St. 127 Mm a!*}* Mttc* «t 30, L pfeflM M nt Aston Osrfeec. — mila a mcsac L Z 7m looceaatvo iiirsrfno 8 (MiomucnumM V Trstu* v sredo 28. mala 1994. Posamezna Številka 20 cent. Letnik XLIX ih afltf t BdicoaL HmqZ~uA scU L 82.— ia celo leto L 80»— uredništva bi upov« it 11-57' EDINOST Posamezne Številke v Trsta la okolld po 30 cent — Oglasi se rs&mjjo v »rokosti cm kolone (73 mm.) — Oglasi trgovcev ta obrtnikov mm po 40 cest osmrtnice* zahvale, poslanice In vabile po L 1.—, oglasi denarnih uvodov mm po L 2. — Mali oglasi po SO cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo Izključno uprav' Edinosti, v Trsta, elics s* Frančiška AsiSkega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva ln upravo 11-9« Poglavje S59 volil ljudstva Vsa v imena ljudstva in njegove volje! fTa bodi odločilna v vsem in obvezna za vsakogar, pa naj že stoji na čelu aH pa v vrstil Po tistem pregovoru: ljudstva glas »— božji glasi Prarf Sama fc treba priti najprej na jasno glede pojma «ljudstva*, javnosti. Na ja no: \daj Čujemo res tflas ljudstva? Kako je nastal ta glas: ali iz notranjosti in sprevidnosti tega ljudsva samega, ali pa se to, kar se 07;nača kot glas ljudstva, le umetao« vceplja v glavo in dušo ljudstva — eU ni to strup v poslafeni toliki?I Stipe Radič povija tudi svoje na-t . ■ v zastavo z napitom: suvereniteta ! U a! Vsa usužnjena mu, glasila kričijo dan na dan: kar hoče Radič, to je glas, to je volja ljudstva! Je ie res, da so hrvatske kmetske mase danes na strani Radića. Vprašanje pa je, al! so si te kmetske mase to mišljenje ustvarile same, iz sebe, iz . oje spre vidnosti, na podlagi lastnega in stvarnega pi esojanja stvari. Alt pa jim ni Radić Ha preračun jen način in z demagoškim* sredstvi še le vcepil tako mišljenje, opisujoč jim stvari drugače, nego v resnici so?! O tem predmetu razpravlja zagrebški cPokret*. Stališče Radićevo je: večina, riasa, Številčna nadmoć v gotovem času in na gotovem ozemlju: to da je narodi Vse prerogative, ki spadajo narodu, pripisuje tako svoji poslušni masi. Po njegovem velja 100 nepismenih ljudi v kaki okolici več nego 99 kulturnih delavcev! Točno je to: na volitvah bi zmagalo onih 100 nad 99! Radič obožuje ma;o. in je na stališču; da je glas mase glas Boga, da so te masp suverene! Večji del naj zmaguje vednol, Pesnica pa je, da precejSen del Hrvatov samih, pa tudi Slovencev, drugače misli in čuti nego Rac&ćeva masa, da niti ne go-voriroo o srbskem delu državljanov Jugoslavije. Kako se more tore? voijo Radičevih m^s — in n*hu tega še umetno narinjeno — označati kot vodjo vsega naroda v Jugoslaviji?! Če bi tem masam podelili suve-renV.etne prerogative in če bi pripoznali, < olja teh mas edino in izključno od-1 joča volja naroda, bi pomenilo to pro-pc >t vseh vrednot in pogubo za iste mase tame! Masa ne misli, ona občuti le neugodnosti države, ki jih trpi v seda-1 osti. Reagira na to, kar jo boli, v 1 iavnena nerazumno. Masa odklanja gren-ivci»o zdravil* za bodoče zdravje! Zato ne 2itda, ampak podira. Mari naj — zaključuj ? < Pokret*, po katerem posnemamo te misli — Živi suverenistika mase enega dela na-r ia nad vsem nigoslovenskim narodom? Mari naj hrvatske kmetske mase vodijo r.ržavo ali ves narod? Tega ni niti v bolj-5 eviški Rusiji. Pa tudi v istem hrvatskem i idstvu je živa monarhistična tradicija v tem smislu, da ne odločuje masa, marveč nuka višja avtoriteta. Starešina v stari hr-^atski «zadrugi» je bil n. pr. njen dosmrtni t xJja z vsemi svojstvi absolutista. "Taj osvetlimo s par praktičnimi primeri veljavnost trdive zagrebškega lista, da bi bi!o v pogubo mas samih, če bi bila odločilna le njih hipna volja, čim niso same ^■jvoij tzprevidne in razsodne. Znano je, da je tudi aaše slovensko ljudstvo tu pa tam vdano vražam, da veruje še danes v