Številka 10 Uubliana dne 8. marca 1939 Leto XXI Očetje in sinovi Črnogorska plemena imajo v največji časti tradicijo svojih ustaških junakov. Z vztrajno odpornostjo proti tujim nasilnikom je rastia njih slava in se je večal ponos rodu, ki mu je junak pripadal. V Slovencih je bilo vsako tako stremljenje zamorjeno že pred davnimi stoletji. Ko so se ponujali boji za zedinjeno Slovenijo, so odlič-niki vsevprek molili za neokrnjeno državo nemškega svobodomiselstva in narod svarili pred pogubnim vplivom lastne nacionalne ideje. Nobena laž ne traja večno. Bolj odporni pa so rodovi lažnikov. Pospravljeni v okrilje kast predstavljajo stare laži kot nove resnice in stare resnice kot nove laži. Slovenski nacionalizem postaja v današnjih časih glavni predmet politike. Z njim vzporedno se obnavlja razgovor o slovenskem naprednjaštvu, ki je brez dvoma najresničnejši, zgodovinsko edino izkazani izvir slovenskega narodnostnega usmerjanja, zavedanja, opredeljevanja. Ker pa življenje pozna stopnje naprej in stopnje nazaj, ni čuda, če se obzorja ožijo in širijo pa spet ožijo, življenje po pozna tudi dejstvo, da ideje ugrabljajo njih sovražniki, se jim navidezno približajo in jih celo usvajajo samo zaradi tega, ker se zaradi njih sodobnosti boje za zaton svoje moči. Ne tajimo si, da se je nazadnjaškemu slovenstvu še vedno posrečilo pod modernim oblačilom ohraniti in pokriti vso duhovno zaostalost, ki edino jamči njegov obstanek. To dejstvo bi bilo zadostno za vsakega izmeti nas, da išče božje kraljestvo najprej v skupnem odporu zoper stanje, ki je. In da ničesar ne započne novega, dokler to ni prevrženo. To bi zlasti morali na široko uvidevati ljudje, ki so doma iz krajev, odkoder so bili izgnani po edini zaslugi okorelih zatiralcev slovenskega nacionalizma. Ti zlasti morajo priznavati, da so idejni predhodniki današnjega barbarstva nujno pripravljali pot za zrušenje in uničenje slovenske zedinjene skupnosti. Njihov smoter ni bil nikoli narod kot izraz zavestne, s ponosom prepojene pripadnosti k določeni jezikovni, kulturni, gospodarski in politični enoti. Njihov ideal je bil in ostane za vse večne čase: pokoren narod, narod, ki ne bo imel nikoli poguma vprašati njih samih: Kdo prav za prav pa ste vi? Koliko vaših trditev je vobče dokazljivih in koliko že dokazanih? Narod, ki takih vprašanj ne postavlja in ki ne terja neizprosno točnih odgovorov — tak narod nima odpora in s potrpežljivo mirnostjo prenaša rezanje udov. Tako močno je omamljen od trajnega zastrupljanja, da ga nič ne boli. Slovensko napredno gibanje se je borilo zato, da bi narod postal občutljiv na zunaj — napram tujim narodom — in nujno tudi na znotraj, napram svojim lastnim članom. Vsi, ki so imeli pri tem kaj zgubiti, so se žilavo, organizirano in predvsem z vsemi sredstvi upirali, da bi se to ne zgodilo. Zadnja leta slovenskega življenja so polna nopobitnih dokazov, da duhovno v resnici ni duhovno in da se razen materiji nobeni stvari ne priznava obstojnost. Vse je sila in brez sile ni ničesar, to je edina označba, ki ustreza. Bogokletni zasmeh človeških pravic, naravnih in božjih, je višek modrosti, podlo norčevanje se smatra za »duhovno izživljanje« in povprečna človeška umnost je vse delj od tistih, ki se postavljajo nad narod. Ni merila za moralo, ker je morala sama le zoprno breme. Ni časa za sosedske odnošaje, ker kdo bi se otepal s prijateljstvom, ko groba pest vse hitreje in temeljiteje opravi? Bližnjih ni več, so samo še ukazujoči, podvrženci in zazuamovanci, ki doslej niso uvideli »prave poti«. Vse to vodi narod neizprosno k zadnjim robovom prepada. Po isti strogi in neodstopni doslednosti, kakor nas je vodilo do izgube najlepših krajev in najboljših ljudi, prav po tisti poti nas vodi do zadnje velike izgube: vse bomo imeli po črki postave, toda ničesar po resnici duha. In ob teh težkih prilikah se med nami oglašajo ljudje, ki nimajo čuta za usodne dobe. Mesto, da bi se pokorili ideji naprednosti, se pehajo za njeno drobljenje in uživajo pohvale onih, na katere so kajkraj kazali kot vzročnike naših zgodovinskih nesreč. Če je že usoda no- Menda ni družabnega sloja, ki bi mu bil mir tako življenjsko neobhodno potreben kakor kmetu. Zato tudi kmet z drhtečo skrbjo spremlja in sprejema vsa poročila o miru in nevarnostih, ki mu prete. Nemara že dolgo ni bilo v mednarodnem svetu toliko govorjenja o miru ko zadnje čase. Ni diplomatskega kosila ne večerje brez miroljubnih napitnic. Celo na lov se vozijo diplo-matje samo zavoljo miru. Hkratu pa se vse države oborožujejo s tako naglico in v takem obsegu, da je človeka groza* Kje je torej resnica, v miroljubnih besedah ali v krvavobojnih dejanjih? Emigrantsko glasilo »Istra« objavlja o tem vprašanju zanimivo in tehtno razmišljanje; ki ga prav zaradi njegove nepristranosti in pregledne nazornosti v velikem obsegu ponatisku-jemo. Takole se glase izvanjanja: »Toda če pogledamo za kulise gostobesed-nosti evropskih državnikov in malo razmotriva-mo dejanski položaj, vidimo, da ta kaže popolnoma drugačno sliko. Evropa in ves svet se obo-rožuje in vsi narodi gledajo nejasno v jutršnji dan, ker ne vedo, kaj bo z njimi. Velika mesta si grade ogromne