Pogled na dvorano v Ljubljani, kjer te dni zaseda VII. kongres Zveze komunistov Jugoslavije, za katerega vlada veliko zanimanje
Zadnji dan VII. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije v Ljubljani
Sleherno upanje, da bi opustili naša načelna stališča glede mednarodnih in notranjih vprašanj - je zguba časa
Tako je poudaril v srnjem zaključnem govoru maršal Tito in dodal: M prihodnosti bi koteli reševati vse nesporazume na drugačen način, ki bi bil prežet z večjim tovarištvom; kajti bilo hi zelo tragično, če bi zašli na pot preteklosti, in usodno za mednarodno delavsko gibanje - Toda dosedanji neobjektivni članki in govori ne nudijo nobene optimistične perspektive glede odnosov v prihodnosti
Leto XTV - št. 101 (3946)	TRST,	nedelja	27.	aprila	1958	Cena	30	lir
 ......................................................................................................................................  miiiiiimiiiiiiiimiiiiitniinHtmiiiiiiiMiiiiiiiiimiiimimniHit....•iinimiimiiiiiiiiitiiiHiiiiiiiiiiMiiiiiiiimHitiiiiMniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiniimtiiiiiimiiiitiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimimiiimiiiiiitiiHiHtiiiim
•pravično in načelno stvar. Prav zaradi tega bi hoteli, da se ne bi napačno razumele nekatere manifestacije nezadovoljstva, ki so se pokazale na tem kongresu in ki izhajajo iz dejstva, da so nekatere bratske partije prijavile navzočnost svojih delegacij na kongresu, a so jo nato preklicale z navedbo kaj malo prepričljivih argumentov. Treba nas je razumeti in ugotoviti, da te reakcije niso rezultat pretirane občutljivosti, temveč ostanki spomina žalostne preteklosti. Potrebno je razumeti, da so delegati, ki tukaj sedijo, komunisti, prekaljeni v oboroženi revolucionarni borbi in v hudem boju, ki so ga vodili po vojni za gradnjo socializma.»
Nato je Tito nadaljeval: «Mi bi hoteli v prihodnosti rešiti naše nesporazume na drugačen način, ki bi bil prežet z večjim tovarištvom. Kajti bi bilo zelo tragično, če bi v naših vzajemnih od-
Inosih šli ponovno na nekdanjo pot, bilo bi usodno za mednarodno delausko giba-
nje. Mi tega ne želimo in jaz lahko izjavim pred vsemi navzočimi, da se bomo tudi v prihodnosti trudili, da ne bi nuditi razlogov, da bi nam mogli upravičeno očitati, da smo oslabili mednarodno delavsko gibanje. Mnenja pa smo, da negativni in netočni članki, ki so se začeli pojavljati v tisku, kakor tudi v govorih, ki niso objektivni in ki so bili is-govorjeni v zvezi z Jugoslavijo v nekaterih socialističnih deželah, ne bodo mogli nuditi nobene optimistične perspektive glede naših bodočih odnosov. Po mojem mnenju bi bil čas, da bi nas poskušali razumeti, tako kot je treba. Kajti samo z razumevanjem in vzajemnim zaupanjem lahko gradimo trdne medsebojne odnose. Sleherno upanje, ki se goji kjerkoli, da bomo opustili naša načelna stališča glede mednarodnih in notranjih vprašanj, pa niso nič dru-gega kot izguba časa.s
«Ne pravim tega, ker bi hotel zanikati potrebo konstruktivne vzajemne kritike
med tovariši,» je poudaril Tito. »Taka kritika je koristna med partijami, prav tako kot je zelo koristna v okviru vsake partije posebej. Toda mi dobro vemo, kaj je konstruktivna kritika, kaj je negativna kritika, in prav zaradi tega je razumljivo, da nam ni vseeno od trenutka, ko smo se prepričali, da je kritika napačna, nepravična in nekonstruktivna. Ko bo stanje naših pzajemnih odnosov pravilno, bo to po našem globokem prepričanju zelo koristno za celotno delavsko gibanje v svetu.»
Nato Je Tito omenil kritiko pomanjkljivosti pri vsakdanjem delu, zaupanje ljudstva v ZKJ ter dejal, da kritika ne pomeni slabosti, temveč moč revolucionarne partije, ki je dovolj močna in sposobna. Kongres je dal s programom 7,KJ močno orožje komunistom za njihovo nadaljnjo borbo in bodoče delo pri gradnji socializma v Jugoslaviji.
Končno se je maršal Tito v imenu delegatov in goiefek
zahvalil Ljubljani in njenemu prebivalstvu, ki so omogočili kongresistom delo v najboljših pogojih.
Pred tem je bil izvoljen najprej Josip Broz-Tito ponovno za generalnega tajnika Zveze komunistov Jugoslavije. Njegovo izvolitev so kongresisti pozdravili z dolgotrajnimi ovacijami \n prepevanjem ter vzkliki. Za njim je bilo izvoljenih še 134 članov centralnega komiteja, t. j. 32 članov več od dosedanjega števila; to na predlog Aleksandra Ran-koviča, ki je dejal, da je večje število potrebno zaradi notranjega razvoja in sedanje stopnje ZKJ, ko so potrebni vedno bolj odgovorni politični kadri ter krepitev CK z mlajšimi sposobnimi tovariši, ki bodo morali prevzeti v prihodnosti odgovornost v vodstvu ZKJ. Hkrati pa bo razdelitev dela bolj enakomerna ter bo onemogočeno kopičenje številnih funkcij na neko število ljudi.
Med ponovno izvoljenimi so vsi dosedanji člani izvrš-
nega komiteja in skoro vsi člani izvršnega centralnega komiteja:	Edvard Kardelj,
Aleksander Rankovič, Svetozar Vukmanovič,	Petar
Stambolič, Vladimir	Baka-
rič, Miha Marinko,	Pavle
Gregorič, Rodoljub Colako-vič, Lazar Koliševski, Boris Kraigher, Vida Tomšič, Jakov Blaževič, Ivan Gošnjak, Janez Hribar, Albert Jakopič, Osman Karabegovič, Stane Kavčič, Slavko Komar, Sergej Kraigher, Otmar Kreačič, Dušan Kveder, Ivan Maček, Božidar Masla-rič, Kosta Nadj, Bogdan Osolnik, Vladimir Popovič, Koča Popovič, Milentije Popovič, Jože Potrč, Djuro Pu-car, Ivan Regent, Dragi Sta-merikovič, Svetislav Stefanovič, Lidija Sentjurc, Do-brivoje Vidič, Janez Vipotnik, Boris Ziherl in drugi.
Kongres je izglasoval soglasno resolucijo, medtem ko bo končna redakcija programa izvršena v prihodnjem mesecu. V resoluciji je med drugim rečeno pred-
(Nadaljevanje na S. strani)
AFRIKA
IN NJENA BORBA
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA, 26. — Pod predsedstvom Josipa Broza-Tita se je okrog 18. ure zaključil sedmi kongres ZKJ, ki je zbudil toliko hrupa in zanimanja v svetu zaradi povsem nepotrebnega poskusa — propadlega — izolacije jugoslovanskih komunistov z odpovedjo obiska delegacij iz socialističnih držav in nekaterih komunističnih partij Zahoda.
Kongres je zaključil Tito s krajšim govorom, v ka-
terem je v bistvu povzel vsebino in pomen kongresa.
V svojem zaključnem govoru je Tito poudaril med drugim, da so jugoslovanski komunisti lahko resnično zadovoljni in ponosni zaradi ideološke in politične enotnosti in soglasnosti, ki je prišla do izraza na kongresu.
*Zveza komunistov Jugoslavije je ponovno dokazala, je dejal Tito, da ne mo-sejo nobene težave odvrniti z jasne določene poti socialistične graditve in zlomiti njenih strnjenih vrst. In kakor so strnjene vrste ZKJ ter prekaljene v borbi, tako so strnjene vrste našega ljudstva, kajti enotnost ZKJ je rz.az enotnosti in teženj ljudstva, kar je gotovo jum-
stvo, da smo na dobri poti. Enotnost in trdnost ZKJ m ljudstva pa ne temeljita samo na nacionalnih interesih, temveč sta globoko prežeta s čustvom mednarodne solidarnosti z vsemi delavskimi in naprednimi pihanji, predvsem pa s kolonialnimi narodi, ki se borijo za svojo svobodo in neodvisnost. To dokazujejo številne manifestacije m akcije naše države, ki uživajo zaradi lega pomoč vsega našega ljudstva.«
«Zgodovina komunistične partije tako kot zgodovina jugoslovanskih narodov, predvsem med vojno in po vojni, zgovorno priča o dej- ■ stvu, da nismo nikoli varčevali z žrtvami, ko je šlo za naše mednarodne obveze ali pa za koristi naprednega človeštva ali za katero koli
katerem obširno poroča ves svetovni tisk s poudarjanjem neodvisne in izvenblokovskc politike Jugoslavije.
Na spodnji sliki so v ospredju diplomatski predstavniki nekaterih socialističnih držav, ki prisostvujejo kongresu kot opazovalci, ker so partije teh držav umaknile sklep o pošiljatvi uradnih delegacij z izgovorom, da se ne strinjajo z osnutkom programa ZKJ. Na sliki so veleposlaniki: Zamčevski (SZ), GrochuJski (Poljska), Guina (Romunija*, Dizjim Adilbiša (Mongolija). Lajoš Csebv (Madžarska), Mišo Nikolov (Bolgarija), Vu Šju Čuan (Kitajska*, Eleonor Steimer (Vzh. Nemčija), Hoang Van Tien (Severni Vietnam).
kakor ga vidi karikaturist lista .tDie Welt»
Afrika je danes na dnevnem redu mednarodne politike. Ta-*° je izjavil predstavnik Narodne unije Kameruna, J? je pozdravil kongres "KJ v Ljubljani.
Narodna unija Kameru-na je narodna stranka Kameruna, ki živi v ilegalno-hi ki predstavlja na francosgih stati-“dčnih podatkov 85 odstotkov kamerunskega pre-
hvalstva.
Predsednik te unije Fe-■?x Murni objavlja v «Med-jjarodni politiki« članek, v Xaterem govori v začetku, so pred drugo svetovno °.ino v Evropi prikazovali Afriko kot »džunglo strupe-
sv fkač in °P'CK Po dru§i *v®tovni vojni pa je mora-
0 Priti do revizije stališča vseh straneh koloniaiiz-
Abs-ker so se Evropejci in n ri^arij bojevali skupno ^ ~°j*šču in so se borili ista načela, za isto ^ar' za svobodo. .Nedvomno bi države, ka-j, r so Francija, Belgija, [^galska in Velika Bri-nija — (ja omenimo sa-, 0 te — biie brez Afri-v. gospodarsko zadušene.
■»vcuk in baker prihajata ;-.Afrike ali Azije. Afrika nad 4t* odstotkov hi-l^bergije v primeri z 5- ,°dst., ki jo ima Evro-m 25 odstotkov, ki jo •« Severna Amerika. ji,4®® milijonov konjskih
1 ^aka v Afriki, da jih iz-J*®tijo:	to	predstav	tja
ujv milijonov ročnih de-
ali 2.5-krat toliko,
Zjjasa prebivalstvo Rilske oble. j0^°lonialne sile izkorišca-v afriške surovine, da bi pJ)m ugodnejših pogojih Situ** d° potrebnih do.ar-ftjT sredstev. Z vsakdani odkrivanjem novih o-naravnih bogata ,v Afriki se Evropa ved-°°lj zaveda, kako ji je
rimo za neodvisnost naše dežele — Kameruna — se borimo za vso Afriko. Toda ta borba se ne vodi samo v korist Afrike — mi nismo šovinisti — pač pa tudi in še posebno v korist miru v svetu. Na žalost mnogi demokrati v svetu zgubljajo z vidika prav ta činitelj prispevanja k miru.
člankar pravi nato, da tisti, ki spozna Kamerun, lahko spozna tudi Afriko, in navaja, da je bil leta 1884 postavljen pod nemški protektorat. Toda po porazu Nemčije niso ostale države razdelile Nemčije kot vojni plen, pač pa Kamerun. Tako se je Kamerun razdelil na dva dela: Francija je vzela vzhodni del s površino okoli 435 kvadratnih kilometrov, Velika Britanija pa zahodni del s površino 30 tisoč kvadratnih kilometrov.
Na vztrajanje predsednika Wilsona so Kamerun postavili pod mandat Društva narodov; Francija in Velika Britanija sta postali mandatarki.
Na konferenci v San Franciscu pa so bili Kamerun ter Togo, Ruanda Urundi, Tanganika in italijanska Somalija postavljeni pod režim mednarodnega skrbništva. V smislu člena 76 listine OZN je končni cilj tega režima neodvisnost. Toda Francija in Velika Britanija težita prav po nasprotnem.
Kamerun je dežela, ki je glede prosvete najbolj napredovala na afriškem Zahodu; v Kamerunu je 15 .odstotkov pismenih v primeri z 10 odstotki v Gani, 7 odstotki v Nigeriji, 6 odstotki v Sieri Leone in o-zemljih pod francoskim gospostvom. Na 5600 afriških študentov v Franciji odpade na Kamerun 23,5 odst. Na šolsko mladino odpade 20 odstotkov celotnega prebivalstva Kameruna.
Povprečni letni dohodek na prebivalca Kameruna se ceni na 15.0()0 francoskih frankov v primeri z 250 tisoč franki v Franciji in 750 tisoč franki v ZDA.
Delavski razred predstavlja 4,6 odst. celotnega prebivalstva v primeri z 2.3 odst. v francoski Zahodni Afriki, 3,3 odst. v francoski ekvatorialni Afriki in 1,6 odst. v Togu.
N. Č.
potreben ta kontinent. Francija n. pr. ne bi mogla nadaljevati vojne v Al-žiru in Kamerunu, ce ne bi dobila pomoči severnoatlantskega pakta in ZDA v zameno za zastavljanje afriškega bogastva, če bi se ustvarila polna zaposlitev v Afriki in ce bi moglo področje franka ,zkoriščati izvoz rudnih bogastev in industrijskih proizvodov, bi Francija po mnenju francoskih ekonomistov ustvarila dohodke 120 milijonov dolarjev, tako • da bi se zmanjšal njen dolarski primanjkljaj za 40 odstotkov.
Tistim, ki trdijo, da A-fi-ia nim- svoje zgodovinske preteklosti, bomo odgovorili skupno z nigerijskim zgodovinarjem Onwu-ka Dike, da «stvar m v tem,-, ker Afričani nimajo zgodovine, pač pa v tern, ker je pri nekaterih ljudeh veliko nepoznavanje njene zgodovine in patološka zlonamernost, da se ne sprejme niti to, kar je očitno.«
Afričanu ni bilo potrebno učiti se evropsso zgodovine. da bi ustvaril svojo prihodnost. Nacionalizem, ki je danes v Afriki zavzel revolucionarno obliko, nima tuje inspiracije. Veliki voditelj Zulujev iz Južne Afrike Chaka piše s tem v zvezi: «Mi ne dolgujemo našega nacionalizma vsiljivcem. Ustvarjali smo narod mnogo prej, preden smo srečali belega človeka. Zavedali smo se že naše u-sodf. Vsiljevanje je samo okrepilo in pospešilo to gibanje k cilju, ki smo ga kot narod že postavili.«
Povezujoč to z vso Afri-kb sem hotel pokazati, nadaljuje Murni, da se mi a-friški nacionalisti povsem zavedamo dejstva, da osvoboditev samo enega dela tega kontinenta ne bi mogla biti jamstvo njegove varnosti, ker je kolonializem izvor vojne. Ko se bo-
_»_] — ----------------------
PffioršTcIIlSevSIk
27. apriU 1958
Aktualni
portreti
MAKIJA TEREZIJA BOURBON-PARMA
Je tista princesa, ki naj bi imela največjo možnost, da postane žena mladega belgijskega kralja Baldovina. Pravijo \celo, da sta že tajno zaročena
EZRA POUND
73-letm ameriški pesnik Je po 13 letih zopeti na svobodi. Teh 13 let Je prebil v umobolnici St. Elizabeth v pričakovanju razprave, ki Je ni hotelo biti (med vojno je namreč govoril v Italiji po (ašističnem radiu)
AglTlftUi ll
MIMI ROSSETTO
kraljico italijanskih ciganov so pokopali včeraj. Novo kraljico si bodo iz. volili na bližnjem sestan-kn plemenskih poglavarjev v Gonzagi
Sedem dni v svetu
HARLES PARSONS vzdevkom iScarlacen, že dvakrat pobegnil iz jora Wornwood v An. ji. ki ga smatrajo za ega najbolj varnih, ostovoljno se Je vrnil zapor, ker hoče doka-sati svojo nedolžnost
Od torka do sobote je bil v Ljubljani sedmi kongres Zveze komunistov Jugoslavije, za katerega je vladalo ve. liko zanimanje po vsem svetu, Je posebno zaradi novih poskusov pritiska na Jugo. slavijo. KP SZ in partije vzhodnoevropskih držav so marca sporočile, da sprejmejo nabilo na kongres in »o javile sestav svojih delegacij. Toda KP SZ je 5. aprila preklicala svojo prvotno odločitev in za njo večina drugih komunističnih partij, češ da se n« strinjajo z načrtom programa ZKJ.
Spričo tega se je zanimanj« z« kongres še povečalo in ves svetovni tisk je o delu kongresa obširno poročal. Zahodni tisk je seveda skušal zadevo prikazovati, kot da poteka delo kongresa izključno v znamenju spora med ZKJ in ostalimi partijami ter je skušal zadevo ie bolj napihovati. Res je, da je začelo nekatero sovjetsko časopisje ostro napadati program s ZKJ in za njim tudi listi drugih vzhodnoevropskih držav, čei da nekatere njegove postavke ne temeljijo na marksizmu in da gre za revizionizem. Toda poudariti je treba, da je danes povratek k stalinskim metodam iz leta 1948 nemogoč, ker je prav tedanje sovjetsko vodstvo te metode ostro obsodilo in si' prizadeva, da jih polagoma do kraja odpravi, kolikor se ’ ie od časa do časa spet pojavijo.
Težko je o nekaj vrsticah podati pregled dela tega kongresa, ki je velike važnosti za vse mednarodno delavsko gibanje. Maršal Tito je v dolgem referatu govoril o na-logah ZKJ v zvezi z mednarodnim položajem in notranjim razvojem socialistične graditve Jugoslavije, Govoril je o dogodkih po drugi vojni in o vzrokih, Jci so privedli do sedanje napetosti. Med drugim je poudaril, da je nasprotja po vojni zaostril tudi tako imenovani boj proti komunizmu, ki ga vodijo danes reakcionarni krogi vodilnih držav na svetu. Vzdevek »komunistični* ne dobivajo samo vsa napredna gibanja temveč tudi narodi, ki se borijo za neodvisnost. Misel o križarskem pohodu proti komunizmu je danes ideološka osnova za uresničevanje raznih imperialističnih smotrov in zlasti ie novih , oblik kolonialnega podreja-! njo. Zatem je Tito poudaril, ?da je Stalinov pritisk na Jugoslavijo povzročil osamitev Sovjetske zveze, zahodne sile pa, ki so uvidele, da svojih ciljev ne bodo mogle u-resničiti po
so se postavile na stališče , da jih bo mogoče dosfH s »i-
lo. To je bil glavni razlogi ustanovitve atlantskega p akta. Ustanovitev atlantskega vojaškega pakta in pritegnite u Zahodne Nemčije nanj je povzročila ustanovitev varšavskega pakta vzhodnih držav kot utež proti atlantskemu paktu.
V obdobju po drugi svetovni vojni prihaja v . ZDA vedno bolj do izraza protikomunistična ideološka smer, ki se podreja strateškim zamisli m. To je nujno povzročilo vedno močnejšo polarizacijo dveh ideoloških front. Poleg drugega je na takšno smer Zahoda delovala tudi topa Stalinova politika, tako da so zahodne države ustanovitev atlantskega pakta in strateških oporišč opravičevale prav s Stalinovo politiko sile in togosti. V tem so začasno dobile tudi moralno podporo velikega dela mednarodne javnosti.
Toda na pozitivni r<tzvoj sovjetske politike po Stalinovi smrti so na Zahodu gledali docela napačno in še vedno menijo, da gre samo za manever za pridobitev časa. Zato je na Zahodu ie dalje ob veljala politika, kj temelji na tako imenovani poziciji sile. Zato ie vedno zavračajo razne predloge za mirno reševanje spornih vprašanj.
V zvezi z odnosi s socialističnimi državami je Tito poudaril, da je odpor, ki ga je Jugoslavija nudila proti nesocialističnim koncepcijam v odnosih med socialističnimi državami, velikega pomena tudi za vse delavsko gibanje v svetu. Pokazal je, da je moč najti pot nadaljnje krepitve razvoja delavskega razreda v vseh državah. ZKJ je pri tem primeru dokazala, da je mogoče
Rene Pleven skuša sestaviti novo francosko vlado
Predvolilna kampanja in PC
Predvolilna kampanja poteka pač tako, kot poteka; prevelikega zanimanja občinstva za volilne govore raznih političnih strank in gibanj res ni, če izvzamemo le največje stranke in najvidnejše politične osebnosti, ki pritegnejo poslušalce” ie zaradi tega, ker gre za take politične organizacije, ki so že na delu pokazale, kaj zmorejo in kaj verjetno nameravajo, ali pa za take. ki utegnejo jutri predstavljati tako moč, da se nadaljnje politično življenje ne bi moglo razvijati brez njih ali mimo njihove volje.
Značilno je pri tem dejstvo, da je demo-krščanska vlada v bistvu povsem zadovoljna z dosedanjim potekom predvolilne kampanje. To njeno zadovoljstvo pa nas mora zaskrbljati že zaradi tega, ker hkrati pomeni, da se ta kampanja razvija do sedaj v glavnem tako. da ne more bistveno o-groziti dosedanjega političnega monopola največje in najmočnejše italijanske stranke. To pa je predvsem pripisati okoliščini, da se sedanja predvolilna kampanja odvija za vse opozicijske sile le v krajevnem merilu, t. j., da je ta kampanja učinkovita le v toliko, v kolikor doseže občinstvo neposredno na kraju, kjer govornik nastopi, in le tiste ljudi, ki se v glavnem z govornikom že strinjajo in so na volilno zborovanje zato tudi prišli. Vsak drugačen način vplivanja na volivce — če izvzamemo volilne lepake (ki pa ne morejo imeti takega učinka kot ga ima neposredno govorjena beseda) — je v dosedanji prevolilni kampanji izključen. Tu imamo v mislih predvsem tisto sredstvo za vplivanje na volivce,
ki ima največje možnosti, da jih doseže, namreč radio in televizija.
In vprav tu se je demokrščanska vlada pokazala v vsej svoji strankarski nestrpnosti, ker to sredstvo uporablja izključno zase, hkrati pa je odločno odklonila, da bi ga stavila na razpolago vsem političnim strankam tudi za potrebe prevolilne kampanje, odnosno je bila pripravljena pristati na to zahtevo le pod pogojem, da se to dovoli vsem strankam, vštevši skrajno fašistično desnico, izključivši pa komunistično stranko.
Tako očiten poskus diskriminacije na škodo ene povsem zakonite stranke, ki ji sicer ni uspel, je za demokrščansko vlado dovolj značilen, hrati pa zgovorno priča tudi o tem, kako si demokrščanska stranka ne le zamišlja, ampak tudi v praksi izvaja svojo politično koncepcijo, ki ima z demokracijo in krščanstvom prav toliko skupnega, kakor na primer hudič s katekizmom. Pri tem pa niti ne omenjamo dejstva, da ima demokrščanska stranka v tem trenutku prav tolikšno pravico odločati, kakor vsaka druga stranka, ker po razpustu parlamenta opravlja le tekoče upravne posle in si zaradi tega ne more lastiti pravic, ki jih more uveljavljati le zakonito izvoljena vlada.
A to so finese, ki imajo svojo vrednost in težo le v primeru, da nekdo res veruje v demokracijo in njena načela; pri ljudeh pa, ki jim pogled na svet zastirajo evečnes resnice, so dopustni tudi protidemokratični postopki, če to le služi strankarskim koristim.
izkoristiti vse narodne sile v interesu socializma, če vodijo komunisti pravilno politiko za blaginjo svoje države in svojega ljudstva ter za izgradnjo socializma, kar pomeni v skrajni liniji tudi krepitev socialističnih sil v svetu. Zato mobilizacija vseh latentnih sil v boju za izgradnjo socializma v vsaki državi posebej ni nacionalizem, temveč krepitev socialističnih sil in mednarodnih naprednih sil nasploh.
Na koncu svojega referata je Tito z obžalovanjem ugotovil, da v Sovjetski zvezi in v socialističnih državah še vedno z nezaupanjem gledajo na Jugoslavijo in da dvomijo v njen socialistični značaj ter da je treba doseči, da bi stopila v blok. Poudaril je, da ti tovariši mislijo, da je intemacionalizem zagotovljen že s samo pripadnostjo bloku, namesto socialističnemu svetu v širšem pomenu. Intemacionalizem predvsem obvezuje delavski razred, da v svoji državi vztrajno razvija vse oblike revolucionarnega dela, ko še nima oblasti v rokah, in vse oblike us tv ar. jalnega 'dela pr; izgrajevanju socializma, ko že ima oblast v rokah, Intemacionalizem pomeni ' spoštovanje enakopravnih odnosov in sprejemanje tovariškega stališča do držav, ki gradijo socializem, ter do vseh komunističnih in nap rednih strank zunaj so-
cialittsi mhodedaucdt—*acio-
naiizem se ne more razdeli-
S« rS;“tr
fcovsfca, ker je svetoven v pomenu širjenja znanosti mar-ksizma-leninizma m njenega sprejemanja v praksi, lnter-nacionalizem je torej praksa, ne pa besede in propaganda.
Aleksander Rankovič pa je v svojem referatu govoril o organizacijsko političnih nalogah komunistov in je na koncu odgovoril na razna namigovanja, češ da Jugoslavija sedi na dveh stolicah in da upogiba hrbtenico imperialistom. Pri tem je poudaril, da vsa pretekla borba Jugoslavije in jugoslovanskih komunistov kaže prav nasprotno.
Obžaloval je, da začenjajo nekateri v sosednih državah zopet brusiti zarjavelo orožje Kominforma, namesto da bi povzeli izkušnje iz preteklosti. Pri tem pa je poudaril, da je potrebno prispevat; vse napore, da se odstranijo ti ostanki negativne preteklosti.
Nekatere naravne in nujne razlike v praksi in glediščih partij socialističnih držav ne bi smele bit; povod za spore in poslabšanje stikov med državami in komunističnimi partijami, marveč pobuda za še boljše spoznavanje in izmenjavo izkušenj.
Edvard Kardelj pa je govoril o programu Zveze komunistov Jugoslavije, ki so ga v Moskvi in drugih vzhodnoevropskih državah na padali. Kardelj je v začetku opozoril na Mantovo tezo, da ja »vsak korak stvarnega gibanja važnejši od ducata programov». Uresničenje končnega cilja ni samo stvar subjektivnih naporov najbolj naprednih ljudi marveč predvsem materialnih po-
  iiniiiiiiiiiiniuiiiiimimmiiinimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiniimiiniiiiiiiniiiiimiitiiiiiimimiimiiHHimmiimniMMi
RADIOAKTIVEN DEŽ NAD RIMOM IN BENETKAMI
ALI
• •
nas se leto nepr
Čeprav nas prepričujejo, da še ni nevarnosti, se bo raven radioaktivnosti že do konca stoletja približala alarmni točki, seveda, če bodo s poizkusi nadaljevali
Tudi pri
iz leta
(Nadaljevanje na 8. strani)
Pred dobrim poldrugim letom je nek; tržaški strokovnjak napisal aa enega tržaških dnevnikov članek, v katerem je prikazal nevarnost in Škodljivost radioaktivnega dežja, ki je bil padal v Trstu. Ob tej vesti so z druge strani pognali vik- in krik češ da gre za neutemeljene in najmanj dokazane domneve, Skratka da stvar ni niti o-membe vredna. Vse to pa je med meščani vzbudilo upravičeno zaskrbljenost. C as je šel mimo in ljudje so pozabili. Pred tednom pa je tržaški «Piccolo» kot povsem vsakdanjo stvar zabeležil, da je v Benetkah padal radioaktivni dež. Reakcije na to vest ni bilo nobene. Radioaktivni dež je potemtakem ie nekaj nevai-nega.
Podobne vesti prihajajo tudi od drugod jn v Rimu niso mnenja, da je radioaktivni dež zadeva, ki bi jo lahko le registrirali. Uradnih podatkov in stališča še ni. Toda dokazano je, da je preteklo sredo v Rimu skozi ves dan padal radioaktivni dež in da to ni bilo prvič. Merjenja in analize so pokazale, da je šlo dejansko za precej radioaktiven dež in strokovnjaki državnega sveta za jedrska raziskovanja nadaljujejo s poskusi, da bi ugotovili, koliko se je radioaktivnega prahu z dežjem sesedlo na rastlinstvo in žive organizme ter še to, koliko bi ta radioaktivnost tem živim organizmom mogla škodovati. Direktor centra za jedrsko fiziko prof, Giordano Giacomello in načelnik meteorološkega odseka vojnega letalstva polkovnik Giorgio Fea sta sicer dala optimistične izjave, toda zadnja beseda s tem še ni bila izrečena, posebno ne o posledicah,’ ki jih bo ta radioaktivnost imela v bodoče.