čarovnice! To je vsekako znak kulturne zaostalosti. Mari ni ravno zato vsakomur, ki sta mu blagor in napredek ljudstva res ca srcu, v najnujnejšo dolžnost, da pobija tako krivo vero, da se torej upira — kakor bi rekel Radič — glasu ljudstva?! Znani so n. pr. slučaji iz prejšnjih časov v kulturno zaostalih delih Italije povodom nevarnih epidemij, ko je šlo ljudstvo s sekirami nad — zdravnike, poslane tja od pametne in skrbne vlade! Ljudstvo je bilo t a k o razjarjeno, da je morala vojaška po-raoč ščititi zdravnike; uverjeno je bilo namreč, da ga hočejo zdravniki zastrupiti a!i Bog ve kaj! Mari ne bi zagrešila naravnost zločinsko zamudo vlada, ki ne bi odrom na tako voljo ljudstva — poslala zdravnike v okužene kraje?! V neki občini Julijske Krajine so vojni dogodki neko cesto, ki je za občino velike gospodarske pomembnosti, razorali tako, da absolutno ni bila več za rabo. Pametnemu in za korist občine vnetemu županu je prišla raisel, da bi — da rabimo to, toliko razkrit ano besedo — s kulukom popravil in uravnal ono cesto. Misli je sledilo tudi dejanje. V času zime, ko je ljudstvo manj zaposleno z delom na polju, je določil župan, da mora m popravo ceste vsaka hiša dati primerno delovnih sil, oziroma dni. V občini je silno završelo proti županu, * volja ljudstva* se je izražala hrupno. Ko pa je bilo delo dovršeno, so brli ljudje zadovoljni in hvaležni ži*oanu. Kajti če bi bil radi jeze ljudstva odnehal od svoje namere, Če ne bi bil narinil svoje volje: ali bi bila cesta ostala nerabna, kar bi bilo na ve-Irko gospodarsko škodo za občane, ali pa bi jo bil moral popraviti z najetimi in plačanimi delavci, kar bi bilo stalo občino kakih 20—30 tisoč lir in bi se morale primerno zvišati občinske doklade v kritje tega izdatka! Žrtev od strani občanov bi bila nera zmerno večja m občutnejša. To •o slednjič — kakor rečeno — izprevideli tutH občani in so biK zadovoljni, da župan bi poohiša! — glasu ljudstva/l Pa tsu primerih prehajamo k' predmetu, kj nam Je v mislih. Glas mase je božji glas h tedaj, če prihaja iz razsodnosti in izpre-Nikdar pa ne, če je le izraz hipne fcevolje in jeze vsled nepoznavanja stvari, in njihovih vzrokov. Najmanje pa, če to nevoljo in jezo podžigajo umetno izvestne agitacije — v Bog ve kake namene! Če n. pr. vocfitelj aH zastopnik naroda vidi, da hoče masa s svojimi željami in svojo jezo kreniti na krivo pot, ki bi mogla dovesti do škode za isto meso samo, mora svariti, mora govoriti ljudstvu resnico, četudi je neprijetna. Nie sme sledili «volji ljudstva*, marveč jo mora zavračati in navajati na pravo pot! Prava nesreča za ljudstvo je voditelj, ki utrja ljudstvo v krivih domnevah samo in edino zato, da spravlja ljudstvo na svojo stran. Pravemu zastopniku ljudstva je javna korist nad osebno popularnostjo ali hipno priljubljenost jo! V prvo ima zavest, da je bfl vesten, v drugo pa more računati, da ljudstvo samo izpregieda, slednjič, da je imel prav, da je varoval njegove koristi, da je bilo ono, ki se je motilo in krivo presojata stvari! NaB poslanec dr. Wilfan je moral pre- živeti grenko uro, ker hoče Istranki ponavljajo nemški nsoljonalct razloge, vojaški dolžnosti Misel je bila za ljudstvo | nega seveda silno priltupljtva. Dr. Wilfan pa se je oglasil hitro in brez strahu: ne tako, ljudje božji, ker rte le, da je misel neizvedljiva, marveč bi mogla piti tudi največja nesreča. NI dolgo trajalo, da so iz prizadetih krogov samih prihajali izrazi hvaležnosti dr.u Witfanu, da je svaril pravočasno m Bog ve IzoJiko družin obvaroval nesreče. Naj bi že enkrat nehalo med nami tisto operiranje z »ljudsko voijo*, kadar ni prava, ker ne "^jp iz izpre vidnosti in pravilnega presojanja stvari m dogodkov, ali pa je bila umetno zanečena v ljudstvo v zgolj agitacijske svrhe! Caillau