podzemske zaklone in ljudem delijo že celo plinske maske. Vendar morajo biti vsemu temu razpoloženju ljudi in pripravam nekje neki vzroki, ki ne dopuščajo, da bi mirno in brez skrbi ljudje gradili naprej svoje domove in se brigali za svoje dnevne in življenjske potrebe. Iu res če pogledamo drugo stran, ki jo več ali manj čutimo vsi, vidimo, da to razpoloženje ljudi, ki kaže strah pred bodočo vojno, ni brez vzroka. — Komaj par mesecev je, odkar so velesile J vega barbarstva da stvarja sužnje, mar naj bo usoda napredništva, da k temu pomaga? Zazebe človeka, ko vidi tolikšno slepoto jazov, milo mu je za narod, ko čaka tovarišev, in odrešenikov, pa se ga dotika nuzlota računov. Toda iz naroda samega prihaja, česar inteligenca ni zmožna: narod postaja enoten, odporen in trden zid se dviga, da zavrne naskok, ki se pripravlja in ki naj mu za stoletja zapre usta in zaustavi vsak krik po svobodi in človečnosti. Tam s0 še junaki, tam je še požrtvovalnost, tam so še sinovi očetov, ki niso nikoli upognili uporniških ramen! V delavskih in kmetskih vrstah se dviga polno rok, ki se ne dajo zvezati, ki jih ne mami skleda, taki so, ki jih kliče in vabi hrepenenje po odrešenju, po svobodi vesti in prepričanja! Tam ni sekt, ne inalodušnih skritnikov, tam se dobro ocenja koščeni objem, ki v vsej tihoti oklepa slovensko narodno telo. Iskanje božjega in zemeljskega kraljestva je v iskanju svobode. IJoosevelt pravi, da med demokracijo in nasilno vladavino ni premost-ljivosti. Cujmo prav vsi, od prvega do zadnjega, da ne bo geslo o demokraciji pokopano od rok novih srednjeveških nasilnikov! Kdor zdaj stopa iz vrst, grdo izdaja, kdor stoji ob strani, izdaja in kdor se noče zavedati, kam stvari gredo, izdaja. razdelile Češkoslovaško. Angleški predsednik je imenoval to delo* za mir, posredovanje. Naj bo kakor koli, od tega dne, ki so ga smatrali kot enega najvažnejših v povojni Evropi in kot največji korak na poti k miru, se je stanje v Evropi, pa tudi izven nje^bistveno spremenilo. Od tega dne, ko bi človek mislil po vsem tem, kar je bilo pisanega in govorjenega, da ne bo treba niti ene nove puške več za oboroževanje, od tega dne je pričelo ravno na polju oboroževanja, pravo tekmovanje. Ko danes sledimo temu oboroževanju, ne moremo preko jasne skrbi pred bodočnostjo. Amerika, ki je od Evrope razmeroma daleč, se oborožuje z velikansko naglico. Usoda svoje demokracije veže z usodo evropskih demokracij. Anglija je določila dve milijardi tedensko za oboroževanje. Francija pa, da bi nadoknadila zamujeno, hiti kupovati in naročati zlasti letala v Ameriki. Ogromne milijarde se usuvajo v vreče fabrikantov orožja, ki jim ta pripravljajoči se ognjeni ples, seveda dobro dene. Italija, ki je za oboroževanje žrtvovala že tretjino svojega narodnega bogastva, hiti še dalje in skuša tekmovati. Nemčija v svojih tovarnah noč in dan izdeluje samo orožje. »Mir pod orožjem«, je morda za la čas najbolj primerna definicija. — Toda čemu ta mir pod orožjem? Kdo grozi in kdo je prav za prav za mir. Že v začetku smo ugotovili, da ne govore vsi .iskreno o miru, in da so med njimi taki, ki jim je mir le potrebna fraza. Zlasti če gledamo na veliko oboroževanje Amerike, oziroma Združenih držav, nam bo postal položaj jasnejši. Njeni vodilni politiki jasno izražajo, da bo morda skoro svet potegnjen v nov konflikt. Res pravijo, ne obstoja neposredna nevarnost napada na ameriško ozemlje, toda razvoj gre v takem pravcu, ki lahko v najkrajšem Času dovede do vojne. Amerika, kot vidimo, govori čisto jasno, na drugi strani pa pove tudi, da konflikt, ki grozi, ne izvira iz njenega ozemlja. Francija se v tem oziru tudi brani. Ona pravi, da je podvzela vse napore, da bo Francija močnejša samo za to, da se bo branila. In če Francija skrbi za svojo moč, to dela zato, da se ohrani mir. Ako razmotrivamo še dalje, vidimo da tudi Anglija sama neposredno ne pripravlja ničesar napadalnega. Tudi ona hoče samo braniti svoje in pa svojih prijateljskih sosedov, to je predvsem Francije. Anglija gre v tem oziru še dalje. Ona izjavlja, da bi bila današnja vojna v svojem učinku tako strašna, ne samo za one, ki bi bili v njej udeleženi, ampak tudi za one, ki bi bili samo kot opazovalci in da se ne sme nikoli dovoliti, da bi vojna začela, dokler je mogoče kak praktičen in časten korak za onemogočenje vojne. Tudi Anglija je torej na zunaj odločno proti vojni. — Ko gremo v tem razmotrivanju dalje, nas iznenadi pisanje lista »Relazioni internazionali«, ki pravi, da bo Italija dosegla svoje zahteve, v kolikor niso dosegljive s pogodbami, z orožjem. Papež Pij /111. novi poglavar rimskokatoliške cerkve Po komaj 24urnem trajanju konklava so v Vatikanu zbrani kardinali — 62 po številu — izvolili za novega papeža kardinala in dosedanjega državnega tajnika Eugenija Pacellija, ki si je kot papež izbral ime Pij XII. Novi papež se je rodil 2. marca 1876. v Rimu in je bil izvoljen za papeža torej vprav na svoj 63. rojstni dan. Gimnazijo in bogoslovje je študiral v Rimu in je 2. aprila 1899. dosegel mašniško po-svečenje. S 27. letom je postal profesor cerkvenega prava v rimskem bogoslovju, nato pa profesor za cerkveno diplomacijo na visoki šoli 5>Pontificia Accademica dei Nobili Ecclesiastici«. Zgodaj je postal papežev hišni prelat. L. 1917. je odšel za nuncija v Monakovo. Istega leta je bil posvečen tudi v škofa. L. 1925. ga vidimo kot nuncija v Berlinu, a v začetku leta 1930. ga je bil pokojni Pij XI. imenoval za vatikanskega državnega tajnika. Letošnji konklave je bil izza leta 1621., ko Je bil izvoljen gagež Gregor XV., najkrajši kon- »Džibuti je kakor ključ od hišnih vrat, brez katerega ni mogoče biti.