Ker smo reldi, da ta dež ni bil prvi in ker so strokovnjaki mnenja, da so gornje plasti atmosfere zaradi toliko poskusov že zastrup-
lady DOCKER
•na najbolj muhastih In najbogatejših angleških plemkinj, Je bila izgnana ix kneževine Monaco, ker Je raztrgala zastavi., co kneževine v nekem hotelu, in to samo zato, ker njenega sina niso povabili h krstu malega princa Alberta
Vukmanovič i>n Koča Popovič v razgovoru s tujimi in domačimi novinarji v klubu poslancev v Ljubljani
ljene z radioaktivnostjo, je pričakovati, da bo še več radioaktivnega dežja. Znanost pa je glede škodljivosti radioaktivnih žarkov še vedno v temi, ker ve le to, da je radioaktivnost močno škodljiva, ve tudi za približno dozo, ki jo organizem prenese, ne ve pa, kakšne posledice ima blažja okužba z radioaktivnimi žarki. Na Hirošimo in Nagasaki na pr. so atomske bombe padle že pred skoraj 13 leti, žrtve teh dveh eksplozij pa se pojavljajo še danes in podatki z Japonskega so glede tega porazni. Znanstveniki se sprašujejo, koliko radioaktivnosti morejo celice prenesti, kajtj. kaže, da njihovi prvotni računi ne držijo povsem.
Po dolgoletnih skupnih proučevanjih tega pojava so sicer postavili določeno mero, ki jo organizem več ali manj brez »kode prenese. Toda to je bolj domneva, kvečjemu še ne dokazan račun. V ozračju, predvsem v višjih plasteh, je na račun številnih dosedanjih atomskih eksplozij že precej radioaktivnosti, ki se počasi seseda v nižje plasti atmosfere in se nato z dežjem in drugimi padavinam; počasi seseda na Zemljo vendar nekateri zatrjujejo, da ta količina še ni nevarna, toda v Washingto-nu in še bolj v New Yoiku so v letu 1957 zabeležili kar stoodstotno povečanje radioaktivnosti, predvsem nenavadno povečanje radioaktivnega stroncija 90. Dokazano je že, da se je v človeških kosteh samo v e-nem letu količina stroncija 90 povečala za 33 odst. Tolažijo nas sicer, da je koli-' čina radioaktivnosti kljub vsemu temu še vedno nizka ker da je doslej dosegla kvoto le ene 150-inke smrtonosne količine. Toda ameriški strokovnjaki so izračunali tudi pospešek naraščanja radioaktivnosti in njihovi računi pravijo, da se bomo že proti koncu tega stoletja krepko približali nevarn; ali celo alarmni količini radioaktivnosti, in to če se atomski poskusi nadaljujejo s sedanjo intenzivnostjo, to ®e pray h se atornsk; poskusi niti ne pospešijo. Ce se blaznost a-tomskih poskusov nadaljuje v sedanjem tempu, bo že o bkoncu tega stoletja raven radioaktivnosti tako visoka, da bo manjkalo le 20 odstotkov radioaktivne intenzivnosti, ki bi mogla ^ u-morit; vsakogar. Kot vidimo, nam prihodnost ne o-beta nič lepega.
Na kratko bomo opisali pot radioaktivne materije od eksplozije do človeškega organizma. Ob eksploziji se ustvari velikanska količina radioaktivnih snovi. (Bolj »umazane* bombe dajo več radioaktivnih snovi, bolj «čiste» manj. Američani se hvalijo, da imajo bolj «či-ste» bombe kot Rusi, razlike pa malone ni, ker pičel odstotek večje ali manjše radioaktivnosti ne odloča). Po eksploziji pade večina radioaktivnega pepela v o-kolico eksplozije, drugi del radioaktivnega pepela pa se
kij er ga močni zračni toko vi raznesejo po vsej stratosferi, tako da je že dokazano, da obkroža na določeni višini vso našo Zemljo skoraj povsod enako gosta plast radioaktivnega pepela. Ta se poč as; seseda v nižje plasti ozračja, od koder s padavinami pada na Zemljo. Radioaktivni stroncij a-li stroncij 90 na pr. pade na tla, gre v zemljo in trava ga s koreninami vsrka, ker je po svoji kemičn; sestavi podoben apnencu. Krava nato travo poje in stroncij pride v mleko. Človek z mlekom popije tudi stroncij 90, ki se zbira nato v kosteh. Od tod pa odseva svoje uničujoče žarke, ki povzročajo levkemijo in druga rakasta obolenja.
In v sredo je radioaktiven dež padal v Romagni in v Rimu, Bil je to zelo umazan dež, ki je vse avtomobile umazal z nekim rumenkastim blatom. Ljudje so mislili, da gre za saharski dež, ki nosi s sabo puščavski pesek. Ko so to blato čistili z avtomobilskih karoserij, so opazili, da ga je težko sprati in navadno pranje ni zadoščalo, ker so tudi po pranju ostali madeži. Vzorce tega dežja so merili in Geigerjev števec je pokazal, da gre za radioaktiven dež. Podobno torej kot 10. in 11. aprila v Benetkah, kjer je Geigerjev števec prišel do 80 in 102 udarcev v minuti, 12. in 14. t.m. pa celo do 120 udarcev v minuti.
Ponavljamo, da strokovnjaki še vedno pomirjajo javno mnenje, Češ da nevarnosti ni in da je gostota radioaktivnosti nizka. Toda zadnje besede nočejo reči.
Od kod pa ta radioaktivni dež? Od kod radioaktivni pepel v dežju? Ko so pred mesecem v Washing-tonu objavili, da se je radioaktivnost v Združenih državah in predvsem v New Yorku in philadephiji v e-nem letu povečala za sto odstotkov, so rekli, da je temu kriva Sovjetska zveza, ker da prihaja nadnje radioaktivni pepel sovjetskih poskusov. Za radioak-
dvigne visoko v stratosfero, j tivni dež v Benetkah, Ri-
mu in Romagni pa so prav tako krivi Rusi. Radioaktivni dež je baje prišel nad Romagno in Rim z Balkana, to se pravi z vzhoda — iz Sovjetske zveze. Da bi to celo »dokazali«, so vzeli za sveto resnico izjavo nekega ruskega begunca v Kopenhagnu, ki je rekel, da je prišlo konec marca v Srednji Aziji do eksplozije skladišča atomskih bomb.
Nihče ne more preverjati resničnosti te izjave. Zanimivo pa bi bilo odgovoriti na sledeče vprašanje: Dulles je pred kratkim rekel, da njim ne uide nobena eksplozija, ki jo napravijo Rusi kjerkoli v Sibiriji, Aziji ali Arktiki, ker da njihove merilne naprave zabeležijo vsako eksplozijo na Zemlji. Ce bi pa eksplo-
diralo skladišče bomb, bi eksplozijo — verjetno — tem laže registrirali. In Dulles bi prav gotovo o tem ne molčal, posebno ne sedaj, ko b; prišlo do eksplozije po sovjetski ponudbi za prenehanje atomskih poskusov. Ruski begunec si je verjetno z izjavo hotel ustvariti simpatije. Toda vse to ni važno. Ker ni važno, katera stran poskuse dela. Za človeštvo je važno, da se poskus; prenehajo, kajti če se bo ta blazna tekma nadaljevala si bo človeštvo samo skopalo grob ali pa svojim potomcem prepustilo v dediščino vsaj splošno levkemijo, še bolj pogosta in strahotnej-ša rakasta obolenja in pa — zaradi mutacij — potomce spremenjene v navadne spake.
— da bodo na pobudo Učk tel jakega pevskega »bora «Eiml Adamič*, ob po® okrajnih ljudskih odborov Nove Gorice in Kopra _*•* občinskega ljudskega odbora Dobrove 25. maja odkrili v Ko jskem v Brdih sporne«* slovenskemu umetniku in t-rigenrtu Srečtou Kumarju. Dan prej pa bodo odkrili spominsko ploščo tudi «a
ii v Portorožu, kjer je Sreo* ko Kumar umrl. Ob tej P«* loinosti bodo v Brdih vecj svečanosti. Brda bodo o i* skali že omenjeni pev*“ zbor, nadalje Učiteljski P**" »ki zibor »Slavko Osterc*, pevski zbor primorskih itu* dentov »Vinko Vodopivec«, mešani zbor iz Dornberka, rbor »Slava Klavora* ie M* ribora in drugi.
***
— da so postali Franco« že ultrarasisti. Neki Pr°'t" sor s pariškega liceja Bup fon je 15. t.m. ob 4. *i*tr*/
doživel čudno »presenečenje*. V njegovo stanovanj* je vdrla policija, ki j* f* stanovanje obrnila narobe, profesorja odpeljala, ga **" sliševala in ozmerjala. temu njegovo alžirsko *«* — Ahmed. Neka ženska P* je pisala uredništvu panskega dnevnika sledeče P',m° »Pet mesecev sva poročene. Stanovanja nimava. Ko V** deva v kak hotel, da bi * najela sobo, naju po nav a odklonijo. Včasih se nama posreči dobiti sobo, ki 1° morava plačati po tisoč kov na dan. Toda čez ne «J dn; naju že vržejo iz ™ ’ tako da menjujeva stanovanje po štirikrat, petkrat « meaec. Vse to pa zato, k* se moj mož kliče — Ahmed •
* * *
— da se Adenauerjev« u" prava krepko »nacionalsocializma*. Tega mnenja so f sami Nemci. Kako tudi ne Herbert Dittman na Pr- , bil znam Hitlerjev dip\orni in veren pobornik nac*an* socializma tudi izven Ne čije. Na svojega Fuehrerj* je bil tako navezan, da m Je po smrti prirejal zad
niče. Kljub temu pa i* JL Adenauer pred leti po*ta ra nemškega poslanik* Hongkongu, pred kratkim P ga je poklical v Bonn, kf*. je Dittman postal ** .	.
podtajnik aa zunanje *a ve in zavzema sedaj v ne Jkem runanjem miwis,trst tretje mesto.
• * *
— da kaznenjci I* ikega zapora Sing-Sing, slovi kot eden najhujMn** porov na svetu, ne ne svobode. Pred kratkim so pustili na svobodo 40 njencev, ker so kaze n i* sedeli ali ker so *j dobrega obnašanja -0*. ^ svobodo. Toda kaznjenci
te vrnili v Sing-SinO, se bojijo ameriške selnosti*. Ker dolgo let so bili v delovnem od!Zr$, nimajo pravice do P° za »službo pa ni nobenev upanja*.
* * *
— da so v Sovjetski
zi z uspehom Preizlcu padio tobus brez šoferja.
'Moskva je poročal, da J ,# vjetskim tehnikom « s, izdelati elektronsk; avJt.n,e-ki vozi brez vozača. ba5u sto njega so na aV jgs-vgrajeni elektronski ^žbo ni, ki opravljajo vso	•
šoferja. Avtobus so pr*]ic>b sili na leningrajskih	g.
in elektronski možgam, vezani s fotoelementi, pred rdečimi, zelenimi i ^ menimi lučmi semafor0 ^ našali bolje kot naJbo*J sciplinirani šoferji.
***	pot«-
_ da bo človekovo >d,a.
vanje na Luno P'**"' c„cr«J ga zadeva. Amerii^i	v	jef
Bernard A. Schrie0«’, ^ odseka za rakete P . re-stvu, je predvčeraj*	^ng-
kel, da bo pot med ,n0 <r tonom in Parizom	j^IS
pravit; v pol ure. To d* čez 20 let. Na Lujo bodo mogli poslan	^
že leta 1960. 1966 P®	v
gel na Luno tudi ( p o* raketi. Štiri do P*'	,:,i n*
zneje	bodo	mogli *(,ra	rake'
Luni	tudi	oporišče	*	hud«
te. Vendar bo	ose	)tgia
draga zadeva,	ki .	„ K«
precej milijard	dola	ivn0*
gorivo za	«naskok	gfi!»«•
bodo uporabili	no	t)«'
katerega učinek i* p0| M
lik, da pogonska * cnef0u tega goriva ustreza 200 ton premoga.
***	•—»deft
w . vradc;
-da Angleži radi ^ p*
premog. V Lyne pn°m Angleškem so z *Pti8oČ ‘j,
■Uo-v.li Ir,in »to 1
Adlai Steveneo-n v družbi dveh vnetih zagovornic inodc «vrečaste linije«, ki jo on zavrača in pravi, da je «naj večji uspeh sovjetske propagande«
pleskali kup 8,40 oreb>vaJ premoga. Ko so 8	.	če1*1
ci mest. **P fkj te8a Z vse to, so lastm pa premoga UJ*V ”’ da b‘ ga prepleskali 18	’ moŽa-
ljudje ne kradi; P
♦ * *	te«1"
- da so se Amea\orl>0 Pjv Ijito pripravtlt z	pf.
ti velikim nevihta	„m
met A. Van ^ gcol'z>f(t
riškega odbora *<* boio leto je rekel, da ^ mesec dn; pogna .,etel Z t( je satelit ki bo	*ftj
Ijo v dveh nrah poročal, kje nas ft t vihta ,oziroma jfi po
jo tisti elementi,
27. aprila 1958
RAZGOVOR S SILVANO MANGANO, DINOM DE LAURENTIISOM, ALBERTOM LATTUADO IN DRUGIMI
Zunanje	scene	fi
bodo	snemali	b
Bodoči gledališki zgodovinar bo z nemajhnim zadovoljstvom ugotovil, da so jugoslovanska gledališča v letu 1958 ujela korak s tujimi, kar se je dotistihmal le malokdaj zgodilo. To svojo ugotovitev bo potrdil s primerom Ionesca, čigar dela so bila na sporedu v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Ionesca so namreč v omenjenem letu igrali povsod po svetu in celo v njegovem stalnem bivališču — v Parizu je še vedno novost, dasiravno ga igrajo že tri ali štiri sezone zapored.
Kdo je pravzaprav ta Ionesco, ki je v naskoku osvojil gledališke deske? Po priimku je Romun in res se je rodil pred 46 leti v Romuniji. a skoraj vse življenje je preživel v Parizu, tako da njegovo romunsko poreklo zasledimo kaj poredkoma v njegovih delih. Tu in tam pa se le izda, ko kar tako mimogrede omeni v dialogu
Prišla je čez noč. še včeraj je bil človek brez zimskega plašča bela vrana na cesti, danes pa sem že srečal dekle z golimi rokami.
Tukaj je pomlad drugačna kot pri nas. Nekam mračna je, čeprav se sonce trudi, da bi jo prepleskalo z živimi bajvami. Videti je, da se trudi zaman. Plesnivih zidov in temnih obrazov ni moč razjasniti.
Pomladi, ki se jih spominjam, so bile vse svetle, če zaprem oči, vidim skozi domače okno vrt v cvetju. Bi' je to majhen vrt, ki je delil našo hišo od sosednega stanovanjskega bloka. Zelena znamka na sivi kuverti. Moj oče ga je v šali imenoval cnaše posestvo*.
V prostem času ga je vzorno uredil. Nihče se ni smel b##»- njegovega dovoljenja Pritakniti kot z ravnilom Poravnanih gredic. Kadar jfe bil prav dobre volje, na-•ip je povabil z mamo, da s ra mu pomagala. To se je Po navadi zgodilo v zgodnji pomladi, ko je moral Prekopati zemljo in s peskom posuti stezice. Zadaja leta je težko prenašal celo najmanjši telesni napor.
| Nikoli ne bom pozabil pr Ve vojne pomladi. Mama it prihajala s trza s prazno košaro. Dan na dan je ikrnala zaradi čedalje huj-** draginje in se jezila za-mdi pomanjkanja živil. O ep jo je poslušal samo z enim ušesom. Takrat je bil *e zelo bolan. Edina stvar, ki ga je še zares zanima-'*> je bil njegov vrt. Pogrni je venomer razlagal, 'takšne rože bo prihodnjo Pomlad posejal v njem. Nehal ie kaditi, da je lahko kupil najboljša semena.
: Tisto leto ie prišla pomlad prav tako nepričakovano kot danes. Celo oče-je presenetila. Zjutraj je Pad mestom ležala debela megla, proti poldnevu pa
ije pregnalo orvo pomla-nsko sonce. Oče je prišel il službe eno uro prej kot '•cer. «Po kosilu poidemo ^olat na posestvo.* je na-n^l meni in. materi.
Se danes ne vem, kje je mati dobila toliko poguma, da se mu je postavila P° robu. «Letos bomo na 'ntu posejali zelenjavo,* 'e rekla. Takoj nato pa je Jaskrblieno nrist.avila: «Na Tgu ne dobiš ničesar več. Te Bo šlo tako naprej, ne vem, kaj bo.»
Njen glas je bil trd, a v f-ch je Imela solze.
• ni odgovoril. Vedel da ima mama prav. kosilu ni šel z nama na vrt. Zaklenil se je v ^bo, od koder ga ni bilo do večera.
.j*"0 je bila nlegova zad-■ ’a pomlad. V novembru 8tr*° ga pokopali.
/ * * *'
. ponoči sem začutil pomladi. Skozi okno 6 ie prikradla v sobo. Hi-je bila povsod: v v kosteh, v srcu. sem se. Zaprl sem a bilo je že prepoz-Morda bi se mi posre-Pregnati pomladno sa-’z sobe, morda celo iz ampak iz srca nikoli, je prišla čez noč, P' našla nepripravlje-Vsako jutro sem se oziral v nebo in hosnice, da bi kot div-v gozdu zavonjal Vedel sem, da tu, zakaj zadnja so bila sumljivo bla-
1 je to moja prva po-v tujini, zato me je nanjo navdajalo z Neznanega sovražni-** še bolj bojiš.
pomladi mi je pristan Petrajev. bisi doživel pomladi v sploh ne veš, kaj je mi je večkrat On je to vedel, že *°t trideset let ni vi-
•kislu' 'esen le strašna, ko
***behaia df ne 50 nilC°H
J iai- Ampak en sam
S
!4°vjetska Ulmska delega-na obisku v ZDA se je naklonjena predlo-Rralca Kirka Douglasa ^Produkcijo filma »Mi-o trogov». v Moskvi bo-Predlogu razpravljali koncu maja. Ge »i Predlog sprejet, po-0 to prvi primer so-' ameriškega sode-na filmskem pod-
pomladni dan zaleže deset jesenskih. Pomlad te stisne v goltancu, da ne moreš pozirati. Občutek imaš, da ti ležijo težki kamni na životu. Pomladnega domotožja ne moreš utopiti niti v pijači.
Teh Petrajevih besed sem se spomnil, ko sem se prebudil. Nikoli mu nisem povedal, da me je stiskalo v grlu že poleti in da že takrat nisem mogel z žganjem odvreči težkih kamnov.
* * *
Pred menoj se enakomerno premikajo srebrni likalniki. Vsakemu posebej pritrdim ročko z dvema vijakoma. Navajene roke spretno izvršujejo priučene gibe, kakor da bi bile del stroja. Ena, dve, tri in že je gotovo. Do opoldanskega edmora sem pritrdil 480 vijakov.
. Ena, dve, tri in že se pelje nov iikalniik. V grlu me ne stiska več in tudi laže diham, samo roke me bolijo. Tekoči trak zahteva celega človeka. Vse je tako preračunano, da ne uteg-* neš misliti na nič drugega kot na vijake.
Celo na pomlad sem pozabil. V delavnici ne čutiš spremembe letnih časov. Srce sem skupaj s suknjičem obesil na kljuko v oblačilnici.
Carmine je moj sosed pri tekočem traku. On pripravlja ročice. Vselej se smeje in polglasno prepeva.
«Carmine, ali hrepeniš po domu?* ga vprašam.
«Zakaj? Saj je tukaj lepo?*
«Ali ni doma še lepše?* «To že, a tudi tukaj Je lepo.«
«Kaj pa pomladi, se kaj bojiš?*
■ «Zakaj bi se je bal! Sonce mi je všeč.*
Carmine Je Italijan. Vselej- se smeje in polglasno prepeva.
Po delu sem ostal zadnji v oblačilnici. Bal sem se pbti v mesto. Pod suknjičem se je oglasilo srce.
* **
Dekle z golimi rokami je bilo podobno Nevenki. Imela je prav take lase, prav take oči, prav tak nasmeh. Tudi njena ponosna hoja je spominjala na Nevenko.
Stari Perajev mi je pripovedoval, da so si spomladi vse ženske podobne. Prvo pomlad je kot obseden letal za neznanimi ženskami in jih ustavljal. Vse so se mu zdele podobne Nataši.
še sedaj mi odmevajo v ušesih njegove besede: «čakaj, fant, kadar pride prva pomlad, boš v obrazih vseh žensk iskal enega samega. In v vsakem, še tako tujem ženskem obličju boš zasledil nekaj sorodnih potez. Jaz sem srečal prvo pomlad na tisoče Nataš, pa nobena ni bila prava.*
Nagovoril sem dekle z golimi rokami. Od blizu ni bila podobna Nevenki. Imela je prazne oči.
Na poti v mesto sem srečal še pet Nevenk.
* *
«Krasen dan je bil danes, ali ne?» je rekla gospodinja. «Pa smo se le iznebili zime. Brala sem v časnikih, da se nam obeta lepa, dolga pomlad.*
Nisem ji odgovoril. Vedel sem, da bo letošnja pomlad dolga. Stari Petrajev je rekel, da je prva pomlad večna.
I
V Jugoslaviji so zgradili celo rusko vas, pri snemanju pa bo sodeloval polk konjenice; vojaki si puščajo rasti brado, da bodo kot Kozaki v času Pugačeva
Silvana Manganu
V noči od srede na četrtek je potovala filmska skupina Dina De Laurentiisa na poti iz Rima v Beograd skozi Trst. V Banatu bodo snemali zunanje scene filma «Nevihta« po Puškinovi aKapitanovi hčeri«. Poleg producenta je potovala njegova žena Silvana Mangano, ki bo igrala glavno vlogo Maše, režiser Alberto Lattuada in drugi.
Kakor hitro je s polurno zamudo pripeljal na tržaško postaje brzovlak iz Rima, smo številni novinarji navalili na posebni spalni vagon, katerega je najel De Laurentiis za svojo filmsko ekipo. Zgnetli smo se v ozkem hodniku pred vrati spalne kabine z napisom «De Laurentiis-Silvana Mangano«, vrata so.se odprla in mlada, prijazna ter nedvomno zelo mikavna (po splošni soglasni sodbi celo bolj kot na filmskem platnu) Silvana se je nasmejano prikazala navajena bleskov fotografskih «b 1 i-cov» in vprašanj radovednih novinarjev.
— Saj bom pridno odgovarjala na vprašanja, — je dejala,' t- samo prosim nekoliko tiše, da se otroka fie zbudita.
In že smo bili v živahnem prisrčnem razgovoru.
— Veste, s seboj smo lahko Vzeli samo Rafaela in Federico, medtem ko je Veronika še premajhna in je morala ostati doma.
Naš Albin, ki je med tem časom pridno uporabljal svojo kamero, pa je seveda hotel slikati tudi otroka in k« je obljubil, da ne bo uporabil «blica», da ju ne bi zibu-dil, je Silvana z očitnim prizvokom ponosne matere na svoje potomstvo pristala in odprla yrata kabine. Zal pa se ni dalo napraviti ničesar, ker je bilo pretemno in tako čitateljem ne moremo postreči z ljubko sliko obeh spečih otrok.
Živahni razgovor se je seveda takoj dotaknil filma, katerega bodo snemali v bli-
žini Beograda, in vloge, ki jo bo Mangano igrala v njem.
— Kakšen občutek imate, ko boste kreirali za vas verjetno precej oddaljeno osebo i/ ruske literature in zgodovine?
— Oh, to boste videli, ko bom svojo nalogo opravila. Vendar pa mislim, da je vloga Maše zelo lepa in odgovorna. Prebrala sem vse, kar sem lahko dobila v tej zvezi, in mislim . .. Sicer pa kaj
Dino De Laurentiis
bi sedaj govorila, saj se bomo videli še ob povratku.
De Laurentiis, ki je ves čas pazljivo, producentsko očetovsko in lahko rečemo zaljubljeno — kot bi bil še mladoporočenec — »nadzoroval« pogovor, pa je dodal:
— To je težak film, in u-pam, da z njim izpolnim svoja pričakovanja, saj se s to zamislijo ukvarjam že več let, pravzaprav sem že posnel podoben film, katerega pa s tem ne bi hotel niti primerjati. — Pa že je z resnim glasom zakričal proti vhodu: «Zaprite vendar vrata, tukaj piha in Silvana je tako občutljiva za prepih.«
Silvani pa je veter očitno všeč, saj je hotela vedeti, če je vetrič, ki je dokaj ponižno bril po kolodvoru, res toliko opevana tržaška burja. Večglasno smo pritrdili in dodali, da se ta burja s pravo ne more niti primerjati.
Gneča v vagonu ni pojenjala in Silvana je na ie prižgani cigareti prižgala drugo,
— Pa ne bi hoteli poskusiti raje jugoslovansko cigareto?
— Oh, jaz lahko kadim kar dve hkrati, — je odgovorila, vzela ponujeno cigareto, jo prižgala in dodala: — Te pa so lahke, dobre cigarete. Sicer pa sem strašna kadilka in vedno s cigareto v ustih. Pomislite, že mesec dni je, kar sem pričela kaditi cigare, »toscane«. Jaz nisem kot Dino, ki je pravi «snob« in kadi samo to, na čemer pišejo na škatlicah nemogoča imena v vseh jezikih.
Dino De Laurentiis pa se je takoj «maščeval» in na« potegnil za rokav:
— Yeste, da je imela Silvana včeraj rojstni dan. Vprašajte jo, koliko je stara. Da, da, kar vprašajte jo!
Nekoliko v zadregi smo se približali in naš novinarski tovariš, drugače pa konkurent, se je res drznil na dan s tem delikatnim vprašanjem. Pa je dobro naletel:
— Oh, tega me pa res ni sram povedati: 28 let — je dodala s ponosom.
Priznati moramo, da to res ni častitljiva starost in da i-ma Silvana pred seboj še dolgo vrsto rojstnih dni, ko bo lahko prav tako s ponosom povedala število let, zavedajoč se, da zob časa še ni načel njene prikupne zunanjosti. Mi pa lahko na o-snovi tega bežnega vtisa dodamo, da sta tako Silvana kot Dino (novinarjem se že odpusti tak osebni ton) prisrčna, vesela človeka, ki ne kažeta, da bi ju slava prevzela in imata veliko zdravega smisla za humor.
Vlak je potegnil s tržaške postaje, vagon se je izpraznil, živ žav potihnil in nastala je priložnost za resnej-
ši pogovor. Dino me je napotil za ta vprašanja do režiserja Lattuade, ki se je do takrat skrival v svoji kabini, sedaj pa mu ni preostalo drugega kot ugoditi novinarski radovednosti.
Lattuada je manjši, miren, ima visoko čelo in govori počasi, preudarno. Takoj je preskočil vse uvode in dejal:
— To bo velik film, vsaj mi bi hoteli, da bi bil velik film o ljudstvu, ki se upira
Alberto J,ati trati a
tiraniji. Sicer pa pomislite: to je prvi začetek upora ruskega ljudstva. Gre za neorganiziran upor, brez .vsake ideologije, vendar iskra se je vzbudila in ni se moglo končati drugače kot z velikim plamenom z oktobrsko revolucijo.
Film bo dolg, tri ure bo trajal. V njem bo nastopala cela vrsta znanih igralcev: Pugačev bo mladi angleški i-gralec Geoffrey Horne, ki je tako odlično uspel v »Mostu na reki Kwai», Sajevič bo Oscar Homulca. kapetan Robert Keith, Vasilisa Agnes Moorehead, Maša Silvana Mangano, $vabin Helmut Dantine, državni pravnik V. Gassman, Katarina Viveca Lindfors, Paša Tržačanka Fulvia Franco in okrog deset jugoslovanskih igracev, katerih priimkov pa nikakor ne bi hotel navesti, ker bom povedal vse narobe in jih po večini poznam samo po i-menih.
Jugoslovanski igralci so odlični in sem vesel, da lahko delam z njimi, saj gre za zelo resne ljudi. Vse notranje posnetke smo že naredili v Rimu, sedaj nas čaka težji del. V bližini Beograda so | Jugoslovani zgradili že pra-
Naš urednik v razgovoru s Silvano Mangano in Dinoni De Laurentiišom v vlaku, s katerim je filmfka skupina potovala iz Rima v Beograd
vo vas v okolju, ki se bo čim bolj približalo ruski stepi. Pri bitkah bo sodelovalo štiri tisoč konj in veliko število statistov, do sedaj največje v kakem filmu — štirikrat večje kot v »Vojni in miru«. Stroški so tudi sorazmerni; nad dve milijardi lir samo italijanski producent.
Kot vidite, gre za velik film. ki bo tudi veličasten. Sicer pa, če hočete še kaj več, vprašajte mojega jugoslovanskega pomočnika, asistenta režije Mileta, ta vam lahko še marsikaj pojasni.
Vendar novinarski radovednosti še ni bilo povsem zadoščeno:
— Vemo, da ste že bili v Jugoslaviji, kakšni so vaši o-sebni vtisi?