meni, da bo Nemčija morala piaČatL PARIZ, 27. Caillause je izjavil dopisniku Hi sta «Journal»t da se mora prisiliti Nemčijo U plačilu, čeprav je treba upoštevati težkočO tehničnega in finančnega značaja, med slednji« mi tudi prenos glavnic, katero vprašanja ni bilo rešeno v Dawesovem načrtu Prwa sala IftalUanske ibornSc® Rocco Izvoljen za predsednika — Volitev podpredsednikov in talailov Zasedanje senata RIM, 27. Začasni predsednik Tovi ni je otvorH sejo zbornice ob 15. uri. Predvsem je povabil poslance Vella De Capitanija, Martimja, Bianchija in Locnginottija, ki so bili svoje Časno tajniki predsedstva, naj prevzamejo tudi danes začasno ta posel. Nato je priseglo več poslancev, med njimi tudi dr. Besednjak in komunistični poslanec Srebrnič. Zbornica je prešla k volitvi predsednika. Glasovalo je 469 poslancev in sicer: 338 glasov je dobil Alfredo Rocco (fašist), 2 Amendola (opozicijonalec) in 1 Salandra [liberalec); 127 glasovnic je biLo praznih t'otemt^kesn je bil izvoljen Alfredo Rocco. T^fc^se jp wr3ila volitev 4 popdredsed-nUjnOV, & tajnikov m 3 kvestorjev. Po glasovanju je predsednik prekinil sejo. Ob 18.45 se je seja nadaljevala. Izid volitev je bil naslednji: za podtajnike so bili izvoljeni Grandi Dino (253 glasov), Ginnta (214), Gasparottso (187) in popolar Rodinč (45); za tajnike: Bottai, Vicini, Torti, Ba-nelK, Oreco, Madia, Ungaro m Miani; za kvestorje: Renda, Buttahiochi ki Capanni Seja je bita zaključena ob 1&.50. Na ju-tri&np seji se bo konstituiral predsedniški urad. Tittoni zopet izvoljen za predsednika RIM, 27. Danes popoldne se je sestal senat k prvi seji XXVII. zakonodajne dobe. Predsedoval je sen. Melodia. Prečitan je bil zapesnik seje z dne 9. decembra 1923, kateri je bil sprejet Predsednik je nato prebral kr. ukaz, s katerim je bila razpu-ščena poslanska zbornica, določen dan za volitve in za sklicanja obeh zbornic parlamenta. Predsednik je predlagal, da bi senat poslal angleški kraljevski Jtojki poslanico v znak zahvale za prisrčen sprejem italijanske kraljevske družine v Londonu. Predlogu aa je pridružil v ime mi vlade minister za mornarico vojvoda Thaon di Revel. Sledile so vnlltve predsednika. Od 276 glasorvnic jih je bilo oddanih 209 za Titto-nija; praznfli glasovnic je bilo 62, 5 pa neveljavnih. Izvoljen je bil tedaj Tittoni. Za podpredsednike so bili izvoljeni Melodia, ŽuppelK, Perbt in MarkattL Seja se je končala ob 18.20. Jutri ob 16. bo javna seja. Zadnji posKos s parlamentom o ttallH ? Sestanek poslancev državne Usta — Mus-solini o nalogah sedanje zbornice RIM, 27. Danes opoldne se je vršil v palači Venezia napovedani sestanek večinskih poslancev, katerega se je udeležil^ 375 poslancev. Predsedoval je ministrski predsednik Mussolini, ki je v daljšem govoru pojasnil namen sestanka in naloge sedanje zbornice. Na sestanku se bo izvolil odbor večine, ki bo skrbel za' stike med vlado ki poslanci večine, dalje bo gledal na to, da bo delovanje večme enotno. Nato je ministrski predsednik očrta! volilni boj ter prešel k razpravi o sedanji zbornici. Italijanska zbornica se je končna oprostila neznosnega bremena, Id so ga tvorili prepiri po hodnikih Montecitorija in rav sanje med posameznimi parlamentarnimi skupinami. Ves svet gleda z velikim zanimanjem na poskus s fašistovskim parlamentom, poskus, ki bo trd, a mora uspeti. Parlament naj živi in ne parlamentarizem, demokracija in ne demagoštvo. To je brezdvamno zadnji parlamentarni poskus v Italiji; ako ne bo uspel, bo treba zapreti parlament in ga nadomestiti z drugo institucijo. Radi tega mora večina gledati, da bo italijanska zbornica za zgled drugim. Mnogokrat se zgodi, da re-vohicijonarci dospejo do točke, ki jim ni bila cilj. Radi tega se lahko zgoeft, da privede fašistov sko gibanje, ki so je pojavilo