< Nemčija pa izjavlja, da potrebuje za svoje potrebe kolonije in ozemlja z naravnimi bogastvi. To vprašanje pravi, da ga bo rešila tako ali pa tako. — Beseda mir ima torej danes kakor mnogo drugih lepih besed, dva obraza. Obraz mu jo da oni, ki jo izgovori. Ali bo končno le dobila samo ono pravo in resnično zunanjo obliko, kot si jo ljudstva predstavljajo in jo tudi na vsakem koraku izražajo, o tem bomo videli v bodočih dneh. Morda bo zadobila tak smisel tudi in edino z orožjem, ne da bi se to orožje sploh uporabilo? Pri tem je važno to, ali bodo oni, ki jim bo pri srcu res pravi mir, lahko s svojo oboroženo močjo užugali nemirnega razgrajača. Saj je znano, da je bila ena izmed nalog nekdanjega angleškega zunanjega ministra, ki je šel v Ameriko ta, da obrazloži predvsem Roosevel-tu, da je Anglija podpisala sporazum v Monako-vem samo radi tega, ker takrat ni bila v stanju, da bi se spustila v vojno z izgledom na uspeh.« K temu nimamo kaj pripomniti. Usoda bo menda kmalu razkrila laž in resnico o miru, mi pa samo želimo, da bi zmagala resnica. pritajenega. Revizorji so podali izjavo, da se je t vsemi rezervami pošteno poslovalo in da ni bilo nobene možnosti, da bi sc kak del imovine neopažono izgubil iz zadruge. Sodišče je ugotovilo, da večina točk obtožbe sploh ni bila utemeljena, ne glede na osebo. Glede osebe toženega Soršaka Antona pa je dognalo v vs.eh točkah popolno poštenost, vestnost in dobro vero. Soršak Anton je kot ravnatelj vzorno vršil svojo službo že 18 let, i vso vnemo je skrbel za dobro in uspešno poslovanje zadruge. Zato ga je seveda težko prizadelo klevetniško napadanje v tisku. Morda bi ga še bolj, če bi ne bil vedel, katere sence se skrivajo za tem tiskom. Ravnatelja Soršaka so v prvi vrsti javno blatili zato, da so iztresali svoje sovraštvo proti Kmetijski družbi, čije podpredsednik je in kjer se pozna ter odlično ceni njegovo strokovno sodelovanje. Njih namen je bil, hkrati spraviti ob dobro ime ljudi in ustanove, v čijih vodstvu je udeležen Soršak Anton. Veseli nas, da je bila spoštovanemu gospodarskemu delavcu ohranjena čast in upamo, da bo podvojil svoje napore za dobrobit zadružništva in zadružnikov. klave. Kardinal Pacelli je namreč že pri tretjem glasovanju dobil potrebno dvetretjinsko večino. Splošno sodijo, da so bili odločilni za njegovo izvolitev neitalijanski kardinali. Izvolitev novega papeža so odkrito veselo pozdravili odgovorni predstavniki Anglije, Francije, Amerike in mnogih drugih držav. Italijanski listi so izšli v posebnih izdajah, vendar se omejujejo le na življenjepis novega papeža. Nemški tisk pa odkrito izraža svoje začudenje. Splošno in povsod je namreč znano, da je novi papež nasprotnik mnogih narodnosocialističnih idej in zlasti rasizma. V splošnem pričakujejo, da bo Pij XII. ohranil v delovanju smer svojega prednika, kar je označeno že v izberi imena. Saj je znan kot odločen bojevnik za mir in človečanstvo. Izvolitev sama je toliko zanimivejša, ker je bil to prvi primer v zgodovini cerkve, da je bil državni tajnik izvoljen za papeža. S posebnim zadoščenjem so sprejeli vest o izvolitvi novega papeža po vsej Severni Ameriki. Sodijo namreč, da Pacellijeva osebnost in izbera imena jamčita za nadaljevanje nadstran-karske in nestrankarske politike Pija X. in Pija XI. Nova zarota v Romuniji Policija je prišla na sled novi zaroti proti namestniku ministrskega predsednika, notranjemu ministru Calinescu. V Bukarešti in nekaterih podeželskih mestih je bilo aretiranih več članov razpuščene Železne garde, ki so v zvezi z odkrito zaroto. Med aretiranci so tudi osebnosti, ki so opravljale poprej zelo vplivne funkcije v stranki ustreljenega Codreana. Prijeli so tudi princeso Urano Cantacuzino, sestro bivšega voditelja Železne garde, generala Can-tacuzina. Kakor znano, je bila druga generalova sestra aretirana že pred dvema tednoma skupno z Dragomirescom, članom Železne garde. Pripadniki družine Cantacuzino spadajo med najzvestejše pristaše pokojnega ustanovitelja železne garde Codreana. Kakor je videti iz teh dogodkov, Železna garda v Romuniji nikakor še ni zatrta in utegne imeti režim z njo še veliko opravka. Slabo vezilo Kakor je znano, je obhajal nekdanj-i vsemogočni nemški cesar, ki živi v gradu Doornu na Nizozemskem, letos svojo osemdesetletnico. Mož skuša tudi brez prestola še zmeraj ohraniti nekaj svojega nekdanjega cesarskega dostojanstva. • Medtem pa so mu narodni socialisti poklonili kaj malo razveseljivo vezilo. V Kraljevcu je namreč njih vodilni ideolog Rosenberg v nekem svojem predavanju na naslov bivšega cesarja "VVilhelma II. izrekel tole trditev: — Cesar Viljem je leta 1918. s svojim odhodom porušil tradicijo pruskih vladarjev. S