— Na splošno zelo dobri, samo do sedaj, čeprav sem imel že štirikrat priložnost obiskati to deželo, se mi ni posrečilo, da bi res videl kaj več. Kaj hočeta — Beograd,
kamere, naporno snemanje. Ljudje si mislijo, da je naš posel lahek. Toda sedaj smo snemali v Rimu po štirinajst ur na dan, jutri bomo v Beogradu in popoldne sledi že prvi ogled, nato pa tri mesece snemanja dan in noč brez odmora, razen če nam bi vreme nagajalo. Zelo bi si želel videti Makedonijo in obalo, upajmo...
Mile — naj mi oprosti, da sem zmeden zaradi brzi-ne. vtisov in filmsko naglo se vrstečih vprašanj in odgovorov pozabil pogledati na vrata, da bi si zapisal njegov priimek — je vesel fant poln navdušenja za delo, ki ga opravlja.
—Da, ideja filma je res lepa — je takoj pričel razgovor, oblečen v pižamo in zleknjen na postelji .spalnega vagona. Film se bo končal z dvema scenama: narod se bori prot. najem-
* JtlmA
skupini, ki je odpotovala v Beograd, je nekdanja Tržačanka Fulvia Franco
tud
i	t#i«f	••••••••••m	•••	mtttiiiitiitii	i	iiiii	i	••••iiimniiiiiiiiii«iinm*iiiiiii«i**i!iif*tiiniiii t%i ••••• it • i •■iiitiiiiiviiiimiiiiimifis
Pariški Romun Ionesco v Ljubljani
gutuvu pui CU.UI 1 ^	■	---
tuada, sodelujejo v filmu vidnimi vlogami tudi jugo
Eksperimentalno gledališče je uprizorilo „Včno uro“, nato pa še „Plešasto pevko“ v zelo uspeli režiji Žarka Petana
kakšnega romunskega Žida, romunščino ali kakšno zemljepisno podrobnost o romunskem ozemlju, ki pa je vselej natančna.
S pisanjem za oder se je začel ukvarjati šele pred nekaj leti. Kot literarni kritik pa je bil že pred drugo svetovno vojno znan v Bukarešti, kjer si je služil kruh kot lektor za francoščino. Ze takrat je hodil nenavadna pota in se je boril zoper nedotakljive avtoritete in sploh zoper vse, kar je pod krinko učenosti skrivalo popolno neznanje in nesposobnost. Tako je nekoč v nekem romunskem časniku dobesedno raztrgal na drobne koščke vse vidnejše romunske literarne sodobnike. A že naslednji teden je v istem čas-
Tržaški slikar Giorgio Tit?, je napravil nekaj osnutkov za dela Ionesca, s«i tudi razstavljeni v občinski galeriji na razstavi sremskih osnutkov, •liki j« osnutek za ePlešaate pevko*
ki
Na
niku vse te povzdigoval in ni za njihova dela skoparil s superlativi. Oba sestavka pa je podprl z istimi na videz neovrgljivimi argumenti in obakrat je uporabil celo iste prispodobe in besede. Hotel je pač nazorno dokazati, da se da z rekviziti preživete a-kademske kritike isto delo o-ceniti na povsem različne načine.
Podobno polemično ost ima tudi Ionescovo prvo odrsko delo »Plešasta pevka«, le da je tokrat le-ta naperjena proti konvencionalnemu gledališču, kot ga je ustvarila meščanska Francija. Vse bradate gledališke aksiome je Ionesco v tem delu, ki ga je značilno podnaslovil kot an-ti-dramo, postavil na glavo. Zgodbe skoraj ni, osebe niso običajni gledališki liki, bolj ali manj psihološko verjetni, marveč so to le karikature, ki govorijo drug mimo drugega in vrhu tega še na videz same nesmisle. Zatorej ni nič čudnega, če so gledališki kritiki in občinstvo sprva odločno odklonili Ionescov eksperiment. A Ionesco je menda sam nekoč rekel, da njegova dela doživljajo največji uspeh ravno takrat, kadar jih gledalci izžvižgajo, kritiki pa jim kopljejo prezgodnji grob.
Naslednje Ionescovo delo Je komična drama »Učna u-ra», ki je videti bolj organizirana in odrsko bolj učin-kovita kot »Plešasta pevka«, dasiravno «e v njej prav tako malo zgodi. Profesor uči mlado učenko in ji ubija v glavo obilico matematičnih in lingvističnih nesmislov. Na koncu jo, z nevidnim nožem celo zabode; to je že štirideseta žrtev ta dan, ki jo bo pokopala profesorjeva odurna služkinja. Pod to skromno zgodbo pa se skriva globlja vsebina, Ionesco-
va dramaturgija je podobna I učenke ostvarila s preprič-
nebotičniku. Tudi tisti najbolj povprečni gledalci, ki se dokopljejo samo do pritličja, se pravi, da dojamejo samo zunanjo zgodbo, so zadovoljni, ker je že ta sama po sebi dovolj mikavna. Zahtevnejši gledalci pa se vzpenjajo v prvo, drugo, dvajseto nadstropje. In v vsakem nadstropju odkrijejo nekaj novega. Nekje že precej visoko se jim posveti, da je «Učna ura« napisana kot protest zoper mehanizacijo, zoper diktatorsko nivelizacijo samodejne misli. Neki slovenski kritik je še dodal, da je to samo abstrakten protest in nič več. No, če je samo to, je že dovolj.
Lansko leto ustanovljeno gledališče mladih Oder 57 je uprizoril obe obravnavani Ionescovi enodejanki pod skupnim naslovom Večer Eu-gena Ionesca. Zal pa je bil ta večer zaradi sklepa Eksperimentalnega gledališča močno okrnjen. »Učno uro« so prikazovali v ljubljanskem eksperimentalnem gledališču, v Križankah, odklonjeno »Plešasto pevko« pa v izrednem Eksperimentalnem gledališču na Žabjeku.
Kritika je skoraj dosledno Ionesca odklonila, dočim je obe izvedbi pohvalila. Tako piše Vasja Predan v Ljudski pravici o režijskih in igralskih stvaritvah takole: »Uprizoritev Učne ure v režiji Žarka Petana je izredno sugestivna. Režiser je komično dramo oblikoval kot visoko, frigidno stilizacijo. V takšnem konceptu je Drago Makuc ostvaril imenitno podobo profesorja. Njegova inteligentna, mrzla govorna parada je v določenem smislu kreativno presenetljiva in i-gralsko zelo spodbudna. Tudi Duša Počkajeva je vlogo
ljivo stilizirano fantazijo, četudi je to fantazijo ponekod predrla »duša«, ki jo Ionesco očitno ne mara. Mila Kačičeva je bila kot služkinja predvsem zgrozljiva. Ta poteza je od vsega začetka dala uprizoritvi dominantni ton.«
Prav tako ugodno ocenjuje Bogdan Pogačnik uprizoritev «Plešaste pevne» v Slovenskem poročevalcu:	«In
vendar je prav, da smo se z Ionescom srečali,« pravi. »Vse, česar se ne vidi, je Vselej najbolj privlačno jasno. In prav, da so ga pripeljali na kozlu mladi, kajti kdaj bi bili avantgardistični, če ne zdaj. Prav tudi, da smo tako ugotovili, kako dobri so naši igralci in da celo v tako težaškem delu zaigrajo tako, da se jih ne bi sramovalo nobeno še tako majhno gledališče še tako velikega mesta. Plešasti pevki pa je bil med vsemi pač najbližji
gospod Martin Janka Hočevarja. Janez Cuk je bil sicer bolj poveljnik ižanskih kot angleških gasilcev, kot režiser pa je nasprotno strašno dobro zadel tipično angleško atmosfero.«
Ljubljansko občinstvo je naklonilo Ionescu nenavadno pozornost in se z večjim ali manjšim uspehom vzpenja po zapletenih stopniščih njegovih nebotičnikov.
niškim četam carice Katarine, in s prizorom, ko hoče Katarina v ječi izvedeti, kje tiči moč Pugačeva, tega niti ne more izvedeti niti razumeti.
To je do sedaj največji podvig našega podjetja Bosna film« in kot vam je že gotovo povedal režiser Lat-z go-
slovanski igralci: samo nekaj imen:	B;eloborov-Stela-
nini, Sovolov-Vahovec, Di-mitrij-Gec (znan iz filma »Pop Spira in pop Ciraui), Suvorov-Zivanovič, Aklina-Mikulič in Baškir-Jasnič.
Osnovna zamisel je vzeta iz dveh pušikinovih zgodb, odnosno . :;re predvsem 'za »Kapitanovo hčer«, katero bo igrala Silvana Mangano, jn za Pugačeva, Vojska nam je dala na razpolago cel polk konjenice in vojaki si — proti vsem vojaškim predpisom — puščajo rasti brade, kajti Kozaki so jih takrat tudi imeli. Blizu Beograda smo zgradili celo vas, trdnjavo.., pravo mesto za nekaj tisoč ljudi. Napori so veliki in upamo,- da uspeh ne bo izostal.
Zapustili smo prijaznega Jugoslovana in se že iz lo-kalpatriotizma napotili v skrajni del drugega vagona kjer se je dolgočasila Tržačanka Fulvia Franco. Tudi- ona spada med filmske lepotice, čeprav do sedaj na platnu n; imela prevelike sreče, ali pa je manjkalo kaj drugega. Z živahnim glasom in svetlojskre-čim bleskom v očeh je spregovorila:
Imam sicer manjšo vlogo, vendar je to končno le resnična vloga, ki ni brezpomembna, temveč dokaj odgovorna. Sicer pa saj veste, kako je; (nadaljevala je z zaupnim, pritajenim šepetom) rilm je delan za Silvano, ki bo pobrala vse lovorike.
— Kaj pa igrate v filmu, kakšen lik?
— Tega pa še do sedaj nisem razumela: Paščo ali Pa-ho. Pa kaj to, vedno bom na platnu s Silvano, ker sem njem služkinja.
Vlak se je bližal openski postaji in zopet je postalo živahno, ker so tokrat nastopili svojo pot morda še bolj kot novinarji radovedrii cariniki.
To pa ni motilo De Laurentiisa, da ne bi v kupeju razkazoval svoje zavidanja vredne žonglerske sposobnosti in presenečal s presenetljivimi triki s kartami, na katerih so bile narisane stilizirane sablje, bobi in podobno, in vsako toliko prisrčno pogledal svojo ženo, ki se je ves čas prisrčno smejala.
BOGO SAMSA
Festival v Cannesu se prične ta teden
Film «Mladi možje« režiserja Maura Bologninija je ravnateljstvo Festivala v Cannesu povabilo poleg filma «Slamnati mož« režiserja Pietra Germija, ki je bil že uradno določen, da bo na Festivalu predstavljal Italijo.
Francozi so izbrali film v barvah «Moj stric«, ki
Giorgio Titz: Scenski
osnutek
«Sto]i*
za Ionescovo delo
ga je režiral in tudi v njem igra Jacques Tati. ZDA bodo poslale na Festival ((Brate Karamazove« Richarda Brooksa z Mario Schell, Claire Bloom in Yulom Brin-nerjem v glavnih vlogah, Anglija pa film Anthonyja Ashquita ((Naročilo za u-boj«. Spanci bodo pokazali film Juana Bardema ((Maščevanje#. Grčijo bo. predstavljal film Michaela Ka» koyanisa »Konček zaupanja*: Poljaki bodo pokazali ko. produkcijski film Aleksandra Korde «Osmi dan v tednu«, Cehi »Predmestne ljubimce«, Madžari pa «Zelezni cvet«. Romuni so za Cannes izbrali filmsko priredbo romana Panaita Istratija «Ba-raganski osat« režiserja D»-quina, sovjetsko kinematografijo bo zastopal film »Štorklje preletavajo«.
Žirijo festivala pa bodo letos sestavljali:	Madleine
Robinson, Marcel Achard, Jean de Baroncelli, Bernard Buffet (Francija), Sergej Jut-kevič (SZ), Cesare Zavatti-ni (Italija), Lad’slav Vajda (Španija), Toniko Asabuki (Japonska), Helmut Kaeut-ner (Nemčija) in verjetno tudi Billy Wilder ter Robert Aldrich (ZDA).
ŽARKO
PETAN
Sako Je Vanek steber ruval
Vesela zgodba o naših zdravih in trdnih prednikih
Radi smo otroci poslušali našega starega očeta, ko nam je pripovedoval zgodbe, resnične, včasih pa morda tudi izmišljene. Posebno pozimi je bilo prijetno, ko je burja piskala okoli hiše in so snežinke plesale pred okni, a mi smo sedeli ali čepeli na širokem ognjišču in poslušali cnonota*. Ni imel navade pripovedovati kakih pravljic o vilah in škratih, o duhovih in kraljičnah. Ne.
O doživljajih naših ljudi, takih, kot smo bili mi, kot je bil on sam, stričevi in drugi.
Trdo je bilo življenje našega človeka takrat. Skoro vsi so se ubadali z obdelovanjem tiste krpe zemlje, ki so jo dobili po svojem očetu, ki pa je ni bilo toliko, da bi se mogla družina preživiti skozi leto, čeprav je bila še tako maloštevilna. Zato si je vsak poiskal še kako drugo delo, da je zaslužil toliko, da mu otroci niso stradali. A najbližje so bile jave, ki so dajale zaslužek. In skoro vsi so delali tam. Pozimi in poleti so obdelovali kamen, plezali po navpični kamniti steni v javi, ter sredi tiste stene, privezani z vrvjo dolbli v živo skalo luknje, v katere so opoldne in zvečer nasuli smodnika, da je prižgan razklal skalo, ki so jo potem klesali na dnu. Delali so kose, ki so jih rabili za zidanje, potem večje kose, iz katerih so klesali jerte, manjše, ki so jih uporabili za stopnice in škrli, s katerimi so tlakovali mestne ulice.
Hudo je delo v javah Ne bi ga zmogel vsakdo. Le naš človek se je lotil tega in vzdržal, ker ga veže ljubezen na to zemljo, na dom, na družino.
Niso delali vsi samo v javah, temveč so spremljali kamen iz svojega domačega kraja v mesto. Tam so ga nekateri tudi stavili na mesto, za katero je bil namenjen. Največ jih je bilo, ki so delali ršaliž*. Skrli so vstavljali v mestni tlak, ko so prej pripravili primerno podlago, še dandanes je nekaj ulic in trgov, ki so tlakovane s takimi tlaštra-mi*.
cEj, to je že dolgo tega, ko se je tisto zgodilo,* je začel. Pobrskal je po ognju in obrnil hrastov čok, ki je tlel sredi ognjišča, ter dajal več dima kot toplote od sebe. Dim je prav zoprno silil v oči, ki so nas pekle tako, da smo se dostikrat solzili. A vseeno smo vzdržali. Če je kdo le narahlo potožil, da ga peče v oči, je kaj naglo dobil nasvet: *Pa ven pojdi! Tam na snegu in burji se nič ne kadi!* Zato smo bili previdni in smo raje nekoliko potrpeli. cMenda je bilo prav na pustni torek. Delali smo prav tam, pri Kovačičnem mostu. To je blizu ,plača od drvi’. Sedaj pravijo tistemu trgu Goldonijev trg, a ime Ponte della fabra pa je še dandanes ostalo.»
Takrat, to je bilo okoli leta 1830, je bila današnja Carduccijeva ulica potok, imenovala se je tudi *via del Torrente*, a čez to Potoško ulico so vodili štirje mostovi. In eden teh je bil prav ta, ki so mu pravili cKovačični most*. To ime je dobil zato, ker je bila poleg mostu kovačija, ki jo je po smrti kovača vodila več let njegova vdova. Ime ji je bilo Ivanka in je bila precej odločna ženska. Imela je v svoji kovačiji po nekaj po-močnikov-kovačev in po navadi tri vajence. Ker je bila spretna in podjetna, ji je posel kar dobro šel. Čeprav je bil takrat potok suh, se je včasih le zgodilo, posebno ob hudih nalivih, da je nepričakovano prihrumela voda po Ulici Settefontane. Šele potem, ko so strugo pokrili, kar se je zgodilo med leti 1837 in 1845, ni bilo več nevarnosti.
Zraven kovačije je bila tudi gostilna, morda bolj vinotoč, kjer so zlasti žganja precej prodali.
cNo,* je nadaljeval ,nono’, ctisti dan pa prav nobenemu ni bilo dosti do dela. Kaj se hoče, pustni torek je bil. Zbrali smo se v točilnici in prav kmalu smo bili precej zgovorni, vsi od kraja. Le Vanek: ki je bil po navadi tudi kadar je bil trezen vesel in nakazan, za vsako šalo takoj pripravljen, je bil danes nekam molčeč. Jože, ki je videl, da z Vankom nekaj ni prav, ga je skušal razvedriti. Nekoliko zaskrbljen je stopil k njemu in ga vprašal, kaj mu je. Šele po dolgem prigovarjanju se je Vanek odtajal in povedal, da je doma nekaj pojedel in da mu v želodcu ni nič kaj
dobro.	,	'	.
,Kot bi mignil bo vse minilo, če bos popil nekaj kozarčkov žganja, boš videl!’ mu je sveto^ml Jože.
.Sem že vse poskušal, pa ni nič bolje.
Gotovo mi je to žena priželela...’ je rekel Vanek.
Vtem pa je stopil v točilnico naš delovodja in na ves glas zaklical: fiujte, tisti kamniti steber, ki stoji tamle ob ulici, bi morali še danes spraviti proč. Gospodar je obljubil tistemu, ki ga bo izruval, tri goldinarje. No, kdo bo šel?’
Nobeden se ni premaknil, nobeden se ni oglasil, čeprav je bila nagrada za tiste čase kar velika, se je nobeden od nas ni polakomnil, ko pa je bil steber videti tako globoko v zemlji. Kdo bi ga zmogel! Vendar nam je bilo kar všeč, ko smo videli, kako je delovodja danes prijazno govoril z nami. Skoro prosil nas je, on, ki je drugače bil z nami vedno tako ohol, tako osoren, ki je znal samo ukazovati. A sedaj taka prijaznost, taka ljubeznivost, tako priliznjeno govorjenje, sedaj, ko nas potrebuje.
A kljub temu se nobeden med nami ni mogel odločiti, da bi prevzel tisto delo. Molče smo se spogledovali, a delovodja je še kar naprej prigovarjal. Vtem pa je vstopil sam gospodar. Takoj nas je začel še on nagovarjati in se je celo silil govoriti po slovensko, pa je bilo več laških besed kot naših. A tudi njemu se ni posrečilo nas pregovoriti, še kar naprej smo vsi molčali in nemo zrli zdaj v tla, zdaj ven v tisti kamniti steber, ki je tako sam stal tam v napoto, a je bil videti tako globoko v zemlji.
«Jutri je pepelnica in prav gotovo tudi vas ne bo na delo, tam pa je cesta vsa razrita. Promet pa je tam tako velik. Torej samo da ga izrijete in s poti umaknete,’ je še proseče dodal delovodja.
,Bom pa jaz šel, če noče nobeden. Tiste kronce bom vzel jaz, družbi pa morate plačati še tri dopje ...’
,Bravo, Vanek! Živio!’ smo vzkliknili vsi hkrati, tako smo bili navdušeni vsi. Le gospodar ni hotel sprva nič čuti o tistih ,dopjih’.
,Prav! Pa naj ostane steber tam!’ je trmasto rekel Vanek. ,Samo za toliko, kot sem rekel, grem!’
Vanek je bil najmočnejši med vsemi, ki smo tam delali. Njemu je bilo težek kamen ali pa celo prazen voz prenesti s ceste ali kam drugam, igrača. Zato smo vsi vedeli, da bo edini Vanek kos tistemu stebru.
No, nazadnje se pa je gospodar vdal. Kaj pa je hotel? Moral je popustiti.
Jožeta je skrbelo, kako bo Vanek zmogel tisto delo, ko je bil videti še kar slab. Ponudil se mu je, da mu bo pomagal, pa je odločno odklonil: ,Bom kar sam opraviL Boš videl, <da bo % nekaj minutah zunaj. Se dobro mi bo delo, če ie bom mdf-al neKoilko prisiUtU Tudi delovodja je hotel nekoliko koristiti: *Bom ko j prinesel orodje ...»
«Nl treba, bom kar tako, z golimi rokami ...*
šel je ven in naravnost k stebru. In vsi ostali za njim. Počasi je stopil okoli kamna, dobro je vedel, kako ga mora zgrabiti in zmajati, da ga bo spravil ven. Slekel si je suknjič, si zavihal ro kave. JZ da j pa kar vsi proč. če ne, ne boste pili!’
Vsi smo takoj ubogali, le Jože je ostal pri njem, ker sta bila res velika prijatelja. Prav tako sta ostala tam blizu tudi gospodar in delovodja.
Vanek krepko pljune v dlani, objame steber in ga začne	majati.
cBoš tel ven, a?	Bomo	videli,	če	te
bom spravil ven ali ne! O-ruk!*
Vsi, ki so šli tam mimo, so se ustavili pri Vanku, da bi videli, kako bo tisti kamen izpulil. In tako se je nabrala kar precejšnja gruča radovednežev. Morda si je tudi kdo med njimi mislil, da se mu je zmešalo.
A Vanek kar naprej maje steber in zdelo se je, da bo zdaj zdaj iz zemlje. Vedno bolj in laže	se je	majal.	Vanek
je že bil ves poten.	Lasje	so se mu	pri-
lepili na čelo, srajca je bila po hrbtu čisto mokra. cBoš šel ven? O-ruk! O-ruk!*
Tedaj pa je vse hkrati zagrmelo. Ste ber, ki se je zvrnil na tla, in tisti vetrovi, ki so Vanka celo jutro tako vrtinčili.
«Ste videli, da je res šel ven? Pa še kako na glas!*
«Bravo, bravo, Vanek!* smo ga pozdravili veselo.
In pozno v not se je razlegala slovenska pesem na Kovačičnem mostu tisti večer.*
MAKS PEČAR
a
Ob 20-letnici smrti velikega ruskega basista Saljapina
Trd je bil kruh, ki si ga je služil s tistim delom.
Tisti, ki veruje v nadnaravne sile, v zvezde in prerokovanja, bo skoro gotovo našel neko zvezo in kdove čigav «prst*, ko bo izvedel, da sta bila rojena dva najslavnejša pevca vseh časov, Enrico Caruso in Fedor šaljapin skoro na isti dan. Caruso se je namreč rodil 25. februarja 1873, a šaljapin dva dni pozneje, 27. februarja.
In obema ni bilo v mladosti «z rožcami postlano*. V revščini sta rasla in bila obadva večkrat lačna ko sita.
A obadva sta dosegla velike uspehe v življenju. Postala sta slavna pevca.
Starši Fedor j a šaljapina so bili revni kmetje v Kazanu. Niso imeli nič svojega. Ubadali so se s kmečkim delom po grofovskih poljih in komaj da so zaslužili za vsakdanjo hrano sebi in otrokom, še čisto majhen je bil Fedor, ko ga je oče dal drugemu kmetu za pastirja. Takile pastirčki imajo kaj trdo življenje. Pri tujih ljudeh morajo služiti, zgodaj vstajati in skrbeti, da živina, ki jim jo gospodar da v varstvo, ne uhaja v škodo, še čisto majčkeni, nebogljeni, sami potrebni nege in varuha, so prepuščeni izkoriščanju. Največkrat nimajo niti lastne postelje, v hlevu, poleg živine, imajo svoje ležišče. Nimajo ne delovnega umika ne delovne zaščite. Le od vesti gospodarjeve oz. gospodinjine, je odvisno, ali ravnajo z njimi človeško ali ne.
Mali Fedor v tej svoji prvi službi ni dolgo zdržal. še otrok je prišel k nekemu čevljarju za var
jdlCft
A tistega enoličnega življenja, večnega sedenja na čevljarskem trinožniku, se je tudi naveličal.^ In zato jo je nekega dne kar popihal od mojstra-čev-ljarja. Mahnil jo je po svetu. Mikali so ga drugi kraji, drugi ljudje.
Mimogrede je bil še nekaj časa pri nekem mizarju, a potem se je dokončno odločil za življenje popotnika, človeka, ki ga nič ne veže na neki kraj.
In tak večni popotnik je ostal pravzaprav Fedor Šaljapin vse življenje.
Najdemo ga med delavci v pristanišču ob Volgi. Mladenič, poln življenja, željan doživetij, zdrav in krepak, je obredel večino pristanišč ob Volgi, z delavci je prepeval in ob jasnih večerih se je po Šimi ruski planjavi razlegala pesem, v kateri je bila vsa velika duša ruskega človeka.
A duša mu je bila bolj pomirjena. Našel je zadoščenje pri tem, ko je potoval iz kraja v kraj, spoznaval neznane kraje, neznane ljudi. Z drugimi čolnarji je prepeval, ko je čoln, naložen z raznovrstnim blagom, drsel po reki.
«Ej, uhnjem .. .*
Tako je bilo življenje mladega Fedorja vse dokler se ni pridružil neki igralski skupini. Med igralci je bilo življenje še pestrejše, še bolj raznoliko. Uveljavil se je kot igralec, a posebej je zaslovel še kot pevec. Nastopal je v raznih igrah, a najraje in najuspešneje v operetah. Tako je s temi igralci prepotoval velik del širne ruske dežele.
Ko so nekoč nastopili v Tiflisu, ga je slišal tudi profesor Usatov. Postal je pozoren nanj, ker mu je ugajala njegova igra in njegovo petje. Pregovoril ga je, da je ostal pri njem v Tiflisu, kjer je imel priložnost izšolati svoj glas. Z veliko vnemo se je-mladi šaljapin lotil učenja. In ko je nastopil, komaj 19-leten, v tifliškem gledališču, je na mah navdušil poslušalce. Doživel je velik uspeh.
In od takrat je šla njegova pot samo navzgor. Od uspeha do uspeha.	_	.	,	-
Leto pozneje je že postal član petrograjske Opere, a leta 1899 je pel v Moskvi kot gost.
In potem v svet.
Pariz, Milan, New York, Berlin, Dunaj... šaljapinovo petje se je močno razlikovalo od petja, ki so ga bili vajeni od takrat. Ni bil njegov namen postavljati se pred poslušalci z «bel can-toms>. šaljapin je vlogo, ki jo je prikazoval na odru, doživljal. Njegovo petje je bilo mestoma recitativ, a bilo je tako, da je navdušilo vse poslušalce. Lik, ki ga je predstavljal on, je pred gledalci zaživel na odru. In nehote je pritegnil tudi ostale pevce, da so se prilagodili njegovi igri. Zlasti je bil nepre-kosljiv v izvajanju ruskih oper. Njegov Boris Godunov je nepozaben. Odlično je pel tudi Mozartove opere. Nastopil je tudi v filmu.
Marca 1938 je šel v Pariz. A 12. aprila 1938. leta je tam tudi umrl.
Za vedno je utihnil njegov glas. Za vedno se je umirilo njegovo nemirno srce. A duša tega velikega popotnika je končno le našla svoj počitek
ZVIŠIN
ZADNJA PUSTOLOVŠČINA LINDE CHRISTIAN
11
GO HOME, LINDA
(POJDI DOMOV, LINDA!)
Bivši zaročenec je pogodil kaj svojevrstno maščevanje: najel je sto brezposelnih, ki so nesli v sprevodu po ulicah velike table - Kako se bo končalo življenje te tigralke», polno razvrata, moških in lova za denarjem?
Najeta protestna povorka
Znana ameriška filmska igralka Linda Christian, je videti, da prenaša menjavanje moških iz filmov tudi v svoje vsakdanje življenje.
Z Lindo je bil svoj čas poročen Tyrone Power, s kar terim ima tudi dva otroka. Ko se je ločila od njega, se Je zbližala s španskim avtomobilskim dirkačem markizom Alfonsom de Porta-gom, ki se je pri lanskih avtomobilskih dirkah «Mil-le Miglia* smrtno ponesrečil. Dolgo je za njim žalovala in je bilo skoro videti, da se ne bo mogla nikdar več potolažiti. No, pa le ni Mio tako strašno hudo.
Kmalu zatem so jo mogli vsi videti v družbi z brazilskim milijarderjem Franciscom Pignatarijem. Pignata-n je deloma italijanskega porekla in poleg tega da je
Linda in grof Rignatari v Atenah
lastnik velikih železarn in torej zelo bogat, tudi grof.
Nedavno sta oba, Linda in grof Pignatari, šla na potovanje okrog sveta. To potovanje naj bi bila preizkušnja za njuno ljubezen. «Ako bova spoznala, da najina čustva niso tako globoka in trdna, da bi nama jamčila srečen zakon, bova šla narazen.*
Potovanje po Evropi sta začela na Grškem. Ogledala sta si vse znamenitosti, ki jih je tam na pretek. Občudovala sta naravne lepote, ki so v tej deželi prav posebno mikavne. Potem pa sta krenila še drugam po užnih evropskih deželah m na sever. Nazadnje pa sta se vrnila na ameriški kontinent.
Sedaj pa prihajajo iz Ria de Janeira kaj čudne novice o teh dveh zaljubljencih. Linda Christian se je namreč kar naenkrat pojavila — z novim »zaročencem*. Ta je prav tako Brazilec, prav tako milijarder kot Pignatari, le grof ni in se ukvarja tekstilno industrijo. Ta srečnež je Derceu Fontura.
Toda sedaj »o se začele težave. V Riu de Janeiru pa je namreč tudi grof Francisco Pignatari. Sicer se nič ne ve, kako je moglo do take spremembe pri Lindi priti. Ali se je svojega bogatega grofa naveličala, ali pa je hotela le na ta način preizkusiti trdnost svoje ljubezni do grofa, Nihče tega ne ve.