kot protip ari amen fcarno, do procvita parlamentarnega življenja. Nato je Mussolini priporočal poslancem, naj se pridno udeležujejo sej. Doba kr. ukazov je končana, je rekel Mussolini. Vlada se bo posluževala ukazov samo v izjemnih slučajih. Zbornica bo odobrila v celoti okoli tisoč ukazov, toda o kakih 60 bo treba razpravljati. Ta zakonodajna doba bo dolga, trajala bo gotovo pet let. Nato je Mussolini predlagal naslednji odbor večine: Bianchi, Casertano, Del-croix, Farinacci, Mattei-GentHi, Paohicci, Pennevaria, Polverelli, Sarocchi, Mussolini in Acerbo. Predlog je b3 sprejet. Nato se je sestanek zaključil. občinskega zastopstva. Poudarjal je, kako velikega pomena je obisk italijanske kraljevske dvojice za okrepitev prijateljskih stikov med Italijo in Anglija. Kralj se je zahvalil za prijazne pozdrave. Končno so se prišli poklonit italijanskemu kralju Se zastopniki mesta Westminster, Tudi tem se je kralj zahvalil za počastitev. NemSke stranke sracSina proti brezpogojnem« sprejetju predlogov izvedencev BERLIN, 27. Poslanci centra, nemške ljudske stranke in nemški demokrati so sprejeli skupno spomenico, kjer so ugotovili žalostno usodo tisočev nemških izgnancev in jetnikov ter opozoriti na gotove neskladnosti v poročilu izvedencev, katere zahtevajo nadaljnjih pojaanS in točne rešitve nekaterih vprašanj. Omenjene stranke so sa s to spomenico postavile na stališče, da st mora Nemčija pridržati odločilen vpfiv pri izdelovanju za izvršitev načrta izvedencev potrebnih zakonov, posebno pa v snujočem se rodstm nemških železnic is ▼ novi emisijski banki. Poročilo, na katero ne mutejo omenjene stranke pristati brez pridržkov, ki so jih postavili tucfc izvedenci sami, bodo morale sprejeti tudi druge države kot nedeljivo celoto. Skupna izjava zaključuje tako-le: «Re-šitev reparacijskega vprašanja na podlagi predlogov izvedencev pomssij vzpostavitev vseh pravic Nemči^ v smislu mednarodnih pogodb in tedaj tudi izpraznitev ozemelj, Id 90 MU zasedena v nasprotstvu z veljavnimi pogodbami; dalje mora s tem zopet stopiti v veljavo do^govor za Po-renje ter sa morajo ljudstvu zagotoviti pravica, kl mu grsjo». Omenjene stranke se izjavljajo pripravljena podpirati zunanjo poiitikos Id bi odgorvasjala v spomenici naštetim JusoslooensM narodnu skupttina odgođena Rodićev! mandati verificirani — Ogorčenje opozicije pričeli že zapuščati BeoM BEOGRAD, 27. (Izv.). Za današnjo sejo je vladalo izredno zanimanje. Galerija m diplomatske lože so bile nabito polne. Seja, ki je bila napovedana za 9.30, je bila otvorjena radi seje ministrskega sveta šele ob 11. uri. Ob 10.30 se je mudil Pašič na dvoru. Pri čitanju zapisnika je zahteval radikal Popovič, da se vpiše v zapisnik ugotovitev, da opozicijonaini blok na včerajšnji seji ni prisostvoval čitanju kraljevega ukaza o imenovanju nove vlade. Opozicija Poslanci so grad. Kralj odpotuje na Bled BEOGRAD, 27. (Izv.). Kralj odpotuje te dni na BledL Kralj in kraljica bosta napravila turo na Triglav. Pašič o namenih sedanje vlade BEOGRAD, 26. Urednik «Vremena» je imel zanimiv razgovor z ministrskim predsednikom Pašićem o politični situaciji. Na _ vprašanje, ali je res, da je ministrski pred- je skušala to omiliti, vendar je bU predlog j sednik dobil od krone volilni mandat za med velikim hrupom sprejet. Poslanec Lazič je protestiral proti pozni otvoritvi seje. Poslanec Radosavljevič je vložil interpelacijo radi oviranja shodov opozicije. Nato je bila sprejeta soglasno nujnost za predlog poslanca Raji ća za poravnavo škode, ki so jo povzročile povodnji v Bački. shičaj, da narodna skupščina ne more delovati, je g. PaŠić odgovoril, da so vse te vesti o njegovem volilnem mandatu neresnične in da ni nikjer zahteval takega mandata in ga niti ni dala krona. Vlada je sestavljena v