tem je položil v grob tudi monarhijo, ki se zato ne bo nikoli več vrnila. Spremembe poklica v Nemčiji Iz bivše Avstrije poroča solnograško uradno glasilo narodno-socialističnih učiteljev, da je v zadnjem času večje število nekdanjih avstrijskih duhovnov izstopilo iz tega stanu. Obrnili so se na urade s prošnjo, da bi jim omogočili obiskovanje učiteljskih zavodov. Uradi so jim to dovolili, in zdaj bodo nekdanji duhovniki obiskovali enoletni abiturientski tečaj, nakar bodo nastavljeni po šolah kot učitelji. Tudi Japonci proii Židom V zadnjem času tudi na Japonskem močno narašča protižidovsko razpoloženje. Zlasti napadajo listi Zide v Šanghaju in pozivajo okupacijske oblasti, naj jih odstranijo, češ da so vsi ti Židje odločni nasprotniki Japonske. Naš lanski izvoz v Nemčijo Medtem ko je leta 1937. znašala vrednost našega izvoza v Nemčijo le 1361 milijonov dinarjev, se je lani izvoz povečal in dosegel 1814 milijonov din. Seveda pa je v lanski številki upoštevan tudi pretežni del izvoza v Avstrijo. Glavni predmeti našega izvoza v Nemčijo so bili tudi lani naslednji: pšenica 208 milijonov din — številke v oklepajih pomenijo izvoz prejšnjega leta — (279), koruza 83 (123), moka 22"4 (0), otrobi in moka za živino 19'0 (0'7), sveže sadje 113 (17), konoplja 130 (114), žive svinje 111 (41), konji 40 (5), govedo 37 (14), živa perutnina 29 (15), zaklana perutnina 56 (42), sveže meso 76 (60), mast 71 (74), jajca 70 (51), perje 56 (50), surove kože 38 (26), les 216 (159), boksit 61 (64), ekstrakti za strojenje 25 (19) in surov baker 85 milijonov dinarjev (133). Kmetje, obrtniki in podeielskl delavcll Zahtevaj- te o vsakem gostilniškem lokalu, kamor ii¥nitell »Ekonoma" Soršak Union pred sodiščem oproščen Dne 25. aprila 1938 je glasilo, ki se imenuje »Slovenski dom«, prineslo v kričečih napisih napad na Soršaka Antona, dolgoletnega ravnatelja zadruge s Ekonom«. »Gre za vsoto din 547.000-— za prevaro in goljufijo«, tako piše ta list. In za to vsoto je šla ovadba na državno tožilstvo, zanjo je bil poklican na odgovornost Soršak Anton. Policija je preiska-vala več dni knjige in zapiske pri Ekonomu. Soršak Anton je bil prepeljan na policijo, nato še v sodni preiskovalni zapor, ki pa ni trajal dolgo. V teku preiskave so bile zaslišane razne priče, člani načelstva in nadzorstva ter izvedenci. Po vloženi obtožnici je okrožno sodišče v Ljubljani razpisalo glavno razpravo proti Sor-šaku Antonu za dan 3. marca 1939. Soršak je poveril zagovor dr. Srečku Goljarju. Razprava je prinesla obteženemu popolno zadoščenje. Soršak Anton je bil popolnoma oproščen krivde iu kazni. Izkazalo se je, da Soršak Anton ni imel nikakega namena, kaj napačnega vpisa-vati ali opuščati kake vpise, vsa imovina zadruge je bila vsakemu članu znana, nič ni bilo D orno in drugod SV/. Vis. knez namestnik — Jugoslovanom v škmeriki Severoameriške Zedinjene države prirede letos svetovno razstavo v Nevv Yorku. Razstave se udeleži tudi Jugoslavija. V nedeljo zvečer je govoril po radiju za prebivalstvo Zedinjenih držav Nj. Vis. knez namestnik Pavle tale govor v zvezi s svetovno razstavo: Srečen sem, ker mi svetovna razstava v New Yorku daje priliko, da izrečem svoje občudovanje narodu Zedinjenih držav ter njegovemu uglednemu predsedniku. Ta velika razstava bo sijajen dokaz kulturnega, socialnega in gospodarskega napredka velikega ameriškega naroda. Ona bo izreden dokaz, da se moreta sreča in blagostanje človeštva razvijati samo v atmosferi miru in strpljivosti. Prav tako se veselim, ker morem ob tej priliki pozdraviti vse Jugoslovane, ki žive v Zedinjenih državah severne Amerike. Naš paviljon na svetovni razstavi v Ncw Yorku bo pokazal napredek in blagostanje njihove domovine, kraljevine Jugoslavije, ter jih bo spomnil na stare kraje, v katerih imenu jim želim vso srečo in vse dobro.« Nato sta govorila še predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič in minister za trgovino g. Jevrem Tomič. Narodna skupščina V soboto je bila končana načelna razprava o novem proračunu v narodni skupščini. Predstavniki zedinjene opozicije so se načelne debate udeležili in v svojih govorih obrazložili svoje stališče do samega proračuna kakor tudi do vladi ne izjave. Predstavniki zedinjene opozicije so zahtevali popravo vseh političnih krivic, ki jih je povzročil nesrečni režim dr. Milana Stojadinoviča pristašem opozicijskih grup tekom njegovega vladanja, zlasti pa za časa volilne borbe lansko leto. Politične kazni naj se brišejo in politične obsodbe amnestirajo. Narodu naj se vrnejo popolne politične svoboščine, svobodo zborovanja in svobodo tiska. Po sprejetju proračuna in finančnega zakona, ki naj pooblašča vlado za spremembo političnih zakonov, med katere spada zlasti zakon o volitvah narodnih poslancev, naj se takoj razpusti sedanja narodna skupščina in razpišejo nove volitve. Te volitve naj bodo svobodne, tajne in proporcionalne. Volitve naj vodi vlada narodne koncentracije, ki bo jamčila za svobodo in pravilnost pri volitvah. Za takojšen razpust sedanje narodne -skupščine se je zavzemal tudi narodni poslanec JRZ dr. Djordje Markovič. S temi ukrepi bi bila na široko odprta pot sporazumu med Srbi in Hrvati