Ve se pa to, da sta obadva nastopala povsod, kjerkoli sta se pojavila, kot prava zaljubljenca. Bila sta drug do drugega neizmerno nežna' in ljubezniva.
Tako Lindino obnašanje pa ni bilo prav nič všeč njenemu bivšemu zaročencu grofu Franciscu. In v sebi je koval maščevanje. Delal
je načrte in nazadnje si je izmislil nekaj prav posebnega.
Najel si je nekaj sto brezposelnih in jim dal, da so nesli v sprevodu po mestnih ulicah velike table z napisom:	«Go	home,	Linda!*
(« Domov poj di, Linda!») Mimoidoči so se radovedno spraševali, kaj to pomeni, in mnogi so se kar pridružili sprevodu, tako da je nastala že kar prava povorka.
Nič kaj plemenito ni bilo tako ravnanje, še manj viteško, pač pa svojevrstno. Za grofa in plemiča, namreč.
Povorka se je ustavila pred hotelom, v katerem je stanovala »grešna* Linda Christian. Nabralo se je tam toliko ljudi in tudi v sosednih ulicah je bila tako velika gneča, da se je u-stavii ves promet. Komaj se je policiji posrečilo napraviti red.
se, da so v Riu ljudje, ki jim moja navzočnost tukaj nc da spati in ne morejo mimo prenašati tega. Zelo mi je žal, da ne morem u-slišati želje manifestaritov in organizatorja ter zapustiti to simpatično mesto. Vsaj za sedaj še ne. Derceu mi je namreč skril potni list, ker se boji, da bi mi utegnilo potovanje z letalom škoditi. In mi ga sedaj noče vrniti. Tako bom najbrž ostala v Riu še kak teden, nakar bom odpotovala skupno s prijateljem Fonturo.*
Take vrste demonstracij so pri nas le v politične namene in se nam zato zdijo nekoliko čudne. A Brazilci sežejo, kot je videti, tudi po tem, če si od tega obetajo uspeh.
Lindina ljubezen pa le ni bila zadosti trdna, in ni prestala preizkušnje.
Ali je to le lov za slavo, pohlep po denarju, sla po
GRAFOLOG	O
OB POTOČKU. V svoje delo vlagate polno neumornega in intenzivnega udejstvovanja. Živite iSkrom™*
IsievU nanAtrehno roTmM 3 V2<n iff OCn3iJ2 •»*
ker vam kakrino koli nepotrebno razmetavanje denarja »
pogodu. Včasih ste zelo kritični, kar pa je nekaka oddolžite* okolici, katera je nasproti vam premalo ljubezniva: tega vas naj ne zajame pesimistično razpoloženje. Zaveoan*
II«; »rt-	   *	--------
se, da }C notranjost bogata in da je plitvina nekaterih kov«. da n isto bolje upoštevani, kakor drugi. Nova znanstva v*« za sedaj niso ugodna, ker bi se ne mogla pokazati v pr®'*1 luči.
SEDEMNAJSTLETNA. Znate vskladiti koristno priJ*^ nim Bujna domišljija pogosto prepreči, da bi se v celoti posvetili svojim dolžnostim. Dobro pretehtajte razna poraja-
bJs-
L.
joča se občutja; ne boste razočarani. Nervoznim motnjam morate takoj v začetku poiskati vzrok. Uspehe morate pr čakovati samo na podlagi dela, s katerim boste potca*w okolici svojo zrelost. Ne odklanjajte novih poznanstev-Trenutne antipatije so prehodnega značaja.
KARMEN. Čestokrat bi hoteli napraviti kaj lahkomisri* nega, pa se v zadnjem času premagate. Kritično prjjdl** delo drugih, sami pa včasih opuičate natančnost. Pričnite * delom, katero zahteva za svoje uresničenje daljSo dobo. ostanite taktni v vsakem položaju. Duievno ustvarjanje se do okrepilo. Premalo zahajate v družbo in navajate za opr» vičilo razne zapreke ln delo; v sebi pa ste nezadovoljni sedanjo situacijo. Ste inteligentni in dokaj uravnovešeni. r«» zapadajte malenkostnim vplivom.
Ficko
iL
'fVVt'
Razumljivo je, da so bili! uživanju ali pa so to le tam tudi novinarji in foto-! ženske muhe? Kdo bi vedel? grafi. Ker se Linda ni pojavila, ni bilo nič posebne-
Sem po šlušal anka včerej ko sose menli stric Tone šapa in Pepe Cegu in Japa žul in anka Fran-cel štrpača.
cAlora, kaj bo zdej, ko seje nazaj nekaj sprimo Tito ses rušami?* cKaj čenčaš, kodu seje sprimo, kašno sprimo? Kaj je tisto sprjamanje, če aden če v sojmi domi, u soji hiši, rihiat sam, po soje, kokar je nemu drago in ušeč? Kašen petler, in postapauc in zajedauc, kateri bi nečko od druzih žulov živel, tašen ja, ko je kontent, anka če mu druži rihtajo u njegovi hiši. Ma tisti, kateri je ses sojmi žulami sezidal soj dom, tisti pej tega ne pesti!* *Ben, ben, saj se bo vele vidlo, kako bojo ta drugi zastopli tisto. Jast mislem, da bojo tako, kokar si povedo ti!* *Ja, čuden je svet. Mije anka pravo tisti Miha, kateri jema soj grent tam, vele naprej nad žaulami, kako da so njive nečko vzeli in zdaj mu ponujajo enga belga in enga č renga. Jen zdaj znan anka, zakaj so tako nardili, je blo napisano u pikole: zastran tega, da nebi kupli tisto titouci, kateri nečko pousot trahtajo, ki je kašna zemla al betega za prodat u trste.* *Ma miha ni jemo miga manigo za prodajat tisto zemlo. Negova Rodovina je bla tam vre pet sto let in anka več. In od ta druzih glih tako.* cNaši bupci pej forte hvaljo tiste methe « na Bržini, kateri da neč ne matrajo šularjov in jim ne dajajo ne ponture in nanka ne medežije. Bupci nič ne zastopjo, kaj je prou in mislejo, da so tisti methi ta pravi, ma ne znajo, da udobavajo na to vižo soude zaostojn, in da je kašen bot anka tako, da ne pride ne aden in ne ta drugi pogledat nanka mrliča. Videste, tisto vse glih m prou!* *Ja, kaj se če, če aden ni ses lebezni pr enmu delu, je grave in mu zmeram smrdi.* tSem se mogo smejat za stran tistga barbirja, kateri je stavo, da trje-ština bo udobila po grbi, ma joje pej on, tisti bar-bir udobil, ko je trještina fino zmagala. In pole so ga zastran stave lepo ostrigli na čisto in anka ob Rit seje mogo pestit. Prou mu stoji, kaj pej gre se za ganjat proti trještini!* cin od strine Pine, ste čuli, a? Za stran te zime bo reuca ratala še matasta. Kaj ni, boga, vre tri bote nesla kapot na mont in šla pole nazaj punj, kadar ki je anka mres pršo nazaj. In zdaj je bla segurna, da bo od nje kapot ostal za definitivno na Monte, ma ga je mogla jet nazaj punj. Ma prou smili se mi, reva!* *Ja to vreme je prou matasto: sej je drijoman mres in burja in nečko zebe. Jast vseglih mislem, da so za vse to uržah tiste atomske bombe in mašma kašen sput-nik.*
ga videti. Zato so šli novinarji v hotel, da bi pri filmski zvezdnici sami poizvedeli, kaj ona pravi na to. Marsikdo je pričakoval, da bo zagledal preplašeno in objokano žensko, ki vsa o-bupana vije roke in si morda celo ruva lase. Pa ni bilo tako.
Kar nekako odleglo je vsem, ko so zagledali Lindo, ki je prišla med novinarje vsa nasmejana, v lepi prikupni obleki. Nobene užaljenosti ni kazala, nobene potrtosti. A povedala ni dosti.
VELJAVEN OD 28. APRILA DO 4. MAJA
«škoda, da sem zamudila tako priložnost, da nisem mogla videti tako originalne manifestacije. Sem namreč prav takrat spala. Vidi
Oven (od 21. 3.
do 20. 4.) Dnevi - odo brez posebnih razburjeni, mirni in zadovoljni. Nič posebno novega, razen nekega sporočila, ki vas bo razveselilo.
Lev (od 23. 7. do
@22. §.) Krepka
simpatija, verjetno obojestranska
Izberite pravilni trenutek za srčna priznanja. Izkoristite nove priložnosti na delovnem področju.
Strelec
(od 22;
11. do 21. I*-'
Spoznali se boste z zanimivimi °-sebami. Verjetno boste rešili neki star spor. irP0*' niti boste morali neko obljubo. Durila.
Bik (od 21. 4. do
20. 5.) Zapreke, katere lahko od stranite. Za nove pobude ugodno ozračje v sredini tedna. Zvezde so zelo ugodne za zaročence. Novi načrti.
Devica (od 23. I.
do 22. 9.) Okolje je ugodno: vzbudili boste zanimanje in simpatije. Nekatere manjše nesporazume boste takoj odstranili z odkrito besedo.
Kozorog (od 22 12. do 20. 1.) Te-
aen bo poln n*"
j redvidenih d°" godkov:	veselih
in nekaj tudi **' lostnih. Bodite °" prezni, s pogumom in do-
inda Christian in njen najnovejši izvoljenec
Dvojčka (od 21. 5. do 20. 6.) Nekatere zapreke in morda prepiri sentimentalnega značaja. Ne prehudi spori v družini, katerim pa se lahko z dooro voljo izognete.
Tehtnica (od 23 9 do 22.	10.)
Sprejeli boste pomembne sklepe, katerih važnost bo jasna šele čez nekaj časa. Nekoliko dolgočasno delo v začetku tedna.
bro voljo lahko neugodno spremenite v ugodno.
21
Vodnar
li uveljaviti ** . Jo voljo ln teden v cero ne bo brezuspešen. Vese nedelja.
Rak (od 21. C. do
22. 7.) Teden bo zelo prijeten in zadovoljni Doste s seboj, svojim cielom in okolico. Vendar pa o-preznost,	lahko se skriva
nekje	nepričakovana ne-
varnost.
Škorpijon (od 23.
10. do 21. U.) Razpoloženje bo spremenljivo. Ni izključen prepir z ljubljeno osebo. Trdo delo bo prineslo rezultate, katčrih niste niti pričakovali.
Ribe (od 20- *•
do 20. 3.) Veter. prava burja. P ha vam v kori**; Ne odlašajte, «“ ločno izvrši" svoje namere . ko na sentimentalnem na poslovnem področju.
VEtJUJB' C? MOKRI KOT M/S/ Bomo pri Sli _ V GRAD	<
^SWI*J8UQHE >
I /taki vrtinči So)
/DlJ NIT, RIBO &L NE moGi-R PIMV&TI, V UTONI UR STR J OBR	-S
VRAGA ! VIDIM V/i UKOVN/UJ KONJR /
NAPREJ > V <£. —SVVINBORNS
PAUAT0UI, r ru JB . . C <srad }
nevniJc	—	s	_	27.	aprila	19»
KRIŽANKA
RAZGOVOR Z REPENTABORSKIM ŽUPANOM TOV. JOŽETOM BIZJAKOM
Turizmu v repentaborski občini
posvečajo upravitelji vso pozornost
Dobre ceste, slikovita okolica in ugodno podnebje privabljajo predvsem
v poletnih mesecih številne izletnike v vasi repentaborske občine
Turizem predstavlja X110, če ne naj važnej-50 postavko v celot-gospodarstvu re-Pentaborske občine. Največ dohodkov izvira namreč iz trošarine in Jato je razumljivo, da Posvečajo občinski u-Pra vitel ji temu vprašanju kar največjo pogost. Zavedajo se “amreč, da je od več-}e§a ali manjšega dotoka turistov in izletnikov v marsičem od-letni občinski ob-5^un. O turizmu v re-Pontaborski občini nam j_e marsikdaj povedal 'ePentaborski župan Jože Bizjak, ki “ho ga prejšnji teden obiskali na njegovem oomu na Colu. čeprav Jbočno zaposlen, saj je treba zaradi zakasnele Pomladi izkoristiti vsa-
ko
minuto, se je rad
P?mudil z našim ured-|bkom in odgovoril na
Ustavljena vprašanja, sodite o turizmu v b*,i0 ^borski občini?* je prvo vprašanje, t toTi*em igra važno vlogo arstvu naše občine, n/ P° končani vojni smo Huj Prve korake, da bi naročje čimbolj valo-da 3 saj ima vse pogoje, turiste, predvsem it, a®ke izletnike. Občin-dilj uJ/ivitelji so sv zave-*o 0’ a brez dobrih cest, kf tic A°t>a za razvoj turizma, ie noč naprej, saj se je w Prvih povojnih letih ?o 5 , acija Izredno razvila. «c( Jni so bile vse občin-v slabem stanju, /Hrane in torej praš-Sj*to smo posvetili vpra-/st naivečjo skrb in %rn■ ie danes poplačan. \e 1 vse ceste so asfalti-<fy j da v tem pogle-%/asamo vse ostale ob-
Pomeni, če smo prav tj ,.X da nimate s cesta-I* 2a težav in skrbite t/f( Mihovo vzdrževanje?* V ne-' Na tem pod-h-pra 0 treba še marsikaj Tako bomo na
Praviti
t/dljj v kratkem dokončali Poti v Velikem (,ef)a ‘n na Colu, potem bo ht . temeljito popraviti Velikega Repna v hi e°' ono na Volnik in 1 tiin?reba bo tudi posa'
71 Peč drevja ob ce-da bodo v pri-Mn0 Preprezali našo ?ie^. pt drevoredi, uredili. p/ere ovinke in dru-**il JJ? sedaj bomo zapro-Ni Z^tojne oblasti, da °delij0 d okviru SE-0	delavcev, ki bo-
p,,® * Popravljati stran-na tr med nitmi tudi o-h^j olnlk in Zagradec.» v Žan *3^° napravljene-
fl%r!mnjem Casu?>
«6. /kajt Da omenim le
'Poznejši deli: asfalinej razširitev ceste -	* zgonlško občino
’’ ki podi do repen-cerkve. Sedaj bo ,“epopraviti pot o-'itl kanale ob po-
ti, ki vodi s Cola k cerkvi.»
«Zakaj prihaja v vašo občino toliko izletnikov?* eZaradi slikovite okolice, ugodne klime v poletnih mesecih in .pa seveda zaradi dobrih cest, ki vabijo izletnike v našo občino. Izletniki imajo na razpolago lepe izletniške točke:	zgodovin-
sko repentaborsko cerkev, najvišji vrh na Tržaškem o-zemlju, do pod katerega vodi avtomobilska pot, krasne borove gozdove pod Golcem in travnato področje na njem, prekrasne razglede in zrak. Morda se bo komu čudno zdelo, ko pravim zrak, toda dejstvo je, da so klimatski pggoji v naši občini idealni in vsega upoštevanja vredni. Potem pa seveda ne smemo pozabiti, da je naša občina znana zaradi svojega terana in pa odličnih gostiln, ki prav tako vabijo izletnike.»
«Ker ste že omenili gostilne, ali nam lahko poveste svoje mnenje o gostinstvu v repentaborski občini na splošno?*
^Gostinstvo je v zadnjih letih lepo napredovalo in se prilagodilo zahtevam ter potrebam današnjega časa. Taka je zrastel nov hotel na Repentabru, Furlanovi so že marsikaj napravili in še delajo, v Velikem Repnu je zrasla nova dvorana, na Fernetičih so odprli nov bar, medtem ko so ostale gostilne olepšale svoje prostore, ki se lahko kosajo predvsem po čistoči z najboljšimi tovrstnimi lokali v mestu. Občina je s svoje strani in kolikor je bilo v njeni moči, šla zasebnikom na roke, da so imeli čim manj opravka birokratskim poslovanjem.* «Zdi se nam, da v občini primanjkuje tujskih sob?* *Res je. Sobe imata samo hotel «Kras» in pa Furlanovi. Toda sobe bi lahko oddajali v naiem tudi zasebniki, vaščani, kajti prepričan sem, da bi predvsem v poletnih mesecih prišlo v naše vasi precej Tržačanov. Mislim, da bi se vaščanom to vsekakor izplačalo, kajti Tržačani, kot sem že enkrat omenil, cenijo predvsem naše podnebje.
Ker sem že pri tem, naj omenim še tole: lepo bi bilo, ko bi vaščani posvetili več skrbi gojenju cvetja. S tem ne mislim, da bi začeli gojiti cvetje za prodajo, temveč cvetje na oknih, obcestnih gredah, stopniščih itd. Cvetje nekako opleme niti hišo, lahko tudi celo vas. Tega se v raznih turističnih središčih dobro zavedajo in zato ne najdemo turističnega kraja, v katerem ne bi bilo cvetja na pretek.»
«AH ima občina kakšne načrte za razvoj turizma v prihodnosti?* tNaša skrb, kot sem že o-menil, so predvsem ceste. Treba bo dobro popraviti pot, ki vodi na Volnik. Sedaj je zaradi dežja že pre-
v dobri uri hoda. Potoni se na-zakuri ogenj in skuha «kosilo». kot najboljša pečenka na pogrnjeni mizi.
cej razrita in nujno terja popravila. To pot bi bilo treba valorizirati in ko bo dobro popravljena, se bo morda našel kdo, ki bi vsaj v poletnih mesecih postavil pod Volnikom ali na samem vrhu majhno barako, v kateri bi izletniki dobili razna okrepčila in osvežujoče pijače.
Ob cestah bo treba še posaditi drevje, urediti kanale in napraviti podporne zido ve. Mimogrede naj omenimo, da bodo v kratkem pričeli urejevati nevarna ovinka pri iDveh hrastih> in pa pred hotelom *Kras>, ki sta bila zaradi nepreglednosti ceste zelo nevarna.
Potem bo treba pomisliti na to, da bi ob glavnih cestah, ki vodijo v občino, a tudi po vaseh, postavili velike barvne zemljevide, ki bi označevali vse izletniške točke. Take zemljevide imajo domala že po vseh najmanjših turističnih krajih, le pri nas jih še ni. Ti zemljevidi bi omogočali izletnikom boljšo orientacijo, istočasno pa bi jih opozarjali na naše naravne lepote.
Končno naj šc omenim, da bo treba izboljšati javno razsvetljavo na Fernetičih, kjer primanjkuje tudi telefon. Na ta račun je bilo slišati že mnogo pritožb. Letos smo za telefonsko napeljavo potrebno vsoto vključili v občinski proračun in upamo, da bo odobrena.»
PREBENEG
V vas prihaja vedno več izletnikov, pot. na Socerb pa je še vedno taka, kot je bila doslej: nikomur ne pade na mi-
iiiiiiiinMMiuiiiifiiniiiiiiiiiuitttiiiiiiiiiiimimi
sel, da bi jo popravil, čeprav je turističnega pomena. Ponov. no pozivamo italijanske in jugoslovanske oblasti, da pot popravijo.
Tudi zid nasproti karabinjerske vojašnice bi bilo treba popraviti, saj nudi sliko, ki dela sramoto vasi. Začel se je rušiti takrat, ko so zidali vojašnico, vendar ga ni nihče popravil, tako da je sedaj popolnoma porušen. Tudi v Mač-koljah je bilo nekaj podobnega, vendar so tam zid popravili. Bes ne razumemo, zakaj dvojna mera!
Ognjišče na Repentabru
BOLJUNEC
((Foto Magajna)
Prekratek rok za očiščenje
pogorelega gozda na Malem Krasu
Čiščenje gozda na Malem Krasu nam povzroča nemalo preglavic. Zadnjega aprila poteče rok, ki ga je postavila gozdna policija za očiščenje gozda, toda to je nemogoče. Jusarji imajo prav sedaj mnogo, preveč dela na polju, saj je zaradi slabega vremena o-ziroma zakasnele pomladi vse delo zaostalo. Zato je razumljivo, da ljudje nimajo časa hoditi na vrh Griže, ko pa zemlja kliče! Lani ob tem času so že presajali paradižnike, letos pa jih komaj sejemo; lani so zadnje dni aprila dozorele prve češnje, letos pa so komaj v polnem cvetju; tudi krompir je še doma in ga bo treba posaditi. Dela je torej več kot pieveč, kmečkih delavcev pa ni moč dobiti.
Vse to bi morala gozdna policija upoštevati, kot bi morala tudi upoštevati, kako veliko škodo smo utrpeli zaradi
lanskega mraza in slane. Namesto tega pa nam grozijo z globo (vsak jusar bi moral plačati nad 50.000 lir), če gozda, ki je pogorel, ne očistimo. Menimo, da bi rok ,-.a očiščenje gozda lahko premaknili na jesen, ko je dela manj!
Se enkrat naj omenimo, da bi bilo treba napajališče za Boljuncem premestiti bolj proti Čelu, Okoli njega so sedaj nove hiše in kaže, da bodo že v bližnji bodočnosti zrasle še druge. Zato napajališče v tem kraju ni več primerno, posebno še ker voda zastaja, ker se zbirajo muhe, poleti pa o-koli njega smrdi. Marsikdo bi si tudi napeljal vodo v hišo, če bi bili speljani odtočni kanali, kot So v središču vasi. Tudi to vprašanje bi bilo treba urediti.
Končne naj še omenimo željo vaščank, da bi tudi za Boljuncem zgradili majhno pral-
Kaj vpliva povrženih
Pogosto skoti svinja komaj tri ali štiri mladiče, zgodi pa se tudi, da jih povrže nad 15. Dobro je torej, da rejec pozna vzroke, ki na število pujskov vplivajo.
Na prvo mesto vselej postavljamo dednost, čeprav ne bi mogli trditi, da lahko posamezen rejec kaj vpliva na to lastnost.
Ze davno pa so rejci opazili, da je važen čimitelj tudi starost svinje. Nekdaj so trdili, da skotj svinja več mladičev, čim starejša je Zelo številna proučevanja so dokazala, da to drži samo do neke meje. Ce zo svinje pravilno krmljene, lahko pričakujemo, da bo število mladičev raslo od prvega do petega gnezda. Običajno so najbolj številna gnezda; četrto peto, šesto in sedmo. Po sedmem gnezdu število pujskov naglo pada. Od teh pravil, ki veljajo kot povprečje, je seveda tudi veliko izjem.
Pri nas je zakoreninjena navada, da svinjo po prvem gnej&du spitamo in pripustimo zopet mladico. To ima nekaj gospodarskih korenin, ki jih včasih le preveč površno sodimo in brez poglobitve odsvetujemo, Večje število pujskov pri starejših svinjah še ni zadosten činitelj, da bi lahko zaradi njega v vsakem primeru svetovali, naj bi rejci iakoriščali dobre svinje za pleme več let zaporedoma; kaj takega bi lahko vselej priporočili samo tam, kjer je že zastavljeno rejsko delo. Povsod drugod pa bo treba to stvar posebej proučiti in nanjo pogledati ne samo z rejskega, temveč tudi z gospodarskega stališča.
Krmljenje svinje pred bu-kanjem Je tretji važnejši vpliv. Ce so svinje popolnoma zdrave, ima Izdatno krmlje-
nje teden ali dva pred buka-njem precejšen vpliv na izločanje jajčec v času buka-nja, kar so mnogi strokovnjaki s poskusi potrdili. Posebno ugodno vplivata sonce in sveža krma, torej paša pred pripustitvijo. Rejci naj bi nekaj tednov pred bukanjem krmili zelo raznoliko krmo, poleg tega pa puščali svinje tudi na pašo.
Zanimivi so poskusi, ki so jih napravili s križanjem različnih pasem. Križanci ao dali večje število pujskov kakor čistopasemske živali. Iz tega so pravilno sklepali, da daje križanje dveh pasem v prvem rodu večje število potomcev, kot p« parjenje v isti pasmi. Te ugotovitev so potrdili tudi praktični rejci.
Nasprotno temu povzroča parjenje v sorodstvu manjše število potomstva. Zato je treba skrbeti za redno osve-ievanje krvi z nabavo merjascev iz priznanih rej.
Ker smo te pri merjascih in da ne bi valili vse krivde na svinje, moramo povedati, da včasih tudi merjasci s slabim semenom povzročajo slabo plodnost svinj. Take merjasce je razmeroma lahko odkriti. Ko zaskočijo 10 svinj in pri vseh desetih opazimo manjše število pujskov v gnezdu kot se pojavljajo običajno v tistem kraju, lahko takoj merjasca izločimo iz reje. Priporočljivo je, da tudi vse njegove potomce spitamo in ne obdržimo za pleme.
Med rejci je že znano pravilo, da je treba svinjo pripuščati šele drugi dan po pričetku bukanja. Nekateri pripuščajo šele pod konec drugega dne, nekateri pa že nekoliko prej. Na splošno velja prepričanje, da je najbolje pripustiti 30 do 36 ur po začetku bukanja, s čimer pa se
nekateri strokovnjaki ne strinjajo. Romunski strokovnjak profesor Dinu je s svojimi sodelavci prišel do zaključka, da je treba pripustit: stare svinje 15 do 20 ur po začetku, prvesnice pa 25 do 30 ur po začetku bukanja. V teh primerih je dosegel največje število pujskov v gnezdih. Naj bo tako ali tako, razlike niso preveč velike, če zamudimo samo nekaj ur; važneje je, da svinjo, ko je enkrat breja, pravilno krmimo.
Končno naj omenimo še zadnje vprašanje: Ali po zunanjosti svinje lahko sklepamo na njeno rodnost? To vprašanje je močno povezano s sledečim: Ali so pasme zelo izenačene po rodnosti? Lahko bi vprašali tudi takole: Kaj je važnejše, pasrna ali po. samezna žival?
Čeprav so mesnate pasme prašičev bolj rodne kot mastne je med posameznimi živalmi taka razlika, da gornja ugotovitev lahko velja samo za pasmo kot celoto, Tako iahko dobimo v pasmi, k; velja za slabo plodno, živali z velikim itevllom prascev v gnezdu in obratno — v rodnih pasmah živali z majhnim številom pujskov. Izbrati po zunanjosti rodno žival je zelo težko, vendar dosegljivo z dolgotrajnim opazovanjem živali. To so dokazali nekateri ameriški rejci, ki rede velike trope prašičev. Cisto kratka ugotovitev bj bila, da so bolj zaželene tiste svinje, ki imajo razsežnejši vamp. večje mere, ki so rastnejše, toda ne zamaščene in ki so bolj čvrste, toda ne grobe. Razlike, ki nastajajo med živalmi v pasmah, so dobrodošle rejcem, ki se ukvarjajo s selekcijo; kajti na teh razlikah, na reji’ boljših živali ravno temelji napredek selekcije, in to si velja zapomniti.
nico, pa čeprav le za dve perici. S tem bi jim bilo delo zelo olajšano!
DEVIN
Vedno je bilo iz naše vasi malo vesti, v zadnjem času pa so še te zamrle. Vendar se tudi pri nas pretaka življenje in se zgodi marsikaj, o čemer je prav, da izve javnost. Predvsem se pri nas suče pogovor o zemljiških parcelah, ki se ocenjujejo le s stavbnega stališča. Kdor ima zemljišče ob naselju, ga lahko vsak čas u-godno proda, ker je število interesentov v zadnjem času zelo naraslo, a zemljišča med glavno cesto in portičem so že razprodana. Cena za kv. meter se suče od 2 do 3 tisoč lir. Ob šolskem poslopju gradijo štiristanovanjsko hišo (Aldisio). Baje so že sedaj oddana vsa stanovanja. Gre glas, da se neko tržaško industrijsko podjetje zanima za večji kos zemljišča med Devinom in Stivanom. Ce je to res, bi pomenilo gradnjo industrijskega objekta, kar bi moglo blažiti našo brezposelnost.
Vprašanje kanalizacije, ki se je o njem toliko govorilo in tudi pisalo, bo kmalu urejeno, ker so ta dela v teku. To pomeni, korak naprej v pospešitvi tujskega prometa. Mo. ramo priznati, da si sedanja občinska uprava to važno vprašanje pravilno razlaga in razume njegov pomen za občinsko gospodarstvo. Seveda si moramo	tudi mi prizadevati,
da damo	vasi čimbolj prikup-
no lice. Sem spada olepšanje in okraševanje domov s primernim	cvetjem, lepotičnim
grmičevjem, sadnim drevjem i. e. Cimveč bo zelenja in živih barv, teni boljši vtis bo kraj naredil tujcem, zlasti i-nozemcem, Jci naš kraj zelo cenijo. Za letošnjo sezono so mnogi Nemci že najeli sobe.
Gostilničarji pa morajo v lastnem	in občem interesu
skrbeti, da goste čimbolj zadovoljijo in se prilagodijo njihovim zahtevam, kar so nekateri tudi že storili.
MACK0VL JE
Ob koncu leta 1955 so začeli čistiti Strugo. Kmetje, ki imajo svoje njive ob Strugi, so morali posekati češnje, trte in jablane, vendar je tehnični urad takrat obljubil, da bodo dobili odškodnino. Na mesto je kasneje prišlo že več komisij in cenilcev, toda doslej denarja še nismo videli.
Skoda, ki smo jo takrat u-trpeli je bila precejšnja, saj so prav ob Strugi rasle češnje, ki so najprej dozorele. Od njih smo dobili prvi dohodek v letu, ki nam je mnogo pomenil. Zato bi želeli, da se stvar č'mPr*j razčisti.