svrho rešitve tekočih vprašanj. O volitvah je mogoče govoriti šele tedaj, ko nastane taka politična si- Sledilo je pomočilo verifikactjskega od- tuacija, ki bo zahtevala, da pride do vo- bora. Po verifikaciji 17 Radičevih mandatov je izjavil radikal Juričič med viharnim odobravanjem, da je radikalni klub na svo$ seji sklenil kljub nepravilnostim, litev. Urednik je dalje prosil ministrskega predsednika za pojasnila, v koliko so resnične vesti, da je bila pripravljena beogradska garnizija za to, da bi napravila ki so se vršile med volitvami, glasovati > državni upor, če bi sestavil vlado Ljuba tudi za verifikacijo ostalih mandatov. V Davidovič. Te vesti so najbolj širili blo-imemi samostojnih demokratov je izjavil kaški listi. Ministrski predsednik je kratko isto poslanec Lukinič. Verifikacija ostalih j in decidirano izjavil, da so te vesti od 43 mandatov je bila nato sprejeta z vsemi konca dot kraja izmišljene in da obžaluje, glasovi razen dveh. Radičevi poslanci so da se vlačita v politično borbo krona in takcf prisegli. Tedaj je skušala opozicija vojska. staviti neki predlog, da bi vrgla vlado. Toda ministrski predsednik Pašič je nenadoma vstal ter prečrtal ukaz o odgo-ditvi narodne skupščine do 20. oktobra. Poslanci vladne koalicije so zapustili zbornico; ostali pa so opozicijonalci ter odločno protestirali. Opozicija namerava takoj po objavi manifesta radikaleev prirediti v Beogradu veliko protestno zborovanje. Radikalni klub je imel danes sejo, na kateri so razpravljal! o političnem položaju. Bila je sprožena tudi misel, da bi se stranka Za zaščito koroških Slovencev BEOGRAD, 27. Jugoslovenska vlada je odločena storiti korake na Dunaju pri avstrijski vladi'in predložiti obširno spomenico o položaju koroških Slovencev Društvu narodov v Ženevi, Vlada bo pozvala avstrijsko vlado, da preneha z vsemi nasilja in da zavaruje svobodo na političnem, gospodarskem in kulturnem polju koroškim Slovencem. Za slučaj, da fcd ne bil odgovor dunajske vlade zadovolfiv, je vlada v Beograda odločena storiti druge HRSS na podlagi zakona o zaščiti države ; odločnejše korake. Društvo narodov bo prepovedala. Sklenjeno je bilo tudi, da se; obveščeno tudi o vseh napadih, ki so jih mora zboljšati organizacija stranke in re- i izvršili nemški nacijonalisti proti jugoslo- orgamzirati časopisje. venskemu konzulu. Otvoritev neiifcogs državnega zboi?. BERLIN, 37. Danes s« je sestal državni zbor. Julijanski M bo Angleškem LONDON, 27. Italijanski kraljevski dvojici je nebo milo; vreme je precej lepo. Ob 9.40 so se podali kralj Vittorio Ema-nuele, kraljica Jelena, prestolonaslednik Umberto in princezinja Mafalda s svojim spremstvom v opatijo Westminster-a, kjer so jih sprejeli visoki cerkveni dostojanstveniki. Kraljevska dvojica je položila na grob neznanega vojaka venec z monodramom a V. E. m E. Ob 10.15 so se odlični gostje vrnili v palačo Bucldngjham. Med potjo jih je meščanstvo burno pozdravljalo. Ob 11.15 je kralj sprejel v palači Buckingham odposlanstvo diplomatskega zbora, ki ga je predstavil italijanski poslanik Della Torretta. Nekoliko pozneje je kralj sprejel zastopstvo mesta Lon- ^ ____ dona. Zupan AJdermen je prečita! pozdrav svojimi silami. V Komunisti ao med m jo damoastrfe-aJl proti na rodnim socijalistom. Skrajne stranke 90 predložile re9oh>cije aa odpravo izjemnega stanja na Bavarskem. Seja je bila na to odložena na Jutri. Nemška vMa dmlsllonlral« BERLIN, JI. Vladaj* aoglasoo predložila ostavko predsedniku Eberiu, Id je ostavko sprejel ter poveril sedanji vladi odpravljailje poslov navadne uprave. Iflrofc! umtn proti Eberta in se ud|aatu fhona za zal Sito republike. BERLIN, 27. Sk^oia narodnih socialistov ti sprejela večje Merilo r—ohdj, kjer se za-tevajo volitve sa novega državnega predsednika, odprava