih sum DUNLOP. IŠČEMO VAJENCA V torek, 17. decembra, smo se pri Korošcih poslovili od Benjamina Pečarja, ki je po kratki bolezni preminil v tržaški bolnici v nedeljo, 14. decembra. Številna udeležba na pogrebu je pokazala, koliko prijateljev je imel pokojni Benjamin. Radi se ga bomo spominjal' tako zaradi njegove preudarne besede, kakor zaradi njegove šegave narave. Pogrešali ga bodo pevci, ki ne bodo v zborih več slišali njegovega lepega glasu, kakor tudi godbeniki, ker je sedaj za vselej odložil klarinet. Dragi Benjamin, ob tako nepričakovanem slovesu je šel s teboj tudi delček nas samih. Naj ti bo lahka domača zemlja, katero si tako ljubil. GOSTILNA PRI POSTI BAZOVICA 95 — Tel. 226-125 vabi na SILVESTROVANJE Igra ansambel «KONDOR» Prosimo REZERVACIJE VSEM KLIENTOM SREČNO NOVO LETO TRST TRGOVINA TORBIC BORSAMARKET SELF SERVICE ULICA IMBRIANI 8 MENJALNICA TARABOCCHIA ULICA GENOVA 14 Tel. 34-095 TRGOVINA ČEVLJEV AJaMOdA TRST — ULICA G. GALLINA 3 vošči vsem vesel božič in uspešno novo leto! KRZNA SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST ** VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO Viale XX Settembre tt. 16/111 — TRST — Tel. 796-301 MENJALNICA BOLAFFIO UL. DANTE 6 TEL. 37-344 GOSPODARSKO DRUŠTVO KONTOVEL vošči vsem članom ter klientom vesele praanike in srečno novo leto! Elektrode «KJELLBERG OK» G. PAOLIZZI Soc. Esab — Varilne naprave in naprave za avtogeno rezanje — Tehnični artikli — žele znina TRST, Istrska ulica 116 — tel. 761-314 TRSI-L£cŠ3t POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v ose kraje tudi i inozemstvo ŠPORTNA OPREMA STARC PROSEK 551 Darovi in prispevki ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V KRIŽU Družina dr. A. Kukanje 4.000 lir, Ema Košuta (št. 209) 2.000 lir, Martin Košuta (Gabrovec) 5.000 lir, Nino Delorenzi (Križ - Nab. 13) 10.000 lir, Bruno Sullini (Križ -Nab.) 2.000 lir, Alojz Starc (Trst) 5.000 lir, Justina Sedmak (45) 5.000 lir. V spomin Viktorja Tenceja daruje brat Albin z družino (št. 111) 10.000 lir. * « » V spomin pok. očeta Karla daruje Ado Ban 20.000 lir za ŠD Kon-tovel. V počastitev spomina pok. Milka Daneva daruje Rafko Štoka 5.000 lir za ŠD Kontovel. V počastitev spomina pok. bratranca Milka Daneva daruje Matija Štoka 5.000 lir za Kulturni dom Prosek Kontovel. V spomin Učke štrekelj darujejo Albin Magajna, Mario Sedmak, Vida Gerlanc, Leda Kodrič in TVidrej Starc — slovenski člani v rajonski konzulti za vzhodni Kras (Križ, Prosek, Kontovel) 15.000 lir za Dijaško matico. Albina in Ernest Starc darujeta 5.000 lir za Dijaško matico. V spomin na strica Ninija Debel-lija darujeta Lida in Glauko Turk 10.000 lir za šentjakobsko kulturno društvo. Ob priliki Miklavževanja daruje družina Debelli 5.000 lir za Šentjakobsko kulturno društvo. Namesto cvetja na grob pok. Da nila Sedmaka daruje družina Auer 3.000 lir za PD Slovenec iz Boršta. V isti namen daruje družina Petaros (Boršt 89) 2.500 lir za Tržaško folklorno skupino V počastitev spomina Josipine Petaros daruje družina Petaros (Boršt 89) 2.500 Ur za Tržaško folklorno skupino. V počastitev spomina, ob 30. obletnici smrti našega nepozabnega Zorka Verka darujeta hči Marta in žena Vida 10.000 lir za PD I. Grbec v Skednju. V spomin pok. Silvestra Rauber ja - Veta in v spomin pok. Bruna Briščka daruje Nikolo Prašelj s Kontovela 20.000 lir za Dijaško matico, V počastitev spomin Apolonije Daneu daruje Dara Možina 5.000 lir za Dijaško matico. Zo Tržaški partizanski pevski zbor darujejo: Alojz Brišček (Barkovlje) 5.000 lir, podporni član Miro Kapelj 5.000 lir, Damo Clerici 10.000 lir, novi redni član Diego Kolarič 10.000 lir. Ob 2. obletnici smrti hčerke Meri Briščik darujejo starši 10.000 Ur za PD Prosek - Kontovel. Ob 17. obletnici smrti Bruna Ivančiča daruje žena 10.000 lir za PD Slovenec. Ob 6. obletnici smrti Justine Pe čar daruje Inči 5.000 Ur za ŠZ Bor. V spomin Silvestra Rauberja -Veta daruje Avgust Pahor 2 500 lir za ŠD Polet in 2.500 lir za PD Tabor. Namesto cvetja na grob Veta Rauberja darujeta Ivanka in Stan ka Hrovatin 5.000 lir za PD Tabor. Namesto cvetja na grob Justine Kralj darujeta Ivanka in Stanka Hrovatin 5.000 lir za PD Tabor. Namesto cvetja na grob pok. Lav renčiča iz Skednja daruje Terezija Živec 5.000 lir za Primorski dnevnik in 5 * V Ur za Kulturni dom v Trstu. Namesto cvetja na grob pok. Benjamina Pečarja daruje družina Strnad 10.000 lir za Dijaško matico V spomin na pok. Veta Rauberja daruje Josipina K.juder 2.000 lir za Diinško matico. V isti namen daruje Antonija Pe čar 2.000 lir. V spomin pok. Veta Rauberja darujeta Vera in Mario Gombač 5.000 Ur za PD Lonjer - Katinara. Ob 5. obletnici smrti Ivana Čer-njave daruje družina 5.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Maksa in Milana darujeta Leban Rozalija in Štefan 2.500 lir za TPPZ in 2.500 lir za Dijaško matico. Ob prvi obletnici smrti drage ma me Marije Grk daruje hči Pjerina Žerjal z družino 1.000 lir za PD Ivan Grbec v Skednju. V spomin pred letom umrle tete Marije Grk daruje Kristina Mozer 1.000 Ur za PD I. Grbec. Istemu društvu da ruje Emil Furlan 1.000 Ur za poča stitev sosede Marije Grk ob oblet niči njene smrti. Namesto cvetja na grob v Ljubljani umrle mame naše sosede Ma rije Ambrozetove darujejo PD Ivan Grbec Pjerina Žerjal z družino 2.000 Ur, Kristina Mozer 1.000 lir in Emil Furlan 1.000 lir. V počastitev spomina ob četrti obletnici smrti naše drage mame in žene Marije Berginc daruje njena družina 10.000 Ur za PD «I. Grbec» v Skednju. V počastitev spomina pokojne I vanke Bertok daruje Leonora Križman 5.000 Iri za kulturni dom Prosek - Kontovel. V počastitev snomina Mitkota Da neva darujeta Pepi m Marija Da neu 5.000 lir. Karel Pirjevec 5.000 Ur in Karel Furlan 10 000 lir za nevski zbor «Vasilij Mirk». Ob 2 obletnici smrti Meri Briščik daruie sestra Karla z družino 10 000 lir za pevski zbor «V. Mirk». V počastitev spomina Veta Rauberja daruje Albert Ivasič (in ne Ivančič kot je bilo 15 t.m. po po moti objavljeno) 5.000 Ur za TPPZ. BRIVSKI SALON STANKO DEVETAK NABREŽINA 156 želi vesel Božič in srečno Novo leto Mali oglasi 1AKOJSNJA DURAVA i28, 127; 128 71, 72; 850 coupé 67, 69; 850 spy der 69; 124 coupé 68, 69; 124 67. 69; 850 special 68, 70; 500 L 68, 69, 70; fiat 750 66, 69, fiat 1300 66 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v Ul. Giulia 10 in Ul. Cologna 7 — Autosalone Trieste. SPREJMEMO v službo mizarje. Telefon 21-21-68. «CITROEN» — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov v Ul. Rittmayer 4/a. AUTOAGENZIA ZANARDO, Ul. del Bosco 20, tel 796348, «Poverjeni zastopnik za Alfa Romeo» najviš-je ocenjuje vaš rabljeni avtomobil v zameno za novega aU rabljenega in zahteva najmanjši predujem za do 36-mesečne obroke. Rabljene avtomobile menjamo za rabljene. Odprto tudi ob praznikih od 10. do 13. ure. Alfa romeo 2000 berlina 1972; 2000 spider 1973; GT 1600 junior 1974; 1300 super 1971; 1300 TI 1970; GT junior 1300 1972; 1300 spider 1971; alfa sud 1974; FIAT 127 1974; 128 berlina 4 vrata 1970; 128 coupé 1100 SL 1974, lancia fui via coupé 1974; INNOCENTI mini MK 3 1900 1970-AUTOBIANCHI A 112 1970; FIAT 130 berlina 1969; terrari dino 246 GT 1971; LA VERDA 750 SF 1974; ciao 50 1974; FIAT 126 in FIAT 128 coupé 1100 SL nova takojšnja dostava. OBIŠČITE NAS!!! Sl ŽELITE z domačimi zdravili ozdraviti mozolje, pege, rjave U-se, uspešno ozdraviti krčne žile in revmo? Pošljem vam nasvet in navodilo, če priložite 2 znamki po 120 par in čitljivo napisan svoj naslov s poštno številko in opisom bolezni, nakar boste pre-jeU odgovor. Pismo pošljite na naslov: Smerekar, poštno ležeče, 61001 Ljubljana. UGODNO PRODAM 127, 3 vrata, 5 mesecev. Telefonirati; 755550. STRAIN Dolina št, 40 tel. 228116 Posebna postrežba ob slavnostnih pojedinah; poroke, rojstva, godovi, birme in druge slavnosti. — Možnost prenočitve. — Izbrana jedila in pijače. Ob petkih zaprto. SPREJEMAMO REZERVACIJE ZA SILVESTROVANJE. «KRAS - SEŽANA» TOZD HOTELI IN GOSTINSTVO - SEŽANA VAS VABI NA VESELO SILVESTROVANJE V SVOJIH OBRATIH: - V HOTELU «MAESTOSO» UBICA: v restavraciji — 250 ND v Snack baru — 200 ND v nočnem baru — 200 ND Igrajo ansambli: ATLANTIK. ZENIT in BARSKI ANSAMBE1 - V HOTELU «TRIGLAV» v Se zani — 190 ND; igra ansambel AVANTURISTI — V HOTELU «TABOR» v Seža ni — 110 ND, igra ansambel TULIPANI — V MOTELU na Kozini — 200 ND: igra narodno-zabavni an sambel PRIPOROČAMO SE! OTROŠKA OBLAČILA ANNI VERDI TRG OSPEDALE 2 Za praznike nudimo 10Vi popusta HOTEL - RESTAURANT GOMIZEL želi cenjenim gostom vesel božič in srečno novo leto 1975 FERNETIČI 3 — TEL. 211-797 G LEV nMMrn 1 mn r n “p c _Ln J Lrj LJUBLJANA. Vošnjukova I PRIREJA VESELO IN PRIJETNO JUBILEJNO 10. SILVESTROVANJE V VSEH GOSTINSKIH PROSTORIH Silvestrovski hladni In topli bife na voljo brez omejitve. Svečano okrašeni prostori. Plesni ansambel Jožeta Kampiča. Poje Alfi Nipič. Rezervacije osebno ali po telefonu na 310555 PRIMORSKI DNEVNIK 4 GORIŠKI DNEVNIK PREJŠNJI ČETRTEK V GORIŠKI PROSVETNI DVORANI Svečana podelitev častnih priznanj SPI petim zaslužnim ijudskoprosvetnim delavcem Svečanosti je prisostvoval generalni konzul SFRJ Ivan Renko ■ Priložnostni govor je imel tajnik SPZ i/iarko Waltritsch - Pel je Komorni zbor iz Nove Gorice S prisrčno svečanostjo je Slovenska prosvetna zveza počastila prejšnji četrtek zvečer pet dolgoletnih ljudsko - prosvetnih delavcev, ki so veliko doprinesli k razvoju ljudske kulture in ohranitvi slovenske misli na Goriškem. To so Pavlina Komel, Jožica Smet, Rado Lakovič, Dori Klavčič in Franc Lupin. Svečanost je bila v Prosvetni dvorani v Gorici. Udeležilo se je je lepo število ljudi, med njimi tudi novi generalni konzul SFRJ v Trstu Ivan Renko, zastopniki SKGZ Gorazd Vesel in Edmund Košuta ter zastopniki vseh prosvetnih društev včlanjenih v SPZ. Zveza je slavljencem darovala vsakemu po eno lepo umetniško sliko novogoriškega slikarja Pavla Medveščka, vsem skupaj pa poklonila koncert Komornega zbora iz Nove Gorice. Komorni zbor iz Nove Gorice, ki je imel pred kratkim samostojne koncerte v Novi Gorici in drugih krajih na severnem Primorskem in ki je že nekajkrat v prejšnjih letih nastopil v Gorici je vodil prof. Štefan Mavri. Najprej je zapel štiri pesmi, in sicer P. šivica «Domovina je vse», O. Deva «Barčica», M. Tomca «Pojdem v Rute» in K. Pahorja «Oče naš hlapca Jerneja». Sledil je priložnostni govor tajnika SPZ Marka Waltritscha. Med drugim je dejal: «Slovenci na splošno, Goričani in Primorci pa še posebej, smo bili in smo še danes tesno povezani z našo kulturo, ki se izraža na najrazličnejše načine, ob prepevanju veselih in otožnih narodnih in partizanskih pesmi, ob aktivnem sodelovanju v dramskih družinah in obiskovanju gledaliških predstav, ob sodelovanju na akademijah in razstavah, širjenju in branju naših knjig in časopisov. ... V prejšnjem stoletju so se pričele razvijati na Goriškem čitalnice, prosvetna društva, sokolska društva, pevski zbori, dramske skupine. S kulturo so se naši ljudje osveščali in sčasoma postajali močnejši in samostojnejši tudi na gospodarskem področju. Čeprav ovirani od avstrijske državne in italijanske občinske oblasti, so naši predniki dosegali uspeh za u-spehom. Dobili smo, točneje povedano izbojevali smo si svoje šole, svoje posojilnice in zadruge, svoje trgo-me, svoje intelektualce. Slovenščina se je v Gorici uveljavljala povsod, na ulici, v trgovini, v gledališču, v deželnem zboru in sodišču. «Sami smo gradili svoje šole» — je nadaljeval Waltritsch — «ter' tudi svoje prosvetne in gospodarske sedeže. Točno pred sedemdesetimi leti, konec leta 1904, so se pričela odpirati vrata osrednje slovenske kulturne hiše v Gorici, Trgovskega doma, za, katerega so zbrali denar vsi goriški Slovenci ter bratje širom po Sloveniji, za katerega je napravil v tistih časih moderni načrt znani domači arhitekt Max Fabiani. To je bilo točno 24. decembra 1904, ko so se v celotnem prvem nadstropju Trgovskega doma odprle pisarne trgovsko - obrtne zadruge. V tem domu je bila dvorana za prireditve, v njem so imeli sedež Dramsko društvo, Pevsko in Glasbeno društvo, vrsta drugih slovenskih ustanov, slovenska banka. V pritličnih prostorih, v lepi palači na najbolj središčni mestni ulici, pa je bila knjigarna, kjer je osrednja osebnost takratnega našega kulturnega, političnega življenja, Andrej Gabršček, prodajal slovenske in slovanske knjige, časopise in revije.» Tajnik SP" je nato omenil prekinitev do katere je prišlo med prvo vojno, tlačenje pod fašizmom, odpravo slovenskih društev, skrivno prepevanje slovenskih nesmi, skrivno poučevanje slovenščine za naše otroke, skrivanje knjig v podstrešja. «Prav zaradi tega kulturnega osveščanja so bili naši ljudje pripravljeni na boj v narodnoosvobodilni borbi in vsi Primorci so se strnjeno oklenili Osvobodilne jronte in njenih rartizanskih edinic,» je dejal tajnik SPZ. «Z OF so sodelovali vsi brez političnih ali socialnih razlik. Tudi tu je prevladovala naša kultura, saj so partizanske brigade nosile imena naših pesnikov in pisateljev, sam France Bevk pa je bil med najvidnejšimi predstavniki 0-svobodilne fronte.» «Za vse to se moramo zahvaliti tistim našim ljudem, ki so vadili pevce, dramske družine, širili knjige in časopise v lahkih povojnih ter v težkih časih fašistične tiranije,» je dejal Waltritsch in tako nadaljeval: «Njih delo je neprecenljive vrednosti in ne bo nikdar pošteno poplačano. Dolžni smo jim vsaj majh- no priznanje in ko jim danes darujemo umetniško sliko upamo, da jih bomo lahko videli, čez nekaj let, v našem novem Kulturnem domu, ki smo ga začeli graditi prav pred nekaj dnevi v Gorici.» Slavljenci so nato posamično prihajali na oder, kjer je napovedovalka Adrijana Dornik za vsakega posebej prebrala kratek pregled dela, ki ga je opravil na Ijudsko-pro-svetnem področju. Sledile so podelitve priznanj. Predsednik SPZ Klavdij Palčič je podelil sliko Pavlini Komel, -odpredsednik SPZ Saverij Rožič je obdaroval Jožico Smet, član vodstva SPZ Leopold Devetak je obdaril Rada Lakoviča. Doriju Klavčiču je nagrado podelil član vodstva SPZ Danilo Nanut, dekanu slavljencev Francu Lupinu, pa je sliko podaril generalni konzul SFRJ Ivan Renko. Svečanost je zaključil Komorni zbor iz Nove Gorice, ki je zapel še devet pesmi. Za napovedovanje pesmi je spretno skrbel Tomaž Pavšič. BENEŠKI DNEVNIK BENEČANSKI KULTURNI DNEVI V PODBONESCU Oblike kmečkega življenja v vaseh Beneške Slovenije Zanimivo je predaval prof. Gaetano Perusini, docent za zgodovino ljudskih tradicij na tržaški univerzi NA SESTANKU GORIŠKEGA TAJNIŠTVA Sindikat slovenske šole v Gorici zavzel kritično stališče do pooblaščenih odredb Ponovno so zahtevali ukinitev popoldanskega pouka - V Pevmi je potrebna še ena učna moč, v Ulici Randaccio pa je treba namestiti peto redno učiteljico Na zadnji seji odbora Sindikata slovenske šole v Gorici so obširno razpravljali o izvajanju pooblaščenih odredb ter ugotovili, da te ne upoštevajo posebnih razmer, ki vladajo v slovenskih šolah. Dekret predsednika republike izvajanju teh odredb predvideva, da bo v okrajnem in pokrajinskem šolskem svetu samo ena četrtina učnega osebja in ena petina staršev pripadnikov slovenske narodnosti. V teh svetih torej ne bodo zastopani slovenski ravnatelji, sindikalisti, predstavniki družbenih sil in predstavniki občin. V pokrajinskem šolskem svetu pa ne bodo zastopani ravnatelji, učno osebje in predstavniki gospodarskih in delovnih sil. Zaradi teh zakonskih pomanjkljivosti, bo sin- DVA DNEVA POPOLNEGA POCUKA Goričani so v duhu varčevanja preživeli božična praznika doma Malo avtomobilskega prometa - Slaba bera za trgovine Dva božična praznika so ljudje na Goriškem praznovali v glavnem doma v vzdušju sedanje modne nuje — austerity. Restavracije in gostilne v mestu in še zlasti na podeželju so bile sicer ta dan polne gostov, ki so prišli na tradicionalno božično kosilo, vendarle je bilo to nekaj enkratnega kot pred toliko leti, ko ni prevladovala konsumistič-na mrzlica. Avtomobilski promet je bil na božič zelo redek, prav tako ni bilo veliko prometa čez obmejne prehode. V Jugoslavijo so šli v glavnem ljudje, ki imajo tam sorodnike. Včeraj pa so na obmejnih prehodih zabeležili že nekaj več prometa in tudi italijanskih gostov v jugoslovanskih trgovinah je bilo včeraj precej. Ljudje so letos praznovali božične praznike brez običajnega zunanjega razkošja, ki smo ga bili vajeni v prejšnjih letih. Skoro povsem so odpadla razkošna darila, trgovci z oblačili in čevlji so se še v torek pritoževali, da so imeli letos zelo malo dela, prav tako trgovci z zlatom in urami ter tudi oni z gospodinjskimi stroji. Gospodarska kriza je udarila na vse prebivalstvo, neposredno torej tudi na trgovino. Edinole ena kategorija trgovcev je zadovoljna s sedanjim stanjem: to so jestvinarji in mesarji, ki so letos prodali veliko več kot v prejšnjih letih, to pa zato, ker je veliko ljudi ostalo na božičnem kosilu doma, medtem ko so lani pa šli v razna gostišča. Odprta knjigarna «Incontro-Srečanje» V nedeljo so z majhno slovesnostjo, ki ni imela običajnega slavnostnega bleska, je pa bila prav zato bolj pristna, odprli v Ulici sv. Ivana novo, majhno knjigarno, ki je za Gorico precej važna. To je knjigarna zadruge «Incontro - Srečanje». ki so jo letos pomladi ustanoJ vili mladi Slovenci in Italijani, ki so prepričani, da je treba na kulturnem področju odpraviti zastarele metode dela in skušati zbližati obe tu živeči narodnosti. O pripravah za ustanovitev te knjigarne smo v našem listu že nekajkrat pisali, zato tudi tu ne bomo ponavljali govorov, ki so jih imeli ob nedeljski otvoritvi. Na otvoritev, so ustanovni člani