in izpolnjeni bi bili s tem vsi pogoji za pravilno rešitev hrvatskega vprašanja. Med drugimi poslanci JRZ sta govorila tudi poslanca Ante Kovač in Josip Cvetic. Ljubljanski »Slovenec« poroča, da sta mlatila prazno slamo, ko sta govorila o hrvatskem vprašanju, o preureditvi države ter o edinstvu naroda in države. Poslanci JRZ iz dravske banovine so se krepko zavzeli za unitarizem (centralizem) ter za ohranitev sedanje narodne skupščine. Ker so nekateri govorniki iz večine in vsi iz opozicije predlagali takojšen razpis novih volitev. Po mnenju poslancev JRZ iz dravske banovine sedanje skupščine ni potrebno razpuščati, temveč naj se ona loti reševanja hrvatskega vprašanja in napravi sporazum s Hrvati. Rešitev hrvatskega vprašanja, da bo dosežena s tem, ako izvedejo široke samouprave na podlagi veljavne ustave. Prav isto stališče sta zavzemala v svojih govorih tudi narodna poslanca JRZ Josip Cve-tič in Ante Kovač, ki sta izstopila iz JNS, ko je ta napravila volilni sporazum z dr. Mačkom. Govorniki JRZ iz dravske banovine se namreč boje, da bi se z razpisom novih volitev zgubilo preveč časa za reševanje hrvatskega vprašanja, ki da ne trpi nobenega odlaganja več. Za napravo sporazuma sta potrebni najmanj dve stranki. Za rešitev hrvatskega vprašanja so torej poleg druge stranke potrebni najprej Hrvati. Kako si Hrvati, oziroma dr. Maček zamišlja sporazum, je že neštetokrat povedal in zapisal. Mnenje dr. Mačka in HSS, torej Hrvatov, so tolmačili v narodni skupščini govorniki zedinjene opozicije. Tudi deklaracija Cvetkovičeve vlade poudarja potrebo, da pripravi pot za sporazum s Hrvati. Kako si zamišlja zedinjena opozicija in tudi dr. Maček pripravljanje poti za sporazum, so jasno povedali njihovi govorniki ob priliki proračunske razprave v parlamentu. Po končanih govorih je glasovalo za proračun 281 narodnih poslancev. Poslanci zedinjene opozicije so pred glasovanjem zapustili sejno dvorano. Od glasovanja se je vzdržal dr. Milan Stojadinovič in njegovi prijatelji, večinoma bivši ministri njegove vlade. t Anica Hočevarjeva Na Vrhniki je nehalo utripati srce blagi Anici Hočevarjevi, soprogi lekarnarja in bivšega narodnega poslanca. Prerano umrla pokojnica je bila iz znane ljubljanske Tičarjeve rodbine. Pred 16. leti je dala srce in roko vrhniškemu lekarnarju Stanku Hočevarju, ki mu je bila ves ta čas vzorna to-varišica in idealna žena. Mlada gospa, za katero poleg potrtega moža žalujeta 12 letni sin in 9 letna hčerkica, si je s svojim lepim značajem osvojila vsa srca na Vrhniki in daleč po Sloveniji. Ob preranem grobu vzorne slovenske žene in matere se je v žalosti zbrala vsa Vrhnika, kjer bo pokojna trajno živela v najsvetlejšem spominu. Užaloščeni rodbini izrekamo ob tem trpkem udarcu usode svoje iskreno sožalje. Kmetsko demokratska koalicija V soboto dopoldne se je vršila v Zagrebu konferenca KDK, ki so ji prisostvovali dr. Vladimir Maček, Večeslav Vilder, dr. D uda Bo-škovič in Sava Kosanovic. V Mokronogu se je vršila v soboto popoldne seja pododbora sreske organizacije Jug. nac. stranke za mokro-noški sodni okraj. Seje se je udeležil tudi podpredsednik banovinskega odbora stranke tovariš Milan Mravlje. V Konjicah sta se vršila v nedeljo dopoldne občna zbora starešinske in mladinske organizacije Jug. nac. stranke. Dvorana v Narodnem domu je bila nabito polna. Po poročilih odborovih funkcionarjev so se izvršile volitve novih odborov, nakar je govoril predsednik omladinske organizacije tov. inž. Jože Itus o decembrskih volitvah in o vlogi, ki jo je igrala pri njih omladina. Pohvalil je njeno delo in borbenost Kljub silnemu pritisku, ki ga je izvajala nad njo Stojadinovičeva vlada, mladina ni zapustila svojih postojank, niti ni omahovala v neenaki - 1;lni borbi. Po volitvah je dobila mladina no*~ga poleta, ker so ji politični dogodki dokazali, da je bila na pravi poti. Stojadinovičev režim je padel, nacionalna kmetska in delavska mladina pa se navzlic hudim udarcem korajžno pripravlja no nove borbe do končne zmage njenih načel in idej. Po govoru inž. Rusa je dal predsednik zborovanja vsa poročila v debato. K besedi se je oglasil tov. Milan Mravlje, ki je v daljšem govoru pojasnil notranji in zunanji politični položaj ter gospodarsko stanje, v katerem se danes Jugoslavija nahaja. Njegov govor so zborovalci večkrat z navdušenimi medklici prekinili in ga nazadnje burno pozdravili. Ljudska posojilnica tožena Na tožbo stavbenika in bivšega solastnika Ljubljanske gradbene družbe Ivana Briclja se je pričela 2. marca pred civilnim senatom ob" ravnava proti Ljudski posojilnici z Miklošičeve ceste v Ljubljani. V senatu sta pod predsedstvom s. o. s. šašlja sodelovala gg. s. o. s. dr. Kotnik in Fran Gorečan. Tožitelja stavbenika Briclja je zastopal odvetnik dr. Hacin, toženo Ljudsko posojilnico pa dr. Božidar Vodu-šek. V tožbi zahteva tožitelj izplačilo 1,000.000 din, oziroma znesek, ki bi se zdel sodišču primeren s 6% obrestmi. Tožitelj navaja, da je kot poslovodja in solastnik Ljubljanske gradbene družbe utrpel milijonsko škodo zaradi protipo-godbenega in protizakonitega postopanja Ljudske posojilnice proti omenjeni gradbeni družbi« Ce bi bila namreč gradbena