vakoaa sa aiHto republike in nova proučitev ahseue fledO amnestije radi dogodkov v Kftstrina to Muncbenu novembra t. L Narodni socijalisti zahtevajo, da se mora spraviti na satožno klop radi veleizdaje vse osebnosti, ki so se udeležile priprav za revolucijo leta IMS. Nemški aartfraalleH pojdsfo aa vlado BERLIN, 27. Skupina nacijonalcev je sklenila stopiti v novo vlado v razmerju s odgovoru nemški ljudski Penoii roški profeti pisti zatirasju naredrdh manjšin na Poljskem MOSKVA, 27. Agencija «Rosta» poroča: Poljska je zavrnila Cičerinov predlog za temeljito proučitev vprašanja glede zaščite narodnih manjšin v smislu riške pogodbe. V Varšavi lml\ mednarodni kongres KOPENHAGEN, 27. Danes je kralj sprejel 150 članic izvršilnega odbora mednarodnega ženskega kongresa, ld se vrti te dni v Kopenhagenu pod predsedstvom markize Aberdeen. Župan je priredil na se smatra nota Čičerina ko vmešavanje v n»- čast kongresistinj čajanko; pozneje je go-1 n i i -L. __ j. l ^^ Nina Bang, ki je prvi minister Žen- skega spola, povabila vse udeleženke kongresa na kosilo. Kongres se je bavil predvsem z nasled-ntmi vprašanji: dela za javni blagor, zdravje in vzgoja, državljanstvo, moralna ureditev in industrijski položaj ženske. V kratkem se bodo vršili 4 narodni kongresi, in sicer na Čehoslovaškem, v Gautemali, na Irskem in Poljskem, tako da se bo število vseh narodnih kongresov zvišalo na 37. tranje zadeve Poljske, zahteva se, da bi bile manjšine in večina Rusov oropane civilnih Ln verskih svoboščin ter se izjavlja, da se bodo v bodoče puščale sovjetske note, ki se nanašajo na sedmo klavzulo riške pogodbe, brez odgovora. V odgovor na to po^sko noto zavrača Čičerin očitanje vmešavanja v notranje poljske zadeve s strani Rmije, navaja odlomek sedme klavzule, kateri daje Zvezi sovjetskih socijali-stičnih republik pravico, da ščiti Ruse, Ukrajince in Beloruse na Poljskem pred vsakim zatiranjem. Z omenjeno klavzulo se je Poljska obvezala, da bo dovolila tem narodom vse pravice za svoboden razvoj kulture in jezika. Sovjetska vlada zanika zatrdila poljske vlade, da so bile na ozemlju Zveze sovjetskih republik odpravljene civilne in verske svoboščine. Sovjetska ustava in politika narodnosti, kateri sledi ruska vlada, zagotavljata popolno svobodo in prost razmah kulture vseh državljanov raznih narodov, ki sestavljajo prebival Pred anglesko-egiptovskimi pogajanji KAIRO, 27, Zaglul paša je izjavil, da bo Egipt začel pogajanja z Anglijo, kakor hitro bodo odpravljene obstoječe ovire. Dostavil jt, da je Egipt vedno pripravljen za taka pogaja- ,°tVo5W T rdLag\ki ni V na*Pr<>',tvu < dostojan. Čičeria, da dokazuje namen poljske vi »de pustiti brez odgovora izjave sovjetov, katere se nanašajo n* sedmo klavzulo riške pogodbe, da smatra poljska vlada nekatere klavzule omenjene pogodbe za neizvršljive. In to jemlje sovjetska vlada na znanje. Prijatelji se poslavljajo od MiĐeraarfa In Foincarč-ja. PARIZ, 27. Številni splošni sveti so izrazili svojo hvaležnost predsedniku republike Mil-lerandu in ministrskemu predsedniku Poinca-r£-ju za njuno delovanje v prid Francije; istočasno so pripoznali potrebo, da se odškodninsko vprašanje reši na podlagi poročila izvedencev. Sveti okrožij, kjer so pri zadnjih volitvah zmagali radikali, so izrazili svoje priznanje Herriotu, povdarjajoč, da se Nemčija zek\ vara, če misli, da bodo pripadniki levice manj odločno zahtevali, da se čuvajo koristi Francije. _, stvenostjo Egipta. Ogrska premagala Poljsko na olimpijskih igrali PARIZ, 27. Na olimpijskih i,-; h je Ogrska premagala v nogometu Poljsko s 5:0. <: Germatne Berton BORDEAUX, 27. Sodišče je obsodilo Gei* maine Berton na 4 mesece ječe in na dve leti izgnanstva radi žaljivk, izrečenih proti stražnikom, in prepovedane nošnje orožja. Ze aiato frfke repobflke. ATE34E, 27. Narodna skupščina je razprav« Jiala o interpelacij glede ukaza aa zaščito vkt-darvine. Ministrski predsednik je na dolgo opravičevat proglasitev tega ukaza, ker da js neobhodno potreben za pomirjanje med strankami, notranji mir in za zaščito republike puti morebitnim atentatom. torpedovka v Ltnsn LBtZ, 27. Tu-sem je prispela ftnUjimtln torpedovka 75 O. L. T, Glavni seznam letnih pristojbin na obrna dovoljenja. Glavni seznam plačevalccv Jetne pri-, stojbine na obrtna dovoljenja za 1. 