knjižne zadruge povabih tiste ljudi, ki so s svojimi prispevki omogočili začetek njenega poslovanja. Prišlo je precej ljudi, Slovencev in Italijanov, iz Gorice in njene okolice, prisotni pa so bili tudi nekateri iz Nove Gorice. Uvodne besede je imel Dušan Križman, nato je v slovenščini spregovoril predsednik zadruge Karlo Černič, v italijanščini pa podpredsednik Dario Stasi. Kratke pozdrave so prinesli Silvino Poletto v imenu zveze zadrug, prof. Silvano Benevenuti v imenu deželnega inštituta za zgodovino odporniške?': gibanja, Marko Waltritsch v imenu Slovenske prosvetne zveze in prof. Gianna Pirella v imenu kulturnega krožka Rinascita. Knjigarna posluje od včeraj dalje p > običajnem urniku. V njej je moč dobiti slovenske in italijanske knjige, revije in tudi gramofonske plošče. dikat protestiral pri pristojnih organih. Nadalje so na seji znova preučili zahtevo po ukinitvi popoldanskega pouka za dijake srednjih šol ter na podlagi dogovor s predstavniki političnih in šolskih oblasti prišli do spoznanja, da je reševanje tega vprašanja na dobri poti. Glede razmer na osnovni šoli v Pevmi je sindikat sklenil zahtevati ločitev prvega in drugega razreda, v katerih je 16 učencev in imajo skupni pouk. Zahteva je utemeljena, ker zakon predvideva, da morajo razdelili otroke v dva razreda, če ‘je ‘veè’ kòt I0'UČehcč^. Obenem bo zahteval peto stalno učno moč za «osnovno «010 v Ul. Randaccio. Sindikat ^-dejavnostjo šolskega odbora, ki je kritično ocenil pooblaščene odredbe ter ugotovil hude pomanjkljivosti v odnosu do naše narodnostne skupnosti. Podprl je njegovo akcijo, da se pomanjkljivosti odstranijo ter imenoval dva člana, ki bosta sodelovala s šolskim odborom v tej akciji. Ob koncu seje je predsednik sindikata prof. Albin Sirk poročal o delu šolske komisije, ki je bila ustanovljena na podlagi zakona štev. 932 od leta 1973. Ob tej priložnosti sindikat vošči vsem članom in sodelavcem vesele praznike in srečno novo leto. PD «Oton Župančič» v štandrežu priredi v torek, 31. t.m., ob 21. uri v prosvetni dvorani na Verdijevem korzu 13 TRADICIONALNO SILVESTROVANJE Za družabnost bo poskrbelo,druš tvo samo. Vstop samo z vabili, ki se dobijo na sedežu SPZ Ulica Malta 2, v gostilni Romana ter v baru Milan v štandrežu. Vabljeni! • V Dolenjah je popolnoma uspel sestanek z vinogradniki, ki ga je priredil konzorcij za tipična briška vina. Na njem so strokovnjaki konzorcija obrazložili nekatere tehnične podrobnosti o trtoreji in tudi nekatere najnovejše zakone o vinogradništvu. Drugo let spet 4. razred trgovske šole? Ministrstvo za šolstvo in prosveto je konec prejšnjega tedna poslalo Sindikatu slovenske šole v Gorici in ravnateljstvu trgovske šole brzojavko, v kateri obvešča, da bodo prihodnje leto spet odprli 4. razred trgovske šole pod pogojem, da se vanjo vpiše določeno število dijakov. Mladinski krožek solidaren s prof. Samom Pahorjem Odbor Mladinskega krožka Gorica, zbran na seji dne 20. decembra, izraža prof. Samu Pahorju iz Trsta svojo solidarnost, obenem z odločnostjo zahteva, da se spoštujejo določbe Posebnega statuta londonske spomenice. Mladinski krožek Gorica nadalje zahteva, naj se, sklicujoč se na italijansko ustavo, dejansko uresniči enakopravnost državljanom slovenske narodnosti. Nesreča pri Šempetru Pri Šempetru so se v torek zvečer ponesrečile tri osebe, katere so v goriški bolnišnici sprejeli na zdravljenje zaradi lažjih poškodb. Gre za 53detnega čuvaja Vittoria Miottija iz Gorice, Ul. XXVII. marca 10, za njegovo 45-letno ženo Nello in za 7-letno hčer Sabrino. V bolnišnici je Miotti povedal, da je verjetno zaradi spolzke ceste na nekem ovinku pri Šempetru izgubil nadzorstvo nad avtomobilom ter zapeljal s ceste, kjer se je vozilo prevrnilo. Ponesrečence so nato z rešilcem jugoslovanskega Rdečega križa odpeljali v Gorico. Darila Podpornega društva učencem slovenskih šol Podporno društvo za Goriško je tudi letos nagradilo učence nekaterih slovenskih šol na Goriškem. Društvo se je spomnilo otrok, ki obiskujejo slovenski šoli na Pleši-vem v krminski občini in v Škrlje-vem v občini Dolenje. Predsednica društva Marija Bogatajeva je prejšnji petek učencem teh dveh šol izročila darilni paket s slaščicami in slovenskimi knjigami. Prav tako so dobili paket Podpornega društva otroci, ki obiskujejo slovensko osnovno šolo v Ulici Randaccio. Tega so jim darovali ob koncu božičnice, ki je bila v šoli v soboto popoldne. Predavanja Slovensko planinsko društvo priredi petek, 10. januarja 1975, ob 20.30 v klubu Simon Gregorčič v Gorici prvo sezonsko predavanje. Gost planinskega društva bo član Planinskega društva Ljubljana Milan Ciglar, ki ho govoril na temo «Italijanska dolomitska transverzala št. 1». V petek je v okviru benečanskih kulturnih dnevov predaval v Pod-bonescu prof. Gaetano Perusini, docent za zgodovino ljudskih tradicij na univerzi v Trstu, o oblikah kmečkega življenja v Beneški Sloveniji. Predavatelj, ki je znan tudi po tem, da je rešil nešteto zgodovinskih dokumentov, ki so trohneli po podstrešjih vse Furlanije (ima jih kakih 30 stotov), je obravnavano snov zelo živo in prijetno predstavil, po predavanju samem pa je vodil živahno in široko diskusijo s prisotnimi. Svoja izvajanja je predavatelj začel z orisom naselitve Slovanov v današnjo Beneško Slovenijo in sosednjo Furlanijo ter se ustavil predvsem pri oblikah naselij o katerih vemo še zelo malo (tako o furlanskih kot o slovenskih). Prav v Benečiji pa bi se lahko našlo sledove nekdanjih kmečkih utrdb, medtem ko se je v ravnini stanje že izravnalo. Nato se je predavatelj dotaknil vprašanja družbene ureditve, pri čemer je poudaril, da so bile so-sednije v Benečiji organizirane podobno kot v drugih predelih Furlanije, da pa so imele svoje čisto posebne poteze predvsem o okviru sodstva, saj je kazensko pravo bilo v vsej Evropi izključna pravica vladarja, v Benečiji pa je tudi v takih primerih sodil veliki dekan (izvoljeni načelnik obeh bank — Landarske in Merske), kar je bila nekako tradicionalna pravica Benečanov, ki si je nobena oblast ni upala odpraviti. Tudi ta posebnost — je dejal prof. Perusini — ni bila še dovolj osvetljena in poudarjena, večino dokumentov, ki so bili spravljeni na preturi v Čedadu, pa je pred leti neki pretor poslal v odpad (?!). Predavatelj se je nato ustvaril pri ureditvi kmečkih zemljišč in kmečkega gospodarstva sploh, pri čemer je poudaril predvsem posebno obliko planšarstva, ki ima v teh krajih čisto svojevrstne poteze, saj se je poleti vas v celoti selila v planine. Ob koncu je poudaril še vprašanje izseljevanja, ki je bilo v začetku zgolj sezonsko ali začasno, ki pa je danes dobilo take razsežnosti, da so njegove posledice povsem katastrofalne. Če beneška oblast ni znala preprečiti izseljevanja, je razumljivo, saj tedaj' gosb#-1 darska znanost še ni bila razvita, je dejal predavatelj, da pa se tudi današnja oblast obnaša na isti na- čin, je naravnost noro. Vse kaže, da sta tako avstrijska kot italijanska oblast vseskozi obravnavali Furlanijo in z njo Benečijo zgolj kot skladišče cenene delovne sile, zato tudi ni bilo zanimanja za kulturne posebnosti teh krajev. Prav okoli problema valorizacije krajevne kulture se je razvila daljša diskusija, ki je seveda zajela tudi druga, bolj specifična vprašanja. ž. g. Kino Gorica VERDI 16.45—22.00 «L'esorcista». E. Burstyn in M. Sydov. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. CORSO 16.45—22.00 «Il ritorno di Zanna bianca». Virna Lisi in Franco Nero. Barvni film. MODERNISSIMO 16.45-22.00 «Trio infernale». Michael Piccoli in Romy Schneider. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. VITTORIA 17.00-22.00 «Amore libero». Emanuelle in E. Bottesini. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. Jetom. CENTRALE 17.00—22.00 «La collera del vento». Terence Hill in Maria Grazia Baccella. Barvni film. Tržič AZZURRO 17.30—22.00 «La signora gioca bene a scopa?» Barvni film. EXCELSIOR 16.00-22.00 «Il bestione». Barvni film. PRINCIPE 17.30—22.00 «Romanzo popolare». Barvni film. Nova Gorica SOČA «Strah v noči», angleški barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Njih štirinajst», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Bitka za Britanijo», angleški barvni film ob 20.00. PRVAČINA Prosto. RENČE Prosto. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna «Pontoni e Passi», Raštel, tel. 83-349. V SKLADU Z DOGOVOROM NA ŽUPANSTVU Odbornik za kulturo Moise obiskal Glasbeno šolo Predstavnik občine delovanje šole je priznal, da je ; predvsem potrebno a kolikor toliko zagotoviti nove normal- učilnice V skladu z dogovorom med predstavništvom SKGZ in Glasbene matice je odbornik goriške občine za kulturo rag. Francesco Moise pred dnevi obiskal goriško glasbeno šolo. V njenih prostorih v Ul. Malta sta ga sprejela profesorja Silvan Križmančič in Ivan Mignozzi, odborniku sta predstavila profesorici Jožico Lasič in Heleno Plesničar, ki sta ravno takrat imeli pouk. Odbornik je po ogledu učilnic, v katerih se glasbeno izobražuje 70 otrok (.glasbeno šolo na Goriškem obisku je skupno 130 gojencev), priznal, da so ti prostori za kolikor toliko normalno delo popolnoma neprildadni in da zaradi bližine uradov naših manjšinskih in kultumo-prosvetnih organizacij glasbeni pouk moti tudi delo ljudi, ki so v teh uradih zaposleni. Predstavniki glasbene šole so ga nato seznanili s splošnim delovanjem šole, ki ga je odbornik zelo pohvalno ocenil ter mu priznal pomembno mesto v splošnem izobraževanju naših meščanov. Da bi bilo delo te ustanove v tej smeri še bolj učinkovito, je kot pogoj navedel potrebo po novih prostorih, kjer bi glasbena šola delovala normalne je ih ne bi motila dela v soseščini. S tem v zvezi so bile nakazane tudi nekatere konkretne možnosti, o katerih se bodo predstavni- lllllllUflllllllllllllllltHIIIIllllllllllllllllllllKllllllllltl Razna obvestila Slovensko planinsko društvo Gorica obvešča, da smučarskega tečaja na Lažni letos ne bo zaradi pomanjkanja snega. ki občine in glasbene šole podrobneje porazgovorili. Srečanje je potekalo v odprtem ozračju ter v obojestranski pripravljenosti, da se težavna vprašanja glasbene šole v Gorici prej uspešno rešijo. čim- • Goriški občinski danes ob 18.30. svet se sestane Prispevki Ob 30-letnici smrti padlega partizana, nepozabnega Franceta Mermo-Ije, daruje družina Mermolja 20.000 lir za Dijaško matico. ViATOR- TOZD HOTEL «SABOTIN» NOVA GORICA Vabi na veselo silvestrovanje. Na izbiro sta dva različna menuja 200,- ND in 180.- ND VESELA ZABAVA OB ORKESTRU «GALEB» Rezervacije sprejema recepcija hotela — Tel: 21344 in 21324 GORIŠKA OBČINA Z odlokom štev. 03030/Preds. z dne 10. septembra 1974 je bila o-dobrena sprememba štev. 4 pri generalnem regulacijskem načrtu in sicer za področje, ki se nanaša na gradnje naprav na mejnem prehodu in sicer v zvezi s priključkom avtomobilske ceste Vileša — Gorica. Sprememba je bila odobrena s sklepom občinskega sveta štev. 142 z dne 20. julija 1973. Sprememba bo na ogled javnosti za ves čas izvajanja načrta. Generalni tajnik dr. Giulio Senni Zupan Pasquale De Simone DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna «Rismondo», Ul. Enrico Toti, tel. 72-701. in tol : SPLOŠNA KONflifcCLIA FRANCO LIBERO GORICA Raštel 29 TRGOVINA JESTVIN KOVIC OSKAR PEČ - SOVODNJE PODJETJE Z IN OLJEM GORIVOM CARLO MISCHOU GORICA, Ul. Angiolina 23 Tel. 23-29 TRGOVINA JESTVIN TEODOR VELIŠČEK GORICA Svetogorska 123 — tel. 83-285 Gostilna s pristnim domačini vinom in kuhinjo PRI VIKTORIJI DOBERDOB M PRIZNANO MEDNARODNO AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE L X GOR I Z 1 A N A GORICA - UL Duca d'Aosta 18« - XeL 28-45 GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA RESTAVRACIJA in MOTEL NANUT GO RICA, Tržaška 118 — tel. 83-790 TVRDKA NARDIN VOJKO ŠTANDREŽ, Ul. del Carso 67 — tel. 81-310 Zastopnik za Goriško: RADENSKA — ROGAŠKA — PIVO U NION in FORST ANTICA OREFICERIA GORIZIANA GORICA — Raštel 26 GOSTILNA PAVLETIČ RESTAVRACIJA Šef kuhinje IVAN ŠTERK priporoča divjačino in meso na žaru GABRJE 3 RESTAVRACIJA «RUBIJSKI GRAD» BRUNO PETEANI RUBIJE 5 SOVODNJE TVRDKA TERPIN IMPORT - EXPORT Ul. Duca d’Aosta 42 Tel.: 87-218 — 30-802 — 30-168 Skladišče: Ulica III armata vošči vesel božič in srečno novo leto TRGOVINA ČEVLJEV «ALPINA» GORICA, Korzo Verdi 78 - tel. 25-17 PROSVETNO DRUŠTVO «NAS PRAPOR» OS LAV JE - PEVMA - ŠTMAVER vošči članom, prijateljem vaščanom VESELE PRAZNIKE PODJETJE KLANJŠČEK VENČEK 34170 GORICA — Ul. Duca d’Aosta 35 — tel. 22-58 Elektrogospodinjski stroji — Radio — TV — Elektrotermične in vodovodne napeljave — Gorilniki «Comet» na gorilno olje in nafto — Napeljave in peči na plin metan KMEČKA BANKA USTANOVLJENA LETA 1909 GORICA - Ul Morelli 14 Tel. 2206-2207 VSE BANČNE USLUGE — MENJALNICA NAJVEČJA IZBIRA VSEH VRST MODERNIH ČEVLJEV Supermarket OBUTVE KOŠIČ BENEDIKT GORICA, Raštel 5/7 - tel. 51-62 KATOLIŠKA KNJIGARNA PISARNIŠKE IN NABOŽNE POTREBŠČINE NA DEBELO IN NA DROBNO TER KNJIGE DOMAČIH IN TUJIH IZDAJ vošči vesel Božič in srečno novo leto 1975 GOSTILNA z mesom in ribami na žaru ter pristnim briškim vinom PRI MIRKOTU vabi vse na SILVESTROVANJE GORICA, Grojna 2 TEKNOMEC GORICA, Korzo Italija J6 - tel, 81-032 stroji za urade: OLIMPIA INTERNATIONAL • IBM stroji za fotokopije: NASHVA COPYGRAPH pohištvo za urade — tehnični servis PLETENINE, KONFEKCIJA, KRAMARIJA ZITTER RENATO GORICA, Ul. MorelU 13 — tel. 2141 OB 33. OBLETNICI ŽRTVOVANJA RINKA TOMAŽIČA IN TOVARIŠEV Slovenski odpor na Krasu in prvi oboroženi spopadi Dobro vsejano seme na Krasu in Vipavskem • Hude represalije fašistov v Kobdilju - Organizacija oboroženega odpora se Je začela že decembra 1941 Po naključju nam je te dni prišla v roko drobna ciklostilirana oroiurica z naslovom «Južnopri-morski borci», ki jo je med vojno izdajal Propagandni odsek Ju-znoprimorskega odreda in ki nosi datum 1. junija 1944 št. 3, leto !• in katero je natisnila partizanska tehnika «Grmada». Kot svetinjo smo jo prebirali v zavesti, da so jo napisali in natisnili naši < preprosti borci in aktivisti v tistih težkih časih boja, ko ni bila le puška, temveč tudi slovenska tiskana beseda silovito orožje proti okupatorju. Sestavki in pesmice v njej so preproste, a zato toliko bolj iskrene, polne vere v zmago. Najbolj zanimiv v njej pa se nam je zdel sestavek š. Vide (verjetno gre za ilegalno ime in če je avtorica še med živimi, bi nas veselilo, če bi nam sporočila svoje ime, op.ur.) z naslovom «Pričetki slovenskega gibanja na Krasu leta 1938». Odločili smo se za njegov ponatis tuni zato. da z njim počastimo spomin Pinka Tomažiča ob 33-letni-ci njegove smrti in smrti njego-yih tovarišev na openskem strelišču (15. decembra 1941), ki jih avtorica neposredno ali posredno imenuje. Predvsem pa zato, ker priča o tem, kako je že med partizanskim bojem bila v naših ljudeh živa zavest, da je ves naš narodnoosvobodilni boj logično nadaljevanje tistega boja proti fašizmu za svobodo slovenskega naroda, ki so ga že prej začeli najbolj pogumni primorski mladinci. kakršni so bili prav Pinko Tomažič in drugi. Sestavek je končno zanimiv tudi zato, ker navaja nekaj partizanskih akcij v tistem razdobju, ki verjetno niso nikjer drugj ; zabeležene. (Op.ur. V sestavku smo pustili tudi nekatere netočnosti glede datuma smrti Tomažiča in tovarišev in glede obsodb na procesu). j. k. Ša predrto je bila osnovana OF. so se po naših krajih — po krajih. zasužnjenih od jašizma — Pojavljale tajne slovenske družbe in sicer: družba študentov in intelektualcev ter družba delavcev. Kot predstavnik tega gibanja je bil Pino Tomažič iz Trsta. Zveza teh društev je bila osnovana v Trstu, potem na. ko je bila organizacijsko že utrjena, ie začela posegati tudi na deželo. Ljudstvo na deželi se ni upalo samo pripraviti do odpora pro-H nasilju in podjarmljenju od strani fašistov. Bilo je preplaha in se je pustilo strahovati. - -.. Prvi je bil Pino Tomažič, ki je zasejal seme po naših kraških va-seh in tudi po vipavskih. Njegovo delovanje je takoj začelo dobivati odmev posebno pri mladini. Z veseljem je mladina sprejemala slovenske knjige in začela se je u-dejstvovati tudi z igrami. Te pa so bile nam strogo prepovedane. Ni bilo mogoče predstavljati jih pred širšimi množicami; samo v manjših skupinah in zunaj po gozdovih ali naših hribih. Za to ie imel posebno veljavo «Zajčji hrib» nad Škrbino proti Vipavi. Tomažič, vesel, prijeten in moder fant je večkrat prišel po kraških vaseh. Mladina ga je poznala; videla je v njem človeka, ki ljubi narod, ki je pripravljen dati narodu vse karkoli je v njegovi moči. Njegova visoka izobraženost in premožnost ga nista ovirali, da je sedel med nami, na kmečkih ognjiščih ter nam dajal spodbudo za delovanje v boljše življenje. Kako bi ne imeli radi njega, ki nam je prinašal oživljanje, katerega smo bili takrat tako potrebni. Prišlo je leto 1940. To leto je prineslo k nam težke preizkuš-nje. Tomažič in vsa družba so bili izdani, ujeti in odpeljani v zapore. Dvainšestdeset pridnih narodnih delavcev je trpelo v zaporu. Slednjič je prišla obsodba (26. 12. 