Slovansko slovstvo.
* Kvety se zove češki lepoznanski ilustrirani list, ki izhaja v Pragi (cena mu je za četrt leta le 1 gld. 50 kr.) in so ga ^Novice" svojim bralcem priporočale že v svojem listu. In res, kakor nam vsak list častno potrjuje, je „Kvety" vreden živega priporočila. Razun izvrstnega beletrističinega berila in krasnih podob različnih zgodovinsko zanimivih krajev donaša podobe slovanskih rodoljubov iz severa in juga , poslednji  list 17.   pa  je   prinesel  posebno „Prilogo modino"
365
tako lično, da se bode gotovo prikupil tudi našem go-spem in gospodičinam. Ako so že izvrstni lesorezi moderne ženske obleke, so še posebno krasne, v Parizu narejene iluminirane podobe novih modij. V tem listu se prav očitno vidi napredek slavnih naših bratov na Češkem v umetnosti xylografni.
Iz Sturij poleg Ajdovščine smo prejeli sledečo pesmico s prošnjo, naj bi nekoliko olikana zagledala beli dan:
Srcu v nesreči.
Osodi stara je navada,                     Zastonj se nji je ustavljati,
Da redko smeje se sladk6;               Ne zmore človek je nikdar;
Da tudi v tega plane rada.              Njej mora voljno se podati,
Ki se borit' ne misli ž nj6!             Ce njen doseže ga udar!
Ne tepe le v beraSki koči                 Ak te uČe izkušnje tvoje,
Brezupne žalosti sinov;                     Kak naglo gine sreče sle"d,
Od nje se kraljev prestol poči,         Ozri v prijatelje se svoje,
Nje tres posuje dvor njegov.            Morda tolažbo najdeš spet.
Pa če te žabi vse na sveti; Ce s taboj nihče ne solzi; Ce so ti upi vsi odvzeti; Ce ne odstopi roj skrbi: Pa vendar ne omahni v sili, Nad zvezde glej, ki mrgole, Tam Bog nesrečnih se usmili, On tčsi žalostno srce!
Jož. Šemic, vojak.
366