Kljub prošnjam in intervencijam, da bi tudi na jugoslovanski strani očistili Strugo, je še vedno vse po starem. Naše najboljše njive so skoraj vedno pod vodo, tako da jih ni moč obdelovati. Prav bi bilo, da bi Strugo tudi onstran meje očistili.
VODORAVNO:	1.	tovarna
igrač in kovinskih izdelkov v Izoli; 13. odsoten; 18. sten, delovalen;	19. silovito
kričati; 21. gnane; 22. ploskov, na merska enota; 23. podreza-no, načeto; 25. »leči, odstraniti perje; 27. kdor ima enake pravice; 29. množica enakih Živih bitij; 30. zasačenje; 32. ljub. oblika ženskega imena; 33. veznik; 34v predlog; 35. velik, znaten; 36. ozke; 37. o-krajšan podredni veznik; 40. deli stavb; 43. angleška kratica za pritrdilnico, kd pomeni: prav; 44. oblika pomožnega glagola; 45. geslo; 47. del prizorišča, slike; 49. začetnici slo. venskega dnevnika; 50. znak; za molibden; 51. predlog; 52. zdravljenje rane; 54. splošno znan; 57. oziralni zaimek; 58. kemična prvina; 59 vlačni stroj; 60. reka v Italiji; 61. indonezijski otok; 62. mlačen, brezbrižen; 64. glodalec, ki se skriva po drevesnih duplinah; 66. prevozno sredstvo; 68. v noben kraj; 70. prileten; 71. ustanovitelj verske ločine v starem veku; 72. egipčanski sončni bog; 73. propeler; 74. manjša reka, ki se zlije v večjo; 76. presledek, odmor, počitek; 78. namenjen za vinsko ali domačo shrambo; 79. reka v Sibiriji; 80. za katerimi je veliko povpraševanje; 81. odprava, razveljavitev, ukinitev.
NAVPIČNO: 1. skupen naziv za vsa prevozna sredstva, ki se poslužujejo za pogon mo. torjev; 2. potomci, posnemovalci;	3. junak;	4. jezero	v
Sibiriji; 5. nabirati v vrste, na niti; 6. rešena, 7. znak za titau;	8. žensko	ime; 9.	kri-
voverec; 10. kratica za naslov neznanca; 11. angleške družabne športne igre; 12. iz ajde; 13. divja, krvoločna žival; 14 slavna zbirka 100 novel pisatelja Boccacci-a, kj slovi kot mojstrovina proze; 15. seno druge košnje; 16. rudnina; 20. vas na Koprskem; 23. nekdaj po vsem svetu znan filmski komik; 24. nagovarjati v tretji	osebi; 26.	glina; 28.	reka v	Afriki; 31.	glasbeni	in-
strumenti; 34. dograjevati; 37. oznojeni; 38, znak za natrij; 41. dodajati tekočino; 42. miselno; 44. rodil, ustvaril; 46. predlog; 48. začetnici imena in priimka znanega slovenske, ga matematika-generala; 49. nekdaj zelo znan praški nogometni klub; 50. žensko ime; 53. doba; 54. postaj a} i bolj šibek; 35. moško ime; 56. druga in prva črka besede pod 52 vod.; 57. rimski amfiteater; 59. zgleden; 60. posnažiti, o-prati; 63. žensko ime; 64. prst; 65. potrebščina, brez katere za človeka ni življenja; 67. klicno zrnce; 69. ometica (dvoj.); 70. pripadniki slovanskega naroda; 72. otok na Ja-
dranu; 74, predlog; 75. enaka soglasnika; 77. veznik; 78. dve v abeced; zaporedni črki.
REŠITEV KRIŽANKE
IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
VODORAVNO: 1. Skandinavec, 11. Kosovel, 18. Tetovo, 19. beden, 21. napoti, 22. opore, 23. fatalen, 25. paket, 26. pila, 27. padem, 28. mož, 30. žare, 31. Aci, 32. lazar, 33. pirat, 34. tir, 35. la, 36. koran, 37. nared, 38. piia, 39. Papin, 40. korec, 41. devet, 42. dokaz, 43. daven, 44. Polen, 45. Golar, 46. razen, 47. Simon, 49. Olio, 50. Danec, 51. nered, 52. ko, 53. lov, 54. pijan, 55. kalen, 56. raz, 57. oiit, 59. maj, 60. namen, 61. Tomo, 62. rinem, 64. merilec, 66. Gomel, 67. elizij. 69. cesar, 70. trpane, 71. polaren, 72. dominikanec.
NAVPIČNO: 1. stopala, 2. kepica, 3. atoli, 4. Nora, 5. dve, 6. Jo, 7. Abadan, 8. veter, 9 Edam, 10. cel, 12. on, 13. Sap, 14. opaž, 15. vokativen, 16. eteričen, 17. literat, 20. nemiren, 23. fazan, 24. norec, 27. Pariz, 29. žad, 32. lopar, 33. paren, 36. kakao, 37. novec, 38. pelod, 39. polivinil, 40. kazen, 41. Domen, 42. določilo, 43. Danajec, 44. širen, 45. golorep, 46. rajam, 47. selec, 48. kozolec, 50. dim, 51. nameri, 52. kamene, 55. kalam, 56. roman, 58. teza, 60. niso, 61. topa, 63. mir, 65. red, 66. Grk, 68. je, 70. ti.
(Nadaljevanje sledi).
PflmoFšlcT "tfnevmk
27. aprila 1958
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 16.1, najnižja 9.1, zračni tlak 1017.8 stalen, veter 6 km severozahodmik, vlaga 58 odst., nebo 7 desetin pooblačeno, morje skoraj mirno, tprep. morja 11.6.
Vreme danes: Delno oblačno.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 27, aprila
Peregrin, Bistra Sonce vzide ob 5.00 in zaione ob 15.06. Dolžina dneva 14.06. L vzide ob 11.56 in zatone ob 1. E Jutri, PONEDELJEK, 28. aprila Vital, Zivan
Volitve notranjih komisij v CRDA, arzenalu in Aguili
Delavci
razredno
bodo oddali svoj glas zavednim predstavnikom
Edino kandidati, včlanjeni v Delavsko zbornico CGIL, jamčijo za odločno obrambo delavskih interesov
Tajništvo Zveze kovinarjev , pritiska delodajalcev in spletk
' Delavske zbornice CISL na škodo delavstva, velike važnosti. Sindikat petrolejskih delavcev čjILP - CGIL je te dni razdelil med tamkajšnje delavce posebne letake v katerih so navedene tahteve, za katere se bo omenjeni sindikat boril, obenem pa je izčrpno opisan razvoj dogodkov in razmer v čistilnici Aquila.
Ni treba posebej poudarjati, da so volitve v največjih industrijskih obratih, tako v CRDA in arzenalu kot v čistilnici Aquila velike važnosti za nadaljnji razvoj sindikalne borbe in uresničitev u-pravičenih delavskih zahtev. Notranje komisije imajo lahko veliko vlogo pri obrambi delavskih interesov in razvoju samih podjetij, če so enotne in se znajo vztrajno in dosledno boriti za izboljšanje delovnih pogojev ter spoštovanje delavskih pravic. Spričo sedanjih razmer v teh obratih je nujno potrebno, da delavci volijo kandidate, ki-Tih je predložila Delavska zbornica CGIL, ker jim le ta sindikalna organizacija jamči, da bo dosledno zagovarjala nji*-hove interese in se borila za napredek teh največjih industrijskih obratov na našem področju.
Omeniti moramo še, da je tudi vodstvo arzenala prepovedalo zborovanja v raznih oddelkih, ki jih je organizirala Zveza kovinarjev FIOM z enako pretvezo kot vodstvo > bratov CRDA. Clan notranje komisije je seveda takoj protestiral proti krivičnemu ukrepu.
FIOM ponovno opozarja delavce, ki so na bolniškem do-pu*tu, in se ne bi mogli udeležiti volitev notranjih komisij. v obratih CRDA in arzenalu, naj se zavedajo svoje dojžnosti in naj pravočasno sporočijo svoj naslov, da jim bo omenjeno tajništvo pomagalo, da bodo lahko prišli na volitve.
Pokrajinska zveza kovinarjev FIOM je te dni razdelila med delavce v Tovarni strojev letake, v katerih opisuje dosedanje delovanje članov notranjih komisij FIOM ter pokrajinskega tajništva v korist delavcem in njihove pobude za izboljšanje delovnih pogojev v obratu.
Nato pa navaja program za bodoče delovanje, ki so ga sestavili na podlagi predlogov med referendumom, ki ga je Zveza kovinarjev FIOM organizirala tudi v Tovarni strojev. Omenjeni program vsebuje med drugim naslednje točke: zahtevo po celotnem izvajanju določb sporazuma glede akordnega dela in doklade za zdravju škodljiva dela, zvišanje produkcijske nagrade, spoštovanje delovnega urnika in praznikov, odprava pritiska na delavce za izredno delo, modernizacija naprav in izboljšanje higienskih naprav ter racionalna ureditev delavnic, izboljšanje hrane v delavski menzi, izboljšanje odnosov med delovodji in delavci, sprejem vajencev na delo, delavske obleke za nekatere kategorije ter zahteva, da ne bi podjetje odtrgavalo od plače 15.000 lir, ki so jih dobili na račun po podpisu rimskega sporazuma.
Poleg tega pa se kandidati na listi FIOM obvezujejo, da se bodo še vnaprej vztrajno borili za dosego enotnosti notranjih komisij in za razširitev ter obnovitev naprav v podjetjih, ki spadajo v okvir IRI.
Tajništvo FIOM bo borbo notranjih komisij vsestransko podprlo in bo ob pogajanjih za obnovitev delovne pogodbe, ki zapade 31. decembia, zahtevalo splošno zvišanje mezd, izenačenje z industrijskim trikotom Milan - Turin -Genova, znižanje delovnega urnika, podaljšanje letnih dopustov ter izenačenje plač delavkam.
V torek, kakor v vseh drugih obratih CRDA, bodo voli-1ve notranjih komisij tudi v ladjedelnici Sv. Marka. Tudi na delavce, ki so zaposleni v tej ladjedelnici, je pokrajinska zveza FIOM naslovila volilni proglas in jim razdelila letake, v katerih sta kratek pregled dosedanjega delovanja te sindikalne organizacije in program nove notranje komisije.
Od jutri do srede pa bodo volitve notranjih komisij tudi v čistilnici Aquila, ki so zaradi tamkajšnjih razmer,
32 milijonov lir za javna
Direkcija za javna dela vladnega generalnega komisariata je razpisala za 6. maja pr,-vatno licitacijo za javna dela v skupni vrednosti 32 milijonov lir. 10 milijonov lir se nanaša na ureditev gledališča Verdi in manjše vsote na izgradnjo ceste na pomol IV, ureditev javnih uranov v Nabrežini in popravilo nekaterih cest v Miljrh.
Zborovanje PSI v Križu
Sinoči je bilo v Križu volilno zborovanje PSI, ki mu je predsedoval in ga otvoril dr. Pincherle in na katerem sta govorila Stane Bidovec in prof. Berti.
Stane Bidovec je opozoril Križane na važnost političnih volitev ter rekel, da je od njihovega izida odvisna rešitev številnih tržaških vprašanj, kot so prosta cona, avtonomija, gospodarski napredek itd. Od teh volitev je tudi mnogo odvisno, ali se bodo v celoti izvajale pravice slo-
NE0I)1/1SNA
SOCIALISTIČNA
ZVEZA
PRIREDI 1. MAJA POPOLDNE NA STADIONU »PRVI MAJ*
ljudsko
t/oHolico
NA SPOREDU SO:
Priložnostna govora v slovenščini in italijanščini.
Nastop folklornih skupin.
Godbeni koncert.
Nasiop Dolinskega tria.
Otroške igre.
Prosta zabava s plesom.
venske manjšine. Zato se morajo vsi Slovenci zavedati, da je bila Krščanska demokracija vedno nasprotna našim zahtevam in ji ne sme nihče oddati svojega glasu. Bidovec je tudi poudaril, da ima PSI v programu odločno obrambo pravic slovenske manjšine.
Prof. Berti je v svojem govoru orisal notranjepolitični položaj, pomen dosedanjih volitev, nujnost doslednega izvajanja in izpolnitve ustave ter napredno vlogo PSI v italijanskem političnem življenju.
O Delavci podjetja SALDA so včeraj nadaljevali svojo borbo in so zapustili delo ob 12. uri; vrnili pa se bodo jutri ob 8. uri. Svojo borbo bodo nadaljevali, dokler delodajalec ne bo pristal na njihove zahteve.
IIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllHIlllinilllllllllMItllllllllllllllllllllllllllllllllllllltnilltltllllllllllllllllllllllflllMIHIIIIIIIIIIIItllltlNI
Otvoritev mednarodne razstave cvetite
Trst mora postati posrednik v tr«ovini	cvetja	in rastlin
Slavnostne otvoritve so se udeležili predstavniki najvišjih civilnih in vojaških oblasti - Govor predsednika trgovinske zbornice
Dobro založen bife.
Čudovita predstava *Scapinovih zvijač>
Zagrebačko dramsko kazaiište daleč prekosilo vsa pričakovanja
iS tem delom bodo danes zagrebški gostje nastopili v Križu in na Kontovetu, medtem ko bodo v Avditoriju igrali Anouil-hovo <Antigono*, ki so jo včeraj pokazali na Opčinah
Z velikim zanimanjem smo včeraj šli na predstavo Mo-lierovih eScupinovih zvijač» v Avditoriju. Čeprav smo že slišali o odličnih kvalitetah i-gralskega ansambla Zagrebač-k ega dramskega kazališta. je bilo vendar v nas še polno radovednosti in veselilo nas je, da se bomo o igralskih sposobnostih gostov iz Zagreba lahko prepričali tudi na lastne oči.
Drugo, kar je v nič manjši meri pritegovalo našo radovednost, pa je bilo dejstvo, da je režiser Mladen Skiljan z ansamblom ZDK postavil Moliera v sedanjost.
Lahko priznamo, da si nismo moglj upati toliko pričakovati, kot so nam gostje s svojo predstavo nudili. Mogoče med predstavo nismo toliko mislili na Moliera, navajeni, da vidimo njegove osebe v vse drugačnih kostumih
Dogodki tedna
Sindikalna dejavnost
Prve dni tega tedna je bil n# urodu za delo sestanek, katerega so se udeležili sindikalni predstavniki, člani notranje komisije, predstavniki urada za delo ter vodstva^ občinskega podjetja ACEGAT, da bi se pogovorili o sporu, ki je nastal v tem podjetju in našli primerno rešitev. Toda sestanek je bil brez uspeha, ker vodstvo omenjenega občinskega podjetja trmasto vztraja pri svojem sklepu, da bi odpovedalo dosedanjo pogodbo in razdelilo uslužben-c« v dve kategoriji, kar bi seveda škodovalo delavcem. Predstavnik urada za delo je predlagal kompromisno rešitev, ki pa je sindikati ne morejo sprejeti. Vsekakor bomo videli, kako se bo zadeve razvila po sestanku, ki bo spet te dni.
Tudi ta teden so delavci v podjetju SALDA nadaljevali svojo borbo in starkah o znak protesta, ker delodajalec noče sprejeti njihovih
Iravičenih zahtev po zviša-t mezd, izboljšanju delov-t pogojev in ureditvi vprašanja doklade za zdravju škodljiva dela.
V vseh obratih CRDA, v arzenalu in čistilnici Aquila sp se delavci in sindikalne organizacije v tem tednu temeljito pripravljali na volitve notranjih komisij, ki bodo v prihodnjih dneh.
Volilna zborovanja
Pretekli teden je še vedno vladalo precejšnje mrtvilo kljub številnim volilnim zborovanjem, ker se občinstvo št ni »ogrelo*. Največ zborovanj je imela KPI, ki je v petek proslavila z množičnim zborovanjem na Trgu Perugi-no tudi dan vstaje. PSI je imela vsak dan zborovanja v mestu in na deželi, kjer je govoril slovenski kandidat Stane Bidovec.
Začeli so prihajati tudi že težji «kalibn». V četrtek je na Trgu Unita govoril voditelj nacionalnih monarhistov Covelli, ki je dvoril Krščan-
ski demokraciji. V petek pa je bil v gosteh pri tržaški PSDl Saragut, ki je spregovoril precejšnji množici tudi na Trgu Unitd ter ji orisal program svoje stranke.
Zaskrbljenost v ladjedelnicah
Iz več virov so prišle vesti o obstoju načrta, da se zmanjša pomen ladjedelnic in drugih obratov CRDA. Ta načrt naj bi predvideval naslednjih sedem sklepov:
1. Ukinitev urada za proučevanje gradnje vojnih ladij, ker ne bodo več dodelili CRDA nobenega takega naročila, češ da so preblizu meje.
2. Prenehajo se graditi potniške ladje, kar opravičujejo z industrijsko koncentracijo, ker naj bi z razdelitvijo dela med raznimi ladjedelnicami dosegli znižanje proizvodnih stroškov. Po tem sklepu na; bi gradili potniške ladje v Genovi.
3. Delna ukinitev dejavnosti v delavnici mostov in dvigal.
4. Demoliranje ladjedelnice Sv. Roka v Miljah, ker so tam naprave nezadostne in zastarele.
5. Ukinitev oddelka za gradnjo vagonov in popravilo železniških vagonov.
6. Ukinitev oddelka za gradnjo in popravilo električnih lokomotiv.
7. Ukinitev etektromehanič-nega oddelka.
Poleg tega se čuje o nevarnosti, da bodo ladjedelnice v krajšem času v resnem položaju tudi glede naročil, kar je v zvezi s splošno pomorsko krizo in so brodarji men-la že odpovedali naročilo dveh večjih petrolejskih ladij.
Vse te vesti so zelo resne, saj je v ladjedelnicah in drugih obratih CRDA zaposleno v Trstu in Tržiču neposredno 14.H00 delavcev in uradnikov, ppsredno pa najmanj še enako število, in bi torej kriza tega podjetja v veliki meri zaostrila splošno krizo tržaškega gospodarstva.
Mednarodna razstava cvetlic je od včeraj odprta. Slavnostne otvoritve, ki je bila ob 11.30, se je udeležila množica povabljencev, med katerimi so bili vladni generalni komisar dr. Palamara, prefekturni komisar dr. Mattucci, predstavnik pokrajine dr. Pittoni, general Ferrari, videmski podžupan inž. Carlo Gaggia in številni drugi predstavniki civilnih ter vojaških oblasti.
Ko so se povabljenci zgrnili v prvo prostorno dvorano, kjer je med drugim razstavljenih nad 1.000 holandskih tulipanov, je vse pozdravil predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi, ki je nato v kratkem nagovoru prikazal pomen razstave cvetja. Tako je poudaril, da so uspehi, ki so jih razstave cvetja dosegle v letih.	pripra-
vili trgovinsko zbornico do tega, da je. dala tržaški razstavi širši mednarodni pomen, ki je naletel v inozemstvu na pravilen in zaželen odmev.
Tržaška razstava cvetja, je med drugim dejal inž. Caidassi, ni samo veličastna razstava najlepših rož in rastlin, ki naj služi kot turistična atrakcija in priča o plemenitosti našega mesta, temveč mora postati osnova za večjo izmenjavo na gospodarskem sektorju, ki ima vse pogoje, da se razširi in okrepi. Trst, mesto prometa, namerava vključiti v svojo tradicionalno trgovino tudi postavko »rastline in cvetje«, tako da bo postalo naše mesto stična točka in tržišče cvetja med italijanskimi proizvajalci in proizvajalci Zahodne Evrope ter u-vozniki iz držav Donavskega bazena, predvsem pa iz Avstrije.
Za predsednikom trgovinske zbornice je povzel besedo predsednik Ustanove tržaškega velesejma inž. Sospisio, ki je nakazal možnosti za vse večjo trgovino s cvetjem ter se zahvalil razstavljavcem iz Holandske, Francije, Anglije in Avstrije, da so se odzvali vabilu in razstavili svoje cvetje na tržaški razstavi. Končno je še poudaril, da ni izključena možnost, da bo prihodnja razstava cvetja prirejena v paviljonih tržaškega velesejma.
Predaleč bi zašli, če bi hoteli sedaj opisati, kaj vse razstava nudi obiskovalcem, ki so takoj po otvoritvi začeli prihajati v pomorsko postajo. Naj za sedaj le omenimo, da je 3.600 kv. m prostora spremenjenega v prekrasen vrt, ki se preliva v najrazličnejših barvah. Na razstavi sodelujejo tudi nekatera domača podjetja, vrtnarije in cvetličarne ter trgovine s semeni. Svoj kotiček je uredil tudi odbor za zaščito rastlinstva na Krasu ter Tržaški kmetijski konzorcij.
Najlepše rože in najlepši a-ranžmaji bodo nagrajeni. Predvideno je, da bodo podelili skupno 15 zlatih, 19 velikih srebrnih in 15 malih srebrnih medalj, poleg tega pa še številne bronaste medalje in spominske pergamente. Omenimo naj še da razen nekaterih tržaških cvetličarn na razstavi ne sodelujejo naši cvetličarji s Proseka in Kontovela, ki bi ob primernih pogojih lahko brez dvoma dostojno prikazali svoje uspehe na področju gojenja cvetlic.
Ne glede na to pa lahko našim čitateljem priporočamo, da si ogledajo nadvse zanimivo razstavo, ki bo odprta do 4. maja. Vstopnice veljajo 200 lir.
Letos izjemoma ne bo alegoričnih vozov po mestu zaradi volitev in se bo vsa svečanost razvijala v zaprtih prostorih. 3. maja zvečer bo ples in zabava v mali Rossettijevi dvorani, kjer bo teklo vino zastonj Naslednji dan pa bo »velika požrtija« pri Dreherju.
Obvestilo generalnega konzulata FLRJ
Obveščamo vse zainteresirane stranke, da zaradi jugoslovanskega državnega praznika 1. maja generalni konzula; FLR Jugoslavije v Trstu ne bo posloval od dne 1. do vključno 4. maja.
V sredo, 30. aprila bodo uradi generalnega konzulata FLR Jugoslavije v Trstu posloval, z normalnim urnikom in se bodo sprejemale stranke.
Prihod korvet
Ob 15. uri je priplulo v Trst osem korvet vojne mornarice Te lažje vojne enote so se vsidrale nasproti Trga Uniti in bn njihov poveljnik v ponedeljek uradno obiskal razne predstavnike oblasti.
Seznam procesov porotnega
Včeraj so dokončno določili seznam procesov letošnjega zasedanja porotnega sodišča. V času zasedanja bo 11 procesov; prvi se prične 9. junija, zadnji pa 14. julija. Izmed teh je šest procesov za sramotenje naroda, vojske in zastave, trije za umore, eden za vohunstvo in eden za rop. Za umore se bodo zagovarjali Consolato Marciano, Di Pinto in Alda Vižintin vd. Blažič.
Zastrupitev s plinom
Olga Coscianijeva iz Ulice Galleria je hotela včeraj popoldne na obisk k svoji 84-letni znanki Giustini Tomat stanujoči v sosednji hiši. Zenski sta se večkrat obiskovali in si s kramljanjem krajšali čas, a včeraj Tomatova ni mogla več govoriti: Coscianijeva jo je namreč našla nezavestno na kuhinjskih tleh, medtem ko je plin uhajal iz pokvarjene gumijaste cevi.
Tomatovo so mčrali nujno sprejeti na zdravniškem oddelku, kjer so si zdravniki pridržali prognozo.
in z lasuljami. Toda prav gotovo je delo postalo v taki obliki, kot smo.ga včeraj gledali, ofminstvu mnogo bližje, bolj verjeino in sprejemljivo, poleg vsega pa še mnogo bolj zabavno. Režiserjeva zasluga je, če se nam je včasih zdelo, da prisostvujemo odlič. nemu filmu, s tako živahnostjo in tempom sa. je . razvijalo dejanje no odru.
Seveda je tudi res. da je imel teiiser za to, predstavo skupino igralskih virtuozov, med katerimi pa je kraljeval Pero Kvrgič kot S capin. V njem je vse igralo: glas v ne-številnih registrih, oči in ves izraz obraza in končno vsaka mišica telesa. Težko si je zamisliti da bi lahko kjerkoli našli boljšega in popolnejšega Scapina. Z velikim uspehom so se mu pridružilj tudi vsi ostali: Ivan Subič in Ivo Fi-ci kot oba starca, Zorka Raj-čič in Emil Glad kot oba sinova, potem Marija Aleksič ter Ljiljana Gener kot ljubki Zerbinette in Hyacinte, Duka Tadič kot sluga ter Nada Subotič in Velimir Chjjtil v manjših vlogah dojilje in va-ravca.
Gostom je občinstvo večkrat ploskalo tudi na odprt, sceni. Tisti, ki so to predstavo videli, je gotovo ne bodo nikoli pozabili.
Po predstavi so goste pozdravili upravnik SNG dr. Andrej Budal ter predstavniki SPZ, SHLP in mladine. Vsem se je v kratkih besedah zahvalil dr. Branko Gavella.
Danes popoldne bo v Avditoriju predstava «Antigone», S <(Scapinovimj zvijačami» pa bodo Zagrebčani gostovali v Križu in na Kontovelu. Kdor si hoče privoščiti velik umetniški užitek, ne bo zamudil edinstvene prilike, da si ne bi ogledal ene ali druge predstave.
Tudi na Opčinah je uprizoritev i(Antigone« dožjj>ela velik uspeh. Občinstvo je z zanimanjem sledilo izvajanju zagrebških dramskih umetnikov in jih nagradilo s-ploskanjem. Po končani predstavi so Openci podarilj Zagrebčanom šopek rdečih nageljnov, pozdravil pa jih je Miro Kapelj.
Prosvetno društvo »Andrej Cokj> je	nato priredilo	zaku-
sko katere so se udeležili člani ansambla in nekaj domačinov,
 «»---------
Volilna zborovanja
PSI
Ob 10.15 uri v Miljah na Trgu Marconi (Mauri in Teiner) ob 18.30	v Bazovici (Bidovec
in Pincherle).
K P I
Ob 11. ur; Sv. Alojzij za
iiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiimitiitimniiiimiiiiMiiiiiiiitiiiMtiiiiiimiMiMiiiiMiiiiiiiiiiniiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiHtniiiiiiiiMiiitHiiiiHiiiiiiiiMii
Terverelli in gospodinja Maria Me. negatti, težak Biagio Persico m gospodinja Giuliana Rucaj, šofer Umberto Tremuli in baris/tka'Maria Famularo.
OBČINA DEVIN-NABREZINA: Fabbro, prodajalec	rib	Rinaldo . V tem	tednu se ni rodil	noben
Zorzenon in	frizerka	Mirella	otrok in	n, umrl nikdo.
Sponza, geometer Vincenzo Cia- POROČILI SO SE:, mizar Ju.
mladince (Pescatori). Sv. Jakob (Vidali in Bernetič), Trg Bonomea (Fogassi), 11.30 Gabrovec (Zvonko), 10.30 Largo Roiano (Calsbria), 11.30 pomol Audace (Sema), 12. Piščanci (Gombač), 12.30 Bar-kovlje (Ziacchi, Perini), ob 10. Rocol (Corte Schilani) (Gerlanc).
P SD I
Ob 11.30 na Trgu Goldoni (Gianni Giuricin).
FRONTA ZA NEODVISNOST
Ob 11.30 Trg tra i Rivt v Rojanu (Eugenio Laurenti senior in dr. Giampiccoli).
V KOPRU
Počastitev spomina
Bivši učenci tržaškega občinskega zavetišča «Padovan» so včeraj v Kopru položili venec na grob vzgojitelja Nicola Cobollija. Pri svečanosti je bil prisoten italijanski konzul v Kopru Zecchini. ki je imel iktrajši priložnostni govor, v ikaterem je crisal pokojnikovo delo.
[od VČERAJ DO DANES
SNG
v TRSTU
GOSTOVANJE
ZAGREBACKEGA
DRAMSKEGA
KAZALIŠTA
Danes 27. t. m. :>b 15.30 v prosvetni dvorani »A. Sirk« v Križu, ob 20. uri v Zadružni dvorani na Kontovelu
M o 1 i e r e
„ Scapinove zvijače"
komedija v treh dejanjih
Danes 27. t. m. ob
17. uri v Avditoriju
//
Jean Anouilh
Antigona
tragedija
//
Za vse predstave veljajo gledališki kuponi
Prodaja vstopnic od 15. ure dalje v Ul. Roma 15-11.; za okolico eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni dvoran.
Poročila v ital.:	6.30,	12.30,
17.15, 19.15. 22.30.
6.00-7.15 Prenos RL; 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Kmetijska oddaja: »Pomen trsmice v Vrhpolju za razvoj vinogradništva in sadjarstva na Primorskem — Dokončni rezultati lanskega kmetijskega nagradnega tekmovanja na Kopr-skem»- 8.30 Veseli planšarji: 8.45-10.30 Prenos RL; 10.30 Nedeljski dopoldanski glasbeni spored; 11.00 Mali operni koncert; 12.10 Glasba po željah; 13.30-14.15 Prenos RL; 14.15 Sosedni kraji in ljudje; 14.45 Češka godba; 15.10 Pogovor s poslušalci; 15.15 Glasba po željah; 16.15-19.00 Prenos RL; 19.30-22.15 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba.