1940), katera je terjala od nas pet dragocenih žrtev, med katerimi je bil tudi Tomažič, o-stali pa so dobili dosmrtno ječo. V dnevih sodnih razprav so tržaški fašisti hudo demonstrirali; razlivali so svoj bes nad tržaške Slovence. Razbijali so po njihovih stanovanjih in jih zmerjali kot pse. Spomladi leta 1941 so Italijani mobilizirali. S tem je bilo mnogo mladine odtrgane od organizacije. Duh narodnosti je plamtel v srcih mladih fantov. Po razpadu Jugoslavije so prihajale tudi do nas vesti o uporu rodoljubov proti okupatorju. Z občudovanjem in navdušenjem so ljudje poslušali vesti o akcijah, ki so jih vršili partizani. Vesti o partizanih in njihovih uspehih je širila organizacija, ki je začela delovati v decembru 1941 na Krasu, in sicer v okolici Komna. Organizacija se je precej hitro utrjevala. Dne 1. maja je bilo v Komnu in okolici razobešenih več zastav, slovenskih in rdečih. Ko so orožniki hoteli sneti eno izmed zastav, so bili trije težko ranjeni zaradi eksplozije, povzročene od dinamita. Zastava je bila minirana. Počasi se je organizacija razvijala, ker je bilo dosti izdajstev in bilo je mnogo ljudi odpeljanih v zapore. Toda. jeklene volje našega naroda, ki je hotel svobodo in konec tiranije, ni moglo uničiti nobeno fašistično nasilje in danes naš narod z dvignjeno alavo vstaja iz sužnosti svobodi nasproti. V zgodnji pomladi so partizani pričeli z napadalnimi akcijami, pri katerih so sodelovali tudi naši kra-ški fantje, ki so že v poletju 1942 odšli v partizane. V februarju so napadli na poti Kazlje - Avber kamion fašistov. Pobili so vse ter zaplenili mnogo municije. Pri tej akciji je sodelovala tudi tovarišica Fanika, sekretarka ZKM za Primorsko. Po tem dogodku je trpela vas Kazlje hude posledice. Pridrveli so v vas škvadristi ter požgali več kot polovico vasi. Ubili so štiri moške, med katerimi sta bila dva mlada fanta — Martinova — katera so škvadristi zaklali z bajoneti in ju pustili ležati na kupu kamenja. V maju je bil izvršen drugi večji napad in sicer na Brani-ški poti v Raši, kjer so z nasprotnega brega vrgli partizani bombo in zadeli poln kamion fašistov, ki so se-razleteli ok.rog— mrtvi. Naslednji dan pa so besneli ter pobirali škvadristi može, kogar so našli na poti. Ljudi so pripeljali v Kobdilj in jih tam 13 ustrelili. Prisilili so civilno prebivalstvo, da je moralo gledati ustrelitev. Bili so težki dnevi za vse naše ljudi, ki so jih morali preboleli. Toda kljub vsem žrtvam niso klonili, temveč so še z večjim pogumom šli neustrašno naprej v borbo. Sledile so še druge akcije in dogodki, v katerih so se naši partizani junaško izkazali. V prvih dneh junija, v toplem popoldnevu so trije fašistovski kamioni peljali živež in material postojankam ob električni črti na Brjah (Nabrežina). Ob malem gozdičku blizu vasi so jih pozdravile strojnice naših fantov. Avtomobil je obstal, drugi se je prevrnil, a tretji je zgorel. Devet fašistov je bilo mrtvih. Zaplenjena je bila cela zdravniška ambulanca, več sladkorja in več raznih drugih stvari. Posledic ni Prejeli smo NOTIZIE IRI — štev. 182 za november 1974. Mesečna revija, ki izhaja pri podjetju Edindustria E-ditoriale Roma. niimmni mn mitili im in milim mul m n itiimiiiMtiniiii n iiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiifiiiumiiiilililllll BOSENSKI «CHE» Preprost šofer Kemal Jasarevid iz Mostarja se je daljnega 8. oktobra 1967 žalosten vrnil domov. Sedel je za mizo in nemo gledal predse. Žena Draginja je začutila, da gre za nekaj hudega. Po dolgem molčanju je Kemal spregovoril: «Tam v daljni Boli viji je umrl Emesto 'Che' Guevara. Ni ga bilo v latinski Ameriki junaka, ki bi toliko storil za svobodo narodov. Sedaj desne roke Fidela Castra ni več» Žal ni šlo za običajno neresnično vest. Legendarni 'Che' je zares padel. Kemal Jasarevid je imel nekaj za bregom. «Imamo hčerko Nuro, če pa bo otrok, katerega pričakujemo, fantek, bo on novi ’Che’». Že nekaj dni po žalostni vesti o smrti Guevare je prišlo pri Jasareviču do veselega dogodka. Rodil se mu je težko pričakovani sin. «Ne samo 'Che'. V matično knjigo naj se vpiše Emesto Che Guevara», je bila želja očeta Remala. In tako je po Mostarju začel krožiti mali Che. Družine Jasarevid pa je doletela huda preizkušnja. Dve leti po rojstvu je mali Che zbolel in umrl. Vest je presunila vse mesto in pogreba se je udeležila velika množica. Celo tedanji kubanski veleposlanik v Meogradu J. L Perez Hernandez je poslal sožalno brzojavko v imenu vseh članov diplomatske delegacije: «... Hkrati vas obveščam, da smo vest sporočili tudi tov. Fidelu Castru». Po domu Jasarevidev sta sedaj krožila spomina na dva nesrečna 'Che’, dokler se ni ponovne upanje na sina spremenilo v željo, da bi tudi tega imenovali po Guevari. Kemal Jasarevid je o svojih namenih namignil tudi prijateljem, dobil pa ni nič kaj vzpodbudne besede, češ da je ime 'Che' usodno in da kliče nesrečo «Ponovno 'Che'! če bo fantek bo samo 'Che’, je vztrajal Kemal. Prvi sin je bil tudi prvi jugoslovanski otrok z imenom slavnega junaka in ta bo le nadaljevanje za ime, ki pri meni nikoli ne sme umreti», je vse odločno zavrnil Kemal. Želja se je šoferju izpolnila in novi Emesto Che Guevara Jasa-revic je sedaj star že stiri leta. Nov elan dajejo sedaj Kemalu govorice o morebitnem obisku Fidela Castra v Jugoslaviji. Kubansko poslaništvo je le potrdilo, da je Fidel Castro obveščen o primeru obeh mostarskih 'Che' in o velikem spoštovanju Jasarevida do junaškega gverilca. Kemalu se kar zavrti v glavi ko pomisli, da bi utegnil biti Fidel Cvtro gost na njegovem domu. «Moj boter ima brado in prinesel mi hr čokolado!», pravi drugim otrokom mali Che. k. b. (iz «Gaceta de Cuba») bilo nobenih, ker so ubegli fašisti izjavili, da so bili napadalci čisto posebni ljudje — junaški in ne naši. Naslednjega dne so pripravili ofenzivo. Kakor mravljinci so žuboreli vojaki po hribih. Ali kaj? Nič, prazen nič, kot da bi se partizani v zemljo pogreznili. Take neplodne ofenzive so bile na dnevnem redu za vsak najmanjši dogodek. Slednjič je prišel dlan, ko so naši najkrutejši preganjalci fašisti propadli. S tem je že zasijal žarek prostosti, širok val je zajel vse množice. Začeli so se postavljati odbori — narodna oblast — in naš narod je po dolgih letih spet vstal, zmagoslaven in ponosen na svoje junake, ker ve, da bodo samo oni prinesli resnično svobodo. š. VIDA Ker je poraba nafte vedno več ja, je na morjih vedno več tovrstnih jeklenih monstrumov, mogočnih vrtalnih in črpalnih naprav ..................................... V DVEH DESETLETJIH UNIČILI ZAKLADE STOLETIJ Londonske katedrale v veliki nevarnosti Strokovnjaki so se ušteli, da «smog» ne škoduje steklu - Močan avtomobilski promet spravil v nevarnost stabilnost cerkve sv. Pavla LONDON, konec decembra. — Današnji človek ustvarja velike, zelo velike stvari, pogosto pa tudi tolikšne stvari, ki pa ne zdržijo časa. Za našo dobo je na primer že-lezobeton pojem trdnosti in trajnosti. In vendar ima tudi železobeton razmeroma kratko življenjsko dobo, v primerjavi na primer z enakimi oziroma podobnimi elementi iz preteklih časov Kako bi si mogli na primer zamisliti trajnost sodobnih gradenj z gradnjami izpred stole tij celo tisočletij, ko pa je sodobna stanovanjska palača grajena le za dve, kvečjemu tri generacije. Te da sodobni človek se «uveljavlja» tudi s tem, da ruši tudi to, kar je dragocenega podedoval iz davnine. Morda je naša sodba nekoliko ostra, toda praksa nam to potrjuje, saj smo že nekaj let priča uničevanju Benetk, čudovitega mesta ,ki je zdržalo stoletja .«normalnega» življenja, ki pa 'std Jgà ' dve stoletji na še dobe spravili v nevarnost. To, Lar velja za Benetke, velja za številna druga mesta, seveda za stare dele drugih mest, za njihove umotvore, za velike umetniške ali arhitektonske vrednosti itd. Gle de tega je zanimiv primer «starega Londona», predvsem njegovih katedral. Londonske katedrale, se «razkrajajo». Slovita okenska barvasta stekla iz 13. in 14. stoletja se drobijo, krušijo. Umetniška dela londonske canterburyjske katedrale, ki spadajo med visoko cenjene umotvore davnih stoletij, se drobijo, se krušijo, stolpi katedrale sv. Pavla pa so se nekoliko nagnili in se čedalje bolj nagibajo, pa čeprav statiki zagotavljajo, da neposredne nevarnosti ni. Razlogov za to nič kaj veselo podobo je več. Za cerkev sv. Pavla o-ziroma za nagibanje njenih stolpov je kriv promet. Graditelji mogočne katedrale pred stoletji prav gotovo niso mogli računati z današnjim avtomobilskim prometom. Za razkrajanje barvnega okenskega stekla na canterburyjski katedrali in tudi za razkrajanje in drobljenje posameznih elementov, kipov, simsov na drugih objektih pa je kriv «smog», torej že povsem zastrupljen zrak, ki ga nekdanji gradbeniki prav gotovo niso mogli predvidevati. Zadeva je resna in se je o njej začela javna razprava, posvetovanja med strokovnjaki pa so privedla do najrazličnejših sklepov. Med drugim se je postavilo vprašanje, kako je možno, da je sodobna družba dovolila, da je do tega prišlo, oziroma kako to, da se v ustreznih krogih niso zganili takoj, ko so opazili prve znake razkrajanja, razpadanja, nagibanja itd. Ob tem nastaja še eno vprašanje: kako bo angleška Cerkev vprašanje svojih katedral rešila, oziroma ali bo sploh kos tej svoji nalogi. Pred dvema tednoma je canterburyjski škof dr. Donald Coggan, ki je pravkar prevzel svoje mesto, pozval vernike k nabiranju sredstev za te potrebe. Nadškof meni, da bi bilo treba zbrati tri milijone in pol fun- tov šterlingov, kar bi v naši valuti zneslo okoli pet milijard lir. Toda kako med verniki zbrati tolikšna sredstva. Ko so namreč pred nedavnim pregledali spet čudovite podobe iz barvastega stekla, so ugotovili, da so velike umetnine v tolikšni nevarnosti, da jim skoraj ni več rešitve. Frederick Cole, strokovnjak za restavriranje takšnih del, je rekel, med drugim tudi tole: «Bojim se, da smo napravili še eno napako. Dolgo dobo smo mislili, da je steklo nedotakljivo, da mu atmosferske razmere ne morejo škodovati. Še pred leti, ko so steklena okna prvič pregledali, so se varali glede tega. Sedaj, ko imamo opravka z industrijskim zastrupljanjem zraka, je sodba povsem drugačna. Konkretno nam stekla dokazujejo. da je bil naš način gledanja, na te umetnine zgrešen.» . Žveplov- vodik, ki uhaja iz tovarniških dimnikov,.,-B.e meša z zrakom in spaja v kisline, ki razjedajo vse, tudi steklo. V nekaterih točkah so te kisline steklo že povsem razjedle. In to v samih dvajsetih letih ali še celo manj. Na pomoč so poklicali tudi strokovnjake. ki se bolje spoznajo na kamen. Ti strokovnjaki pa menijo, da bi se bil moral človek spomniti na to nevarnost prej. Pri kamnu, pravijo, bi se moral človek lotiti zaščitnih ukrepov že mnogo prej, preden se razjedanje in drobljenje začne. Pri tem je zanimivo, da so v vodstvu anglikanske Cerkve za te velike okvare že prej vedeli, vendar pa so raje molčali, oziroma niso poklicali k sodelovanju «tujih» ustanov. To pa je na svoj način tudi razumljivo, kajti anglikanska cerkev, oziroma cerkev na Angleškem je že dobra štiri stoletja povsem ločena od države in nimajo državne nižje ali višje oblasti nikakršne ingerence na življenje v Cerkvi. To je privilegij, ki bi ga Cerkev nerada izgubila, tudi kar zadeva samo zunanjo plat, celo vtikanje javnih oziroma državnih oblasti v samo vzdrževanje cerkvenih objektov. Dejstvo je namreč, da bi v trenutku ko bi država prevzela oskrbo nad vzdrževanjem katedral in drugih cerkvenih objektov ki zaslužijo popolno oskrbo, ti objekti postali nekakšni muzeji, vsekakor umetniški predmeti pod nadzorstvom ustreznih javnih ustanov. Angleški cerkveni krogi pa nočejo nobenih oblastvenih nadzorstev, nočejo, da bi njihove cerkve postale muzeji, kajti «kadar neka cerkev postane spomenik, tedaj ta cerkev umre». Seveda je tu problem financiranja restavratorskih del. Kot smo u-gotovih za canterburyjsko Cerkev, je njen škof pozval vernike, naj bi nabrah pet milijard lir. To je velikanska vsota, ki je verniki ne bodo nabrali. Sicer pa je Cerkev na Angleškem v nič kaj rožnatih finančnih razmerah in vse nabiralne akcije je ne bi mogle pomagati, da bi se rešila iz težav, oziroma, da bi iz lastnih sredstev mogla opraviti vsa restavratorska dela. «Ni več doba, da bi nabirali sredstva z mošnjo od vernika do vernika, ni več doba. da bi zbrali tolikšna sredstva z občasnim cerkvenim «ofrom», kot se je to počelo nekoč, kajti na canterburyjski katedrah, stolpi v katedrali sv. Pavla ne morejo čakati desetletij, stoletij, da bi se tolikšna sredstva nabrala», je rekel Pat Spooner, ki je strokovnjak za nabiralne akcije. Za utrditev stolpov pri katedrali sv. Pavla so leta 1967 napravili proračun v vrednosti dveh milijonov 600 tisoč funtov šterlingov. To je velika vsota. Toda že tedaj so se oglasih ljudje, ki so se zavedali resnosti položaja in so v naprej spoznali, da «ofer» tega ne zmore in 40. odšt. sredstev so ponudile banke, 40 odst. so ponudila podjetja. ki imajo svoje sedeže v okohci katedrale in le ‘8 odst: so nabrah verniki pri «ofrih» in z drugimi tudi vehkodušnimi nabiralnimi akcijami. še vehko bolj drastičen primer je primer katedrale v Chestru, kjer so zasebna trgovska podjetja zbrala 45 odst., prav toliko so dale razne banke in javne ustanove, bolj malo pa je prišlo iz mošnjičkov preprostih vernikov. Tedaj so po-trebovali večjo vsoto zato, ker so opažih, da se vzhodni podporni zid katedrale poglablja, in je bilo treba čimprej zadevo rešiti, da bi se katedrala ne zrušila. Horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) S svojo ambicijo si boste ustvarili mnogo sovražnikov. V družini ne bodite ostri. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Treba si bo zavihati rokave, ker vam sodelavci ne bodo pomagali. V čustvenih zadevah obilo sreče. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) zaradi zaposlenosti boste zanemarili neki manjši posel. Nesporazum z ljubljeno osebo. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) V poslovnih zadevah vam bo neka o-seba koristila. Nekdo si brusi jezik na račun vaših zadev. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Preveč ste optimistični. Prepričani boste morali ljubljeno osebo, da i-mate prav. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Sedanje delo bo imelo velike posledice. Neko naključje vam bo prineslo veliko zadoščenja. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Slabo se boste razumeli z novimi sodelavci. Ne zanemarjajte simpatij, ki jih uživate. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Dan vam bo prinesel mnogo uspehov. V ''M-ledu nekega čustvenega vprašanja si ne delajte i-luzij. STRELEC (od 23. !.. do 20. 12.) S podcenjevanjem težkoč se lahko zgodi, d . zapr.-.vite položaj. Posvetite večer domu. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Izkoristite priložnost, ki bo nenavadno ugodna. Ne bodite preveč zgovorni. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Ne zapravlja.iie nepotrei .cx,i e-nergij. Zapletli se boste v zanko, ki je ne boste opazili. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Okoliščine vam bodo ugodne. Ne dovolite, da bi v vaše čustveno razmerje posegali sorodniki. NA FILMSKIH PLATNIH Mario Monicelli: «Romanzo popolare» Mario Monicelli ni največji režiser italijanske komedije pogosto jo pa vsaj deloma zadene. Njegov novi film «Romanzo popolare» (scenarij Age, Scarpelli, Monicelli; glasba Enzo Jannacci) ima precejšnje pomanjkljivosti, in to predvsem v režiserski vizualizaciji. Nudi nam pa marsikak dober moment, predvsem v raznih komičnih prizorih (kajti njegovi «resni» prizori so manj prepričljivi). Protagonist Ugo Tognazzi ima tako priložnost za marsikje odlično igro. Tudi soprotagonistka, mlada Ornella Muti (hči igralke Valentine Cortese) kaže igralske sposobnosti poleg zanimive le pote. RADIO TELEVIZIJA PETEK, 27. DECEMBRA 1974 PRVI KANAL 12.30 Poljudna znanost: Western, prva ljubezen 12.55 Kronike 13.30 DNEVNIK 14.00 Tečaj nemškega jezika 17.00 DNEVNIK 17.15 Od Zemlje do Lune — lutke 17.45 Program za mladino 18.45 Poljudna znanost: Western, prva ljubezen 19.15 Italijanske kronike 20.00 DNEVNIK 20.40 Teden aktualnosti 21.45 Variacije na temo: TOSCA 22.45 DNEVNIK DRUGI KANAL 17.00 Konjske dirke 18.45 športni dnevnik 19.00 Zlata doba ameriškega musicala 20.00 Ob 20. uri 20.30 DNEVNIK 21.00 Carlo Goldoni: «HARLEKIN, SLUGA DVEH GOSPODARJEV» JUGOSLOVANSKA TV 8.10 in 14.10 TV šola 10.50 in 15.45 Angleščina 17.10 Kuhinja pri violinskem ključu, baletna oddaja 17.40 Obzornik 17.55 Pevski tabor Šentvid 18.30 Začetki življenja — četrto nadaljevanje 18.40 Človek in okolje 19.00 Kljukec pri dedku Mrazu 19.30 DNEVNIK 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar 20.10 CHARLY — celovečerni film, 21.55 Harlem — dokumentarna oddaja 22.30 TV kažipot 22.50 DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TV 19.55 Risanke za otroke 20.15 DNEVNIK 20.35 KMETJE — dramatiziran roman v nadaljevanjih 21.25 Ko se primeri čudež TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 20.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba: 11-35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Sodobni ital. skladatelji; 18.45 Ansambel «The Crusaders»; 19.20 Jazz; 20.00 Šport; 20.35 Delo in gospodarstvo; 20.50 Vokalno instrumentalni koncert, 21.25 V plesnem koraku. KOPER 7.30, 12.30, 14.30, 16.00, 16.30, 17.30, 20.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.45 Glasbena oddaja; 10.45 Glasba in nasveti; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Hip -hip hurrà; 15.30 Jugoslovanski pevci; 15.45 Plesna glasba; 16.40 Zabavna glasba; 17.15 Kulturna panorama; 18.00 Parada orkestrov; 18.30 Naši zbori pojo; 19.30 Glasba v večeru; 20.45 Glasbeni NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 7.25 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 12 10 Popevke 1974; 13.20 Strnjena komedija; 14.05 Odprta linija; 15.10 Program za mladino; 17.40 Program za otroke; 19.30 Glasbeno-govorni program; 20.20 Ponovno na sporedu z Mino; 21.15 Simf. koncert. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30. 