1924., ki js je sestavil občinski odbor v smislu čl. 117. pra^ vilnika za izvrševanje občinskega in pokrajin-, skega zakona od 12. februarja 1911, Št. 297, je izležena v mestni telovadnici v ui della Vai-le, kjer je na vpogled vsem prizadetim do 7. junija t. 1. vsak dan od 8.30 do 12.30. Morebitne pritožbe proti vpisu v ta seznam naj se vložijo v roku 20 dni od zadnjega dneva objave seznama ali od dneva vročitve obve* stila o ugotovitvi. Pritožbe je treba nasloviti občinski prizivni komisiji fCommissione comth naie di ricorso), morajo biti osebne, pisane na kolkovanem papirju 2 liri, opremljene s pofrtel^askoI7__f !r[e kova more dosegati svoj namen le tedaj," če jo verniki — razumejo! Tistega patra je vzela «Azione di Po4a» v obrambo z vso svojo vnemo, nikakor pa ne srečno. Kot prva okolnost, ki naj opravičuje italijansko propoved, bi bila, da je oni pater Italijan in da hoče ostati Italijan! Prav in naravno je to! Nikdo mu ne odreka te naravne pravice. Samo bi menili mi, da naj bi oni pater ne hodil vršit svoje službe v kraje, kjer ga ljudje ne razumejo! Tudi to je menda naravno. Naj gre med Italijane in nikdo se ne bo izpodllkal nad njegovimi italijanskimi prepovedmi. Dalje opozarja puljski list, da so iz cerkva na otoku Krku — ki je pripadel Jugoslaviji — odpravili italijanski jezik. Tudi to je naravno. Na otoku Krku, ki je prek in prek hrvatski, ni®o s tem uvedli nikake novotarije na škodo Italijanov, marveč so vzpostavili prejšnje stanje, kakor je obstajalo od davnine do zasedbe. «Azione» se je spomnila tudi «Orjune», ki da preganja Italijane. Tu bi ga opozorili, da je Orjuna v Jugoslaviji zasebna organizacija, do čim se iz cerkva na ozemlju. priključenem k Italiji, izganja naš jezik uradnim potom, po nalogu in voiji oblastev! To je pa vse nekaj drugega in ni naravno, marveč nasilno in krivično. Sicer pa je vse govoričenje o preganjanju Italijanov v Jugoslaviji le prazna bajka. V italijanskih listih samih smo čitali že večkrat, kako se v Zagrebu in Beogradu Italijani svobodno gibljejo, kako morejo italijanski govoriti, ne da bi se kdo spodtikal na tem niti najmanje. Pa tudi v Ljubljani moreš ob vsakem koraku čuti italijansko govorico, ne da bi kdo kakorsibodi reagiral proti termi. Je pa tu neka, nikakor ne brezpomembna razlika: ta namreč, da so Italijani v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani le prehodni gostje, ki se mudijo tam radi svoje koristi in ne morejo zahtevati nikake pravice domačinov. Na otoku Cresu in v vsej Istri pa so Hrvatje avtohtono prebivalstvo, ki biva tam že stoletja in v masi in ki mu gredo vse pravice domačega elfc« nta. In vendar se Hrvatje v Istri — v resnici preganjajo! Najzgovornejši dokaz za to je dejstvo, da so jim celo iz cerkva izgnali materin jezik! Saj to priznava *Azione» sama, ko zbija nesramne šale iz hrvatskih duhovnikov, češ da so morali pobrati svoje kovčeke in bežati preko meje^ (Do meje pa so morali mnogi trpeti celo najhujše ponižanje s tem, da so jih orožniki spremljali kakor kake navadne zločince). «Azione* trdi, da je imel oni pater povsem prav s svojo italijansko propovedjot Mi pa pravimo ne» le da ni imel prav, marveč je s svojim postopanjem le škodoval stvari vere in cerkve in ugledu svojega stanu