SLOVENIJA 327,1 m, 202,1 m, 212,4 m
Poročila: 5.00, 6.00 , 7.00 , 8 00,
10.00 13.00, 15.00, 17.00, 19 30,
22.00
6.00 Domač nedeljski jutranji pozdrav; 8.00 Športna reportaža: Usodna bomba- 8.15 Plošča v ploščo: 8.45 Mladinska radijska igra — Valentin Katajev: Blešči se jadro mi samotno; 9.45, Zabavni intermezzo: 10.00 Se pomnite, tovariši; 10.30 Dopoldanski koncert; 11.30 Slovenske narodne pesmi in napevi; 12.00 Revija zabavnih melodij; 13.30 Za našo vas; 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.15 Matija Ma-ležič: Na življenjsko nevarnih delovnih mestih (reportaža); 16.45 Glasbeni mozaik; 17.30 Radijska igra — Vasja Ocvirk: Mrtvi in živi; 18.00 Koncert malega zbora radia Ljubljana; 18.30 Iz operetnega sveta; 20.00 Revija jugoslovanskih zabavnih orkestrov in pevcev; 21.00 Večerni koncert; 21.40 Melodije iz domačih filmov.
TELEVIZIJA
10.15 Kmetijska oddaja; 16.00 Športni popoldan; 17.30 Spored za otroke; 18.30 Poročila; 18.45 Telematch; 20.00 Izbor iz dokumentarnih filmov; 20.30 Poročila; 20.50 «Carosello»; 21.00 Ugo To-gr.azzi in Raimondo Vianello vam predstavljata glasbeni variete: «Eden. dva, tri«; 22.15 Te-lefilm «Cuden človek«; 22.45 Športna nedelja.
( OtEPALlSČA )
VERDI
Prihodnjo sredo ob 21. uri bo
koncert orkestra Tržaške filharmonije pod vodstvom Georgesa Sebastiana m s sodelovanjem pianista Fabia Peressomja. Na sporedu so skladbe Berlioza. Saint -Saensa in Čajkovskega. Nadaljuje se pri gledališki blagajni prodaja vstopnic.
TEATRO NUOVO
Danes ob 17. uri: «Slehernik».
o 14.30; (d D"',1'*'
komičen film, revija: «Nočem
Filodrammatico.
17.30, 21.30: vojaki
škandalov».
Grattacielo. 13.30,	Cen€;
«Deset božjih zap^“J!* odrasli 500 lir, otroci
/s
salka«, M. Monroe, L. .j
'scheli In MaS Mastit
-rt
Air barda. 14-00;,“'^ ferzeMi w cu», J. Sassard, G. Fereeu
M Valdemarin.	daven,
Aldebaran. 14.00: “°r?^riemin8-S Granger in Rbcnoa ^ Ar-ston. 14.00: »Deček	C.
nu», s. Ltren, n.
Webb. Cinemasc. 1 ecn. ^ Aurora 13.30: »Grešniki tl r na«, L. Turner.
Garibaldi. 14.30: «sbe‘ % po-vzhajalo«, A. CJardne^ } vver, M. Ferrer, E.
Greco, Cinemasc. lecn. Impero. 14.30: «Mozje v mes R. Salvatori, G. Mrd .
Ideale. 14.30: »Sissi, mlada rica«, Romy Schneider.
Italia. 14.00: »Rojena v n™:
J. Šassard, G. Ferzetti M Valdemarin.	--i« J.
Moderno. 15.00; «Nezni P rj. Allyson, J. Collins, A, dan. Cinemasc. Tecn->H,r(.j Ro-Marco. 14.00: «Arrivederci ma», Cinemasc, Tech.
Savona. 14.00:	«La	r
del
DOLINSKI FANTJE IN DEKLETA
( KA/.NA OBVKNTILA )
TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB uL. KOŠIR* - TRST
Danes 27. t. m. bo v prostorih kluba, Ui. Roma 15-11. redni sestanek od 10. do 12. ure.
Študentovski prazniki
Poseben cdbor univerzitetnih študentov je pripravil program običajnih študentovskih drvi. ki bodo 3. in 4. maja.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO!
lPABOVI IN PHISPBtm)
V počastitev spomina pok. dr. Teodorja Stegu darujejo svakinje: družina pok. Mimi Fornazarič . Stana Gulič - Nada Mrku-sič - Vera Grgič - 8,000.— lir za Dijaško Matico.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 25. in 26. aprila se je rodilo 12 otrok, umrlo je 16 oseb. porok je bilo U.
POROČILI SO SE:	geometer
Pietro Veos in uradnica Bruna Ker lug a, gostilničar Pietro Crai-ghero in šivilja Silvana Miniutti, železničar Vladimir Družina in delavka Sabina Soave, uradnik Giovanni Miani in uradnica Leda D’A,gosto, električni varilec Giuseppe Mor at to in šivilja Anna Maria Ruzzier, mesar Aldo Do-rat; in gospodinja Lilijana Cok, tapetnih Elio Zhok in šivilja Silvana Mulich, mehanik Renato Sbrizzi in gospodinja G i anna Novell!, uradnik f erruccio Miniusši in uradnica Maria Grazia Guar-neri, pomorski natakar Florindo Antonicelli m prodajalka Marcel la Carletti, mehanik Mariano Stoch in kuharica Anna Rosina Lozar.
UMRLI SO: 78-letna Maria Cal-cina vd. Villanovich, 79-letna Ma ria Bosich vd. Falzari, 75-letni Giovanni Batlisla Pinca, 80-letna Maria Dragancuk por. Calliga,ris, 31-letna Lolita Ferian por. Mon-tedu.ro, 6-letna Gabriella Vici, 17. letni Ettore Pignatelli, 71-letni Antonio Pischianz, 24-letna Lidia De Nicolo, 60-letni Vincenzo Bar. zelatto, 53-letni Josip Fabjančič, 84-letni Bortolo Chersovani, 62-letna Antonia Scopazzi por. Ba-stiami, 73-letna Amelia Debegnach por. Muller, 76-letna Caterina Jachitich, 83-letni Enrico Ran-dolph.
OKLICI: uradnik Aldo Mlglio-rint in gospodinja Dorina Delise agent civilne policije Giovanni Pellaschiar in gospodinja Lidia Pellizzon, pomorščak Atfio Ben-venuti in gospodinja Maria Mar. chesan, tesar Marcello Vascotto in uradnica Maria Demitri, uradnik Cirillo Sibeni in gospodinja Emma Clarich vd. Cumar, sluga Angelo Fomularo In gospodinja Lidia Brana, težak Ettore Gar. dossi in gospodinja Iolanda Bra. juha, pomorščak Ermanno Zucca in kuharica Agnese Marchesich vd. Kmet, drogerist Marcello Z vec in šivilja Maria Trovo, tehnični strokovnjak Edmondo Sor mani in uradnica Maria Lulsa
rot in gospodinja Egle Maftezzo-m, prodajalec Sergio Pisetta in gospodinja Maria Varesano, uradnik Pellegrino Pellegrini in uradnica Rossana Missori, livar Giordano Coslovioh in gospodinja Evelina Bertok, zastopnik Mario Fuioco in gospodinja Ne vi a Bo-namico, prodajalec Giorgio Giu-govaz 'in delavka Cesarina Per-CEli, livar Emtlio Brumat in šivilja Lidia Vuga, elektromehanik Sergio Fasano in blagajničarka A lina Primosieh, mehapik Danilo C.ustin in gospodinja Marta Guštin, uradnik Divio Bullami in gospodinja Licia Durigo, Giusep. pe Princi in Maria Pennestri, ameriški vojak J. Morris Lufkin in gospodinja Giuseppioa Laudan. na, slikar Claudio Ursioh in delavka lngeborg Anna Kompan, železniški agent Fulvio Sossin-i in frizerka Lina Schiano di Ze-nise, industrijski izvedenec Rial-do Di Chiara in gospodinja Lu-cilia Barbo, agent javne varnosti Orazio Candito in gospodinja Li-liana Nicoletti, sluga Tulilo Bas-so in strežnica Maria Candot, pomorščak Carlo Mione in baristka Maria Balice, uradnik Ottone Auter in delavka Natalia Tremul, učitelj telovadbe Giuseppe Valentini in učiteljica telovadbe Gian-na Giavannini, paznik Vincenzo
1-jan eossuta in gospodinja Maria Bertetti, trgovski pomočnik Silvij Rebula in gospodinja Zofija Žužek.
Okliči: policijski agent Orazio Candito in gospodinja LHiana Nicoletti. ,
NOČNA SLUŽBA LEKARN v aprilu
INAM . Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Godina, Trg Sv. Jakoba 1; Sponza, Ul. Montorsino 9; Vernari, Trg Val-maura 10; Vielmetti. Borzni trg.
NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN
Biasoletto, Ul. Roma 16; Da-vanzo, Ul. Bermini 4; Godina Enea, Ui. Ginnastica 6; Al Lloyd, Ul. Orologio 6; Ali a Madonna del Mare, Largo Piave 2; Millo, Ul. Buonarroti 11; Sponza, Ul. Mon-tersino 9 (Rojan).
	—«»—				
LOTERIJA					
BENETKE	74	84	19	63	44
BARI	50	21	81	38	48
CAGLIARI	38	17	84	46	1
FLORENCA	79	30	33	27	3
GENOVA	54	78	51	45	44
MILAN	90	4	10	2	16
NEAPELJ	64	12	68	73	9
PALERMO	60	56	28	66	9
RIM	4	78	57	67	87
TURIN	24	70	85	75	35
vabijo na
|jlvb
pod »mlajem*, ki bo v nedeljo 4. maja od 16. do 19. in od 20. do 24. ure ter v ponedeljek 5. maja od ?0. do 24. ure.
Igral bo
kvintet bratov
AVSENIK iz Ljubljane
C
K I M O
F,xcelsior. 15.00: «Les Girls«, Gene Kelly, Mitzi Gaynor, Kay Kendall.
Fenice. 14.30: »NathaHe*, Martine Carol, Miisha Auer.
Nazionale. 16.00: «Robot in sput-nik«, Richard Ever, Dione Brevvster.
Supercinema. 14.00:	»V	kralje-
stvu Walt Disneya». Techn.
V TRGOVIN ČEVLJEV
Palio«, D. Dors in Ga5SSto Viale. 14.30: «Gianai m
na Severnem tečaju« noij,,
Vitt. Venelo. 14.30. «Bei =
M. Schell in Mastitna«!- jn_ Belvedere. 14,00:	»Generain
špektor«, D. Ka>£. . r3.keta f Marconi. 14.30:	(<1!lIot^avne, J.
lepa Sibirka«, J- ” ’
Massimb 14.30: «Mor# Panterl’'
Novo RcinTn.’4.0No; čine v ^avgustu«,
G. Ford.	M-
Odeon. 14.00:	»Maruzzen««. ;
Allasio in M. Serato, film.	. nli»iC0»i
Radio. 14.30: »Mučenje s pu R. Steiger, S. Montiei-
C
MALI
OOI-A-SI
POUČUJEM	matematiko, '^
ščino, grščino Franc	j 9,
Telefonirati 24-361 (šola) do 12. ure.
VSAKO DELO sprejme ^araZb0. z višjo sreidnješo-lsko lz
Naslov na upravi lista.
,_x tr-
14-LETNEGA	VAJENCA	jjiotn
govina jestvin s pr,mravo !i* (referenze). Pisati na uh sta «PD)> pod «Iščem«.
«UNI0N»
Svetovno znana zavarovalnica od JJJ; 1828 je V TRSTU UL. GHEGA *-'■
Af&S
IZLETI
TRST, Ul- Buttisti 10 (ne
dobite veliko izbiro lahne letne obutve za obtk0Iikii' noge ter zadnje modne vzorce po absolutno ^”cev renčnih cenah. Velika izbi ra raznih barv vz »rock an roli*, apaperine* jn acenerentole*.
TURISTI,
ki prihajate v Trst
ff!
Priporočamo vam, da se pri nabavi hišnih potrebščin obračate na tvrdke in M0 ki oglašajo v «PRIMORSKEM DNEVNIKU* Postreženi boste s dobrim kvalitetnim zi čenim blagom.
zaja*'
TRST-UL. ROMA 3
DAMIANI
IZREDNA LIKVIDACIJA TKANIN ZNANIH ZNAMK ZARADI PRENEHANJA DEJAVNOSTI
POPUSTI 30-40-50 %
IZKORISTITE PRILIKO
ZA SVOJE NAKUPE
IZLET NA SVETI PRIMOŽ
Danes 27. t. m. priredi Slovensko planinsko društvo društven izlet na Sveti Primož. Zbiranje ob 13.45 uri nasproti openskemu tramvaju. Odhod ob 14. uri z avtobusom na Prosek.
i « * p » ° —:
NEDELJA, 27. aprila 115* TRST POSTAJA A
8.00 Jutranja glasba; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Glasbena matineja; 11.15 Priljubljene lahke melodije- 11.45 Haydn: Trio St. 1 v G-d-uril op. 73; 12.15 Za vsakogar nekaj; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Kronika sedmih dni v Trstu; 13.30 Glasba po željah; 15.00 Popoldanski koncert; 15.40 Orkester Roger Roger; 16.00 Slovenski zbori; 16.20 Glasba Johanna Straussa; 16.50 Pianist Alec Si-niavine z ritmično spremljavo;
17.00 Fran Šaleški Finžgar: »Razvalina življenja«, drama v treh dej.; igrajo člani ljubljanske Dra. me; 18.20 Glasbena fantazija; 18.50 Ansambel Oharlie Kunz; 19.00 Beethovnova Sonata št. 4 v a-molu, op. 23; 19.20 Valčki lrvinga Berlina; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Zvočni mozaik; 21.00 Lahka glasba; 21.15 Slavni violinisti; 21.30 Raztreseno cvetje lirike: »Jesenske pesmi«; 21.45 Godalni orkester Melachrino; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 V svetu jazza; 22.35 Orkester Len Mercer;
23.00 Dvorakovi Slovanski plesi.
TRST 1.
9.15 «stari motivi«; 9.35 De-bussy: Nokturni št, 1, 2, 3; 12.20 Orkester Stel tari; 14.30 »El Cam-panon«; 16.30 Prenos nogometne tekme; 18.00 Simfonični koncert;
21.00 Koncert jaaza; 22.45 Koncert pianista Armanda Renzija.
KOPER
Poročil* v »lov.: 7.00, 7.30, 13.30, 15.00.
Ribarič Ivan
1MPORT ♦ E X P O K T VSEH VKST LESA IN TKDIH
TRST — ULICA F. CHISPI 14 - TEL ULICA DELLE MIHZIE II — TEL.
93.5«3
96-51«
ACSO, !.»»*<»« tiriSOfh
ctoi»vod*I
27. aprila 1958
Dogodki tedna
.fcua v SAFOG
Ce izvzamemo volilno kam-ki Je v ospredju zani-*®Ja goriSke javnosti, če-Prav moramo resnici na lju-Priznati, da kampanja ni-' od daleč še rij dosegla vi-®*i Potem je po važnosti — Hi tako razvpite prirode “•tJPrašanje parlamentarnih na drugem mestu gotovo kriza, ki že ne-iJ mesecev pretresa goriSko arno SAFOG, Pred dnevi
. člani notranje komisije
™m«'o pozvali vse tri sindi-organizacije, naj s kon-r*~*mi predlogi pomorejo J2®ostiti težave v kateTO je Podjetje zaradi pomanj-, Ia naročil Od vseh oddel-„ , sajno jeklarna deluje normalno
v vseh ostalih oddel-I 54 delait> delavci po skraj-- delovnem času od 24 *> u,r tedensko. Ni treba J”*™sj poudarjati, da tako povzroča v prvi vrsti * neprilike gospodarstvu katerih člani neposred-
kih
dtnžin
no
obene]
občutijo posledice krize Pa škoduje vsej mest-
**, trgovini
saj je SAFOG
industrijski objekt, ki j^^iuje v pretežni meri de-^ iz Gorice.
0l>čni zbor
nabavno-prodajne zadruge
veliki udeležbi članov je v nedeljo občni zbor Go-Ij e rabavno-prodajne zadru-kateri so pregledali lan-^ otno delovanje. Ugotovili tivn;_? zadruga kljub objek-
neprilikam dobro na-
liti U^S *n ^a se tndi moder-a- V Standrežu je nam-«jr( ‘*a svoj lokal in ga Mn' 8 z modernim prodana101 pultom. Po izvolitvi odbora so posvetili Pozornost novim čla-
V*1A0
^Oljj o ,
“‘flašmm V ™*1 36 bU°
zadrug
da bj se morala
Hierj"‘Ug0 vključevati v večji 1 Predvsem mladina.
fdobski občinski svet
se je doberdobski ob-)i A *yet, ki je na svoji se-tjj . °®1, da bodo v kratkem ^Pisali dražbo, na kateri Hm oddali najboljšemu po-v j,l~u gradnjo pokopališča Prebivalci Pola so UjJ^v sprejeli z velikim ■ ^oljstvom.
tor KPf Giacomo Pellegrini, kandidat na lieti KPI.
V torefc ob 20. uri pa bosta govorila v prosvetni dvorani v Doberdobu kandidata FS'I Viljem Nanut in Vittorio Marangome.
Danes občni zbor kmetijskega konzorcija
Po delnih volitvah, na katerih so bili izvoljen; delegati za današnji občni zbor kmetijskega konzorcija, bodo danes ob 9. uri na sedežu konzorcija izvolili izvršilni svet. Na podlagi volitev delegatov za današnji občni zbor pa lahko predvidevamo, da bo organizacija Unione agricoltori giuliani, ki je v rokah velikih posestnikov, dobila absolutno število mest v izvršilnem svetu, V torkovi številki bodo podrobneje pisali o poteku občnega zbora.
Volitve pokrajinskega sveta kmečkih blagajn
Izid volitev je pokazal spremembe dosedanje
nujnost
politike
Proti enobarvni listi bonomijancev je bilo oddanih šest belih glasovnic
Frejšnj; ponedeljek so bile v Gorici volitve pokrajinskega sveta kmečkih vzajemnih bolniških blagajn, katerih se je udeležilo vseh 21 predsednikov občinskih bolniških blagajn goriške pokrajine. Volitve pokrajinskega sveta so pokazale, da se z dosedanjo politiko Bonomijeve organizacije Coltrvatori diretti v bolniških blagajnah ne strinjajo ne le tisti predstavniki, ki so v enotni demokratični kmečki organizaciji Alleanza dei con-tadini, ampak tudi predsedniki bonomijanskih bolniških blagajn, ki so bili prisotni na ponedeljskem sestanku in ki so volili pokrajinski svet, sestavljen iz enajstih članov.
iiliiiiiiiiiiiiiiiiitliillllliiiiiiitlllliiiiilililmmiiiiiilitiiilltiiiiiiiiiiitiitliiuiiiiiMlliilliiililiHliill
Sindikalne vesti
Nova delovna pogodba za delavce v opekarnah
Odložena stavka kemičnih delavcev
a živinoreja ^
se bo zdelo marsika-j8	živinorejcu čudno, tft-
^Jphtninarstvo zavzema v ld 'jBtvu naše pokrajine ze-dj^^Ojivo mesto. Podatki lotUu kažejo, da se proda v Hjjjj Pokrajini za okoli 850 lir perutnine ;n jajc, VfM'**11 ko znaša kosmata hd 0st vseh prodanih žita-900 milijonov lir. 49,^ kmetje imajo perutni-za neke vrste postran-!r«ču nogo, 4e Pa bj sproti k,	koliko	dohodkov	da-
Večj0 m bi ji posvetili še ittvij Painjo. kot to delajo >»iji, kmetovalci v Furja-
vil*
»iji , : kmetovalci lotij « so se z vso resnostjo
'^dustrijskega gojenja predvsem kokoši v
 «»------
^lilna zborovanja
la 0,3 11. uri bo govoril Cesare Battisti sena-
V četrtea 24. aprila t. 1. so podpisali v Benetkah sindikalni predstavniki in predstavniki delodajalcev novo deželno sindikalno pogodb0 za delavce v opekarnah, na podlagi katere so bile zvišane sedanje mezde za 6 odstotkov in za manjše odstotke nekatere doklade. Znižali so tudi razliko
med plačami žena in moških. * * *
Tri vsedržavne sindikalne organizacije so napovedale za ponedeljek 48-urno stavko kemičnih delavcev zaradi težav, ki so nastale v sklepanju nove sindikalne pogodbe. V go-riški pokrajini pa je bila stavka odložena na nedoločen čas.
Izlet SPD v Štjak
Slovensko planinsko društvo organizira v nedeljo 4. maja popoldanski izlet v Štjak na Vipavskem. Izletniki naj se zberejo na postaji v Novi Gorici ob 12.45, od koder odpelje vlak ob 13.06. Povratek iz Štanjela ob 18.36 ali ob 22.40.
— «»----
Josipa Sfiligoja povozil avto
Z zasebnim avtomobilom so
včeraj ob 13. uri pripeljali v bolnišnico Brigata Pavia 76-letnega upokojenca iz Ločnika Josipa Sfiligoja, ki ga je povozil neki avtomobilist, ko je hotel s kolesom zapeljati čez cesto. Pri padcu si je hudo pretresel možgane in se potolkel tudi po glavi. Pridržali so ga na opazovalnem oddelku.
Pol milijona lir škode zaradi požara v Gabrijah
V petek pozno popoldne je prišlo v Gabrijah do velikega požara, ki se je v kratkem
apr ^''''adenjska igralska ekipa nastopi DANES, 27
d flK 143 on mm	■ . i JivamamS mm ( — rt — i , mm >r A PaI A.
ig a °b 16.30 v Prosvetni dvorani v Gorici z veselo-v treh dejanjih
, POSLEDNJI MOŽ
*a pisatelja F. Svobode.
p°rc^e^e-!i so po 200 in 150 lir, stojišča 100 lir. — Pri-v;iy atno goriškemu občinstvu, da si v čimvečjem štetij 0g'oda to igro, ker bo to najboljša nagrada za ’ ki so ga Sovodenjci pozimi vložili v vaje, da bi
•ahk
0 spomladi pokaza.i na odrskih deskah.
času razširil na 4000 kvadratnih metrov površine. Ker je bilo na tem kraju zelo veliko suhega grmičevja in trave, se je požar zelo naglo širil. Pomagal mu je tudi veter. Fi-nancarj; iz Rupe in orožniki ter domačini so brž odhiteli na kraj, da bi preprečili nastajanje nove škode. Po hudem boju z vročim elementom, boju, ki je trajal precej časa in v katerega so pozneje posegli tudi gasilci iz Gorice, jim je uspelo požar pogasiti. Kljub temu pa je škoda zelo velika, ker je zgorelo tudi okoli sto srednje velikih borovcev, ki so last Milana Pavletiča. Cenijo jo na pol milijona lir.
DANES »PREPOVEDANE IGRE* V KINU CENTRALE
Danes zjutraj bodo za člane CUC vrteli zadnji film iz ciklusa posvečenega francoskemu filmu, in sicer film «Prepovedane igre».
Kino v Gorici
CORSO. 14.30:	»Epirski tolo-
vaj*, Van Johnson in M. Ca-rol, cinemascope v barvah. VERDI. 14.30: »Igra s pižamo* Doris Day, film v barvah. VITTORIA. 15.00:	«Ljubezen
in klepetanje*, G. Cervi in V. De Sica.
CENTRALE. 15.00:	«Preklet!
iz Varšave* (Kanal). MODERNO. 15.00: »Alamo*.
■ K*--
t/ •	np	v • v
Kmo v lrzicu
EXCELSIOR. 14.00:	»Nekaj
vrednega*, R. Hudson, D Winters.
AZZURRO. 14.00: »Mož*, A.
Sordi.
PRINCIPE. 14.00: »Rojena v marcu*, G. Ferzetti, J. Sas-sard.
S. MICHElE. 14.00: »Spustite rešilne čolne*, A. Chandler Technicolor-
 «*------
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj s0 na goriškem leta lišču zabeležili najvišjo temperaturo 20 stopinj ob 13.30 najnižjo 3,8 stopinje ob 2.30.
DE2SURNA* LEKARNA
Danes oosluje ves dan in ponoči lekarna Villa San Giu-sto, Korzo Italia 108, tel. 3151; dopoldne je odprta lekarna Pontoni e Bassi, Raštel 26, tel. 3349.
Volitve so namreč pokazale, da je bilo oddanih šett belih glasovnic, sedma glasovnica pa je bila oddana s preferencami, ki se niso strinjale z uradnimi imeni, ki jih je predlagala bonomijanska organizacija.
Predsednik občinske blagajne iz Gradiške Marbzza je pred volitvam; podal glasovalno izjavo, v kateri je poudaril, da bo on in vsi tisti predsedniki, ki pripadajo organizaciji Alleanza dei con-tadini, volili proti predloženi listi bonomijancev, ker ni pa njej nobenega njihovega predstavnika. Kakor se je pozneje izikazalo, so volili proti enobarvni listi tud; nekateri bo-nomitjanci.
Težnja bonomijancev, da bi monopolizirali delovanje pokrajinske bolniške blagajne, se je pokazala tudi v tem, da letos niso vključili na listo predstavnikov Agricoltori giuliani, kot pred tremi leti, ko je imela ta kmečka organizacija, ki je v rokah velikih posestnikov, v pokrajinskem svetu tri predstavnike.
Kdor se spominja, kako so se gorisSki bonomijanci po volitvah bolniških blagajn hvalili po tisku, da imajo v svojih rokah vse občinske bolniške blagajne, se lahko sedaj še enkrat prepriča, kako neresnična in iz trte izvita je bila njihova trditev in kako zlagano je njihovo zagotavljanje, da so gorišfc; kmetovalci izbrali v vprašanju kmečkih blagajn njihovo politiko.
Da to ni re$, so pokazale volitve, ko je dobila Alleanza dei contadin; mnogo glasov, in v bodoče jih bo dobila še več, to pa so potrdile tudi ponedeljske volitve, na katerih se je pokazalo, da te politike ne podpirajo nit; »njihovi*.
Kmetje namreč zahtevajo, da se zboljša dosedanje izvajanje zakona, da se jim omogoči svobodna izbira zdravnika, da se jim nudijo zdravila brezplačno in da se jim omogoči brezplačen prevoz v bolnišnico ali iz nje.
Čeprav je bilo oddanih samo šest belih glasovnic, je to vendarle dokaz, da je treba spremeniti dosedanjo politiko v delovanju kmečkih bolniških blagajn in ji dati večjo prožnost, da bi zavarovancem prinašala take koristi, kot jim pripadajo v skladu z visokimi denarnim; dajatvami.
Pokrajinski svet enajstih članov bo na prihodnji seji izvolil predsednika, podpredsednika in blagajnika.
Sovodenjski nogometaši dvakrat uspešni
V četrtek je bila na sovo-denjskem nogometnem igrišču povratna nogometna tekma med pionirji iz Sovodenj in Standreža. Kakor pri velikonočni tekmi so tudi tokrat zmagali Sovodenjci z rezultatom 4:3. Poteku tekme bi bolj ustrezal neodločen rezultat.
Enajsterica Sovodnje pa je v napeti in bojeviti tekmi premagala Torriano iz Gradiške z 1:2 (0:1). Čeprav so navijalci iz Gradiške močno navijali za svojo enajstorico, k; je igrala doma, so vendarle Sovodenjci vodili tekmo. Morda so nekoliko bolje zaigrali v prvem polčasu. Tor-riane se je držala smola, ker je zastreljala enajstmetrovko. Sovodnje imajo sedaj 24 točk, Ta tekma je bila 14. zapovrst. jo, ki jo niso zgubili. Prihodnjo nedeljo igrajo doma proti Ločnifku.
n
Spomladansko plavalno prvenstvo
Kopica novih rekordov italijanskih plavalcev
Tržačan Umek tretji na 200 m prosto med mladinci, Steffe pa peti med juniorji
Kot vsako leto bomo goriaki Slovenci in napredni delovni ljudje tudi letos primerno proslavljali
mednarodni praznik dela 1. maj
Proslava bo v Doberdobu z naslednjim programom: ob 9.30 prihod godbe na pihala iz Ronk v Doberdob; igrala bo koračnice po vseh glavnih ulicah;
ob 10. uri: zborovanje na letnem plesišču »pri Roži*, kjer bo govor o pomenu 1. maja;
po govoru prvi nastop domačega pevskega zbora, ki ga vodi pevovodja Verginella; v odmoru bo igral harmonikar Renat0 iz Jamelj;
od 20.30 do 24. ure ljudsko rajanje na letnem plesišču.
Vsa demokratična javnost se vabi k udeležbi.
Zaradi neprevidnosti turistov
POŽAR V JAMLJAH
povzročil	ve
Pred dnevi je velik požar pri Jamljah povzročil veliko škodo kmetovalcem. Zdi se, da so bili oškodovani za okoli 300.000 lir. Zgorelo je veliko mladih drevesc, k; so jih pred časom zasadili s pomočjo pogozdovalnega središča, ter velikih dreves.
Gašenje je trajalo več kot eno uro. Pri tem delu so pomagali poleg domačinov tudi orožniki. Delo je zelo oteiko-čal veter, ki je požar naglo ši-
ril. Ugotovljeno je bilo, da so požar zanetili turisti.
Da bi se taki primeri več ne ponavljali, ker hudo oškodujejo gospodarstvo kraških kmetij, poriva doberdobsko županstvo izletnike, ki v prostem času prihajajo na izlete v okolico Doberdobskega jezera ion v druge predele Krasa, naj previdno ravnajo z ognjem, predvsem pa s cigaretnimi ogorki, ki hitro zanetijo požar, če jih kadilci vržejo v suho travo.