19.30 Poročila; 7.40 Popevke; 8.55 Melodrama; 9.35 Nadaljevanka; 9.55 Pesmi za vsakogar; 12.40 «Alto gradimento»; 13.00 Hit Parade; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno-go-vomi program; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 19.55 Najnovejše plošče. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6 50 Rekreacija -napotki za turiste; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola: E-nergija; 9.30 Jug. narodna glasba; 10.15 Uganite, pa vam zaigramo; 11.15 Z nami doma in na poti: 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Popevke brez besed; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Revija mladinskih zborov v Zagorju; 15.30 Napotki za turiste; 15.45 «Vrtiljak»; 16.50 Človek in zdravje; 17.00 Aktualnosti; 17.20 Iz koncertov in simfonij; 18.05 Ogledalo našega časa; 18.15 «Signak»; 19.40 Ansambel Lojzeta Slaka; 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 Tops pops; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 2.20 Zvoki iz logov domačih; 23.05 Literarni nokturno; NA POBUDO TRŽAŠKE SRBSKOPRAVOSLAVNE SKUPNOSTI Koncert srbskopravoslavnega cerkvenega zbora iz Beograda Zaradi utrujenosti od potovanja in neustrezne akustike Rosset-tijeve dvorane zbor ni mogel pokazati vseh svojih sposobnosti Na pobudo srbsko - pravoslavne skupnosti v Trstu je v ponedeljek, 23. t.m. nastopil v gledališču Rossetti cerkveni zbor pravoslavne katedrale iz Beograda, ki se sicer imenuje «Prvo beo-gradsko pevačko društvo». V namenih prirediteljev je bilo, da bi s tem koncertom posredovali poslanico miru pravoslavnih rimo-katolikom pred začetkom «Svetega leta». Zato je tudi spored obsegal izključno liturgične polifone in homofone skladbe srbskih, ruskih in drugih avtorjev pod skupnim naslovom «Božični vokalni koncert», čeprav v resnici ni šlo za izrecno božične pesmi (op.ur.: pravoslavni slavijo božič 7. jan.). Zanimanje za koncert je bilo veliko in prostorna Rossetiijeva dvorana je bila v parterju popolnoma zasedena. Med občinstvom so bili tudi najvišji predstavniki raznih tržaških verskh skupnosti, župan in številni občinski odborniki in svetovalci, predstavniki generalnega konzulata SFRJ v Trstu in osebnosti tržaškega italijanskega, slovenskega in srbskega javnega in kulturnega življenja. Vse je na začetku koncerta s krajšim "ozdravom nagovoril predsednik pravoslavne verske občine v Trstu Giorgio Milosevich in se zahvalil vsem ustanovam in orga- nizacijam, ki so pripomogle v izvedbi koncerta, še posebej pa gostujočemu zboru, ki je opravil dolgo zimsko potovanje, ne da bi za svoj nastop zahteval kakršnokoli odškodnino. Morda je prav dolgemu in u-trudljivemu potovanju, v precejšnji meri pa najbrž tudi slabo a-kustični dvorani, treba pripisati, če koncert ni v celoti opravičil pričakovanj. 50-60-članski mešani zbor, ki ra je vodil Dragomir Ra-divojevič, namreč ni mogel nastopiti v najboljši formi in zato tudi ni dosegel tistega glasovnega zlitja, ki ga sicer premore in tiste interpretativne prodornosti, ki ga odlikuje. Glasovna indisponiranost je bila očitna pri sopranih z nekaterimi izstopajočimi glasovi in pri basih, katerih glasovna prožnost je bila zlasti v nižinah nihajoča. Kljub tem dokaj očitnim pomanjkljivostim, pa je koncert zlasti v drugem delu, zadovoljil občinstvo, ki ni štedilo s priznanji. Še posebej je bil avlavzov deležen solist basist Žarko Cvejič, sicer član beograjske Opere. Od izvajanih skladb so bile najbolj u-činkovite Mokranjčeve, v katerih je prišel v dopadljivi meri do veljave tudi njihov južnoslovanski kolorit. sveže pražena kava = prihranek Sveže pražena kava pomeni prihranek, ker da več skodelic okusne in dišeče kave. CREMCAFFÉ praži kavo vsak dan in jo sproti vsak dan dostavlja CREMCAFFÉ Vam daje vedno vse najboljše PRIMO ROVIS PRAŽARNA i UL. PIGAFETTA 6/1 - Tel. 820.747 -PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče Industrijska cona 10 - Tel. 29.210 DEGUSTACIJA: TRG CARLO GOLDONI 10 - Telefoni 793.735 - 750.575 Ekskluzivni uvoznik za Italijo: VELOX sari dec. min. sanità n. 984 uvoz - izvoz zastopstva Trst, ul. F. Rismondo 9 Telef. 761-884 - 761-819 DA BO VAŠA HIŠA «DOM» VAM IZDKLUJK IN OPRKMIJA CONSORZIO ARTIGIANI MOBILI K ARRKDAMENTI Obiščite našo stalno razstavo! TRST - Ul. Settefontane, 74 tel. 741440 ■ IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllll||||f||||||||||||IIMIIIIIIIIIIIIIIIII||||lll||IIIIIIIIIIHII||l||||||||l1l|||||||||||||||||||||||||IMTIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIItlllllllllllllllllllllllllll|l||||||||||||||m||||||||||||||||||||||||||||||m||M||,,,||m||| ZA OČETOM P/SE JANEZ TRNOVE, RISE MIKI MUSTER Trenutek nato je počil strel in leguan se je smrtno zadet zvrnil s skale v reko. Tedaj se je Kuni iztrgal Zoranu iz rok, stekel do skale in se brez pomislekov pognal v reko. To je bila tudi sreča, zakaj deroča reka bi bila sicer ustreljenega kuščarja odvlekla s seboj in Bojanov lovski plen bi bil dobesedno «splaval po vodi». Pes je plen za rep povlekel na breg. Dečka sta leguana potegnila na jaso ob reki in si ga natanko ogledala. Bil je skoraj tako velik kakor Bojan. Zdaj, ko je bil ustreljen, se njegova luskinasta koža ni več svetila v tako lepih modrih, zelenih in rdečih odtenkih kakor prej, ko je še živ čepel na skali. Bojan in Zoran sta ga začela razkosavati. Rezala sta z njega najlepše kose za pečenko zase in za psa. Nabrala sta suhega dračja, napravila ve> lik ogenj in potem nad žerjavico na lesenem drogu kakor na ražnju pekla leguanovo meso. Polivala sta ga z njegovo lastno mastjo in še osolila s soljo, ki sta jo nosila s seboj. Ugotovila sta, da je leguan res prav slastna pečenka, čeprav takega duha, da se mu je treba šele privaditi. Kuni pa se s tem vprašanjem ni prav nič ukvarjal. SPORT SPORT SPORT ODBOJKA V MOŠKI C LICI Dobra igra in časten poraz Krasa proti prvouvrščenemu na lestvici Krašovci so odigrali eno svojih najboljših tekem - Poraz goriškega Doma Kras — SAI Belluno 1:3 (10:15, 15:11, 9:15, 7:15) KRAS: Drasič, Bitežnik, L. in S. Budin, Škrk, Živec, Milič, Marušič, Žerjal in Vesnaver. SAI BELLUNO: Deboni, M. in W. Debarba, Bortot, Gramegna, Da-rold, Savasta, Bortoluzzi, Caviola in Clai. SODNIKI: Sabadini (Treviso), Ja-colino in Pertot (oba Trst). V četrtem kolu moške odbojkarske C lige je v soboto šesterka Krasa po predvidevanjih klonila s 3:1 doslej še neporaženi ekipi SAI iz Belluna. Tekma, kateri je sledilo veliko število navdušenih navijačev, je bila vseskozi na visoki tehnični ravni in gledalci so imeli res edinstven športni užitek. Ob koncu se je zmaga povsem zasluženo nasmehnila odličnim gostom, katerim pa je Kras nudil nepričakovano oster odpor. Šesterka iz Belluna ni letos še utrpela nobenega poraza in je med drugim v prejšnjem kolu porazila tudi močni Libertas iz Trsta. Moštvo sestavljajo zelo mladi in visoki igralci, ki izvajajo hitro in duhovito igro pod mrežo, tako da je težko najti primerno protiorožje. Če ne bodo zašli v krizo, so odbojkarji iz Belluna gotovo glavni favoriti za prestop v višjo ligo. Proti takemu nasprotniku je Kras zaigral zelo dobro in odigral eno svojih najboljših tekem v zadnjih dveh, treh letih in objektivno gledano, niso mogli slaviti zmage. Tekma je bila na nadpoprečnem nivoju za C ligo in glavni sodnik je po tekmi izjavil, da je bilo srečanje tehnično boljše kot prvoligaška tekma, ki so jo tri ure prej odigrali v Trstu. Krašovci so pokazali lep napredek in se letos enakovredno borijo tudi z najmočnejšimi nasprotniki in negotovi nastopi iz lanskega leta so le še grd spomin. Po borbenosti so se odlikovali vsi Kraševi odbojkarji, posebno pohvalo pa si tokrat zasluži izvrstni Jure Ves- naver, ki je bil za goste neustavljiv na mreži. Takoj v prvem setu se je SAI predstavil s svojo blestečo igro in je kljub velikemu prizadevanju domačinov gladko zmagal. Tudi v drugem setu so gostje vsilili svojo učinkovito igro in vodili že z 11:5. Tedaj pa so krasovci presenetili, zaigrali res izvrstno in nanizali navdušujočo serijo desetih zaporednih točk, ne da bi gostom uspelo zajeziti teh silovitih napadov. Publika je v tistih trenutkih dala odločilen doprinos in porodilo se je rahlo upanje na nepričakovan uspeh. Tretji set je bil odločilen. Do stanja 9:8 za goste sta se obe še-sterki borili na višku svojih moči, nakar so gostje vsilili svojo učinkovito igro. V četrtem setu so se krasovci po začetni izenačenosti (6:6) sprijaznili s porazom, ki pa spričo moči gostov nikakor ni nečasten. Po tekmi so sami gostje čestitali krasovcem in športno priznali, da so jih s svojo nepredvideno igro spravili v resne težave in da so se nekajkrat bali zastoja na s»oji poti proti B ligi. - bs Dom — Libertas 1:2 (8:15, 15:8, 9:15) LIBERTAS: Mervich, Di Matteo, D’Amore, Riaviz, Salateo, Serdan, Nanut, Zanetti, Federici. DOM (Gorica) : Devetak, Mužič, Prinčič, Nanut, Černič, Butkovič, Zvanič in Komel. Ekipa Doma je v četrtek zvečer odigrala prijateljsko tekmo proti šesterki Libertasa iz Gorice. Tekma je spadala v priprave za prvenstvo L divizije, v katerem bo slovenska ekipa nastopala tudi letos in ki s« bo pričelo 11. januarja 1975. Tekma med Domom in Libertasom je bila sama po sebi še kar zanimiva in precej izenačena. V nekaterih trenutkih smo lahko bili priča lepi in borbeni odbojki s strani obeh ekip. KOŠARKA PO SEDMI ZAPOREDNI ZMAGI Patriarca na prvem mestu Lloyd A. zopet ob obe točki Po premoru bodo Goričani igrali z zmagovalci drugih skupin Patriarca — Petrarca 88:72 (45:39) PATRIARCA: Furlan 24, Marušič, Spezzamonte, Savio, Fabris 2, Ardessi 6, Fortunato 11, Flebus 22, Ferri 13, Bruni 10 PETRARCA: Prisco 6, De Nico-lao 2, Chiarella 3, Cortelazzi 8, La-vagnolo, Varese 9, Samoggia 14, Peroni 16, Tagliaferro 8, Giacon 6. SODNIKA: Colombo iz Milana in Gaia iz Cremone. PROSTI METI: Patriarca 6:10, Petrarca 6:10 V zadnji tekmi prvega dela košarkarske B lige je goriška Patriarca doma premagala ekipo iz Padove in se tako uvrstila na prvo mesto lestvice (skupno z CBM Cremona): Sedaj bo po kratkem premoru na vrsti drugi del prvenstva, kjer se bo goriška ekipa srečala z ekipami iz drugih skupin Vsekakor bo ta del prvenstva za Goričane znatno težji, saj se bodo morali spoprijeti z močnejšimi na sprotniki. Nedeljska tekma ni bila preveč zanimiva, saj so Goričani že iz vsega začetka bili gotovi zmage. Petrarca je domačinom nudila odpor le v prvih minutah igre, potem pa je popustila na vsej črti in dovolila Goričanom, da so zaigrali umirjeno in brez vsakega strahu. Tudi tokrat se je v goriških vrstah izkazal Bruni, ki je še enkrat dokazal, da je skupno s Flebusom najboljši goriški igralec Maxmobili RS — Lloyd Adriatico 84:77 (45:35) MAXMOBILI: Cianciarini, Guri-ni 27, Hughes 22, Diana, Ponzoni, Destini 16, Grasselli 12, Fiorio 2, Canciani, Natali. LLOYD ADRIATICO : Bubnich 16, Bassi 12, Oeser 2, Meneghel 6, Chi-tollina, Millo, Jacuzzo 14, Brooks 25, Čepar in Pozzecco 2. SODNIKA: Fiorito in Giacobbi iz Rima. V nedeljo je Lloyd ponovno klonil na domačih tleh proti lanskemu prvoligašu Maxmobiliju. Ekipa iz Pesara se je takoj, po zaslugi Hughesa in Gurinija, priborila precejšnjo prednost, ki je ob koncu prvega polčasa znašala kar deset točk. Pri domačinih pa so vsi zaigrali zmedeno, predvsem v obrambi. Sicer pa je bila igra poprečna. V nadaljevanju so gostje pospešili ritem igre ter tako povečali prednost celo na 17 točk, nakar so nekoliko popustili. To je izkoristil Lloyd. ki je skrčil razdalje in se približal nasprotniku na same tri točke. Vendar pa so igralci Maxmobilija spet povečali svojo prednost ter zmagali s sedmimi točkami naskoka. V Lloydovih vrstah sta bila najboljša Bubnich in Jacuzzo, medtem ko je Brooks odpovedal v ključnih trenutkih. Zmaga je zasluženo pripadla Li-bertasu, saj so pokazali bolj uigrano in v obrambi boljšo odbojko. Toda povedati moramo, da sta bila pri Domu odsotna standardna igralca Černič in Peric, kar je pomenilo veliko vrzel za Domovo moštvo. V prvem setu se niso «belordeči» na igrišču takoj znašli zaradi nekaterih prisiljenih sprememb, v drugem setu pa so že bolje zaigrali, in Libertas jim v tem setu ni bil kos. V tretjem, zadnjem setu pa je Dom že od vsega začetka popustil. Poprijel pa je komaj pri stanju 14:3 za Libertas. Toda bilo je prepozno, da bi lahko nadoknadil zamujeno. I. K. ZENSKA NAMIZNOTENIŠKA A LIGA Silvana Vesnaver protagonistka sobotnega srečanja s Turincankami Nepričakovan poraz Sonje Miličeve v dvoboju s F. Marcone - Žigonova preveč statična CUS Turin — Kras 5:3 segla lahko zmago. Tako so bile V soboto so si Krasova dekleta v prvem kolu državnega namiznoteniškega prvenstva A lige zapravila edinstveno priložnost, da premagajo državne ekipne prvakinje CUS iz Turina. Gostje so zmagale s 5:3, kar je glede na razplet dogodkov in na prikazano igro nerealno. V Krasovih vrstah je bila, tako v dobrem kot v slabem, protagonistka Silvana Vesnaverjeva. V prvi tekmi dvoboja je namreč preveč občutila svojo odgovornost, zaigrala je skrajno nervozno in raztrgano ter tako dovolila «tretji» igralki iz Turina (katera je sicer višje uvrščena kot Vesnaverjeva na državni jakostni lestvici), da je do- ■iiiiiiiiiiivmiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiliiiiiiHiiiiiiililitiiiiltiuiiuuiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiHiiillf V MLADINSKEM KOŠARKARSKEM PRVENSTVU Po medli igri Bor zmagal z zelo tesnim naskokom V naraščajniškem prvenstvu je Polet zgubil, Kantove! pa je v derbiju odpravil borovce MLADINCI Bor — Inter 1904 68:67 ( 37:27) BOR: Kraus 13 Lisjak, Sestan, Guštin 16, Vatovec 6, Francia (k) 6, Košuta, Klobas 27, Žerjal, Mazzucca. INTER 1904: Micol (k), Metlica 33, Zumin 15, Bonini 6, De Rosa, Farci 4, Valussi, Bassi 2. Sodnika: Gilleri in Gorjan iz Trsta. Borovci so v prvem kolu povratnega dela prvenstva zmagali proti Interju 1904. Morali so se zelo potruditi, da so lahko strli odpor trdoživih nasprotnikov, med katerimi je bil center Metlica najbolj nevaren. Tekma je bila v začetku dokaj izenačena. V drugem polčasu so se Borovci prebudili in vse je kazalo, da bodo dosegli lahko zmago, saj so v 11. minuti vodili za celih 24 točk (61:37). Tako pa ni bilo. Mi-colijevi varovanci so se počasi o-pomogli in spravili naše igralce v težave. Bilo pa je to vse premalo, da bi prekrižali račune borovcem, med kateri mr štor •■h V a -iKlobas in Guštin najboljša. Za konec bi omenili, da znaša realna razlika med Borom in Interjem 1904 štiri.,točke, saj se je pomožni sodnik uštel v korist Inter-ja, kot je razvidno iz zapisnika. edko NARAŠČAJNIKI Kontovel — Bor 95:65 (52:21) KONTOVEL: Regent, Starc Klavdij 22. Ivančič, Ban 18, Perini 19. Starc Ivo 26, Čuk 6. Bukavec, Nabergoj 4, Prašelj. BOR: Trevisan 7, Race 19, Udovič 23, Canciani, Mazzucca 4, Dovgan 4, Mesesnel 6, Slobec 2, Pegan Andrej, Pegan Štefan. Kontovelci so v soboto zasluženo zmagali v domačem derbiju z Borom. Že od začetka je kazalo, da bo Kontovel s sproščeno in hitro igro obvladal Bor. Omeniti pa moramo, da se je v borovih vrstah poznala odsotnost Bruna Furlana. Druga negativna točka je bila slaba obramba, ki ni bila kos kontovelovim napadalnim akcijam. Kontovelci so po tej zmagi potrdili svojo dobro igro. Še vedno so sami na vrhu lestvice in do sedaj kaže, da bodo ta naskok obdržali. (Cancia) Don Bosco «A» — Polet 46:30 (22:9) POLET: Grgič, Leniša 8, Mala-lan 2, Danev 3, Piccini M., Piccini A., Ferluga 4, Petje 3, Sosič 10. DON BOSCO «A»: Peretti 10, Del Ben 20, Pigo 2, Carta, Scabini 2, Rainis, Varsaica 1, Vascotto 5; Trani 4, Papagno. Na domačih tleh se je moral o- radi dežja spolzko, tako da je tekma precej zgubila na hitrosti in ritmu. V takih okoliščinah je prišla na dan Poletova hiba: pomanjkanje centrov. Gostje so to izkori stili in tako brez večjih težav zmagali. Edino upanje na zmago so imeli Poletovci v sredi drugega polčasa, ko so se približali nasprotniku na razliko devetih točk. Tržačani pa | na mah zapečatene vse možnosti do-' mačink, da posežejo v borbo za zmago. Toda v svojem drugem srečanju je prav Vesnaverjeva opravila pravcat; podvig, ko ji je prvič v svoji karieri uspelo premagati najboljšo Turinčanko F. Marcone. Silvana se je tako oddolžila številnim navijačem za svoj prejšnji spodrsljaj. Krasova igralka je odigrala morda svojo najboljšo tekmo v svoji bogati namiznoteniški karieri in pod težo izvrstnih udarcev je «prva dama» iz Turina morala kloniti z 2:1. Sicer je Vesnaverjeva že v drugem setu gladko vodila, toda Marco-nejeva je v končnem naletu s skrajnim naporom izenačila stanje v setih. V odločilnem nizu pa se je Krasova predstavnica razigrala in pustila svojo tekmico kar na 12. točki. S to nepredvideno zmago se je za Kras spet odprla možnost za končno zmago, saj bi v morebitnem zadnjem srečanju razigrana Vesnaverjeva verjetno nadigrala ne preveč blestečo M. Marcone. Toda tokrat se je zataknilo tudi Sonji Miličevi, ki je po gladkih in navdušujočih zmagah nad M. Marcone in Marascovo nepričakovano podlegla svoji večni tekmici F. Marcone. Tehnično Sonja prekaša Turinčanko, kar je jasno pokazala v prvih dveh srečanjih s svojo pestro in dovršeno igro. Proti F. Marcone pa se je Miličeva nepričakovano ustrašila in si sama «skopala luknjo». V prvem setu je pri stanju 10:10 Sonja zaradi živčnosti zagrešila celo vrsto napak in prepustila svoji tekmici 9 zaporednih točk. V drugem setu je bila borba bolj izenačena, toda Sonja ni in ni mogla zaigrati sproščeno, kar je izkoristila Turinčanka, ki je tudi po zaslugi izredne športne sreče zmagala (24:22). Ta nepričakovan nicam zaigrala zelo požrtvovalno, saj je spravila v težave obe sestri Marcone. Toda manjka ji še zaključni udarec in predvsem igra preveč statično. CUS: F. in M. Marcone ter Marasco. KRAS: Milič, Vesnaver in Žigon. SODNIK: Nereo Hauser. DELNI IZIDI: Marasco — Vesnaver 2:0 (20, 14) M. Marcone — Milič 0:2 (-15, -9) F. Marcone — Žigon 2:0 (10, 18) Marasco — Milič 0:2 (-13, -5) F. Marcone — Vesnaver 1:2 (-16, 20, -12) M. Marcone — Žigon 2:0 (19, 18) F. Marcone — Milič 2:0 (12, 22) Marasco — Žigon 2:0 (17, 13) —bs— ____,____________................A pi Pfe-' i / 'af - * Kljub dobrim nasvetom trenerja Derganca ni uspelo namiznoteniškim igralkam Krasa v soboto zmagati proti torinskemu Cusu ............................................................................................ NOGOMET V NEDELJSKEM ZAVRTUAJII D LIGE V DEŽELNIM DERBIJU PONI!AHA REMIZIRALA PROTI PRO GORIM Težak poraz Triestine proti skromnemu Sanpietreseju ceju, se je Ponziana predstavila do- Sanpietrese igrala v promocijski li* Ponziana — Pro Gorizia 1:1 PONZIANA: Magris, Gattonar, Girello, G. Gerin, Del Piccolo, Rava-lico, Trentin, Vidonis (64. min. Ja-nuzzi), Momesso, Lenardon, Dalle Crode, 12 Zadel, 13 Tricarico. PRO GORIZIA: Siricano, Furlani, Ghermì, Zoratti, Torninovi, Dome-neghetti, Michelut, Ridolfi, Trevisan, Barile, Omizzolo (82. min. Bianco), 12 Plesničar, 13 Zuttion. so odpor domačinov takoj strli s I poraz je bil dokončni udarec za l Strelci: 33. min. Trevisan, 68. min. podajami svojemu odličnemu cen- I ambicije Krasa. Trentin. tru in tako je bilo tekme praktič- Tretja Krasova predstavnica Ži- Sodnik: Ballerini iz La Spezie, no konec. Lota I gonova je proti močnejšim nasprot-1 Po porazu v Veroni proti Auda- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuuviiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ŠD Primorje od sobote v novih prostorih V soboto zvečer je na Proseku ŠD Primorje otvorilo nove društvene prostore in društveni krožek v bivši kinodvorani. V kulturnem sporedu slovesne otvoritve je sodelovala proseška godba in domači pevski zbor «Vasilij Mirk». Otvoritvi je prisostvovalo lepo število domačinov, nekaj predstavnikov domačih in sosednjih športno-kultur-no-prosvetnih organizacij, katere je v imenu Primorja pozdravil in se zahvalil za udeležbo podpredsednik društva Dario Sardoč. Predsednik društva Sergij Cibic pa je v svojem govoru med drugim ___ __ ^ dejal, da je društvo že več let penski Polet predati močnemu Don i hrepenelo po lastnem krožku. Konč-Boscu iz Trsta. Igrišče je bilo za I no se je pred enim mesecem uresni- čila želja, ko je Primorje dobijo v najem bivšo kinodvorano «Anna» na Proseku. Marljivi odborniki in nekateri člani so se lotili prostovoljnega dela in zamisel Primorja se je končno uresničila. V zaključku je Cibic dejal, da mora postati krožek, ki bo seveda na razpolago vsem športnim, kulturnim in prosvetnim organizacijam, središče in zbirališče kulturnih delavcev. Posebno je pozval mladino, da bi zvesto obiskovala društveni krožek, kjer bo prav gotovo našla prijetno okolje. Sledil je kulturni spored, katerega je napovedovala Karla Verša. Proseška godba je pod vodstvom Zdravka Kanteta zaigrala «Kinderlinc» «Pomladansko prebujenje», «Biz-zarico» in nekaj veselih koračnic. Pevski zbor pa je zapel koroško «Juhe pojdamo u Skuf’ce». rusko narodno «Pesem» in revolucionarno «Bohor je vstal». Po končanem kulturnem sporedu so si domačini in gostje ogledali tudi novi sedež Primorja in se v prijetnem razpoloženju zadržali v prostorih krožka ob zvokih proseške godbe pozno v noč. Krožek Primorja, ki je opremljen tudi z barom-bifejem, bo odprt vsak dan od 18. do 24. ure, v nedeljah pa od 12. do 24. ure. B. R. (Na sliki: predsednik Primorja med pozdravnim govorom) mačemu občinstvu v običajni postavi, brez poškodovanega Miorandija, z namenom, da proti Pro Gorizii odnese obe točki. Goričani so prišli v Trst z upanjem na remi in zato so od samega začetka sprožili obrambni sistem igre. S tem nočemo reči, da se je Pro Gorizia popolnoma zaprla na svojo polovico igrišča, temveč, da je zgostila sredino igrišča, kjer je i-mel glavno besedo razigrani Dome-neghetti, ki je imel pri mladem Miccheiuttu (pravi motorček ekipe) solidno pomoč. Gostje so pokazali tudi zanesljivo obrambo, kjer je Torninovi odlično kril Momessa, Furlani pa je popolnoma onemogočil Dalle Crode. Nekoliko v težavah se je znašel Ghermi, kateremu je delal Trentin preglavice. Svoje skrito orožje je Pro Gorizia imela v napadu, kjer je bil Trevisan stalno v peti obrambe Ponziane. Kaj pa Ponziana? Tržačani so tokrat zaigrali pod pričakovanjem. Ponziana je še enkrat pokazala, da ima v svojih vrstah preveč režiserjev, ki igrajo na sredini igrišča in s tem ekipa izgubi na moči v prodornih akcijah, kjer se le Momesso (sicer občasno) nekoliko razigra. Tudi obe krili Dalle Crode in Trentin igrata namreč pretežno vlogo taktičnih kril. O tem deželnem derbiju bi lahko rekli, da je Pro Gorizia v prvem delu zaigrala taktično boljše in zato tudi prešla v vodstvo z Trevisa-nom. V nadaljevanju je Ponziana vsekakor bolje zaigrala in z masovnimi napadi prisilila goste v o-brambo. Stanje je v 23. minuti z diagonalnim strelom izenačil Trentin, ki si je že v zadnjih minutah prvega polčasa zapravil gotov zadetek, ko je bil popolnoma sam pred vratarjem. Sanpietrese — Triestina 2:0 (2:0) SANPIETRESE: Begnin, Mengot-ti, Bonaldi, Cavicchioli, Pisani (78. min. Pavarese), Boetto, Povato, Turra, Pasetto, Castellini, Formen-ti, 12 Compri, 13 Migliorini. TRIESTINA: Fontana L, Lucchet-ta, Zanini (72. min. Garofalo), Fontana H., De Luca, Veneri, Zampare, Foresti, Goffi, Tosetto, Dri, 12 Grigollo, 14 Feresin. Strelci: 72. min. Pasetto, 89. min. Formenti : Sodnik: Adamu iz Cagliarija. Triestina je v nedeljo pripravila pravo razočaranje svojim navijačem. Tržač" J so namreč nepričakovano klonili enajsterici Sanpie-treseja (vaška ekipa iz kraja S. Pietro Polesine), ki ima približno 1000 prebivalcev in leži med Verono in Mantov). V lanski sezoni je gi, kjer je zmagala s petimi tocs mi prednosti. . Srečanje se je sicer začelo s terensko "'cmočjo Triestine, ki J sprožila več prodornih akcij t z branilci Lucchetto in Zanimje • Foresti, Tosetto in Zampare so oo-bro povezovali o’ - ambo z napado . vendar je bil prav napad slaba to ka Triestine. Goffi in Dri, katerima je občasno priskočil na pomoč tu . Tosetto, so bili precej pomanjklji v zaključevanju in si zapravili n kaj izrednih priložnosti. _ Atletska priprava in odločnost o mačinov sta prišli na dan v drugem Enajsterica Trevisa je z zmago v Thieneju povišala prednost (pet točk) nad trojico Adriese, Ponziana, Audace. Adriese je moral doma prepustiti eno točko Dolu, ki si je po kratki krizi nekoliko o-pomogel. Tudi Ponziana se je morala v deželnem derbiju s Pro . Gorizio zadovoljiti z eno točko, medtem ko je Audace z zmago v Caorlah (peti zaporedni poraz) potrdila trentuno odlično formo (serija devetin pozitivnih nastopov). Na sredino lestvice sta se povzpeli tudi Montebelluna, ki je premagala drugouvrščeni Le-gnago in Ugnano, ki je premagal Rovigo. Za razočaranje je tokrat poskrbela Triestina, ki je klonila Sampietreseju. S tem Je praktično splahnelo vsako upanje Tržačanov za napredovanje, saj zaostaja Triestina za vodečim Trevisom kar za osem točk. delu igre, ko se je Sanpietrese otres la strahu, ki ga je imela pred Trie stino. V 27. mino' se je Pasetto P° lastil žoge, katero je vratar F00 tana kratko odbil in mu poslal us nje za hrbet. Tržačani so na ta za detek odločno odgivorili, vendar bili napadalci brez jasnih idej. zadnja taktična poteza Tagliavini]3’ ki je zamenjal branilca Zaninija z napadalcem Garofa’om ni dosti P° magala, saj so domačini s hitrim protinapadi večkrat spravli v za gato obrambo Triestine. Prav z e nim i ned teh protinanadov je For menti tik pred koncem podvojil m zapečatil usodo Triestine. S tem P°' razom je praktično splahnelo vsa' ko upanje Tržačanov, da ostanejo v borbi za napredovanie, saj jih danes. loči kar osem točk cu vodeče ga Trevisa. B. R- Janko Pera! UMIRAJOČI CAS 52. Zmago je prinesel iz klubske omarice slivovko in dva kozarca ter prisedel. Šele potem je odgovoril na moje vprašanje. «Veš, dokler te kliče sam šel notranje uprave, stvar še ni tako huda. Huje je, če prideš v roke drugim ljudem.» «Vem, prav dobro vem, kako neusmiljeno in brez spoštovanja človekovega dostojanstva znate sleči človeka, da je pred vami gol, popolnoma gol. Kljub temu sem radoveden...» «Rad bi se pogovoril s teboj.» «Ne bodi tako skrivnosten! Ce bi se rad pogovoril z menoj, bi se lahko dobila v kavami ali restavraciji, kot sva že večkrat napravila, in mi ne bi telefoniral tako osorno. Povej, za kaj gre?» «In medias res, torej! Vedno si enak. Naravnost k cilju! Pa naj bo. Veš, rad’ bi se osebno pogovoril s teboj o nekaterih podrobnostih še iz vojnih časov . .» «Zdaj, po petnajstih letih? To je torej? Pa me menda ne kaniš predlagati še za kakšno odlikovanje?» «Ne, nič takega. Rad bi, da bi mi pojasnil, kaj so pravzaprav bili komandosi. Menda si služil pri njih, preden si stopil v partizane Nekateri primerjajo komandose z nemško SS. Kje je resnica?» «Najprej bi rad vedel, kdo ti je to natvezil in kaj je za vsem tem. Kje si slišal to primerjavo?» «Smatram, da ti na to nisem dolžan odgovoriti.» «Dobro! Potem se presediva! Sèdi za pisalno mizo, zastri okno, mi osvetli obraz in ostani v senci!» «France, ni prav, da za vsako malenkost tako vzkipiš. Taka lastnost nikomur ne koristi, tudi tebi ne bo. Saj nisi na zaslišanju. Dobil sem nalogo, če že hočeš vedeti. Ti bi pač moral vedeti, kakšno je naše delo. Bedeti moramo nad sadovi naše revolucije, preprečevati, da bi naše pridobitve zapravljali, in podobno. Zato smo tudi dolžni preverjati kadre, ki so na odgovornih položajih.» «In izvajati ukaze tistih, ki so na še bolj odgovornih, vendar ne na najodgovornejših položajih. Biti morate lutke v spletkah majhnih in večjih bogov, ki imajo prekleto malo ali nič opraviti z našimi pridobitvami.» Besede so mi kar vrele iz ust. Nisem jih mogel ustaviti, čeprav mi je glas v notranjosti šepetal: Ne bodi nor, ne bodi nor! Lahko te ugonobi, če ga boš žalil. Policijski varuhi revolucije so občutljivi, ker se imajo za nezmotljive . . . «Žaljiv postajaš!» V njegovem glasu je bilo nekaj jeklenega. To me je iz-treznilo. Postal sem previdnejši. Ni se vredno bojevati, če vnaprej veš, da boš poražen. «Oprosti, Zmago! Prav imaš. Toda povej mi vse pošteno! Saj sva si sicer prijatelja, ali ne? Županu in še komu drugemu grem na živce, pa te je poslal nadme. Vse vem. Toda povej mi: si tedaj, v grmovju, kdaj pomislil, da boš branil pridobitve tako, kot to delaš zdaj? Mar te besede ne izkoriščajo pogosto za fasado, za katero se skriva vse kaj drugega? Mar nikoli ne pomisliš na to?» Opazil sem, da mu je všeč, ker sem nehal z napadom. «Toda je prav tebi podobno, čemu se jeziš? Ni malo prezgodaj?» «Žalostno je, da si ti, ki bi moral bedeti nad varnostjo države, nad našimi pridobitvami, prisiljen vohljati za tovariši, ki so bili s teboj tedaj, ko smo se borili. In to samo zato, ker o posameznostih drugače mislijo kot župan. Mar ni žalostno, da siliš k molku ljudi ki si upajo o posameznih vprašanjih misliti in povedati drugače, kot je sklenil svet? Tisti vsemogočni svèt ali kolegij, v katerem so predsednik občine, sekretar komiteja in predsednik socialistične zveze? V tem primeru so že sklenili, da je motel važnejši od otroškega vrtca, vem! Kljub temu pa si drznem misliti drugače. Mar se ti ne zdi, da vselej, kadar od ljudi zahtevamo novih žrtev, novih odpovedi, vse preveč poudarjamo neki odmaknjeni cilj? To nam je uspevalo v borbi in tudi še potem, ko smo obnavljali porušene domove. Danes pa se ta gesla zdijo ljudem čedalje bolj nestvarna, le prazna slepila. Morda bo motel res povečal našo gospodarsko moč. Morda bo zaradi tega naš socializem bogatejši. Toda matere, ki morajo biti zaposlene, ne zaradi enakopravnosti, ampak zaradi potrebe po kruhu zase in za svojo družino, potrebujejo otroški vrtec že danes. Ti pa si dobil nalog, da me pokličeš zaradi motela, ne zaradi socializma.» «Zaman ugibaš. Sicer pa nadaljuj! Tvoj ton mi sicer ni všeč, da veš. A le nadaljuj!» V njegovem glasu je bila spet ostrina. Zvit je, sem pomislil. Izziva me, da bi v svoji jezi blebetal nekontrolirano. Paziti se moram, čistega vina pa mu bom kljub temu nalil. Popadla me je trmoglavost. «No, raje pijva, da me potem ne boš poslušal s pametjo, ko bodo iz mene vrela čustva. Pij. Mar veš, kje lahko najdeš največ bivših borcev na kupu? Po gostilnah. V zakotnih, neuglednih gostilnah jih boš našel vsak večer. Eni vneto razpravljajo, drugi pa zamišljeni, z odsotnim pogledom utru- jenih herojev zro v prazno. V tern je nekaj narobe. Mar ^ šel_ mednje! Morda boš zvedel, zakaj so razočarani, kaj manjka našemu socializmu. Pijva torej še midva!» «No, pa pijva. Toda nisem te povabil sèm zaradi pijač®-Sicer ti jo privoščim, vendar . . .» «Veš kaj! Zasliši me, kot je treba, po predpisih, ali Pa izključi magnetofon, da se bova samo pogovarjala!» «Že vidim, da ti ni pomoči, kadar si nekaj vtepeš v glavo-Toda boriš se proti toku. Glej, da se pri tem ne boš izčrpal » V njegovem glasu nisem več zaznal trdote, vsaj tako s« mi je zdelo. Vstal je, stopil k omari in v predalu bifeja pf®” kinil stikalo. «Sreča je, da nekatere tvoje lastnosti že poznam. N®’ zdaj si lahko zadovoljen! Najinega pogovora ne bo zabeleži' trak, zato govori! Vprašanje sem ti že zastavil, odgovora P® še nisem dobil.» «Čutim, da si užaljen. A ne zameri mi! Razumeti me m0' raš. Preden si me poklical k sebi, sem ravno imei razgovor pri direktorju banke. Besen sem. Vsa ta usedlina, ki se ^ nabira tu notri, nekako mora iz mene. Veš, kdaj sem P1^; ustrelil iz puške proti fašistom? Veš, da je to bilo enainštiri' desetega v Tobruku? In zdaj me hoče kar raznesti, če sad*0 pomislim, da je župan bil štiriinštiridesetega še vedno v ned1' ški vojski, Boris pa bančni uradnik v okupatorjevi službi-Danes pa se sklicujeta na pridobitve naše borbe vsakokrat» kadar hočeta uveljaviti svoje načrte. Dobesedno raznesti die hoče. Si že zaslišal župana zaradi njegovega vikenda pri mbd11» blizu predvidenega motela? Mar veš, kako je prišel do P0®0! jila? Menda je delegaciji združenja borcev samo nekaj dni poprej izjavil, da za dograditev borčevskih stanovanj ni denarja. čeprav jim manjka le nekaj milijonov . . .» «Veš, kaj! Ne zastavljaj mi vprašanj! Vlog še nisva zamenjala. In ne bodi tečen! Bi še enega?» {Nadaljevanje sledi) NOGOMET V PRVENSTVU 2. AMATERSKE LIGE Juventina in Primorje osvojila na tujem igrišču ves izkupiček Zarja iztrgala točko Libertasu - Sagrado pustil Vesno praznih rok Obetajoče mlade sile Giarizzole — Juventina 0:1 (0:1) GIARIZZOLE: Donadel, Bencicli, Berlocchi, Bartole, Silvestri, Scro-Petta, Botteri, Giraldi, Raseni, Millo, Stefani. JUVENTINA: Černič, Tavčar, Ta-oaj, Mikluš, Brescia, Jakin, Uras, Marvin, Ferletič, Montico, Sirk. Sodnik: Zuliani iz Vidna. Strelec: v 39. min. p.p. Uras. Po vrsti neuspehov je v nedeljo Juventina končno prišla do zmage. Premagala je zadnjega na lestvici: Giarizzole. štandreška ekipa je tokrat zmago povsem zaslužila, saj Je igrala res dobro. V postavi Ju-ventine sta tokrat igrala dva mlada Dve zmagi v gosteh, tri na domačih tleh in trije remiji predstavljajo obračun nedeljskega trinajstega kola nogometnega prvenstva 2. amaterske lige, v katerem je padlo 13 golov. Za presenečenje dneva je poskrbela ekioa Campanell, ki je premagala vodečo Edera. Tržačani so prepustili vodstvo S. Anni, čeprav je ta le remizirala s Costalungo. Vedno bolj o-groža zgornji del lestvice Stock, ki je premagal Flaminio in s tem potrdil, da še ni zgubil u-panja za napredovanje. Solidno se je odrezala tudi enajsterica Isonza, ki je prisilila na remi Portuale. Od naših ekip bi omenili pomembni zmagi Juventine in Primorja ter dragocen remi Zarje na račun Libertasa. Vesna pa je klonila v Sagradu in je š tem nazadovala. Če bi primerjali letošnjo prvenstvo z lanskim, lahko rečemo, da gre našim ekipam letos slabše. Lani (po trinajstem kolu) je bila Vesna na vrhu lestvice z 19 točkami. Primorje na osmem s 13, Juventina na enajstem z 12, Zarja pa na trinajstem z 10. IZIDI 13. kola Giarizzole — Juventina 0:1 Portuale — Isonzo 2:2 Costalunga — S. Anna 1:1 Campanelle — Edera 2:1 Libertas — Zarja 0:0 Stock — Flaminio 1:0 Duino — Primorje 0:1 Sagrado — Vesna IrO - LESTVICA S. Anna 17, Stock in Edera 16, Sagrado in Isonzo 15, Portuale, Libertas in Vesna 13, Zarja, Costalunga in Campanelle 12, Juventina 11, Duino 10, Flaminio 9, Primorje 8, Giarizzole 4. Portuale, Flaminio in Primorje 2 tekmi manj. Edera, Sagrado, Zarja, Juventina, Duino in Giarizzole 1 tekmo manj. PRIHODNJE KOLO (zaostale tekme) Portuale - Flaminio, Primorje - Giarizzole, Duino - Sagrado, Edera - Juventina. B. R. igralca, Jakin in Mikluš, ki sta povsem zadovoljila, posebno pa zadnji, ki je bil verjetno eden najboljših na igrišču. Pomisliti pa moramo, da ima Karel Mikluš le 16 let in dobro obeta. Povrnimo se k nedeljski tekmi. Že od vsega začetka so štandrežci pričeli ostro napadati, kajti vedeli so, da bi jim polovičen rezultat zelo malo služil za uvrstitev na lestvici. Poleg tega je bila to tekma med dvema ekipama, ki se v sedanjem trenutku borita za izpad. Juventina je imela v napadu tokrat res odličnega Urasa, ki je predstavljal nevarnost za domačo obrambo. Igralec pa je kronal svoje prizadevanje v 39. minuti, ko je dosegel edini gol tekme, ki je pomenil za Juventino zmago. V drugem polčasu je domača e-kipa skušala soreobrniti rezultat in je pričela ostreje pritiskati. Njeni napadi pa so se kaj kmalu izjalovili, tako da je igro spet diktirala Juventina. ki je v nekaterih priložnostih zgrešila podvojitev. Gostje