družba imela na razpolago tista denarna sredstva, kakor jih je sicer posojilnica prvotno obljubila, bi bila družba z lahkoto zaslužila najmanj tiste obresti, katere ji je posojilnica od 1. januarja 1932 zaračunala in znašajo din 1,500.000. Gradbena družba bi bila mogla dobiti tudi okrog 2,000.000 din več iz konkmznega postopanja glede premoženja Proizvodjačke šečerane a. d. Poleg tega je Gradbena družba po krivdi posojilnice utrpela tudi še najmanj 300.000 din, ker je propadel njen inventar in ga je morala družba pod ceno prodati, a sam tožitelj je utrpel na odhodu zaslužka vsaj 500.000 din. Celotna škoda, ki jo je zaradi protipogodbenega in protizakonitega postopanja posojilnice utrpela Gradbena družba, znaša 2,300.000 din. Od te vsote odpade na tožitelja Briclja okrog 700.000 din. Gradbena družba je svoje odškodninske zahtevke odstopila stavbeniku Briclju kot družabniku družbe. Zato zahteva tožitelj, naj mu Ljudska posojilnica vrne od škode, ki jo je povzročila Gradbeni družbi, znesek din 700.000 kot del, ki odpade na njegov poslovni delež pri družbi, in še škodo, ki jo je posojilnica povzročila njemu neposredno v znesku 300.000 din z izgubo zaslužka. V svojem odgovoru na tožbo je Ljudska posojilnica poudarila, da sama ni ničesar zakrivila, temveč da ji je nasprotno splošna gospodarska stiska onemogočila izpolnjevanje prevzetih zakonitih obveznosti. Temu nasproti je tožitelj Bricelj ponudil dokaze, da si je Ljudska posojilnica ustvarila ogromne rezerve, s katerimi bi mogla izpolniti z lahkoto vse obveznosti, ki jih je prevzela do svoje članice Ljubljanske gradbene družbe. Med drugim je tožba navedla, da si more le zavod, ki je na izredno trdnih nogah, privoščiti to, da likvidira nered-nosti tako, kakor se je zgodilo v primeru, ko je neki uradnik Ljudske posojilnice neupravičeno dvignil iz blagajne 1,600.000 din. Po odkritju neupravičene manipulacije je načelstvo sicer uvedlo proti uradniku disciplinsko preiskavo, ki pa je bila zaključena tako, da se je moral prizadeti uradnik zavezati, da ne bo nič, kar se je v posojilnici zgodilo, iznašal, lahko pa je obdržal denar, ki ga je iz blagajne vzel. Pri razpravi so bili zaslišani kanonik dr. Alojz Zupan, profesor cerkvene zgodovine na ljubljanski bogoslovni fakulteti dr. Josip Turki in duh. svetnik dr. Levičnik ter dr. Alojz Snoj. Razprava se nadaljuje. 'Dragiša. Stojadinovič bivši narodni poslanec, ki je bil obsojen na štiri leta ječe od sodišča za zaščito države zaradi soudeležbe pri znanem streljanju Arnauto- Viča v narodni skupščini 1. 1936., je bil pretekli teden pomiloščen in izpuščen na svobodo. JVa -pogojni svobodi Pretekli teden je bilo izpuščenih na pogojno svobodo 17 hrvatskih političnih kaznjencev, ki so prestali že nad polovico prisojene kazni v zaporih. Stojadinovičev režim jih ni hotel izpustiti na pogojno svobodo, čeprav so imeli za to zakonito pravico. Ejubljansba sobolsba akupa je imela preteklo nedeljo občni zbor. Za starosto župe je bil izvoljen Stane Vidmar, za načelnika pa Franjo Lubej. Nova uprava sokolske župe bo pristopila takoj k pripravam za sokolski zlet, ki se bo letos vršil v Ljubljani za 75-letni jubilej ob ustanovitvi ljubljanskega Sokola. Kai pravlio? 0 narodni koncentraciji razpravlja zadnja »Nova pravda« in ugotavlja: »Narodne koncentracije morajo biti izraz 6rčnih potreb, ne politične taktike ali osebnih stremljenj. Narodno združenje se mora pričeti od spodaj navzgor, pri odnosu človeka do človeka, pri praizvoru vsega napredka; pri delu in ustvarjanju za socialne koristi posameznika in celote in ne pri besedah od zgoraj navzdol.« V apelu na narodne poslance se zavzema zadnji »Učiteljski fov»r5ž< 7 Telefon interurban 25-06 Dobavlja vse deželne pridelke, kakor: pšenico, rž, ječmen, oves, koruzo, ajdo itd. Mlovnke izdelke; pše-trični zdrob, pšenično moko, rženo moko, ajdovo moko. koruzno moko, koruzni ud rob, pšenično in koruzno krmilno moko, pšenične otrobe, ješprenj, kašo. Poljske pridelke: krompir, fižol, zelje, sadje, eeno in slamo. Stalna naloga vseh umetnih gnojil (rud. superfos-fata, kalijeve šoto, Tomaeove žlindre, nitrofoekala, ap-nenega dušika, čilskega solitra itd.), cementa in drugo glavno utstnpstro za Sloveuijo opekarne »Ilo-vac«, Karlovac, za vse vrete zidne m strešne opeke. X »Toti list« je pravkar začel svoj drugi letnik in se je že s 1. številko, ki je izšla v dvojnem obsegu, tako priljubil, da so se ljudje marsikje prav dobesedno pulili zanj. »Toti list« je popolnoma nad strankami in hoče le v šaljivi obliki povedati resnico, ki jo danes vsak naš človek tako iskreno želi. Kdor torej želi imeti ves letnik lista, naj nemudoma naroči, ker mu pozneje uprava s 1. številko ne bi mogla več postreči. List velja za celo leto samo din 30. Za naročilo zadostuje dopisnica. Naročila naslavljajte na upravo »Totega lista«, Maribor, Cvetlična ulica 12. X V Crngrobu je neznan tat vlomil v cerkev in odnesel ciborij ter ves denar, kolikor ga je bilo v pušicah. Koliko je odnesel, ni mogoče ugotoviti. Vlom je odkril šele cerkovnik France Logonder, ko je prišel zjutraj odklepat cerkev. O vlomilcu seveda zdavnaj ni bilo nobenega sledu več. X V Kočevju je pred