RIM, 26. — V okviru spomladanskega plavalnega prvenstva, ki je bilo danes dopoldne in popoldne v bazenu na Foro Italico, je bilo doseženih več novih državnih rekordov in nekaj drugih zelo dobrih časov. Dopoldne je iu-niorka Saini postavila nov rekord na 50 m v delfinovem slogu s čascm 36”9. Popoldne je najprej postavila nov rekord mladinka Serpilli na 50 m hrbtno s časom 38”8. Za njo je dosegel rekordni čas Gal-leti na 1500 m prosto z 18’58”8 (stari rekord je imel Romani z 19'02"8), vmes pa je jjosta-vil tudi nov rekord na 800 m s časom 9’52"3 (stari rekord je imel Romani z 9’56”8). Nov rekord je nato dosegla junior-ska mešana štafeta 4x100 m Rome s časom 4’57”5. V tej štafeti je Avellone (Lazio) dosegel nov rekord na 100 m hrbtno s časom 1’09”6. Zadnji rekord dneva je dosegla ženska juniorska štafeta Lazia 4x100 prosto s časom 5’01".
800	m	prosto	juniorji:	1.
Zaottini 1102”0, 2. Passariello 11’08”9, 3. Panzeri 11’55"5, 4. D'Agostini 11'57”, 5. Greco 12’ 01”9, 6. Saleri 12’11”5.
200	m	prosto	mladinci:	1.
Vali* 2’38”3, 2. Boracci 2’40"4, 3. Umek 2’40”5 (Trst), 4. Maržo 2'40”9, 5. Miceli 2’44”9, 6. Nanni 2’45'’4
200	m	prsno	juniorji:	1.
Gross 2’51"4, 2. Lenti 3’01”8, 3. Luongo 3'03”, 4. D’Agostini 3’ 03”2, 5. Steffe 3’05” (Trst), 6. Balestrino 3’06”5.
400 m Juniorke:	1. Veachi
5’43”3,	2.	Galeone 5'58”4,	3.
Contardo C’07”8.
400 m prosto ženske: 1. Val-le 5’40”1, 2. Bonfiglio 5’48”, 3. Magnani 5’48”5.
20* m prsno moški: 1. Laz-zari 2’44'3, 2. Masperi 2’48"5 3. Sacchi 2’52”6, 4. Alessio 2’ 53”4.
200 m prsno juniorji. 1. Zen-naro 3’07”7, 2. Caramanti 3' 14”6, 3. Rebecchini 3’22”2.
100 m prsno mladinci:	1.
Rossi 1’30”9, 2. Usuelli 1’31”1. 3. Villcsio 1’31"4.
50 m delfinov slog: 1. Saim 36”9, 2. Bedoni 40”8, 3. Malva-no 41 ”4.
100 m metuljček ženske: 1. Hruška 1’28”6, 2. Bormioli 1’ 31”7, 3. Burul 1’32"9.
50 m prosto mladinci: 1. Val-le 29”9, 2. Guerrini 30”2, 3. Miceli 31".
50 m hrbtno mladinke: 1. Serpilli 38”5, 2. Marchei 38”9, 3. Croce 41”9.
100 m prosto juniorji: 1. Gal-linari 1’01”5, 2. Conversi 1’01”5. 3. Bianchi 1’01”6. 4. Cella 1'01”6.
200 m prsno ženske: 1. Tuc-ci 3’12”7, 2. Ghersinich 3'12”9, 3. Canegallo S’14”.
100 m prosto moški: 1. Puc-ci 57”5, 2. Perondini 58”8, 3. Marra 1’00"2.
100 m hrbtno Juniorke:	1.
Stella 1’21"2, 2. Micheli 1’28”1. 3. Tudini 1'29".
ckaert (Bel.) 6.31’03", 3. P. Eve raert (Fr.) 6.31T1", 4. De Bruy-ne (Bel.), b. Vaniozzi (Bel.), 6. Impanis (Bel.), 7. Baldini (It.)	6.32T2",	8.	Meuleman
(Bel.) 6.32’15”,	9.	Moienaers
(Bel.) 6.33’40”, 10. Gaul (Luks.) 6.33’49”, 11. Fore (Bel.) 6.33'58”
KOŠARKA
Italija - ČSR 67:62 (40:30)
PRAGA, 26. — Italijanska košarkarska reprezentanca je danes v Pragi premagala reprezentanco C SR s 67:62 (40:30). Srečanju, ki je bilo v zimski palači, je prisostvovalo 7000 gledalcev. Strelci:
Italija:	Alessini	15,	Canna
11, Pieri 17, Calebotta 6, Ber-tini 6, Lucev 5, Volpato 5, Zorzi 2.
ČSR: Merki 14, Tetiva 9, B. Lukašik 9, Konvička 9, Bo-brovsky 5, Sip 5, D. Lukašik 3, Konecny 4, Baumruck 2, Krivy 2.
ZVEZNI SVET FIGC
Stalnost italijanskih nogometnih reprezentanc
RIM, 26.	— Zvezni svet
FIGC je drnes dopoldne zaključil s svojim zasedanjem. Med drugim je sklenil ustanoviti staino A reprezentanco, reprezentanc,, imenovano »Pomlad* (za igralce izpod 23 let), diletantsko reprezentanco in juniorsko reprezentanco, medtem ko bo imela B reprezentanca le priložnostni značaj. Stalne reprezentance se bodo sestajale periodično. Glede o-limpijske reprezentance je bil vsak sklep odložen v pričakovanju odločitev CIO, ki bo moral v Tokiu razpravljati o predlogu o črtanju nogometa iz olimpijskega programa, po olimpiadi 1. 1960. Če bo tax sklep sprejet, ni izključeno, da bo mednarodna nogometna zveza sklenila, da se že iz programa climpiade v Rimu črta nogomet.
Končno je bilo sklenjeno, da bo v ponedeljek sklicana mlada reprezentanca, ki bo 15. maja nastopila proti izbrani enajstoriei Malte. Menijo, da b„ sklicanih kakih 30 i-gralcev, ki bodo v sredo odigrali trening tekmo v dveh formacijah, od katerih bodo eno sestavljali verjetni reprezentanti. Prevladuje prepričanje, da bodo med sklicanimi tudi Bertucco, Greco, Di Giacomo, Mattrel, Petris, Stacchi-ni Robotti m Bicicli.
NOGOMET
Paragvaj - Roma 25. maja v Rimu
ASUNCION, 26. — 25. maja bo nogometna reprezentanca Paragvaja odigrala v Rimu prijateljsko trening-tekmo z Romo. Pred odhodom v Evropo bo paragvajska reprezentanca odigrala še dve tekm’ v Rio de Janeiru (4. in 6. maja) ter eno v Valenciji (18. maja).
KOLESARSTVO
Van Stcenbergen zmagovalec dirke
^Valonska puščica*
LIEGE, 26. — V tradicionalni kolesarski dirki, imenovani «Valons.ka puščica*, na progi med Charleroiem in Liegeom, je zmagal Rik Van Steenbergen. ki je 235 km dolgo progo prevozil v času 6.31’.
Vrstni red: 1. Rik Van Steenbergen (Bel.) 6.31’,	2.	Plan-
miiiiiiiiiitttmiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiitiMiimiiivtiiiimimiiiimiiiiiiimmiiiimmmiiiiiiimiiiiiitii
Tenis za Davisov pokal
ČSR zmagala tudi r dvojicah in se kvalificirala v 2. kolo
Jugoslovana sta izgubila v štirih setih
ZAGREB, 26. — V nadaljevanju teniškega dvoboja za Davisov poical med Jugoslavijo in ČSR, je danes popoldne češkoslovaška dvojica Javor-siki-Nečas premagala jugoslovansko dvojico Plečevič-Pans-jotovič v štirih setih z rezultatom 4:6, 6:4, 6:3, 6:1.
S to zmago vodi ČSR s 3:0 in se je tako že kvalificirala v drugo kolo. Preostali dve igri posameznikov, ki sta na programu jutri, ne moreta več bistveno spremeniti izida.
Češkoslovaška dvojica _ je zmago popolnoma zaslužila, čeprav ni prikazala igre, ki bi navdušila. Najboljši na igrišču je bil Javorški, od Jugoslovanov pa je bil Plečevič boljši od Panajotoviča.
Pietrangeli in Rose finalista v Palermu
PALERMO, 26. — V nada ljevanju teniškega turnirja v Palermu so bili doseženi naslednji rezultati:
Posamezniki — polfinale: Pietrangeli - Davidson (Sved.) 4:6,	6:3, 6:3 Merwio Rose
(Avstral.) - Woodcock (Avstralija) 7:5, 9:7.
Moške dvojice — finale: Si-rola-Pietrangeli - Rose-Woo.l-cock (Avstral.) 7:5, 3:6, 7:5 7:5. Igra je trajala uro in 45 minut.
Mešane dvojice — polfinale:
M»rtin-Woodcock (Avstral.) • Bueno-Rose (Braz. - Avstral.) 6:1, 6:1, Vollmer-Fachini (Nem. It.) - Segal-Egal (J. Air.) 6:4, 6:2.
• • •
BOURNEMOUTH, 26. — V finalu britanskega teniškega prvenstva na igriščih s steptano zemljo je 22-letm Anglež Billy Knight premagal Italijana Merla z rezultatom 6:7. 6:0, 6:2, 6:3. V finalu posameznic je Angležinja Bloomer premagala rojakinjo Haydon s 6:4, 6:4.
BOKS
Cavicchi - Klerk 12. maja v Bologni
BOLOGNA, 26. — Na boksarski prireditvi v Bologn. se bo Cavicchi boril z južnoafriškim prvakom težke kat. Gawie de Kierkom, ki je nedavno premagal Batesa. V okviru iste prireditve bodo na-
stopili tudi Vecchiatto, Maz-zola, Nenci in Garbelii, ki se bo verjetno pomeril s Francozom Auzelom.
KOLESARSTVO
Coppi - Batiz vodita v Buenos Airesu
BUENOS AIRES, 26. — Na začetku dragega dneva 6-dnev-ne kolesarske dirke v Buenos Airesu je prešla v vodstvo dvojica Coppi-Batiz. Ob tretji uri po lokalnem času je bil vrstni red dvojic naslednji:
1. Coppi-Batiz (It.-Arg.) 3581 krogov, 108 točk, 2. Saura Esraatges (Sp.) 3580 krogov, 130 točk, 3. Elvio in Oscar Giacche (Arg.) 3580 — 44. 4 Alexandrf-yj<sque. (Arg.) 3579 — 90, šledifo z istim številom krogov:	Gonzales - Martinez
(Arg.) 78 točk, Kornche-Wilde-mann (Nam.) 41, Lemoine-An-drieux (Fr.) 31, Casola-Milano (It.)	14, Serra - Valasquez
(Urugv.) 5, Sevillano-Garcia (Arg.) 3.
Danes v Trstu
NOGOMET.
Triestina - Venezia, prvenstvo B lige, občinski stadion ob 15.30;
Triestina - Venezia, juniorji, občinski stadion ob 13. uri;
CRDA-Muegesana, diletanti, igrišče S. Ciovanni ob 11. uri;
Istria - Pro Romans, diletanti, :grišče Ponziane, ob 15.30;
Sant’Anna - San Canciano, diletanti, igrišče v Ul. Flavia. ob 15.30;
Fortitudo Edera, diletanti, igrišče v Miljah, ob 15.30.
ATLETIKA Moško ekipno pokrajinsko prvenstvo v organizaciji Fklal. Na občinskem stadionu ob 9. uri;
HOKEJ NA KOTALKAH Ferroviario Trieste - Ama-tori Modena prvenstvo A serije. igrišče v Ul. Miramare, ob 18. uri.
HOKEJ NA TRAVI Polisportiva Trieste - CUS Bologna, četrtfinale državnega prvenstva, igrišče v Ul. Flavia ob 11. uri;
Horkey Club Trieste - Unione sportiva Triestina, juniorji, igrišče v Ul. Flavia ob 8. uri; ČUS da Vinci - Polisportiva Monfalcone (Tržič), juniorji, igrišče v Ul. Flavia ob 9.30 ODBOJKA Villaggio Sereno - Vigili del Fuoco, prvenstvo moške B serije. v Ul. Besenghi 14 ob 10.30 uri.
KONJSKE DIRKE Dir (trotto) na Montebelln. Začetek od 15. uri. Osrednja dirka za «Premio delle Vette*. lir 360.000. proga 2020 m in dirka Totip.
ATLETIKA
PALERMO, 26. — Na pokrajinskem prvenstvu v Palermu je atlet Scavo postavil nov rekord sezone v teku na 400 m s časom 48"9.
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trst
KINOPROSEK-KONfOVEL
Danes 27 t. m. ob 16. uri Lux barvni film:
ČRNI ZAKLAD
(Tesoro nero)
Igrajo: Francoise Chri-stophe in Pierre Cressoy
Kino v Križu
predvaja danes 27. t. m. ob 16.30 uri film:
08/15
predvaja danes 27. t. m z začetkom ob 15. uri Columbia barvni liim cinemascope
TYRONE	"t
POIVEB. K,MN0VAK
vicrtmmiii
QCX THOMPSON JAMES U/lUTMOBt
GEORGE SIDNEV
«ČAR»
V ponedeljek 28. t. m. ob 18. uri ponovitev istega filma.
VLADIMIR BARTOL-61	"N
MLAMUT
?ote
,	nažtel	žrtve	boja	in	popisal	plen.
v zborovalnico,» je dejal Hasan. »Sam hočem svojim ljudem k srečni zmagi.*
Al
J4 bi >, ^im je dodal svojim pomočnikom nekaj fedaijev, Otij^jj d živih primerih videli, kako se strežejo in zdravijo Dri • p°magaii so mu pri naravnavanju polomljenih udov vV^evlJanju. Nekaterim je moral izžigati velike rane, da h tuii]j6j k^Rižki sobi zadišalo po zažganem mesu. Ranjenci J4vi. fi i tcričali in njihovo vpitje se je slišalo po vsej trd-1'e2avlstČtn, ki jim je moral odžagati kakšen ud, so padali «T0 v nezavest in najobupneje rjoveli, i tltairi ®rozn°.» je sam zase šepetal Ibn Tahir. bienii sreča, da smo fedaiji vsi odnesli zdravo kožo,* «Vo, ,Jusuf.
u I nekaj strašnega,* je dejal Naim.
"btap *or ni za golobčke tvoje vrste,* se je posmejal Su-
strli ^ima,* ga Je zavrnil Jusuf. »Ves čas je bil ob bi ^ako 'n •*az nisem bil med zadnjimi. tv«6 borii*3 rj°vel. da so si Turki mašili ušesa, namesto da I ^ žatJu se Sal11 Sulejman. »Kaj čuda, če se Je naš th *t>o t*?1 Pod tvoje okrilje.*
^jai, e zastave le nisi prišel, čeprav st se tako zelo Hu^Sa je zafrknil Obeida.
Uejman
j* prebledel. Ni rekel besede, samo sledil je Ha-
klinu, ki Je stopil k novemu ranjencu.
Grk Je bil vešč zdravnik. Jok in stok ranjencev ga nista prav nič ganila. Sem ter tja je trpečega potolažil z izpodbudno besedo, sicer pa je opravljal svoj posel spretno in stvarno, kot opravlja svojega kak obrtnik. Zraven je razlagal fedaijem osnove ranocelnlštva in svoje besede zabeljeval s svojo osebno modrostjo.
Desetniku Abuni je bil Turek nalomil roko. Al Hakim je prišel do njega, mu snel zasilno obvezo, vzel fedaiju deščico iz rok in ob njej naravnal in pričvrstil nalomljeni ud.
Medtem ko je desetnik škripal z zobmi od bolečine, Je Grk dejal fedaijem:
»Težnja po soskladju je v človeškem telesu tako močna, da se posamezni deli polomljenega uda s hrepenenjem spet združijo in zarastejo. Moč te strasti po vzpostavitvi celote je tolikšna, da se celo napačno zloženi deli spojijo med seboj. Veščina dobrega zdravnika je prav v tem, da se, poznavajoč pravi ustroj telesa, izogne taki nepravilnosti in posamezne dele pokvarjenega uda prirodi primemo sestavi.*
Ko je končal z izmailskimi ranjenci, je bil do smrti utrujen. Videl je, koliko ranjenih Turkov je še čakalo nanj in je poslal Ibn Tahirja vprašat k Abu Aliju, kaj naj stori z njimi. Na tihem je upal, da Jih bo lahko bolj na kratko opravil, teže ranjene morda celo »pozdravil* s kakšnim zanesljivim strupom.
Ibn Tahir je naletel na Abu Sorako in ta je šel povprašat velikega daija.
Ukaz Je bil:
»Turke je treba skrbno negovati, kot da so prijatelji. Potrebni so nam za talce.*
Zdravnik Je zaklel in se vnovič vrgel na posel. Zdaj ni več bodril stokajočih z izpodbudnimi besedami, pa tudi fedaijem ni več razlagal. Manjša dela je prepustil pomočnikom; od fedaijev se Je za najspretnejšega izkazal Obeida.
šele pozno popoldne je bil z obvezovanjem in naravnavanjem udov gotov. Dal je svojim pomočnikom potrebne ukaze, sam pa je odšel, da poišče poglavarja.
Medtem so se poglavarji v zborovalnici pri pojedini in vinu pogovarjali o dejanjih današnjega dne. Ugibali so, kaj bo ukrenil vrhovni poglavar in kakšne koristi jim utegne prinesti današnja zmaga. Vse Je hvalilo Abdul Malika, ki je tako odlično izvršil dodeljeno mu nalogo.
Razpoloženje je doseglo višek, ko se je v dvorani prikazal Hasan z velikima daijema. Njegov obraz Je sijal od zadovoljstva in ko se je pozdravljal s posameznimi poglavarji, so mu lica podrgetavala od veselega nasmeška
»Odlične pomočnike imam v vas,* je dejal, ko so posedli okrog krožnikov in vrčev. Posebej je pohvalil Abu Alija, ki je vodil celo podjetje. Potem se je obrnil k Abdul Maliku in ga povprašal, kako je opravil pri Mucuferju s haremi. Priznal je rtjegov uspešni posežek v boj in se mu zanj zahvalil. Pohvalil je tudi Abu Sorako, ki je poveljeval fedaijem in tako točno izvršil njegov ukaz. Potem je pogledal stotnika Minučeherja. Obraz mu je spreletel hudomušen nasmešek.
Minučeher se ni udeleževal pogovorov. Ozlovoljen Je bil, da je moral držati roke križem, ko so si drugi pridobivali bojnih lovorik. Mrko je gledal predse, jedel malo in mnogo pil- Njegovo orjaško telo je vzdrgetalo, ko ga je zadel Hasanov nasmejani pogled.
»Dva sta med nami,* Je dejal Hasan in glas se mu je rahlo stresal od pritajene hudomušnosti, »ki sta danes zaslužila za svojo žrtev najvišje priznanje. Za pravega vojaka Je najvišja čast, če se more pomeriti s sovražnikom. Pa ne samo najvišja čast, marveč tudi največje veselje. Kdor je iz višjih razlogov prisiljen, da se tej časti in temu veselju odreče, je s tem dokazal, da je cel mož. On zasluži odločno spoštovanje.*
Pogledal je po začudenih obrazih okrog sebe. Potem je resnobno nadaljeval:
»Dva sta med nami, sem dejal, ki sta se morala danes odreči tej časti in temu veselju, čeprav sta po svojem srcu vojščaka. To sva jaz in Minučeher. Razlogi, zakaj sva to morala storiti, so Jasni. Jaz imam zadoščenje, da ste se vi, ki ste se udeležili boja, odlično izkazali. Minučeherja je doletela čast.
da sem ga imenoval za emirja in poveljnika nad vsemi posadkami izmailskih gradov.*
Dvignil se je in stopil k Minučeherju, ki je ves rdeč od presenečenja in zadrege vstal.
»Izvoliš se šaliti, Seiduna,* je zajecljal.
»Nikakor ne, moj dragi,* je odvrnil Hasan in ga objel. »Ukaz je podpisan in Abu Ali ti ga bo izročil.*
Odobravajoče mrmranje je završalo med poglavarji.
«Poleg tega ti bo pripadel enak delež plena kakor ostalim poglavarjem,* je dodal. »Da, o razdelitvi plena bomo zdaj rešetali.*
Abu Ali je pojasnil, koliko živali in orožja, koliko denarja in drugih vrednot jim je bilo zjutraj padlo v roke
»Minučeher in vsak izmed poglavarjev, ki so se udeležili boja, prejme po enega konja in po eno bojno opremo,* je od ločeval Hasan. »Poleg tega mu pripade še deset ziatnikov. Prav tako dobe Mucuferjevi ljudje vsak po deset zlatnikov, častniki in desetniki pa še opremo povrhu. Mucuferju pošlje mo deset konj in deset velblodov ter dve sto zlatnikov v za hvalo, da nam je poslal pomoč. Rodbine padlih prejmejo po petdeset zlatnikov. Ostali plen bomo razdelili med naše moštvo. Fedaiji ne prejmejo ničesar, zakaj zanje pomeni milost, da so se smeli danes boriti.*	„
Ko so tako razdelili plen, je dejal Hasan:
»Kujmo železo, dokler je vroče. Vest o porazu turških predstraž bo šla kakor veter skozi Iran. Dvignila bo pogum naših sovernikov in prijateljev in utrdila omahljivce. Mnogi, ki so na tihem odobravali naše početje, bodo zdaj ohrabreni! da se odkrito odločijo za nas. Naši v obleganih utrdbah bodo spodbodeni k vztrajnosti. Naši sovražniki pa bodo prisiljeni resno računati z nami, in nekaterim bo zatrepetalo srce v izdajalskih prsih.*
Mislil Je pri tem na velikega vezirja in poglavarji so prikimali v znak, da so razumeli,
fNadaljevanje sledi)
TRST, nedelja 27. aprila 1958
Lelo XIV. . Št. 101 (3916)
*.-X;
Cena 30 lir
Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI St. 6. II. nad. — TELEFON 93-«0* IN »4-638 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel
St. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S Pellico 1-11., tel. 33-82 - OGLASI: od 8. do 12.30 In od 15. do 18. - Tel. 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravm 120, osmrtnice 90 lir — MALI OGLASI: 30 lir beseda — Za Jugoslavijo cene oglasov po dogovoru.
NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 Ur — Nedeljska številka mesečno 100 lir, let
- Nedeljska: letno 780, polletno 390, četrtletno 195 din - Poštni tekoči račun. 2,arozm . jana, Stritarjeva ul. 3-1.. tel. 21-9J8, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60-ku- -_
FLRJ: v tednu 10 din,v nedeljska 20 din, mesečno 250 din tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljublj
Po podpisu sovjetsko-nemških sporazumov
Dolg Mikojanov razgovor z Adenauerjem in z drugimi zahodnonemškimi voditelji
Na tiskovni konferenci je Mikojan izjavil, da se SZ ne čuti vezana na direktive ženevske konference in da je treba začeti vse od začetka - Kritika evropskega skupnega tržišča
BONN, 26.	— Sovjetski ministrski podpredsednik	| dodal, da ne	želi	več	kaj	ta-
Mikojan, ki je včeraj podpisal v Bonnu sovjetsko-	|kega. »z Adenauerjem,	Je pri-
nemške sporazume o trgovini, o repatriaciji nemških ( P°mni', nismo samo državljanov iz SZ in konzularni sporazum, se je danes razgovarjal z zahodnonemškim ministrom za gospodarstvo Erhardom, pozneje pa s kanclerjem Adenauerjem. Gre za prvi kanclerjev razgovor z nekim članom sovjetske vlade, odkar je obiskal Moskvo septembra 1955. Pri razgovoru sta bila navzoča tudi zunanji minister von Brentano in sovjetski poslanik v Bonnu Smimov.
kojan poudaril, da je nevarnost o sovjetskem napadu »pravljica 7.a otroke« in da atomska oborožitev Zahodne Nemčije vodi v atomsko oboroževalno tekmo. Dodal je, da Sovjetska zveza ne odklanja nadzorstva nad atomsko proizvodnjo, toda hoče tudi, naj se nadzorstvo razširi, na uporabljanje atomskega orožja.
Med drugim je Mikojan tudi izjavil, da se mora notra-
cializma.
Prvi del razgovora je trajal dve uri in so ga nato prekinili za kosilo, ki ga je priredil Adenauer na čast Mikojanu. Kosila se je udeležilo 42 oseb. Navzoči so bili vsi ministri in voditelji nemških parlamentarnih skupin, med katerimi tudi voditelj opozicije Ollenhauer.
Po kosilu so se razgovori nadaljevali, ob 16. uri pa je
  _____________________   diskuti-
; rali, pač pa smo se tudi smejali«.
V zvezi z nemškim vprašanjem so Mikojana vprašali, kaj misli o svobodnih volitvah. Odgovoril je, da prebivalstvo v Vzhodni Nemčiji hoče socializem.
Zatem je izjavil, da si prizadeva za sklenitev kulturnega sporazuma in za povečanje trgovinske izmenjave. «V Sovjetski zvezi se lahko kupi skoraj vse, toda verjetno sput-nika ne«.
Po tiskovni konferenci je Mikojan odšel v hotel Koenigs. hof. kjer je sovjetsko poslaništvo priredilo sprejem, katerega se je udeležilo okoli 800 oseb. Mikojan se je razgo-
Zatem je ostro kritiziral evropsko SKupno tržišče. Ko so ga vprašali, ali bo skupno tržišče pomoč ali ovira za evropske trgovinske vezi; je Mikojan izjavil, da bo to tržišče nedvomno ovira in bo delilo Evropo.
renco. Med najvažnejšimi izjavami, ki jih je Mikojan podal, so:
1. Ce ne bo zvezna republika opremila Bundeswehra z atomskim orožjem in bo sprejela neatomsko področje v Srednji Evropi, kakor predlaga načrt Rapackega, se Sovjetska zveza obvezuje, da v ( primeru vojne ne bo napadla j Ko	so	ga	vprašali,	kakšni
niti z atomskim orožjem niti j so sovjetsko^	-	jugoslovanski
z običajnim orožjem ozemlja zvezne republike.
2. Sovjetska zveza se ne čuti vezana na direktive, ki jih je ženevska konferenca dala zunanjim ministrom, ker jih ti niso izvedli. Sedaj so se časi spremenili. Sovjetska zveza je prepričana in je mnenja, da je potrebno začeti od začetka, t. j. od nič.
3. Sovjetska zveza meni, da je edina pot, ki lahko pripelje do nemške združitve, že navedena, in sicer v federaciji med obema nemškima državama. Ce se Nemci ne sporazumejo, ne bo nobena velesila napravila nekaj, kar bi prispevalo k rešitvi vprašanja združitve in Sovjetska zveza ne misli intervenirati, dokler se Nemci ne bodo mimo sporazumeli.
»Sovjetska zveza, je dejal Mikojan, ne razume, čemu je zvezna republika pripravljena pogajati se s SZ in ne z Ul-brichtom«. Dodal je: «To je edina pot. Tudi ZDA so prišle do federacije od konfederacije. Rešitev, ki jo mi pred lagamo, je najboljša, kar jih lahko svetujemo zvezni republiki«.
4. Na konferenci na najvišji ravni je Sovjetska zveza pripravljena proučiti vprašanje mirovne pogodbe za Nemčijo, toda ne vprašanja združitve.
Kar se tiče varnosti, je Mi-
odnosi, je Mikojan odgovoril. da so «odnosi med obema državama izvrstni«, in da «ob-stajajo ideološka nasprotja med komunističnima partijama obeh držav«. Dodal je: »Izrekli smo prijateljsko kritiko in mislimo ohraniti dobre odnose«.
Med drugim je Mikojan tudi izjavil, da je neki časopis pripisal njegovo dobro voljo učinkom vodke, whiskyja in brandyja. S tem v zvezi je dejal: «Whisky mi nikakor ne ugaja. Ne prija mi njegov vonj. Pil sem ga enkrat v A-meriki in malokdaj v Moskvi. Ne ugaja mi, toda gre za vprašanje okusa'«: Dodal je, da pije brandy kakšenkrat in prav tako zelo redko pije vodko.
Na današnjem kosilu, ki ga je priredil Adenauer, je Mikojan pil vino s Porenja, Posarja in, mozelsko vino. S tem v zvezi je dejal; «Ugajalo mi je zelo in je ustvarilo dobro ozračje. Toda dobrega ozračja ni ustvarilo samo vino«.
Zatem je Mikojan poudaril, da je bil njegov razgovor z Adenauerjem «koristen in prijeten«. »Ugotovili smo, je dejal Mikojan, da se ne smemo bati drug drugega. Nismo sovražniki in vas nimamo za sovražnike«.
Omenil je zatem, da so se Rusi in Nemci dvakrat bojevali eni proti drugim, in je
  ..............