so do gola prišli v 38. minuti z Monticom, sodnik pa je zadetek razveljavil zaradi nepravilnega Uraso-vega položaja. Druga zmaga Prosečanov Duino — Primorje 0:1 (0:0) DUINO: Braida Morani, Candus-so, Panizzo, Eredonzani, Blaserna, Antoni (Nervi), Zollia, Tonut, Cra-gnolin, Smaniotto. PRIMORJE: Štoka, Blažina, Ci-molino, Sugan, Sluga, Barbiani, Barnaba, Tomizza, Rustja, Race, Drio-li, 12 Kapun, 13 Černjava, 14 Guštin. Strelec: 67. min. Barbiani iz 11-metrovke. Sodnik: Blasig iz Gorice. Enajstmetrovka, ki jo je streljal trener in nogometaš Barbiani, je pripomogla k nedeljski (drugi prvenstveni) zmagi Primorja. Ta uspeh Primorja je nedvomno pomemben, če upoštevamo, da spada tudi Duino med e’..' o s spodnjega dela lestvice, ki se borijo za obstanek v ligi. Srečanje je bilo vsekakor na nizki tehnični ravni. Enajsterici sta igrali precej raztrgano in brez jasnih zamisli. Poleg tega se je vmešaval v igro tudi sodnik, ki je s precej čudnimi odločitvami oviral reden potek srečanja. Kazalo je. da se bosta ekipi razšli pri belem izidu, ko je sodnik zaradi prekrška nad Rustjo v kazenskem prostoru Devina dosodil enajstmetrovko v korist Primorja. Barbiani je s točnim strelom ukanil nasprotnega vratarja in s tem zagotovil zmago Pri- morju, ki je kljub tej zmagi še vedno v nevarnih vodah. B. R. Bazovci osvojili dragoceno točko Libertas — Zarja 0:0 LIBERTAS: Visnoviz, Vidoni, Lu-petin, Podi, Delise, Coslovich, Russo, Vascotto, Motica, Kauski, Auber. ZARJA: Pavento, S. Križmančič, D. Marc, Samese, R. Marc, V. Križmančič, Codanione, Bon, Žagar, Po-ropat, Grahonja. Z obrambno vrsto, ki deluje vedno bolje, si je Zarja v nedeljo priborila v Trstu dragoceno točko. Ta ji bo prav gotovo pomagala k dobri uvrstitvi na lestvici. Čeprav so Bazovci remizirali brez golov, so prikazali dobro igro, toda manjkal jim je strelec, ki bi bil sposoben spremeniti v gol marsikatero dobro akcijo. Zarja bi lahko realizirala v prvem delu igre, ko je Codanione streljal naravnost v prečko. Tudi domačini so bili precejkrat blizu gola, zlasti v drugem delu igre. Naleteli pa so na odlično razpoloženje vratarja Paventa, ki je branil vse. Ražem Aleksander Neizkoriščena priložnost Sagrado — Vesna 1:0 (1:0) SAGRADO: Bon, Mellinato, Tosetto, Buttignon, Furlan, Sgubin, Gismano, Ceglia, Paolini, Gerebizza, Vittori. VESNA: R. Tence, Visintin, Sul-čič (S. Tence), Skrem, Verzier, Ca-harija, Germani, Valente, Bortolotti, Botti, 12. Košuta, 14. Samec. SODNIK: Furlan: Koti: 6:6; Gledalcev: 150. Kriška Vesna je v nedeljo nezasluženo zgubila proti Sagradu in si tako zapravila edinstveno priložnost, da bi odnesla kar obe točki. Domačini so tehnično šibka ekipa, a igralci so vsi zelo borbeni in požrtvovalni. Prav to je spravilo v težave tehnično boljše goste. V prvem delu igre so «plavi» stalno napadali in večkrat spravili goste v zagato. V prvem delu (gre so «plavi» stalno napadali in so večkrat ogrožali domačega vratarja, ki pa je bil vedno na mestu. Prav v zadnji minuti so domačini nepričakovano povedli, piedvsem po zaslugi vratarja Tence-ja, kateremu se je nevarna žoga izmuznila iz rok naravnost v mrežo. V d.p. so Križani pod vodstvom odličnega Valenteja ostro pritiskali na nasprotna vrata. Botti in nato še Bortolotti sta za las zgrešila gol. Domačini so se v obrambi večkrat posluževali grobe igre in dvakrat, je sodnik spregledal dva huda prekrška nad Caharijo v kazenskem prostoru, Torej, nezaslužen poraz «plavih», ki so imeli smolo, naleteli pa so tudi na pristranskega in negotovega sodnika. Sandor Nogometna sekcija Gaje izreka svojemu nogometašu Pinu Naturalu iskreno sožalje ob izgubi dragega očeta. * * * ŠZ Gaja izreka odborniku Petru Grgiču iskreno sožalje ob izgubi dragega očeta Pavla Grgiča. 1. — 1. Udaro 2. Burrough 1. Zambise 2. Bambuk 1. Prater 2. Dariolo 1. Toiano 2. Orbita 1. Gilera 2. Premilcuore 6. — 1. Sansonetto 2. Perosi KVOTE 12 — 3.387.930 lir 11 — 208.400 lir 10 — 21.100 lir 2. — 3. - 4. - 5. — 2 1 X 2 1 X 1 X 2 1 2 X NAŠE ENAJSTERICE V MLADINSKIH NOGOMETNIH LIGAH V NARASCAJNISKI DERBI NA PROSEKU fAED PRIMORJEM IN VESNO: REMI Katastnofalen poraz Prosečanov med mladinci NARAŠČAJNIKI Primorje — Vesna 0:0 PRIMORJE: Bresciani, Bezin, Rupel, Maizen, Adamič, Briščik, Zampa, Terčič, Štoka, Doljak, Puntar, 13 Ciullini in 14 Lanza. VESNA: Degrassi, Fabbro, Zucca, Eva, Sedmak, Slatič, Potleca, Sossi, Guštin, Pipan, Žerjav Derbi med Primorjem in Vesno se je pravilno zaključil brez zmagovalca. Obe ekipi sta stopili na igrišče s trdnim namenom, da odneseta vsaj točko. Po prikazani igri lahko rečemo, da je bil remi pravzaprav pravilno plačilo za obe ekipi. Igra se je odvijala skoro vso tekmo le na sredini igrišča. V prvem polčasu je bilo opaziti rahlo premoč Vesne, toda do večje nevarnosti za vratarja «rdeče-rume-nih» ni prišlo. V nadaljevanju se stanje na i-grišču m spremenilo, čeprav so se domačini bolj potrudili in so sredi polčasa imeli največjo priložnost za gol s Štoko, a vratar Degrassi je strel spretno ubranil. H. V. Union — Domio 2:1 (2:0) UNION: G. Galdo, Turk, Brossi, Stulle, G. Čepar, Lizzi, Vidmar, M. Čepar, A. Caldo, Sassi, čok. STRELCI ZA UNION: V 6. min. ......................mimilim,..................... V NEDELJSKEM KOLU NOGOMETNEGA PRVENSTVA 3. AMATERSKE LIGE Razpoloženi napadalci Sovodenj nasuli Romani po! ducata golov V tem kolu sta bila (med našimi ekipami) premagana le Union in Gaja Sovodenjci so se razigrali Sovodnje — Romana 6:3 (2:3) SOVODNJE: G. Marson, Marušič, Ferfolja, Pozzo, Gruden, Kovic, Petejan, Sambo, Marson, Florenin, Tomšič (Zavadlav). Goli za Sovodnje: Petejan 2 (obe 11-metrovki).,- - Marson. > 2-.; in Florenin 2. Sodnik;. Feršolja iz .Sovodenj. Sovodnje so tokrat povsem prepričljivo premagale ekipo iz Tržiča. Tekma je bila vseskozi zanimiva, posebno v prvem polčasu, ko sta si bili moštvi enakovredni. V drugem delu so Sovodenjci pritisnili ostreje, šli v naskok ter zaključili tekmo s tremi goli razlike. Naj omenimo, da je tekmo odlič no sodil domačin Peršolja. Zmaga kljub avtogolu Olimpija — Lib. Prosek 3:1 OLIMPIJA: Bukavec (Kante), živec, Race, Bezin, Štoka, Verginella, Del Bene, V. Bukavec, Blažina, Milič, Husu (žužič). LIB. PROSEK: Bolčič. Lizzi, Babič, Pregare, Smoliča, Zudini, Bol-drin, Morgan, Milani, Giamboz, Ražman. STRELCI: v 15. min. Bukavec Vojko (avtogol), v 17. min. Husu, v d.p. v 35. in 40. min. Milič. Druga zaporedna zmaga ekipe iz Gabrovca, ki je v zadnjih dveh tekmah dala kar šest golov. Če pomislimo na težave, s katerimi so igralci dosegali zadetke v začetku prvenstva. rečemo, da je zdaj viden napredek. Najbolje se je v napadu izkazal tokrat Milič, ki je kar dvakrat pretresel mrežo. Tudi Husu je zopet prišel do gola. Tekma se je pričela z množičnim napadom Olimpijinih igralcev, vendar so nasprotniki dobro odgovorili. V 15. min. je Bukavec ubranil močan strel z roba kazenskega prostora. Ni pa uspel zadržati žoge, na katero sta se pognala Gamboz in Vojko Bukavec. Slednji je pomotoma poslal žogo v lastno mrežo. Olimpija je reagirala in dobro napadala. Kmalu je imel Milič priložnost izenačiti, toda vratnica je rešila vratarja. Minila je komaj minuta in gol je bil tu. Bukavec je podal pred vrata in njegovo podajo je Husu preusmeril v mrežo. Olimpija je po doseženem izenačenju popustila in igra je postala slabša. Tudi v drugem polčasu se stanje ni izboljšalo. Libertas je bil napa-dalnejši ni pa zaključeval akcij z nevarnimi streli. Pri Olimpiji je imel dobro priložnost Milič, njegov strel je premagal vratarja, bil pa je previsok. V zadnjih minutah je Libertas popustil. V 36. min. se je Milič polastil žoge, ki je ušla nasprotnemu branilcu ter z močnim, srednjeviso-kim strelom spravil žogo v mrežo. Gol je dal Olimpiji novih moči in so njeni igralci nekaj minut zatem dali še tretji gol. Strelec je bil spet Milič, zasluga pa gre tudi Verginelli, ki je to žogo podal. O. G. Trebenci so v dobri formi Primorec — Barcola 2:1 PRIMOREC: V. Kralj, Sluga (Križmančič), Kovačevič, Sosič, Manzutto, Husu, P. Kralj, Možina. B. Kralj, Čuk, M. Kralj BARCOLA: Quercini, Gregoris, Lo-zei, Bartole, Luppatelli, Boso, Pres-sacco, Rosati. Zaintl. Sacca, Pas-quotto. STRELCI: Vsi v prvem polčasu: v 10. min. Čuk. v 39. min. Sacca, in v 41. min. P. Kralj. SODNIK: Ghizdavcich. Ekipa Primorca je tudi v zadnji | tekmi prvega dela prvenstva pokaza-* la, da se nahaja v dobri formi. Tre. benci so tokrat premagali drugouvrščeno Barcolo. Pritisnili so že od vsega začetka tekme in prišli v vodstvo v 10. min. s Čukom, ki je poslal žogo v mrežo naravnost iz prostega strela. Po tem golu so Trebenci še bolj pritiskali. Dosegli so še enega s P. Kraljem, a ga je sodnik razveljavil. Nekaj minut kasneje pa je prezrl očiten prekršek v kazenskem prostoru nad Pavlom Kraljem. Tako so imeh Primorčevi nogometaši mnogo prilik, da bi zvišali rezultat, kar pa jim ni uspelo. Nasprotno, so gostje izenačili v 39. min. s Saccajem. Trebenci so spet močno pritisnili in v 41. minuti spet prišli v vodstvo s P. Kraljem. V drugem polčasu so gostje iskali izenačenje, a Trebenci so jih dobro kontrolirali na sredini igrišča. Večkrat so se zvrstile dobre prilike za gol. tako za Primorca kot za Barcolo. V 20. min. je uspelo Barcoli izenačiti, a sodnik je gol pravilno razveljavil zaradi očitnega offsida. Do konca tekme pa gostje niso več bili nevarni in izid se ni spremenil . Sedaj je Primorec tretji na lestvici s petimi točkami zaostanka za De Macorijem in z dvema za Barcolo. Moramo pa reči, da imajo Trebenci dve tekmi manj in so tako še vedno v boju za prvo mesto lestvice. Bruno Križmančič Bržan dvakrat v mrežo Bar Veneto — Breg 0:2 (0:1) BREG: Babuder, Rodela, Slavec, Sovič, Petaros, Čuk, Bržan, Mar-kežič, Krmec (Sancin), Gasperutti, Strnad. Strelec: Bržan (2). Breg je v zadnji tekmi zimskega dela prvenstva osvojil celoten izkupiček. «Plavi» so se na žavelj-skem četverokotniku spoprijeli z zadnjim na lestvici. Barom Venetom. Naši zastopniki so imeli stalno pobudo v svojih rokah in napadalci so si ustvarili nič koliko priložnosti za gol, vendar so bili preveč razburljivi in netočni pri streljanju na vrata. Kljub poškodbi na nogi, je nastopil Bržan, ki je dosegel oba zadetka. V soboto bodo Brežani odigrali prijateljsko tekmo z Libertasom (ob 14.30) na dolinskem igrišču. Jolo Dragocena točka za Doberdobce Mladost — Poggio 1:1 MLADOST: Boscarol, F. Ferfolja, Jarc, Gergolet, Gellini, Dužman, Visintin, E. Ferfolja, G. Ferfolja. Fran-caros, Devetak. POGGIO: Velentinuzzi, Trini, Fai-lutti. Grattoni, Simonit, Zaero, Marega, Michelin, Tel, Castellan, Blasig. SODNIK: Leban iz Gorice STRELCA: v 5. min. E. Ferfolja, v 41. min. Grattoni. OPOMBE: v 25. min. d.p. je sodnik izključil Iva Devetaka. Gledalcev približno 250. V precej razburljivi in napeti tekmi je Mladosti uspelo osvojiti dragoceno točko proti ekipi Poggia iz Zdravšči-ne. Z več sreče pa bi lahko Mladost tudi zmagala, saj ji je vratnica dvakrat «odrekla» že gotov gol. Domačini so že v 5. minuti igre prešli v vodstvo po zaslugi Evgena Ferfolje, ki je po daljši odsotnosti spet zaigral za domačo ekipo. Doma čini so dobro vodili žogo in vse je kazalo, da bodo dosegli tudi končno zmago. V 41, minuti pa je prišlo do preokreta in gostje so z Grattonijem remizirali. V drugem polčasu pa bi Mladost lahko bila ob točko zaradi nepristran. skega sojenja. Sodnik je najprej pokazal rumeni karton trem doberdobskim igralcem, v 25. minuti pa je povsem brez vzroka izključil Iva Devetaka. Seveda, Mladost se je od tega trenutka dalje branila, da bi ohranila izenačenje, ki pa tokrat ni pravi odraz tekme. Tretji zaporedni neuspeh De Macori — Gaja 3:0 DE MACORI: Campion, Prodan, Vergan, Zucca, Torresin, Di Stasio, Urcioli, Saksida, D’Ambrosio, Grezar, Guidi, 12 Karlicek. GAJA: Kante (Grgič S.), Egon Grgič. Stranščak, Radi, Savarin, Sosič, Kalc. Čuk, Baldasin (Gabrielli), Ris-mondo, B. Grgič. STRELCI: v 28. min. p.p. Sosič (avtogol), v 21. in 32. min. d.p. Guidi (De Macori). GLEDALCEV: okoli 100 KOTI: 7:3 za De Macori OPOMBE: vratar Gaje Kante je zapustil igrišče zaradi poškodbe in ga je zamenjal Sergij Grgič. Sodnik je v d.p. izključil Sosiča (zaradi ugovarjanja). V zadnji tekmi zimskega dela prvenstva so gajevci zabeležili (in to na tujem) svoj tretji zaporedni poraz. Prvouvrščena enajsterica De Maco-rija je bila vseskozi v premoči in je zasluženo zmagala, čeprav je do prvega gola prišla po zaslugi avtogola. ki je pri «zeleno-rumenih» pokopal vse prejšnje upe. Začetni udarci so pripadali domačinom, toda krčevita obramba Gaje je bila na mestu in vse je kazalo, da bo polčas minil brez gola. A najprej je prišlo do resne poškodbe Kanteja. nato pa je še nesrečni avtogol Sosiča pokopal Gajo. Tudi požrtvovalna igra po odmoru ni gostom koristila, saj so prav Tržačani, s hitrimi protinapali rezultat povišali na 3:0. Po tekmi smo v gajevskem taboru izvedeli, da je poškodba vratarja Zdravka Kanteja resna saj se je moral zateči v bolnišnico. Zdravniki so ugotovili verjetno zlom rame. D. G. Nezaslužen poraz CGS —Union 3:0 (0:0) UNION: Vedana. Appolobio, Mo-rabito, Benčič, Vidal, Nadlišek, Da-ris (v d.p. Sartori), Čok, Dagnolo, Paludetto, Attini. Čeprav je poraz zelo hud, lahko rečemo, da niso krivi za ta poraz samo Unionovi igralci, ampak tudi sodnik, ki ni znal pravično soditi tekme. Do prvega zadetka je prišlo v prvih minutah drugega polčasa. Za zadetek je ■ predvsem kriv vratar Vedana, ki se je znašel povsem nepripravljen. Drugi zadetek je padel kakih deset minut pozneje, ko se je eden izmed nasprotnikov znašel v offsidu, vendar je sodnik dosodil gol. Kmalii za tem je prišlo še do. tretjega gola gostov. Vsekakor lahko rečemo, da Union ni zaslužil tako visokega poraza, saj je igral požtrvovalno tudi potem, ko je že prejel tri gole. Mauro PLAVANJE V soboto je bil v občinskem bazenu v Trstu plavalni turnir za drugi pokal Montreal, kjer so dosegli tri nove deželni rekorde. Mlada Lo-redan je postavila rekord na progi 100 metrov prsno, Bellei in Bastiani pa sta dosegli dva najboljša časa na 100 metrov delfin in na 400 metrov hrbtno. OBVESTILO V soboto, 28. decembra, bo ob 14.30 v Dolini prijateljska nogometna tekma Breg - Libertas TS. liiiuiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimiiiiiiniiuiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiliiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiM PO ODLOČITVI JUGOSLOVANSKE NZ Mladinic ni zvezni trener ker ne pozna tujega jezika Izbiro sta preprečili Slovenija in Vojvodina BEOGRAD, 26. — Ante Mladinič bo še naprej le v.d. zveznega kapetana — to je na zadnji seji določil IO NZJ, ki bo dokončno odločitev sprejel do konca februarja in to navzlic temu, da je natečaj že dokončan. Izbiro Mladiniča za zveznega kapetana sta preprečili delegaciji Slovenije in Vojvodine, ki sta menih, da položaj še ni zrel za tako odločitev. Na natečaj se je prijavilo šest kandidatov, komisija natečaja pa je predložila Mladiniča. V dveh dneh se je dvakrat sestala tudi kadrovska komisija NZJ, vendar ni uspela uskladiti vseh stahšč. Mladinič ne izpolnjuje enega izmed pogojev natečaja — znan:e tujega jezika. Poleg tega pa sama komisija ni dobila mnenja trenerske organizacije, ki ji Mladinič kot plačan strokovnjak v NZJ pripada. Naj povemo še to, da je Ante Mladinič že šest mesecev delal kot vršilec dolžnosti zveznega kapetana in je že izdelal načrt in program dela z vsemi selekcijami za prihodnje leto. Z novim letom pa se bo njegov načrt pričel uresničevati. Prav zaradi tega je bilo mnogim udeležencem zadnjega sestanka nerazumljivo, čemu zavlačevanje v zvezi z izbiro zveznega kapetana. * * * LA VALLETTA, 26. - V okviru izločilnega dela tekmovanja za e-vropski pokal narodov so Zahodni Nemci, osvajalci zadnjega nogometnega prvenstva, le s težavo v gosteh odpravih povprečno ekipo iz Malte z izidom 1:0 (1:0). Po tem srečanju je stanje v 8. skpini sledeče: 1. Grčija 4 točke (v treh tekmah) : 2. Zah. Nemčija 3 točke (v dveh tekmah); 3. Bolgarija 1 točka (v dveh tekmah); 4. Malta 1 točka (v eni tekmi). športno društvo Primorje se najtopleje zahvaljuje godbenemu društvu s Proseka, ki je ob priliki otvoritve novega športnega krožka darovalo 50 tisoč lir. p. p. Sassi in v 15. min. p. p. Čepar M. Naraščajniki Uniona so dosegli v nedeljo lepo zmago proti ekipi Domia. Zmaga je vsekakor zaslužena, saj so Podlonjerci ves čas igrali požrtvovalno, zlasti pa v prvem polčasu, ko so večkrat stisnili nasprotnika v njegov kazenski prostor. Lepe akcija srednjih igralcev so omogočile krilom da so se razigrala in dosegla zadetka najprej s Sassi-jem, nato pa s čeparjem. V drugem polčasu so bile akcije Podlonjercev sicer zmedene, a vedno nevarne, saj ie bila nasprot-nikova obramba večkrat v zadregi. Gostje so prišli do zadetka iz protinapada. Mauro Breg — De Macori 0:0 BREG: Mauri, Krevatin, Kuret M., Grizonič, Novello, Kuret D., Sancin, Peresa, Ferluga, Klun, Lovrenčič. DE MACORI: Volo, Dau, Per-chier, Luglio, Roberti, Renco, Crasso, Burlo, Toffoli, Botteri, Giulivo; Zucca, Vouk. Sodnik: Degan. Kot v prvem delu prvenstva, se je tudi tokrat srečanje med Bregom in De Macorijem končalo brez zmagovalca. Tekma sama ni bila zanimiva. Prvi polčas je pripadal Brežanom, medtem ko so se gostje boljše izkazali po odmoru. Naši zastopniki so uvedli preveč individualno igro na sredini igrišča, ki ni bila učinkovita, saj so gostje osvojili mnogo žog prav na sredini igrišča. Po odmoru so se «plavi» preveč odprli v obrambi in je De Macori včasih nevarno streljal na Maurijeva vrata, vendar brez u-speha. V četrtek bodo Brežani odigrali zadnjo prvenstveno tekmo (z Ro-sandro ob 10.45 v Dolini). Jolo MLADINCI Vesna — CMM 3:0 VESNA: Eva, Merluzzi, Alessio, Švab, Ravalico, Lonza, Sedmak (Peric), Košuta, Russignan, Zucca in Biagi. CMM: Santolanni, Armilli, Dionis, Orzan, Bergamasco, Dusulin, Dega-no, Spataro, Oliviero, Pison, Cav-zer, 13. Bobuz. SODNIK: Natali (TS). STRALCI: Russignan, Biagi in Lonza. KOTI: 10:5. GLEDALCEV: 60. Mladinci kriške "Vesne so visoko’ premagali solidni CMM in s tem dokazali, da spadajo med najmočnejše ei.k i v tej-skupini. V prvem delu igre «plavi» s prikazano igro niso zadovoljili, tako da so se nasprotniki večkrat nevarno približali vratarju Evi. V d.p. pa so se stvari bistveno spremenile v korist domačinov, ki so povsem nadigrali nasprotnike in jih potisnili v njihov kazenski prostor. Trikrat so odlični kriški napadalci pretresli tržaška vrata in še nekajkrat so si za las zapravili gol. Sandor - Union — Fortitudo 0:0 UNION: čok, Del Bosco, Petre-tich, Nangano, Gliona, Galli, Cla-botti, Ancona, Košuta, Lapi, Ben-vegnu (v 15. min. d.p. Boschetti). FORTITUDO: Sant, Mersini, Sa-mez, Candusio, Marši, Perossa, Ju-rincich, Tondo, Bucci, Predonza-ni. Pipitene. SODNIK: Biagi iz Trsta. Lepa igra Uniona je v nedeljo presenetila gledalce, saj so vsi pričakovali katastrofo v tekmi proti prvouvrščeni ekipi. Toda Podlonjerci so takoj prevzeli pobudo in se razigrali v obeh polčasih. Že od prvih minut dalje je Union napada! vrata Fortituda in dosegel tudi zadetek z odličnim Lapijem, toda sodnik ga ni priznal. Za las je zgrešil zadetek tudi Ancona, ko je zadel vratnico. Vse je kazalo, da bo Union v drugem polčasu povedel, imel pa je smolo, saj je Košuta slabo streljal enajstmetrovko zaradi roke v kazenskem prostoru. «Piavo - rumeni» so skozi ves drugi polčas igrali lepo in hitro. Vsekakor lahko rečemo, da bi bila zmaga Uniona pravičnejša, saj je igrala naša e-najsterica proti prvouvrščeni ekipi. Reče je treba tudi, da v vsej tekmi ni bil vratar Čok nikoli v nevarnosti. To je zasluga zlasti odlične obrambe. Omeniti je treba še, da je po triletni odsotnosti pri Unionu v nedeljo prvič igral v vratih Čok. Mauro Primorje — Edera 1:7 (1:4) PRIMORJE: Purič, Čok, Trobec, Kralj, Verša, Claudio, Zako, Albi, Milič, Schilleo. EDERA: Bruni, Soccavo, A. Sta-kače, Giurginich, Moderšich, M. Starače, Cakgagin, Mozzoni, Lanieri, Minateli!, Boccuccia. Strelci: v 10 min. p.p. Lanteri, v 17. min. p.p. Persi, v 22. min. p.p. Mozzon, v 26. in 34. min. p.p. A. Starace, v 5 min. d.p. Mozzon, v 20. min. in 26. min. d.p. Lanteri. Mladinci Primorja so bili ponovno poraženi, tokrat v tekmi s tržaško ^ Edero, ki trenutno zaseda prvo mesto lestvice. Gostje so popolnoma gospodarili na igrišču in brez večjih težav prišli do visoke zmage. Nogometaši Primorja so popolnoma odpovedali. Zato je bila tudi njihova igra neučinkovita, ker je manjkala borbenost in požrtvovalnost. Obramba «rdeče-rumenih» je pustila nasprotnikom preveč prostosti. Sredina igrišča sploh ni obstajala, napadalna vrsta pa ni bila sploh upoštevana, saj je za edini zadetek tudi tokrat poskrbel Persi. Naj omenimo, da je sodnik v drugem polčasu zaradi ugovarjanja izključil branilca Prosečanov M. Verso. H. V. Včeraj so naše mladinske nogometne enajsterice dosegle naslednje izide: MLADINCI Rosandra Zerial - Union Fortitudo - Zarja Edera - Vesna Libertas TS - Primorec Primorje - Cremcaffè NARAŠČAJNIKI Vesna - Op. Supercaffè Demacori - Union Rosandra - Breg 1:1 8:1 1:3 n.o. 0:4 0:3 4:0 1:0 V Štandrežu je v prijateljski nogometni tekmi Oslavje (po enajstmetrovkah) premagalo Štandrež s 7:6. O tem srečanju bomo še poročali. BOKS NOGOMET Bolgari prispeli RAPALLO, 26. — Danes je prispela v Rapallo bolgarska državna nogometna reprezentanca, ki se bo v nedeljo v prijateljskem srečanju v Genovi pomerila z Italijo. V moštvu je 16 igralcev. SMUČARSKI SKOKI ST. MORITZ, 26. — Schweing-hammer Sepp (ZRN) je (s skokoma 86 in 87 m) zmagal na mednarodnem tekmovanju v smučarskih skokih v St. Moritzu (Švica). Drugi je bil Švicar Von Gruningen (85 - 85 m), 3. pa Japonec Kakuta (86 - 82 m). BOKS MILAN, 26. — Giancarlo Usai je postal italijanski boksarski prvak lahke kategorije. V Milanu je s t.k.o. v 1. krogu premagal dosedanjega prvaka Enza Pizzonija. V petek je bilo v športni palači v Trstu boksarsko srečanje za naslov severnoitalijanskega prvaka su-perlahke kategorije. Naslov je osvojil Garbi, ki je v desetih krogih premagal po točkah Martinuccija. Na sporedu je bilo še več srečanj med amaterji iz naše dežele. iiiuiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHimmimimminn Ascoli — L.R. Vicenza 1 Fiorentina — Inter X Juventus — Cagliari 1 Milan — Bologna 1 Roma — Cesena 1 Sampdoria — Torino X Ternana — Napoli X Varese — Lazio 2 Atalanta — Brescia X Avellino — Como 1 Foggia — Novara X Massose — Rimini X Catania — Benevento KVOTE 13 — 95.500 Ur 12 — 6.800 lir 1 ODBOJKA Uspeh naših fantov Bor zmagovalec turnirja v Vidnu Prvo mesto si je priboril v izredno borbenem finalu Bor — Ginnastica (PN) 3:2 (16:18, 15:3, 9:15, 18:16, 15:6) BOR: Plesničar, Kralj. Kodrič, Vodopivec, Ugrin, Neubauer, Može, Požar, Fučka, Prašelj. GINNASTICA: Biancolin, Berti, Daros, Aramonte, Goral, Tre, Cai, De Paoli, Simonetti. SODNIKI: Antonelli, Trulli. De Biase. i g Od časa, ko so igrali v B ligi, se bržkone .borovci z nobenim nasprotnikom niso tako «mučili» kot v tej tekmi. «Plavi» so bili že na robu poraza. Večja izkušenost in hladnokrvnost v odločilnih trenutkih pa je tudi tokrat obrnila potek dogodkov našim odbojkarjem v prid. Več kot dve uri trajajoča borba je imela svoj vrhunec v četrtem setu. Razigrana šesterka iz Pordenona je i-mela zmago tako rekoč že v žepu, saj je pri stanju 9:3 v njeno korist le malokdo verjel, da je preobrat še možen. Tu pa so borovci pokazali vso svojo odločnost V brezkompromisnem boju so dosegli 11 zaporednih točk. nasprotnik pa nobene. Ginnastica kljub temu še ni bila potolčena. Stanje je izenačila, se prebila v vodstvo s 15:14 in si ustvarila štiri set žoge. Požar in Plesničar pa sta z odlično igro na mreži povedla Bor do težko pričakovane. zmagovite točke. Zadnji set je bil nato le formalnost. Borovci so tako nepremagani zasedli končno prvo mesto in so tri tedne pred začetkom prvenstva D lige pokazali zadovoljivo formo. Ta turnir pa je služil «plavim» v opozorilo, da bo ligaško tekmovanje letos zelo trdo, šesterka Ginnastica iz Pordenona pa bi utegnila slovenskim odbojkarjem pošteno zagreniti življenje. MIG AGI — Bor 2:3 (-5, 8, -16, 11, 9) V Gorici sta obe ekipi zaigrali medlo, le včasih so se zvrstile napete akcije ob mreži, predvsem po zaslugi Bolčinove, ki je zalagala Pernarčičevo z odličnimi podajami. V petem, odločilnem setu, so bo-rovke le zaigrale odločnejše in bolj zagrizeno, tako da so osvojile tekmo. Kot zanimivost naj povemo, da so se pri sojenju tekme zvrstili trije sodniki, to pa zato, ker se igralke AGI in njihov trener niso strinjali z nekaterimi odločitvami posameznih sodnikov. Tekma je bila koristen trening, saj so se na igrišču zvrstile vse igralke in so imele priložnost spoprijeti se s tehnično boljšo ekipo, ki nastopa v višji ligi. Šada KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO Bor — Arte GO 83:76 (39:37) BOR: Sosič 19, Ambrožič 8, Kralj 14, Kravos, Pertot, Sirk 14 (kap.), Oblak, Barazutti 10, Fabjan 18. ARTE GO: Zandonà 2, Martellani (kap.) 22, Menichino 8, Cavalli, Močilnik 12, Candini 16, Favaro 1, Visintin 11, Visintin C. 5, Colucci 10. PET OSEBNIH: Menichino 18. min., Candini 19. min., oba v drugem polčasu. PROSTI METI: Bor 15:24, Arte GO 6:9 SODNIKA: Cian in Modolo iz Trsta S to zmago so borovci pripravili lepo presenečenje, kajti zadali so prvi poraz (v tem prvenstvu) ekipi Arte, ki vodi na lestvici. Borovci so stopili na igrišče prepričani o svojem porazu, kajti Arte GO je ekipa, ki ima v svojih vrstah odlične elemente. Ti so telesno dobro pripravljeni in mečejo izredno točno. Toda takoj v prvih minutah igre smo opazili, da naši fantje igrajo samozavestno in mirno. Nasprotnik pa je začel nerodno braniti «mož-moža». zaradi česar si je naenkrat nabral celo vrsto oseb. nih napak, kar se je močno poznalo v kočljivih trenutkih igre. Vsa Borova peterka je skozi celo tekmo i-grala požrtvovalno v obrambi, hitro krotenje žoge v napadu pa je večkrat zmedlo celotno nasprotnikovo obrambo. Sosič, Fabjan, Barazutti in Kralj so z izredno točnimi meti od daleč dosegli veliko število točk. medtem ko sta se Sirk in Ambrožič odlično odrezala tudi pri odbitih žogah v napadu. Po tekmi je trener Lakovič izjavil: «Zelo se veselim zmage, zlasti ker je končno ekipa zaigrala odločno v napadu in brez zmede v obrambi. Priznati pa moramo, da je bilo tudi sojenje nam v prid. Pohvaliti moram celotno ekipo, kajti današnja tekma je bila res lepa in borbena». E. Kr. PRVENSTVO «POMLAD» llalcantieri — DOM 98:38 (59:20) DOM: Terčič 2, čubej 14, Mali-goj, Figelj, Semolič 2, Devetak, Tomažič, Brešan 6, U. Dornik, M. Dornik 14. V drugi tekmi povratnega kola so se Domovi fantje pomerili z ekipo Italcantieri iz Tržiča, ki trenutno vodi na lestvici, čeprav rezultat jasno kaže, kakšno je bilo razmerje sil na igrišču, moramo reči, da slovenski fantje s prikazano igro niso razočarali. Nasprotno, moramo jih pohvaliti, kajti požrtvovalno so igrali od nrve do zadnje minute. Kaj več kot časten poraz Domov-cev nismo pričakovali, kajti mladi Tržičani so homogena ekipa z nekaterimi izvrstnimi igralci, katerim se domovci (kljub požrtvovalnosti ter dobri volji) niso mogli upirati. Prihodnjo tekmo bodo domovci i-grali na doma; . tleh (proti gori-ški ekipi Arte) in sicer v soboto, 4. januarja 1975. Villy Prinčič ROKOMET Tržaški rokometaši so prispevali državni reprezentanci v rokometu še enega svojega igralca. Po Pel-legriniju in Calligarisu bo oblekel dres državnega reprezentanta tudi osemnajstletni Calcina, katerega je državni selektor Perašič izbral v zadnjem trenutku. Mladi tržaški i-gralec bo nastopal na dveh prijateljskih srečanjih v Franciji. CIKLOKROS ISEO, 26. — Roger de Vlaeminck je osvojil prvo mesto na mednarodnem tekmovanju v ciklokrosu v I-seu. 24 km dolgo progo je prevozil v 54’25”. 2. je bil Franco Vagneur po 2T5", ki je bil obenem tudi najboljši amater. Nastopil je tudi Merckx, Id pa je zasedel šele 22. mesto. ODBOJKA V Gorici sta v prijateljski odbojkarski tekmi licej in učiteljišče premagala trgovsko šolo s 3:1 (18:15, 15:13, 15:5, 15:11). Trgovska šola: Grilj, Bevčar, Jarc, Mikluš, Cotič, Mučič, Tabaj in Nanut. Licej - učiteljišče: Klanjšček, Devetak, Černič, Jarc, Butkovič, Cotič in Ferfolja. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 Mr. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1 50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podietja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADII» • DZS - 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca- trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir «Mali oglas1’ 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo Pr oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I« Stran 8 27. decembra 1974 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska V DNEH, KO ČASOPISI ZARADI STAVK TAKO POREDKOMA IZIDEJO, JE ŠE TEM ROLJ PRAV, DA POMISLITE NA USODO SVOJEGA LISTA! NAROČITE SE TOREJ NA PRIMORSKI DNEVNIK Za vse, ki poravnajo celoletno naročnino do 28. 2. 1975: brezplačno mesečnik DAN in žrebanje 40 nugrad PRVA NAGRADA: BARVNI TELEVIZOR PHILIPS GOYA, 22-PALČNI (vrednost 620.000 lir + DRUGE NAGRADE: IVA). 2. Izlet Primorskega dnevnika (za 1 osebo), 3. Izlet Primorskega dnevnika (za 1 osebo), 4. Izlet Primorskega dnevnika (za 1 osebo), 5. Radijski sprejemnik Philips RB 130, 6. Zložljivo kolo Graziella, 7. Kasetni magnetofon Philips EL. 3302, 8. Kasetni magnetofon Philips EL. 3302, 9. Kasetni magnetofon Philips EL. 3302, 10. Fotografski aparat Agfamatic Sensor s torbico in flashem, 11. Fotografski aparat Agfamatic Sensor s torbico in flashem, 12. Fotografski aparat Agfamatic Sensor s torbico in flashem, 13. Pribor orodja Black & Decker U 6500, 14. Pribor orodja Black & Decker U 6500, 15. Pribor orodja Black & Decker U 6500, 16. Kuhinjska stenska ura z vgrajenim radij- skim sprejemnikom, 17. Kuhinjska stenska ura z vgrajenim radijskim sprejemnikom, 18. Kuhinjska stenska ura z vgrajenim radijskim sprejemnikom, 19. Roštilj za kamping, 20. Roštilj za kamping, 21. Zbirka Humor (5 knjig), 22. Leksikon Cankarjeve založbe, 23. Mešalec Termozeta z mlinčkom (model York), 24. Mešalec Termozeta z mlinčkom (model York), 25. Mešalec Termozeta z mlinčkom (model York), 26. Knjiga: Ribe in raki v mednarodni kuhinji, 27. Pelaprat: Največji kuhar sveta, 28. Ti vražji fantje v letečih škatlah - 3 knjige 29. Parni likalnik Termozeta Milord Personal, 30. Parni likalnik Termozeta Milord Personal, 31. Parni likalnik Termozeta Milord Personal, 32. Knjiga: Vohuni, agenti, vojaki, 33. Knjiga: Vohuni, agenti, vojaki, 34. Knjiga: V domačem vrtu, 35. Osebna tehtnica, 36. Osebna tehtnica, 37. Osebna tehtnica, 38. Električni sušilec Professional), 39. Električni sušilec Professional), 40. Električni sušilec Professional). las Termozeta (model las Termozeta (model las Termozeta (model SLABO VREME PESTI SEVERNE AVSTRALSKE POKRAJINE Orkan «Tracy» opustošil avstralsko mesto Darwin Po prvih podatkih je neurje terjalo 50 človeških žrtev Nevarnost epidemij kolere in tifusa, ker je voda okužena CANBERRA, 26. — «Mesto je razdejano kot če bi eksplodirala a-tomska bomba.» To je enotno pričevanje prvih beguncev, ki so prišli v avstralsko prestolnico iz Darwi-na, kjer je včeraj z neustavljivo silo besnel orkan «Tracy». Ciklon, ki je divjal nad mestom slabe četrt ute, je uničil ali poškodoval vse hiše, tako da praktično v mestu ni več nobenega uporabnega poslopja. Edino bolnišnica, čeprav hudo poškodovana, ker je veter odpihnil strehe, deluje s polno paro. Po prvih uradnih poročilih so našteli doslej okrog 50 človeških žrtev, zelo verjetno je pa, da bo dokončni obračun mrtvih še veliko tragičnejši. Govori se o okrog 200 mrtvih. Reševalna akcija je stekla že včeraj pod vodstvom začasnega ministrskega predsednika Cairnsa, ki nadomešča odsotnega Whitlama. Ta je sklenil prekiniti svoje potovanje po Evroni in se vrniti v domovino, da osebno prevzame vodstvo reševalne akcije. Delo reševalcev je izredno težavno zaradi slabega vremena. V Darwinu lije kot iz škafn in veter piha s hitrostjo 70 km na uro. Darwin je brez vode in električne energije, ker je neurje uničilo vodovod in tudi električno nape Ijavo. Po mnenju državnih funkcio riariev bodo verjetno morali izseliti vseh 40 tisoč prebivalcev, kajti sta nova niške hiše so ali porušene ali pa tako hudo poškodovane ,da so praktično neuoorabne. Spričo nemogočih higienskih razmer in zlasti pomanjkanja pitne vode se zdravstvene oblasti bojijo izbruha epidemij tifusa in. kolere, zlasti še, ker je vročina neznosna (v Avstraliji je sedaj poletje). V bolnišnico so že sprejeli na opazovanje nekaj desetin otrok, ki so pili okuženo vodo. Ko je ciklon besnel z vso silo, je v Darwinu veter pihal s hitrostjo 265 km na uro. Sprva je kazalo, da se bo neurje izognilo mestu in se zneslo nad neobljudenimi kraji, nenadoma pa je orkan spremenil ..................................................................milni.........................................................................................m....m..... TRŽAŠKI DNEVNIK PO EKSPLOZIJI PLINA, KI JI UHAJAL IZ PEČI, JE IZBRUHNIL OBSEŽEN POŽAR Tragedija v božični noči v podstrešnem stanovanju: priletni korektor izgubil življenje v plamenih Gasilci so komaj rešili ženico, ki je živela v sosednji sobici - Upor na panamski ladji v našem pristanišču - Niti v celici se ni hotel pomiriti Božična noč je gasilcem in policiji prinesla nenavadno veliko dela: morali so poseči zaradi hudega požara v podstrešju na Trgu della Valle 1, kjer je med plameni tragično končal svoje življenje priletni moški, morali so se podati na morje, kjer je na neki panamski ladji izbruhnil upor, posegli so pri številnih prometnih nesrečah — pri katerih na srečo m bilo ranjencev — in končno so morali aretirati pretepača, ki je gostu nočnega lokala Mexico razbil nos, na kvesturi pa napadel policiste in se skušal obesiti. Najbolj tragični dogodek je seveda bil požar, pri katerem je u-mrl 78-letni korektor tržaškega italijanskega dnevnika Giuseppe De Colli. Bilo je nekaj po 22.15, ko je 79-letna Albina Laurencich vd. Ponzar sedela v svoji podstrešni sobi v 5. nadstropju poslopja na Trgu della Valla 1. Gledala je zabavni program «giochi senza frontiere», ko so se zaradi močnega poka odprla vrata in okna. Stopila je na hodnik, kjer se je znašla sredi gostega dima in ognjenih zubljev. Namesto da bi se podala na prosto, se je vrnila v svojo sobico, zaprla vrata in poklicala policijo, ki je nemudoma obvestila gasilce. Tudi stanovalci tretjega nadstropja, družina prof. Mosettija, so zaslišali eksplozijo, nato še drugo, močnejšo, ki so jo slišali celo na sedežu mestnih redarjev na Ul. Madonna del Mare. Prihiteli so gasilci z dvema motornima brizgalkama in dvema premičnima lestvama. Imeli so precej težav, da so sploh privozili na trg, saj je na strani proti Ul. S. Michele dohod na trg zaprt s stebrički, na samem trgu pa je bilo parkiranih veliko avtomobilov. Vsekakor je nekaterim gasilcem pod vodstvom podčastnika Sidottija uspelo priti do podstrešja, ravno v trenutku ko bi se kmalu, zaradi nove ek splozije, sesula stena sobe. v kateri je izbruhnil požar. Plamene so napadli s stopnišča in strehe in po polurnem delu jim it uspelo, kmalu po 23. uri, vdreti v sobo nesrečnega De Gollija. Ker se je sesul strop in tudi nekaj tramov strehe