kratkim neznan poži-galec zažgal skedenj in hlev posestniku Bach-majerju. Ogenj je obe poslopji do tal upepelil. Posestnik trpi občutno škodo. Požigalca, ki uganja svoje početje bržkone iz naslade, iščejo z vso vnemo orožniki in upajo, da ga prej ali slej izslede. X Krški most je od zadnje sobote zaprt za ves tovorni promet, dokler se ne nadomestita nova nosilca. To naj prevozniki upoštevajo, da ne bo neljubih presenečenj in nepotrebnih poti. To je že drugič, da je most zaprt v teku treh mesecev. Most je v tako slabem stanju, da sta se v soboto pod tovornim avtom, ki je peljal les v novo Bonačevo tovarno na Vidmu, zlomila dva nosilca in le po sreči ni bilo katastrofe. X V nekem gozdu pri Tivtu se je ustrelil komaj 40Ietni zdravnik dr. Anton Stor, specialist za ušesne in nosne bolezni. Kaj je gnalo mladega moža, ki zapušča vdovo in lOletnega sina, v tako smrt, je ostalo skrivnost. X V Zagorju se je v spanju zadušila s plinom, ki je uhajal iz pokvarjene peči, 281etna (»osestnikova hči Anica Bebar. Mati jo je drugi dan našla mrtvo. zavisi kakovost in višina pridelka. Po zmernih cenah smo priskrbeli od domače selekciiske postaje oplemenjeno seme starega ječmena in ovsa. Ravno tako smo nakupili našim prilikam pri-lagodeno seme domače detelje in lucerne, ga očistili od predenice, nakar je preizkušeno na čistočo in kaijivost po določilih norm o kontroli semena. Ravno tako zamoremo garantirati za prvovrstnost travnih semen in njihovih mešanic, ker so ta semena pred uvozom bila analizirana. Na zalogi imamo stalno tudi razna druga semena. Cene so razvidne v posebnem ceniku, ki se na zahtevo dopošlje. Nabava semena je zadeva zaupanja! Obračajte se zaradi tega pri nabavi zanesljivo na Kmetijsko družbo r, z. z o. z. v Ljubljani, Novi trg 3 ali na njena skladišča v Celju, Konjicah. Mariboru, Novem mestu in Brežicah, . .„„,„.. v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 1 Telefon št. 28-47 Rač. pošt hran. št. 14.257 Brzoja/i: Kmetskidotn Račun pri Narodni banki Eskontuje menice Dale kratko« ročna posojila Izvršuje ostale denarne posle * \ ^ * \ iS Zaupaite denar domačemu zavodu! Ali more bili pravkar oprana brisača tako sivkasta? Seveda, če ni oprana tako, dla je iz nje popolnoma odstranjena vsa nesnaga, se zdi poleg Radion belega perila zanemarjena. Pri kukanju raztopine Radiona se tvori kisik, ki skupaj s peno mila struji skozi perilo in temeljito odpravi vso nesnago. Zunaj in znotraj bleščeče čisto perilo, brez primera belo -Radion belo. SCHICHT OV ADION NI ČISTEJŠE BELINE OD RADION BELINE X V SI. Brodu so v tovarni vagonov začeli stavkati delavci. Mezdno gibanje se je začelo zato, ker so prejeli delavci na mezdah manj kakor gre. Ukinili so jim tudi pavšal in 12% povišanje. Pogajanja za poravnavo spora so se že pričela. X V Hetinu blizu romunske meje so bile nedavno umorjene 271etna Marija Bukora, njena svakinja 551etna Elizabeta Bukora in stara mati mlade žene Ana Požegi, stara 82 let. Zločin je bil storjen, ko gospodarja ni bilo doma. Ljudje pripovedujejo, da so videli tri moške, ki so se plazili okrog hiše. Razbojniki so pobili svoje žrtve s sekirami in starki je sekira še tičala v glavi. "Ni še znano, ali gre za umor iz osv.ete ali za roparski umor. X V okolici Novega Marofa si je mizar Tomo Horvatič z nožem razparal trebuh, ker sc ga osumili, da je ponarejal 10- in 20dinarske kovance. Moža so sicer takoj prepeljali v bolnico, vendar ni upanja, da bi okreval. Napredne mlekarne potrebujejo: kemikalije in aparate za raziskovanje mleka po vseh metodah, sirišča, kulture, barve, sredstva za konzerviranje in dozorevanje (Diacasol), razne laboratorijske potrebščine itd., ki jih dobe najugodneje pri »Lykos« Mr. K. Vouk, Zagreb, Draškovičeva 26. Tel. 22-881. X V Javorjah pri Škoiji Loki je pri nekem fantovskem pretepu v gostilni nekdo z nožem tako silovito zabodel 171etnega hlapca Antona Kumarja, da je čez malo časa izkrvavel in umrl. X V Stran ju je pri montiranju radijske antene električni tok usmrtil 271etnega delavca Leopolda Žagarja. X V Kamilici se je na materinem grobu ustrelil 321etni kovač Franc Stupan iz Brester-nice, ki je bil poprej iz ljubosumja obstrelil svojo izvoljenko Angelo Dobnikarjevo v Mariboru. Njej se ni zgodilo nič hudega, fant pa je bil prepričan, da jo je usmrtil. Zato se je odločil za obupni korak. Nevarno ranjenega so prepeljali sicer takoj v mariborsko bolnico, kjer pa je kmalu izdihnil. X Na Pobrežju se je ustrelil 231etni tovarniški delavec Martin Kline. Krogla mu je prebila srce. Bil je seveda takoj mrtev. V samomor je mladega človeka pognala neozdravljiva jetika. Nasveti za hišo in dom Migetajoča svetloba je močno škodljiva za oči. Zato ne puščaj, da bi otroci od preblizu gledali ogenj v štedilniku ali pri taki razsvetljavi celo čitali. Utegnili bi namreč deloma ali celo popolnoma izgubiti vid. Čevljev, galoš in snežk ne devaj v omaro, ker morajo biti na zraku. Zanje je najprimernejša polica, ki jo lahko zakriva zastor. Posebno primerno je, ako so posamezne police za čevlje sestavljene iz lestev; med njimi naj bo vedno par centimetrov presledka, da more zrak tudi ob spodnji strani do obutve. Razume se, da treba čevlje imeti na kopitih, posebno če smo slekli vlažne. Le tako ohranijo dolgo lepo obliko. Seimi 12. marca: na Turjaku, v Dol. Logatcu, Drno-vem, Radovljici, Št. Rupertu, Sv. Juriju pri Celju-trg. 13. marca: v Motniku, Št. Vidu/Blokah, Semiču, Središču, Zidanem mostu. 