Rezervirana prognoza za Reneja Plevena
PARIZ, 26. — Politični opazovalci izrekajo nocoj za Pl :-vena rezervirano prognozo. Naletel je i amreč na težave, tak0 da je moral opustiti svoj načrt, da oi parlament odobr i «alžirsko karto«, še pieden se sestavi nova vlada. Ta dokument naj bi podpisale vse »nacionalne« stranke, ki bi se t tpm obvezale, da bodo bodoč vladi pomagale pri njeni akcij«. Toda predsednik skupščine Le Troquer je Plevenu izjavil, da se kaj takega ne da izvesti, ker ustava ne dopušč«
sestave v.ade, dokler njen predsednik ne dobi mvestitu-re od skupščine. Zato ne bi mogel Pleven zahtevati od parlamenta glasovanja o »alžirski karti«, dokler ni še predsednik vlade. Dosedanji predsednik Gaitlard pa mora opravljati samn tekoče posle. Zato se je Pleven odrekel svojemu načrtu. Nadaljeval bo vsekakor posvetovanja in bo morda dal dokončen odgovor Cotyji, v ponedeljek Kriza pa se je še bolj zapletla in za Plevena je malo upanja, da bo uspel.
varjal z gosti eno uro, nato pa se je umaknil v posebno sobo, kjer je nadaljeval razgovore z Adenauerjem in z nekaterimi nemškimi voditelji, med katerimi so bili von Brentano, minister za gospodarstvo Erhard in finančni minister Etzel.
Navzoči so bili voditelj socialdemokratske opozicije Ollenhauer, sovjetski poslanik Smirnov in angleški poslanik v Bonnu Christopher Steli.
Jutri zjutraj bo Mikojan v spremstvu ministra za gospodarstvo Erharda obiskal indu- '
Zadnji dan konoresa ZKJ
strijski sejem v Hannovru. V Porurju si bo ogledal tudi veliko livarno. Zatem bo obiskal Stuttgard, kjer si bo ogledal tovarne avtomobilov »Mercedes«. V ponedeljek se bo z letalom vrnil iz Frankfurta v Moskvo.
(Nadaljevanje s 1. strani1 vsem, da se popolnoma i«o-r.ovno potrjujejo načela politike aktivne koeksistence. ZKJ je na stališču, da razlike v ideoloških koncepcijah ne smejo vplivati na odnose med državami, zlasti med socialističnimi. Resolucija poudarja, da bo tudi v prihodnosti ostala osnovna usmeritev v mednarodni politiki: neodvisnost m varnost države, borba za mir in za okrepitev mednarodnega sodelovanja, predvsem s sosednimi državami. Kongres ZKJ je na stališču, da je potrebno podpirati borbo kolonialnih in polkolonialnih držav proti zatiranju in da je potrebno okrepiti OZN kot sredstvo miru in mednarodnega sodelovanja.
Resolucija poudarja, da bo ZKJ sodelovala z vsemi delavskimi in naprednimi strankami na podlagi načel enakopravnosti, dobre volje in izmenjave izkušenj. Na teh načelih bo ZKJ okrepila hapore za razvoj sodelovanja s komunističnimi delavskimi stran. socialističnih dežel in
se trudila, da bodo dosedanje težave odstranjene. Delavski razred Jugoslavije' je vedno dosledno izvršil svojo intema-cionalistično dolžnost in pomagal borbi delavskega gibanja in naprednih sil v svetu, pri čemer so ga vodila načela
tiniiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiiiniiitiiiiitiniiiiinmiiiiiinniiimnuniiiiiniiiiiniiiniiiiiiiniininiiiitniiiiiJiiiiiniiiniiiiiiiiniiiiiiiiiinnninininnniiii
Predvolilna polemika na vseh koncih
Fanfani	obljublja
glede	sodelovanjiav vladi
Videti je, da se socialdemokrati že uklanjajo volji tajnika KD v upanju, da bodo dobili mesto v bodoči vladi Fanlani pa pušča možnost, da bo s KD sodeloval v vladi lahko kdorkoli, razen skrajne levice
(Od našega dopisnika)
RIM, 26. — Stranke, ki mogoče računajo, da bi lahko po volitvah zopet prišle poleg KD na vlado, si ne smejo v volilni kampanji dovoliti vse svobode, namreč tudi svobode, da bi preveč napadale večinsko stranko. Tako vsaj je posvaril Fanfani svoje_ bivše zaveznike. ki jim je kar povedal, da v nasprotnem primeru ne bodo sprejeti v vlado. Doslej ni mogoče reči, da bi to svarilo imelo kak učinek na liberalnega prvaka Malagodija. ki se brez prestanka zavzema za »svobodo tržišča«. Pač pa je naletelo na bolj poslušna ušesa pri socialdemokratih in to predvsem pri bivšem državnem tajniku in sedaj ravnatelju glasila stranke pretiju.
Preti je Fanfaniju priskočil na pomoč v njegovi polemiki z Malagodijem. Pri tem mu je pomagal tako odlično, da pri vsej stvari pravzaprav ni izvlekel nič za socialdemokratsko stranko temveč za KD. V glasilu stranke je napisal članek z naslovom »Malagodi pretirava«. V članku pripoveduje, kako se je pred kratkim pogovarjal z enim od najkrepkejših predstavnikov Confin-dustrie. Ta mu je dejal, da gre Malagodi v svojih polemikah preko vseh meja. Kako je namreč mogoče zaletavati se proti vsakemu državnemu posegu v gospodarstvo, je rekel predstavnik industrijcev, ko pa mi zasebni industrijci sami zahtevamo tak poseg, kadarkoli imamo potre.bo; ministri bi nas lahko spravili v zadrego, ko bi nam začeli naštevati take naše zahteve. Malagodi je po tem industrialcu «desni radikal«, ki ne bo dobil njegovega glasu, «kajti demagogija z desne ne privlačuje previdnega industrialca, kakor demagogija z levice ne priteguje naprednega delavca«.
V nadaljevanju svojega članka pravi Preti, da bo Malagodi še naprej obtoževal de-mokristjanski volilni program, »ki je najbolj previden in najbolj zmeren, kar jih je ta stranka kdaj imela«. List zaključuje z napovedjo, da se bo moral Malagodi 25. maja prepričati o svoji napaki, kajti «zakrknjeni delodajalci bodo zopet glasovali za KD, medtem ko je podproletariat Juga popemoma gluh za Malagodi-jevo demagogijo in se raje «nasfaja» ob ceneni demagogiji Achilla Laura«.
Preti ni opazil protislovja, s katerim operira. Ce je program KD najbolj ugoden za delodajalce, kar jih je stranka kdaj imela, je logično, da bodo glasovali za to stranko in torej niso nič »zakrknjeni«, kot pravi Preti. Toda po mnenju Pretija bi se moral inteligentni delodajalec usmeriti k socialdemokraciji, toda tega socialdemokratski predstavnik ni hotel ali moge*. povedati. Približno isto pa je naznačeno tudi v turinsgem, s FIAT povezanem dnevniku. Vse to postane kolikor toliko jasno, če se upošteva, da pripada Preti sredinsko - desni večini v PSDI in da je na milanskem kongresu dejal, da je graditev socializma v Italiji «nadležna stvar«.
V nekem intervjuju pa je Nenni poudaril osamljenost KD ter odgovornost socialdemokracije za neuspehe v minuli parlamentarni dobi. KD pa gre nasproti še težji parlamentarni dobi z majhno verjetnostjo da bi mogla obdržati pri življenju centrizem, pod
mogoče dopolniti s programom sil, ki bodo s KD sodelovale. Fanfani pa ni prav nič omenil, katere bi lahko* bile te sile in zato je tudi program dvoumen, takšen, da ga je mogoče izpolniti s programom katerih koli sil (izključeni so seveda komunisti, nikakor pa ne desnica).
A. P.
DJAKARTA, 25, — Predstavnik indonezijske vojske je sporočil, da so vladne čete zavzele Solok. kjer je bil nov sedež glavnega štaba upornikov.
proletarskega' inTernacionalifč ma. ZKJ bo še nadalje služila velik« borbi delavcev v vsem svetu in vseh ljudi za mir, za svobodo in za socializem.
Sedmi kongres poudarja težaven položaj zaradi mednarodne nepetosti, ki zahteva ne samo od komunistov, temveč od vseh naprednih sil, da vložijo vse svoje napore v borbi za ohranitev miru. Kongres meni. da borba za mir zahteva danes predvsem dvojne napore: da bi prenehala oboroževalna tekma, da bi se začela postopna razorožitev, da bi povsem prenehali poskusi z jedrskim orožjem, da bi se prenehala proizvodnja in uporaba jedrskega o» rožja, tako da bi jedrska energija služila izključno za miroljubne namene. Predvsem je potrebno upreti se vsem ukrepom, ki lahko poslabšajo mednarodni položaj. Med temi u-krepj navaja resolucija graditev oporišč in atomsko oboroževanje Zahodne Nemčije. ZKJ podpira sklep ZSSR o enostranski prekinitvi jedrskih poizkusov in bo pozdravila vsako spodbudo, ki bo prispevala k olajšanju nepetosti, kajti ohranitev miru je danes najvažnejše mednarodno vprašanje.
Nato prehaja resolucija na notranja vprašanja. V prvi vrsti poudarja nadaljnjo krepitev materialne baze socializma in hitrejšega razvoja proizvodnih sil, za kar je nujen bolj skladen razvoj vseh gospodarskih panog. To bo zajamčilo trdnejše odnose v gospodarstvu in dvig življenjske ravni. Modernizacija kmetijstva in njegova socialistična preobrazba predstavlja eno najvažnejših nalog. Dvigniti je potrebno življenjsko raven v . skladu s povečanjem, proizvodnosti dela in z ukrepi za stabilizacijo tržašča. Nujno je zidati nova stanovanja, a zidanje' mora biti hitrejše in cenejše,
Kongrps poudarja, da bo tudi v prihodnosti razvoj družbene samouprave med glavnimi nalogami ZKJ. Okrepitev in nadaljnji razvoj demokratičnosti v življenju in delu organov samouprave bo prav tako stalna naloga vseh socialističnih sil. Nadaljevati se mora borba za vedno širšo udeležbo delavcev pri u-pravi v vseh panogah socialnega življenja. Pri tem mora Socialistična zveza delovnega, ljudstva Jugoslavije posvetiti veliko ' pažnjo razvoju zavesti državljanov o njihovih pravicah in dolžnostih, tako da bo Socialistično javno mnenje postalo nujno potrebni moralni] in politični činitelj v razvoju socialistične demokracije. Med prvimi nalogami mora biti tudi okrepitev obrambnih sil.
Med političnimi in ideolo-
Skimi ter organizacijskimi nalogami ZKJ poudarja resolucija dolžnost Zveze da pridejo v samoupravnih organih do izraza napredne težnje. Zajamčiti je potrebno, da imajo vsi člani in vse organizacije enake koncepcije glede osnovnih socialnih in političnih vprašanj
Organizacije ZKJ se morajo nenehno boriti proti biro-kratičnim težnjam, proti raznim lokalizmov, proti samovolji, proti anarhičnim in ma-loburžoaznim stališčem in proti tistim, ki so vzrok težav, da pridejo delavci do polne veljave kot nosile; neposredne demokracije in samouprave v komunah.
ZKJ mora skrbeti, da bo bistvena aktivnost sindikalne organizacije usmerjčna v razvoj delavskega samoupravljanja. Sindikati se morajo boriti za zboljšanje življenjske ravni delavskega razreda s tem, da mobilizirajo delavske kolektive za izvajanje nalog pri stalnem povečanju produkcije.
Ob zaključku je v resoluciji rečeno, da doseženi rezultati v ekonomskem in socialnem razvoju, okrepitev socialistične zavesti delavstva in enotnost narodov omcgočajn vedno bolj odločno nadaljevanje borbe za socializem, za čim boljše pogoje življenja delavcev, za ustrelitev mednarodnega položaja Jugoslavije. Jugoslovanski komunisti bodo dosledno nadaljevali po tej poti in vztrajno premagovali vse težave in vse ovire.
Že dopoldne pa so bila pre-čitana poročila o delu treh komisij. ki so razpravljale sko-ro dva dni.
Delegati so soglasno odobri,i poročilo o delu CK ZKJ med šestim in sedmim kongresom Kongres *e izvolil tudi centralno revizijsko komisijo, k: šteje 23 članov.
Zvečer pa je bil v novi kongresni dvorani slavnostni sprejem. Maršal Tito se je na sprejemu razgovarjal z diplomatskimi predstavniki socialističnih dežel in z novinarji. Svetozar Vukmanovič pa (ki je imel včeraj zvečer na sprejemu novinarjev živahno diskusijo z glavnim urednikom rimske «Umita», ki je bil hkrati tudi opazovalec v svojstvu člana CK KPI), je v razgovoru z italijanskimi novinarji poudaril, da se leto 1948 ne bo več ponovilo, ker danes svet ne pozna več tiste napetosti iz. Stalinovih časov in ker ima Jugoslavija živce na pravfem mestu ter se zna upirati pritisku. Dalje je dejal, da so odnosi z Italijo zelo dobri, ter kažejo,, kako je mogoč ' sjtorazum med komunističnimi in nekomunističnimi državami v okviru konkret-nih koristi.
S. L,
tli iii Hiti n ih n iMiiiiiiiitiiiniiiitiiii n lin n n m iihii nuni iii minutni iii n lunin i iii iiiiiiiiii Hitu iiiitiiiiiiiiiiiii 1111111111111111111111111111 m um milim
Gromikov odgovor Zahodu glede priprav za konferenco
Ce Zahod hoče skupne razgovore, se jih morala udeležiti tudi veleposlanika Poljske in CSR - Resolucija ZDA v Varnostnem svetu o nadzorstvu nad arktičnim področjem
MOSKVA, 26. — Sovjetski
zunanji mimster Gromiko je danes povabil k sebi tri zahodne veleposlanike vsakega posebej, katerim je izročil odgovor na zadnjo zahodno noto v zvezi s pripravami konference'naj višjih.
Besediln odgovora ni bilo še objavljeno, vendar pa j_e pred-icaterega pregrinjalom je de- , stavnik ameriškega državnega
departmaja Whyte izjavil, da sovjetski odgovor pomeni za-
net let izvajala monopol oblasti.
Fanfani je na shodu v Bologni priznal utemeljenost kritik, da je program KD samo suho naštevanje problemov. Dejal je, da je ta program
vrnitev zahodnega predloga naj bi se veleposlaniki tren zahodnih držav skupno razgo-varjali z Gromikom.
V Parizu se je zvedelo, da
 ..........................................................................................................................n,Minimum,niiiiiHiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiinMhiitiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiimiiiiiiiiiiMii
.(Nadaljevanje z 2. strani)
predlaga Gromiko sledečo alternativo: če se razgovori Vodijo skupno, bi se jih morala udeležiti tudi poljski in češkoslovaški veleposlanik. Drugače pa naj se razgovori vodijo na dvostranski podlagi in v tem primeru oo Gromiko ločeno sprejel francoskega, ameriškega in angleškega veleposlanika vsakega posebej.
Kar se tiče pogajanj samih, je Sovjetska zveza pripravljena spet nekaj popustiti. Gromiko namreč privoli, da veleposlaniki začnejo razgovore o izbiri vprašanj, ki naj bi jih vključil v dnevni red konfe-
■■niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiniiiiiniiiH
gojen ter družbeno - ekonomskih procesov, v katerih se družba razvija. Poudaril je tudi, da se osnutek programa ne razlikuje od prejšnjih po določanju končnega cilja. Močno pa se razlikuje po določanju neposrednih ciljev akcije komunistov kakor tudi glede poti in sredstev boja za sedanje neposredne cilje. Zatem je podrobno in s številnimi u-temeljevanji analiziral program in poudaril, da je ta odsev stanja socialistične misli in socialistične prakse v Jugoslaviji.
Kardelj je dalje poudaril, da je Jugoslavija za miroljubno aktivno koeksistenco prav zaradi tega, ker meni, da to ni samo sredstvo miru, temveč tudi najhitrejša pot za nadaljnji razvoj socializma v sedanjih pogojih in za njegovo krepitev. Takšne postavke so tudi podlaga za stališče programa glede odnosa socialistične Jugoslavije do sodobne blokovske razdelitve sveta. »Mi presojamo značaj blokov po njihoni konkretni vlogi v danih pogojih. V tem smislu bo varšavska zveza i-mela obrambno vlogo vse dotlej, dokler bodo poskušali najbolj reakcionarni krogi na svetu atlantsko zvezo in druge podobne organizacije izkoristiti kot orodje protikomunističnega križarskega pohoda)».
Jasno pa je. da blokovske razdelitve sveta ni moč odpraviti z razpravo o mehaničnem enostranskem razpustu blokov, marveč edinole z odstranitvijo vzrokov v mednarodnih stikih, ki so privedli do njihove ustanovitve, To pomeni predvsem boj proti gospodarstvu s politiko sile v mednarodnih stikih.
Na koncu je Kardelj izjavil: «Mi ne mislimo, da je nepravilno in škodljivo za medsebojno sodelovanje, če nekdo pošteno in konkretno kritizira naš program. Toda odklanjamo, da nam kdo vsiljuje stališče, s katerim se ne strinjamo in o katerem smo mnenja ,da ni v interesu niti naših narodov niti mednarodnega socializma. Nam niso potrebna neka spričevala o našem marksizmu in leninizmu. ZKJ je bila vedno zvesta marksizmu - leninizmu in na tej podlagi izdeluje svoj program in ga bo formulirala tako, kot pojmuje potrebe delavskega razreda in narodov Jugoslavije kakor tudi splošne, interese miru tn mednarodnega socializma»,
7 dni v svetu
Vzhod - Zahod
Prejšnjo nedeljo smo poročali, da se je Sovjetska zveza pritožila pri Varnostnem svetu zaradi poletov ameriških letal z jedrskimi bombami nad
arktičnim področjem. Po govoru vseh delegatov je ameriški delegat Cabot Lodge, ki predseduje Varnostnemu svetu v aprilu, zavrnil zahtevo sovjetskega delegata, naj sejo odloži na drugi dan. Zaradi tega je sovjetski delegat iz protesta umaknil svojo resolucijo. Pozneje je izjavil, da to ne pomeni, da je umaknil protest in da bo svoječas no spet zahteval razpruvo o tem.
Medtem je Hruščev odgovoril Eisenhotverju in izrekel presenečenje, ker ZDA zavračajo poziv o prekinitvi jedrskih poizkusov. Med drugim pravi, da se ne strinja z Ei-senhoiverjevim stališčem, da bi moral biti sklep o ustavitvi jedrskih poizkusov del sporazuma o splošni razorožitvi. Glede ameriškega načrta o tako imenovanem «odprtem nebu« pa pravi Hruščev, da ta načrt ne prispeva k rešitvi razorožitvenega vprašanju. Nikola Hruščev ponovno opozarja na polete ameriških letal z atomskimi in vodikovimi bombami proti mejam Sovjetske zveze in poziva ameriško vlado, naj »napravi konec tej nevarni igri z ognjem«.
Glede amer iškega predloga o izkoriščanju vesolja v miroljubne namene poudarja Ni-kita Hruščev, da je Sovjetska zveza vedno pripravljena skleniti pogodbo v tem smislu, vendar pa poudarja, da se a-tomske m vodikove bombe lahko pošiljajo tudi z raketami z oporišč, ki obkrožajo Sovjetsko zvezo. Zato je mogoče govoriti o tem vprašanju samo istočasno z razgovori o likvi-daciji vojaških oporišč na tujih ozemljih.
Sovjetska vlada je poslala noto tudi. japonski ' vladi, s katero odgovarja na japonski predlog, naj bi SZ ostala pri sklepu o ustanovitvi jedrskih poizkusov, tudi če jih bosta Velika Britanija in ZDA nadaljevali. Sovjetska vlada poziva japonsko vlado, naj vpliva v Londonu in VVashingto-nu, da sprejmeta sovjetski predlog. Sovjetska vlada opozarja, da bo prisiljena tudi ona poizkuse nadaljevati, če bosta ameriška in angleška vlada vztrajali na svojem stališču.
Britanska vlada pa je v petek sporočila, da bo v kratkem začela svoje poizkuse z
jedrskim orožjem na Božičnih otokih. Mac Millan je v spodnji zbornici izjavil, da ne misli ukiniti poizkusnih eksplozij ker da britanski znanstveniki «potrebujejo še mnoge podatke, ki so Angliji potrebni, da si zagotovi svojo o-brambo«.
Kar se tiče priprav za konferenco najvišjih, pa so tri zahodne vlade poslale sovjetski vlad‘ noto• v kateri pravijo, da bi skupni sestanki veleposlanikov treh zahodnih držav v Moskvi s sovjetskim zunanjim ministrom bolj olajšali razgovore, kakor pa razgovori z vsakim posebej. V noti je dalje rečeno da so tri zahodne sile razumele sovjetski predlog o sestanku veleposlanikov tako, da bodo razgovori v Moskvi skupni.
«Miss kriza»
Francoska vladna kriza še ni rešena. Predsednik Coty je preteklo nedeljo dal nalogo demokristjanu Bidaultu, naj skuša sestaviti novo vlado. Ta je takoj napovedoval zaostritev vojne proti Alžir-cem in izključeval vsako možnost sporazuma z njimi, kar se tiče njihovih zahtev. Pri posvetovanjih pa se je izkazalo, da ne bo mogel dobiti podpore skupščine. Socialisti so mu odrekli podporo in tudi njegova lastna stranka. Vsi so pričakovali, da bo Cotg poveril mandat komu s parla-
mentarne levice. Omenjali so bivšega ministra v Mendes-Franceovi vladi Mitteranda, voditelja levega krila demokratične zveze odporniškega gibanja. Bidaultov neuspeh je jasno pokazal, da desnica v francoski skupščini nima večine. Toda Cotg je dal mandat Plevenu, ki je bil v časih Dien Bten Fuja obrambni minister. Francoska desnica je takrat vpila, da ne mara nikoli več Plevena Toda Fran.' cija sedaj potrebuje prav nov Dien Bien Fu, zuto da reši svoje alžirsko vprašanje. Pleven je predlagal strankam e-nolelno politično premirje. V tem času naj bi skušali naj-t, izhod iz alžirske krize. Pripravljal je tudi izjavo ki naj bi se ji pridružile vse stranke in s katero bi zavzele skupno stališče glede Alžira. Toda izkazalo se je da kaj takega ni mogoče, in zato se je Pleven lej izjavi odpovedal. Končen odgovor Cotg ju bo morda dal šele v začetku prihodnjega tedna.
Novinarji, ki potrpežljivo čakajo na stopnicah pred palačo za javna dela, kjer se Pleven posvetuje, pa so poskrbeli za zabavo, s tem da so izvolili novo kraljico: «Miss kriza» Izvoljena je bila mlada manekenka Francoi-se Kad n, ki so jo kronali kar na stopnicah. Eden izmgd članov žirije je izjavil:	«Miss
kriza 1953 je novo jamstvo proti... te vrste krize.s
renče zunanjih ministrov. Do sedaj je SZ zahtevala, naj veleposlaniki govorijo samo o določitvi kraja, dneva m udeležencev te konference.
Na koncu pravi nota, da ie Gromiko pripravljen nadaljevati razgovore s tremi veleposlaniki, čim se bodo ti za to odločili; s tem pušča pobudo trem zahodnim vladam.
V angleških diplomatskih krogih ugotavljajo, da Sovjetska zveza ni več pripravljena sprejeti formule «štirje veliki« pri obravnavanju mednarodnih vprašanj, Nekateri politični opazovalci menijo zaradi tega, da bodo zahodne države prisiljene sprejeti »načelo Številčne paritete« pr; pogajanjih med Vzhodom in Zahodom. To pa tem bolj, ker so britanski laburistični voditelji naklonjeni temu koraku
Iz New Yorka poročajo, da je amerištki delegat Cabot Lodge izjavil, da bodo ZDA predložile Varnostnemu svetu OZN resolucijo, ki predlaga takojšnjo določitev področja .n inšpekcije severno od Severnega tečajnika, da se preprečijo nenadni napadi.
Resolucija poziva člane raz-oroiitvenega pododbora (ZDA SZ, Francijo. Veliko Britanijo, Kanado), Dansko, Norveško in vse države, ki imajo ozemlja severno od Severnega tečajnika in ki jih želijo vključiti v področje inšpekcije, naj takoj določijo svoje predstavnike za diskusijo in za sporazum o potrebnih tehničnih ukrepih.
Resolucijo bodo ZDA predložile v okviru sovjetskega protesta proti ZDA. s katerim Sovjetska zveza zahteva prenehanje poletov ameriških letal z atomskimi i,n vodikovimi bomDsmi nad arktičnim področjem.
Lodge je pripomnil, da se je o resoiuclji razgovarjal s sovjetskim delegatom Soboljc-vom, ki je obljubil, da j0 bo skrbno proučil.
Vrhovni sovjet pa je poslal poslanico ameriškemu kongresu, s katero se obrača na ameriško ljuduvo, naj združi napore s sovjetskim ljudstvom, da se prepreči oprema zahod-nonemške vojske z atomskim orožjem in z raketami.
Tvrdka LORENZI
f m	TRST,
ITI c I O77«r0 l
TRS T,	„
Ul. S. Lazzaro ib tel. 24-245
Izvaža: KOLESA LAMBRETE, VESPE. AVTOMOBILE,
motorje vse po izredno
nizkih cenah-
KMETJE VRTNARJI
Za vsako vašo potrebo se obrnite na domačo tvrdko
IIH
TRST, Ul. Milano 18
TELEF. 35-169
katera vam nudi po najnižjih cenah vsakovrstna
najboljših inozemskih krajev in semena lastnega p: ter razne sadike, žveplo, modro galico, umetna m ska gnojila ter vsakovrstno orodje in stroje vsake v
idelka
orga11'
elikosti
CICLO
T BST
UL A. CACCIA 3
AUTOVIE CARSICHE
VOZNI RED AVTOBUSOV
PROGa trst • BAZOVICA - PADR1CE • GROPADA' TREBČE
Odhodi s postaje Trg l..iberta in Stara mitnica
OB DELAVNIKIH: ob 7-30, 8.15, 9.30, 10.15, 11., 12., 14., 15., 16., 16.50, 17.30., 18., 18,50,
13.10*
19.50, "20*40 22 40.
19.45,
18.05.
• HEKFELJE
Herpeh °b
DOLINA
OB PRAZNIKIH: ob 7.25, 8.30. 10., 11.. 12.30, 13.10, l3-.=’
14.30, 15., 15.30, 16., 16.30, 17., 17.30, 18., 18.30, 19.,
20.30, 22.30, 24.
PROGA TRST - BLOK FHNETIC1 Odhod s Trga Liberta OB DELAVNIKIH: ob 7.30, 10.15, 13.10, 15, 18.00.	^
OB PRAZNIKIH: ob 7.25, 8.30, 10, 11 12.30, 13.10.	•',5,
14.30, 15. 15.30, 16, 16,30, 17, 17.30	18	18.30,	1«. 1B'
20.30, 22.30.
Odhod s Fmetičev OB DELAVNIKIH: ob 8.20. 10.50, 14.05, 15.40, l«-55j«*j0. OB PRAZNIKIH: ob H 9.10, 10.50. '1.40, 13.20. 14,
15.15, :O.30, 15.50, 16.20	16 50, 17.35, '.h 18.50 19.20. I»* 20.20, :.‘0.50, 21.45. 23.10
PROGA TRST BLOK PESEK Odhod s Trga Liberta OB DELAVNIKIH; ob 7.45, 13.10, 17.30.
OB PRAZNIKIH: ob 11 30, 17.30.
Odhod s Peska OB DELAVNIKIH; ob 8.20, 13.50,
OB PRAZNIKIH: ob 12.05. 18 05
PROGA TRST • KO/.lNA Odhod's Trga Liberta ob 7.30 in 13,10. Iz 9. uri m 14.30. — Vožnie vsako soboto.
PROGA TRST • DOM.IO - BOIJUNEC PHKBKNEG Odhod s Trga State mitnice OB DEJAVNIKIH:	ob	6.35	7.25.	10.20.*	12.05
16.35, 17-05 * 18.05, 1835, 19 20 20.45 22 35 OB	PRAZNIKIH;	ob	9.05	10.35,	12.35*	14.30.	16-05
18.15. 19.35 20.40 22.05 N. B * Samo tl avtobusi vozijo do Prebenega se ustavijo v Dolini.
PROGA TRST • DOM.IO RICMANJE Odhodi s postaje na Trgu Stare mitnice OB	DELAVNIKIH: oh	7.35, 1035	12 20	13.35	1« C)S
OB	PRAZNIKIH:	ob	9.35	14 05	16.20,	19.35	,	22 50.
PROGA TRSI - ADAMIČ MAOKOVLJE Odhodi s postaje	na	Trgu	Stare	mitnice
OB DELAVNIKIH:	ob	11..	13 30.
OH	PRAZNIKIH:	ob	13.,	22 30
PROGA TRST • OSP . MACKOVLJE
Odhodi s Trga Liberta OB DELAVNIKIH: ob 18 15.
OB PRAZNIKIH: ob 18.30.
PROGA TRST - PODLONJER LON-lER Odhodi « postaje	na	Trgu	Stare	mitnice
OB DELAVNIKIH:	od 6.00	ure	zjutraj	dalj® , .j
četrt ure do 22.30, in vsake pol ure do 24.00; za Lonjer ob 20.27 iz PODLONJERJA.	6etrt
OB PRAZNIKIH: od 6.30 ure zjutruj oalje vs»tiCj,-rJA ure do 28.45, zadnji v Lonjer 23.30 iz PODLONJ J
Opravljamo prevoze blaga za tretje ? lahkimi W kamioni ter avtocisternami tudi v inozemstvo. *'a macije kličite telefonski .H. .36-794 in 55-378.
13 05- '
,7.05
druf'
19
20
vsaKJ