je popustilo, se spočetka niso niti zavedli, da je pod ruševinami truplo. Slišali so samo stokanje v bližnji sobi. v katero je kljub plamenom vdrl gasilec Bertele: sredi plamenov in dima je sedela Albina Ponzar, katero so odpeljali v bolnišnico. Zdraviti se bo morala teden dni predvsem zaradi šoka, pa tudi, ker je prebila skoro eno uro v najbolj gostem dimu. Pozneje, ko so gasilci začeli kopati med ruševinami, so našli razmesarjeno in zoglenelo truplo, katerega je identificiral sodni zdravnik prof. Niccolini. še med požarom, zadnje plamene so gasilci pogasili komaj po 3. uri ponoči, so začeli preiskavo. Na mesto je prihitel namestnik državnega pravdni-ka D’Onofrio, policijsko preiskavo pa sta vodila podkvestor Savastano in komisar Volpe. S pomočjo poveljnika gasilcev Casablance so u-gotovili, da je De Golli imel prižgano pečko na metan in kuhalnik. Plin je začel uhajati, česar se De Golli ni zavedal, dokler ni nasičil sobe in je eksplodiral. Nastal je požar, zaradi katerega je kmalu nato eksplodiral tudi plinski števec, katerega drobci so razmesarili nesreč- Požar je uničil večji del strehe, vsa podstrešna stanovanja, voda, ki so jo gasilci izlili na plamene, pa je prodrla vse do pritličja, zaradi česar je škoda v hiši precejšnja. Sedaj vodijo tehnično preiskavo, da bi ugotovili če so plameni in voda poškodovali tudi nosilne strukture poslopja. Medtem, ko so bile skoro vse razpoložljive sile mobilizirane na Trgu della Valle, je pristaniško poveljstvo sporočilo kvesturi, da je na panamski ladji «Wren» izbruhnil upor. Nekaj agentov se je odpeljalo z motornim čolnom do ladje, ki je bila zasidrana pred Trgom Unità in že so bili na tem, da pošljejo še nekaj čolnov, ko so ugotovili, da pravzaprav vsa zadeva ni tako huda. Kapitanu Vinku Levačiču se je uprl en sam mornar, 22-letni Dante Jordan, ki je razbil pohištvo in opremo v menzi za častnike, posadka pa je bila povsem mirna. Mornar se je u-prl, ker je hotel preživeti božično nega korektorja. ....................................mlini...............iiiiiiiiiiiiii SKORO 8 MESECEV PO TRAGIČNI SMRTI Izkopano truplo Diega de Henriqueza: čez dva meseca znani izidi obdukcije Beograjska «/lustravano politika» o italijanskih sodelavcih pri pokolih v Rižarni V ponedeljek so na bivšem vojaškem pokopališču izkopali truplo Diega de Henriqueza — nesrečnega zbiralca orožja, ki je ponoči 2. maja letos izgubil življenje v plamenih, ki so zajeli njegovo skladišče v Ul. S. Maurizio. Preiskovalni sodnik dr. Gianfranco Fermo je decembra odredil novo preiskavo, ker obstaja sum, da so_ požar namerno zanetili. Iz skladišča naj bi namreč izginilo nekaj dokumentov o Rižarni, na steni pa so našli znak, ki bi ga lahko povzročil svinčeni metek strela, ki naj bi ubil de Henriqueza. Pri izkopu trupla je bila prisotna tudi hči' pokojnika, Adelina Venier z možem, ter namestnik državnega pravnika dr. D’Onofrio in seveda preiskovalni sodnik ter izvedenec prof. Viterbo iz Benetk. Prof Vi- terbo je obdukcijo ostankov izvedel na glavnem pokopališču pri Sv. Ani in se je pri tem poslužil sodobnih naprav za rentgensko analizo kosti, ki mu jih je posredovala glavna bolnišnica. Sodnik Fermo je izvedencu dal 60 dni časa, da odgovori na številna vprašanja o vzrokih smrti de Henriqueza, verjetno pa bo odgovor pripravljen še prej. Medtem se zanimanje za tragično smrt znanega zbiralca orožja širi: po člankih, ki so jih objavili številni italijanski časopisi in revije, je posvečenih tej zadevi tudi več strani v zadnji številki beograjske «Rustrovane politike», članek med druffim govori tudi o italijanskih sodelavcih zločincev pri množičnih pokolih v Rižarni, pri čemer navaja ime nekega še živečega genera la finančne straže. noč na suhem, ladja pa je morala odpluti v Chioggio ob 1.30 ponoči. Tako so s sodelovanjem policije u-pomega mornarja spravili z ladje, ki je tako lahko pravočasno odplula. Nekaj minut po 2. uri pa je izbruhnil pretep v nočnem lokalu Mexico v Ul. XXX. oktobra, pri katerem so aretirali starega znanca policije, 24-letnega Leonarda Cascia iz Ul. Pozzo 2, ki je razbil nosne kosti 34-letnemu Sergiu Fontanotu iz Ul. Toti 1. Ko so ga agenti odvedli na kvesturo, se jim je najprej uprl, da je enega agenta udaril in mu razbil uro. Ko so ga zaprli v celico, je najprej butal z glavo ob posteljo, zaradi česar so jo morali odstraniti, nato se je poskusil obesiti s spodnjo majico. Poklicali so rešilni avto Rdečega križa in po daljšem prerivanju je zdravniku uspelo, da mu je vzbrizgnil injekcijo pomirjevalnih sredstev, vendar Cascio se ni pomiril. Po drugem posegu zdravnika, ki mu je vzbrizgnil še eno dozo uspavalnih sredstev, spet brez učinka, so ga odpeljali najprej v bolnišnico, nato pa v umobolnico, ker si je bil sam preveč nevaren, saj je dvakrat poskusil samomor. Opozorilo IACP Ravnateljstvo ustanove IACP opozarja, da neznanci, ki nimajo nobenega pooblastila, obiskujejo družine in iščejo informacije ter podatke o najemninskih pogodbah. Pooblaščenci IACP, ko obiščejo družine, morajo pokazati izkaznico in pooblastilo, nikakor pa ne smejo sprejeti nobene vsote denarja. smer in se znesel nad mestom. Eden od prvih beguncev, ki so prispeli v Canberro, je povedal, da je orkan besnel z vso silo slabe četrt ure. V tem času so poslopja zanihala tudi za So centimetrov. Slabo vreme je opustošilo tudi nekatere indonezijske otoke, od koder poročajo o ogromni gmotni škodi in o desetinah mrtvih. Poročila iz teh področij pa so še zelo skopa in včasih tudi protislovna, tako da si je težko ustvariti jasno sliko o položaju. Vodovod v Osapski dolini OSP, 26. — Osapska dolina je v nedeljo slavila. V Ospu in Gabrovi-ci so namreč dobili vodovod. Svečanost je bila sredi Ospa, kjer se je zbralo veliko ljudi, pred vasjo in za novo Gabrovico pa sta slavoloka «ozdravljala goste. Svečanost je začel predsednik krajevne skup- nosti Črni kal Bogdan Primožič s kratkim nagovorom nakar je tajnik krajevne skupnosti Jože Sedmak obširneje poročal o delu in dosežkih. Poleg domačih prostovoljcev, ki so sodelovali pri gradnji vodovoda, je Jože Sedmak pohvalil na nagradil tudi dijake koprskih srednjih šol, ki so sodelovali pri delu, še posebej pa pripadnike Jugoslovanske ljudske armade, ki so pravzaprav opravili pretežni del dela. Vodo so speljali iz Rižane na Rezar, odtod pa do črpalke in zajetja nad Gabrovico, odtod pa voda teče v Gabrovico in Osp, od koder se dela nadaljujejo proti mejnemu bloku. Pri svečanosti so sodelovali pevski zbor iz Šmarja nad Koprom, ki je zapel več umetnih in partizanskih pesmi, godba na pihala iz Pridvora, ki je tudi igrala več pesmi, direktor koprskega gledališča Andrej Jelačin pa je recitiral dve pesmi. Ob koncu je povzel OD PETKA DO PETKA RIM, 26. — Božični prazniki so potekli v Italiji v zelo drugačnem vzdušju kot v prejšnjih letih. Ljudje so se zadrževali večinoma doma, v mnogih krajih so bili javni lokali napol prazni, promet na cestah je bil tudi gotovo za 15 odstotkov nižji kot v prejšnjih letih. V severni Italiji je na ta zmanjšan turistični promet vplivalo, poleg gospodarskih težav, tudi pomanjkanje snega na tradicionalnih smučiščih. Nekoliko več prometa so zabeležili na dolomitskem področju, kamor so prihajali in še prihajajo gostje in smučarji iz raznih krajev severne Italije in tudi iz Trsta. Čeprav pa je bilo vzdušje izpod normalne ravni prejšnjih let, pa so zabeležili veliko število prometnih nesreč z mnogimi smrtnimi žrtvami. V videnski pokrajini so izgubile življenje tri osebe, veliko število drugih pa je bilo ranjenih. Nesreče so se pripetile pri Muzzani, pri Čedadu in pri Villanovi pri Sv. Ivanu od Nadiži. Sledi potem nesreča na avtocesti Turin — Milan, kjer je izgubil življenje neki uslužbenec uprave avtoceste, ko je prečkal v gosti megli avtocesto v smeri proti Turinu. Povozil ga je neki avtomobilist, ki je kljub slabemu vremenu vozil zelo hitro. Pri Riminiju sta izgubila življenje dva mladeniča, neki drugi pa je bil težje ranjen. Pri nesreči so besedo tudi predstavnik JLA, ki i trčili trije avtomobili. Pri Lucci je se je zahvalil vaščanom za izreden avte znamke «fulvia» podrl na tla sprejem in za tovariške odnose s dva zaročenca. Mladenič je umrl, predstavniki vojske. I dekle pa bo ozdravelo. Davi je v iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiuiimiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii'Tiiiiiii'iiiiiiiiiiiiii Zaključne misli o popravkih (Nadaljevanje s 1. strani) dan iz vrst staršev, dijakov, slovenskih šolnikov in njihovih stanovskih organizacij, iz vrst slovenskih organizacij odločne zahteve, da se to stanje popravi. Predlogi za odpravo nove krivice na škodo Slovencev v Italiji so različni, vendar enotni v dveh smereh: tudi zakonsko se mora odpreti možnost ustanovitve slovenske šole v videnski pokrajini s predvidevanjem ko-legialnih organov slovenske šole na tem območju, in ustanoviti še morajo slovenski šolski okraji. Zakaj slovenske okraje? Zato, ker je slovenska šola eno, italijanska šola drugo, predvsem pa ker ima vsaka narodnost pravico, da samostojno razvija svoje šolstvo, ki je predpogoj za narodno življenje, v manjšinskih pogojih pa življenjske važnosti za odpor proti raznarodovanju, proti asimilaciji, proti objektivno večji in stalno, celo stihijsko in proti volji demokratičnih sil delujoči ogromni specifični teži večinskega narodnega sistema na vseh področjih vsakodnevnega življenja. Gre za rast, ki mora biti avtonomna v nacionalnem pogledu, avtonomna v smislu «enotnosti v različnosti», t.j. načela ,ki mora prevladati v pluralistični demokratični družbi italijanskega tipa. Nihče ne sme v korist rešitve, ki jo nakazuje-odlok 416 govoriti o nekaterih tehničnih težavah, ki bi morebiti nastale pri urejevanju slovenskih okrajev, kot so prevozi zdravstvena in druge službe, vloga krajevnih uprav ipd. Tehnična vprašanja, bi se dala urediti z dobro voljo in s fantazijo pri iskanju novih oblik demokratičnih ureditev, ki ne sme biti statična, zlasti pa ne vezana glede «manjšinskih» vprašanj na ozemeljski kriterij, s katerim lahko birokratske in politične sile manevrirajo po mili volji. Naj nam služijo kot primer volilna okrožja v pokrajinskem merilu. Izhajajoč iz načela, da mora imeti slovenska šola svoje lastne avtonomno kolegialne organe na najvišji stopnji so možne različne rešitve, predvsem pa rešitev slovenskih šolskih okrajev, ki bi zajeli vse slovenske šole. V okrajne šolske svete pa bi bili imenovani isti zastopniki krajevnih uprav, sindikatov, kulturnih organizacij, trgovinske zbornice kot v italijanskih okrajih, z dodatkom da bi morali biti ti zastopniki slovenske narodnosti. Ali to ni mogoče? Glede pokrajinskega šolskega sveta bi se verjetno slovenske organizacije, šolniki, starši in dijaki strinjali, da bi bil skupen z določenimi popravki: ker je ta organ sestavljen iz samih odstotkov zastopnikov raznih stroški, bi se moralo vključiti tudi načelo, da bi moralo biti v pokrajinah, kjer je slovenska šola, od 25 do 30 odst. zastopnikov slovenske narodnosti, ne da bi pri tem okrnili določilo o četrtini, oz. petini šolnikov, staršev ali dijakov. Poleg tega bi se moral predvideti mehanizem, ki bi dovoljeval združitev izvršnih odboTov ali zastopnikov slovenskih šolskih okrajev v posebno telo, ki naj koordinira dejavnosti o-krajev, prenaša predloge na pokrajinsko raven in preko zastopnika v vsedržavnem šolskem svetu tudi na raven osrednjih organov. To je stališče, ki je v zadnjem času pnšlo do izraza na sestankih star- šev, dijakov, sindikata slovenske šole, SKGZ, Slovenske skupnosti in Slovenske demokratske zveze tako na Tržaškem kot na Goriškem. Res pa je, da je bilo tudi nekaj predlogov, ki niso upoštevali slovenskih šolskih okrajev in so predvidevali neko telo na medokrajni in medpokrajinski ravni, ki naj bi koordiniralo delo v zvezi s slovensko šolo. Ti predlogi so izhajali iz stališča, da ne bi bilo dobro «ločiti» slovensko od italijanske šole. V petek 19. XII. t.l. pa je poslanska komisija za javno vzgojo sprejela nekatere popravke k pooblastilnim zakonom. Med drugim je bil vnesen popravek, ki predvideva v okrajih na Tržaškem in Goriškem petino zastopnikov slovenskih dijakov, vlogo koordinacije slovenske1,'feòlskè komisije, ki je bila ustanovljena na podlagi zakona Škrk — Belci, pošiljanje meritornega mnenja šolskemu skrbništvu in višjim šolskim organom, če bi kole-gialni organi ne sprejeli predlogov slovenskih zastopnikov. Rešitev, ki so jo sprejeli v Rimu ni dobra iz treh razlogov: 1. že zopet so poslanci šli mimo mnenja večine Slovencev in njihovih organizacij: 2. ne upošteva Videnških Slovencev; 3. sploh ne upošteva zahteve po slovenskih šolskih okrajih in nudi le možnost, da se do podrobnosti spoznajo stališča, ki bi bila proti predlogom slovenskih zastopnikov. V tej rešitvi je morda edino pozitivno dejstvo, da se prizna določena vloga slovenski deželni komisiji, ki izhaja iz zakona škerk — Belci, čeprav je komisija spričo novosti pooblaščenih odlokov zelo okrnjena, ker nima v svoji sredi zastopnikov staršev, dijakov, sindikalnih organizacij, krajevnih ustanov in drugih gospodarskih in družbenih sil. Jasno je, da v politiki stalno prihaja do kompromisov med različnimi gledanji in različnimi silami. Toda do sedaj v zvezi s Slovenci — in tudi tokrat — kompromisa ni bilo na podlagi soočanja stališča Slovencev in vseitalijanskih sil. Rešitev, ki so jo našle za slovensko šolo, ko so popravljale pooblaščene odloke, je škodljiva za slovensko narodnostno skupnost in je bila sprejeta v nasprotju z njenimi zahtevami in proti njeni volji. Zaradi tega so pooblaščeni odloki, čeprav predstavljajo pomemben korak dalje rttèthòkratìteciji šole in podlaga za druge reformne ukrepe, skoraj popolnoma sprejemljivi do stop nje svetov šolskih okolišev in zavodov svetov, niso pa pozitivni in sprejemljivi v določilih, ki predvidevajo o-krajne in pokrajinske šolske svete, ker škodujejo avtonomiji slovenske sole in lahko v perspektivi začenjajo delovati v smislu še večje asimilacije in še večjega raznarodovanja. Prejšnje članke smo objavili v štev. 269 (17.XI.1974), 271 (20.XI.1974), 275 (24.XI.1974), 281 (1.XII.1974), 286 (8.XII.1974), 288 (11.XIT.1974), 291 (18.XII.1974). V štev. 277 (27. XI. 1974) smo objavili razpredelnice obvez in rokov, ki pridejo v poštev za volitve v medrazredne n razredne svete, v svete šolskih okolišev in v zavodne svete, ki bodo 2., 9. in 16. februarja 1975. bližini Lucce izgubil življenje še en mladenič. Sledijo potem številne nesreče pri Tarantu (tri osebe mrtve in deset ranjenih), Campobassu (trije mrtvi), Lamezii Terme-Catanzaro (dva mrtva in štirje ranjeni), pri Cosenzi (mrtvi neka ženska in njena enoletna hčerka), pri Perugii (en mrtev) ter pri Ascoliju Picenu (dva mrtva). V mnogih primerih je šio za nesreče, ki so jih povzročili neprevidni vozniki pri prehitevanju. * * * RIM, 26. — Policijske oblasti zaslišujejo češkoslovaškega begunca Jo-sefa Homolova, sedaj kanadskega državljana. ki je skušal preusmeriti letalo tipa «jumbo», ki pripada indijski zrakoplovni družbi «Air India». Hcmolov je skušal prisiliti pilote, da bi strmoglavil letalo z vsemi potniki na Trg sv. Petra. Potnikom se je posrečilo, da so ga zgrabili ter pri tem baje precej hudo pretepu. Verjetno gre za neuravnovešenega človeka. * » * FIRENCE, 26. — Na božični dan je v starosti 77 let umrl znani jezikoslovec prof. Giacomo Devo'-0-Po zadnji vojni je Devoto živel Firencah, kjer je bil med drugi občinski odbornik, predsednik trgovinske zbornice ter redni profeso na univerzi za jezikoslovje m z sanskrt ter tudi rektor univerze. # * * AOSTA, 26. — Dva gornika iz nemške Švice sta priklenjena 0° s no 400 m pod vrhom Mont Blanc • Vest sta sporočila dva gornika, 1 sta prišla v Chamonix. številne e- kipe skušajo priti do ponesrečencev, ki sta v nevarnosti, da ju zbijejo ledeni plazovi s stene. Gornika, ki sta prišla v Chamonix sta tudi povedala, da sta našla na tem področju neko letalo s tremi trupli- Gre za neko francosko turistično letalo, ki je tu strmoglavilo pred nekaj dnevi. * * * MOSKVA, 26. — Sovjetska zveza je danes izstrelila na krožni tir m koli Zemlje vesoljsko postajo «sa‘ ljut 4». Na postaji ni človeške P^ sadke. Po sporočilu agencije TA~ postaja namerava «izpopolniti znanje v zvezi z gradnjo orbitamin postaj in njihovih naprav, kakor tudi opraviti razne raziskave in znanstvene poskuse za spoznavanje vesolja». «Saljut 4» leti pri apogeJu v razdalji 270 km, pri perigeju Pa 219 km. Zemljo obkroži v nekaj veC kot 89 minutah. Ne ve se še, c? bodo iz Sovjetske zveze izstrelili kako človeško posadko z domnevno ladjo «sojuz». Kot je znano, 01 moralo priti prihodnje leto do sodelovanja med sovjetskimi in ameriškimi kozmonavti. # * * WASHINGTON, 26. — Policijske o-blašti so ugotovile istovetnost neke-ga mladega črnca, kateremu se Je posrečilo, da je prišel do vrtov Bele hiše, kjer je grozil, da bo razstrelil eksploziv, ki ga je domnevno nosil na sebi. Gre za 25-letnega Marshalla Hilla Fieltsa, sina nekega ameriškega državnega funkcionarja, ki je umrl pred tremi meseci in ki je bil svoj čas zaposlen v Iraku in v Sudanu. Policijske oblasti so ugotovile, da je imel mladenič pri bi zelo nedolžne rakete za signalizacijo. Predsednik Ford je izjavo časnikarjem, da bo še preučil vprašanje. če je treba pojačiti varnostno službo pri Beli hiši. POHIŠTVO IN OPREMA ZA DOM V TRGOVINI «LA GABBIA» 34125 TRST VIALE XX SETTEMBRE, 36 - Tel. 040/793910 DALJŠE POČITNICE s prihrankom pri SMUČI, VEZI, SMUČARSKI ČEVLJI, ČEVLJI ZA PO SMUČANJU IN KONFEKCIJA ZA SMUČARJE. TRST, UL MAZZINI 37-39 tomma 40 POSEBNE PONUDBE IN POPUSTI DO im FORT