14. marca: v Begunjah pri Logatcu, Kamniku, Ormožu, Mariboru, Muti, Sv. Vidu pri Gro-belnem, Dol. Lendavi, Črenšovcih. 15. marca: v Zireh, Ljubljani, Ložu, Lembergu, Vitanju, Celju, Ptuju, Trbovljah, Pleterjih, Prosenjakovcih, 16. marca: v Šmihelu-Stopičah, Dol. Lendavi, Turnišču. 17. marca: v Mengšu, Škof ji Loki, Žužemberku, Mariboru, Frankolovem, Podčetrtku, Rečici ob Savinji, Trbovljah. tfntffifclfi liot" izhaJa vsako sredo. Naročnina znaša „n!ilifloKl ilol letno 30 din, polletno 15 din, za inozemstvo letno 50 din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefran-kirana pisma se ne sprejemajo. — Rokopisov ne vračamo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. 7. Telefon inter, št. 32-59. Račun pri poštni hranilnici št. 14.194. 18. marca: v Krškem, Starem trgu pri Črnomlju, Sv. Vidu na Blokah, Celju, Brežicah, Trbovljah, Štrigovi. yf Živinski seimi Na zadnjem živinskem sejmu v Mariboru je bilo prodanih 91 glav po tehle cenah: Pujski 5 do 6 tednov po 90 do 100 din; 7 do 9 tednov po 115 do 140 din; 3 do 4 mesece stari po 200 do 280 din; 5 do 7 mesecev stari po 470 do 510 din, 1 leto stari ga so šli v prodaj po 730 do 980 din. Iz tujine ■ Volitve novega predsednika republike v Franciji bodo po sklepu predsedstev francoskega parlamenta in senata letos due 6. aprila. Letos namreč sedanji predsednik Lebrun dosluži svojo dobo. Po nekaterih vesteh ima največ izgledov za izvolitev predsednik zbornice Edvard Her-riot, ki je po politični opredelitvi radikalni socialist. ■ Nad 15.000 uradnikov jc v Kataloniji odpustil novi civilni guverner Barcelone grof Montseni. To so uradniki bivše katalonske vlade. Kako so ti ljudje veseli tega daru Francove svobode, si vsakdo lahko misli. B Angleški radio oddaja zadnje dni tudi v nemškem jeziku, na kar so Nemci močno hudi, češ da služi to oddajanje samo proti-nemški propagandi. S Indija izstopi iz Zveze narodov. Tako je namreč s 55 proti 54 glasovom sklenil indijski kongres. ■ Inozemskih Židov živi v Bolgariji po uradnih poročilih 2300, a ne 6000, kakor so vedela povedati neka tuja poročila. ■ Nedobrodošli Židje. Mussolini je .odklonil željo predsednika Združenih ameriških držav Roosevelta, da bi se nemški Židje smeli naseliti v Abesiniji. ■ Velikansko notranje vojno posojilo je pravkar razpisala Japonska. Posojilo znaša, preračunano v našo valuto, 75 milijard dinarjev. Hkratu z razpisom opozarja japonski finančni minister državljane, da se bodo za amortizacijo posojila povečali razni davki. ■ Izseljevanje Judov iz Nemčije. Nemške oblasti so objavile, da je zapustilo Nemčijo, odkar šo prišli na oblast nacionalsocialisti 240 tisoč Judov. Samo od novembrskih pogromov lanskega leta se je izselilo okrog 100.000 Judov. Ictd ic tU i kupite nove čevlje !t «0321—646 Čeveljčki U pološčene e„me na ^"Biss: 2425—6686 V teh Čevljih udobnega kroja ; se bo počutila vaša noga pro-1 sta. Izdelani so iz črnega difbina z apartnim lakastiui okrasjem 8522—48S02 Otroški polževi j i iz močnega boksa z neraztrgljivinj gumastim podplatom. Za živahne otroke ni boljše in trajnejše obutve 2025—64648 Praktični ženski čevlji- na trake, izy delani iz finega črnega ali rjavega, boksa, z usnjenim podplatom ia; usnjeno peto 0675—46197 kon£l s • 6,roko ™Pon-c oz nst, usnjen mi podplati varuje noge*0' ^ ^ 6922—44609 P)i"sni, i" močni otroški čevellčki I " I?oine» boksa z usnjenim Podplatom in peto. Številke M j Prej 49, sedaj 4644—44604 Dekliški čevlji iz močne kože z za. ponko in usnjenim podplatom. Najbolj prikladni za štrapac * 5927—64627 Elegantni in udobni čevlji iz boksa, tubaste oblike, z usnjenim podplatom) in peto 38325—«11 Ženski polčevlji iz pološčene gumo z gumastim podplatom in nizko peto. Nepremočljivi in vzdržljivi, Lahko zamenjajo usnjeno obutev, a stanejo le din 29'— 2425—66121 Okusni čeveljčki na trake iz fioeg« črnega boksa, 7. usnjenim podplatom in polvisoko peto. Prilegajo se dobro nogi in jih lahko nosite k vsakemu plašču in kostumu 1937—68S22 Tole so elegantni čevlji, ki so dosegljivi vsakemu uradniku, trgovcu in obrtniku. Zelo trpežni. Izdelani so iz boksa s popolnoma usnjenimi in ne-premočljlvimi podplati. Prodaiamo jih črne in rumene, po isti znižani ceni din 79"— r.8077—607 Udobne gumaste lakirane opanke, « posebno močnim podplatom in okra-šenlm licem. Trpežne in nepremoč-ljivo Moške veljajo samo din 29'—, ženske diu 25'—, otroške din 19'— 4767—68802 , „ Udobni delavski čevlji za vsak štra-pac, široke oblike, izdelani iz masivne kravine, z usnjeno opetnico m usnjenim, nepremočljivim in zelo trpežnim podplatom. Po znižam ceni stanejo samo din 79'— Kmetska posojilnica ljubljanske okolice reg. zadr. z neom. zavezo v Ljubljani, Tyrševa cesta 18 Nov^jloge «■» 4% Za vse vloge nudi popolno varnost. — Otvarja PO/ tekoče račune in izvršuje vse denarne posle. — Vlagajte svoje Vloge proti odpovedi PO Is| prihranke v najstarejši slovenski denarni zavodi