pred našim ljudstvom. Pa kaj je listom a la «Azione» stvar vere in cerkve! Glavno in edino jim je — besnilo proti Slovanom Julijske Krajine! Prijava obveznic ^Osrednje banke nemških hranilnic lo Avstrijskega zemljiško-kreditnega zavoda* Opozarjamo posestnike obveznic osrednje banke nemških hranilnic (Zentralbank der deu-tsehen Sparkassen) in avstrijskega zemljiško-kreditnega zavoda (Bodenkreditanstalt), da zapade 31. t. m. rok za izročitev naslednjih vrednostnih papirjev: 1} emitiranih od osrednje banke: 4% založnice osrednje banke nemških hranilnic; 4%% založnice osrednje banke nemških hranilnic; 4 Vi % bančne obveznice osrednje banke nem-fckih hranilnic; 4% bančne obveznice osrednje banke nemških hranilnic; 4% komunalne obveznice osrednje banke nemških hranilnic; 4Y»% komunalne obveznice osrednje banke nemških hranilnic; 2) emitiranih od zemljiško-kreditnega zavoda (Bodenkreditanstalt): 5% založnice državnih domen iz leta 1866; 4% pedesetletne založnice v goldinarjih iz leta 1888; 4% pedesetletne založnice v goldinarjih iz leta 1881; 4% pedesetletne založnice v goldinarjih iz leta 1893; 4% pedesetletne založnice v kronah iz leta 1906; 4% šestdesetletne založnice v kronah 1910; 414% šestdesetletne založnice v kronah iz leta 1912; 3% obveznice iz leta 1880; 3% obveznice iz leta 1889; 4% komunalne obveznice iz leta 1911; 4Yi% komunalne obveznice iz leta 1912; 4% komunalne obveznice v kronah in frankih iz leta 1912; A%% industrij-»ko-kreditne obveznice iz leta 1912; 4%% in-dustrijsko-kreditne obveznice iz leta 1914. Navedene vrednotnice sprejema do vključno 31. t. m. tukajšnja podružnica «Banca d'I-talia», pri katrri so tudi na razpolago potrebni obrazci za prijavo. Istočasno je treba priložiti sledeče dokumente: 1. Izjavo v treh izvodih, da je bil deponent nastanjen 10. avg. 1921 v 4. nov. 1918 dalje; 2. Potrdilo od županstva« da ze bil deponent nastanjen 10. avg. 1921 v kaki občini novih pokrajin. Nepretrgana posest vrednotnic od 4. nov. 1918 dalje «e mora dokazati na podlagi pobotnic, nakupno-prodajnih računov ali notarskih izjav. Zavodi, ki ne bi imeli teh dokumetov, lahko navedejo, da se da dognati nepretrgana posest papirjev na podlagi knjig. Vittorio Csttia. Kakor smo že sporočili, je umrl predvčerajšnjim v tukajšnji bolnišnici urednik m izdajatelj lista «Coda del Diavolo», Vittorio Cuttin vsled težke operacij«. Pokojnika i« uničila huda kronična bolezen v ledvicah. Vittorio Cuttin je bil v našem mestu splošno znana oseba kot izredno temperamenten žurnalist, prvovrsten, a često do skrajnosti rezek polemik. Zlasti njegove kritike, naperjene proti komunalnemu gospodarstvu« so bile Ugled pa sta mu kvarili dve svojstvi: Čudno se nam zdi, da se g. Vremec Franc ne postavlja več tako visoko in ne razgraja več po vasi. Njegova mati je rekla sama na smrtni postelji: «Francelj me je spravil, Francelj». A kljub temu si pisal ono izjavo v «Novice», v kateri praviš, da si se vpisal v fašjo 2 meseca po materini smrti. Pozivaš dopisnika, naj se javno z imenom pokaže. Vedi pa, da nihče ne želi «manganela». — Vaščan. — «Novi rod». Vsled sklepa Zvezanega upravnega odbora se razdele preostale številke II. letnika (1922) na različna poverjeništva, ki imajo 5 ali več mesečnih naročnikov. Preostale številke, ki se razpošljejo, so iz mesecev april do december. Poverjeniki jih morajo oddati vsaj po 10 stotink izvod. Umestno bo, da se razdele po nižjih šolskih letih in posebno siromašnejšim otrokom. Izkupiček naj porabijo £overjeniki v pokritje morebitnega primanj-ljaja pri zbiranju naročnine za tekoči letnik. — Uprava. Nalezljive bolezni ▼ našem mestu. V tednu od 17./5^ do 24./5. 1924 so bili v našem mestu sledeči slučaji nalezljivih bolezni: Davica 9, škrlatica 18, trebušni legar 4, para tifus 1, ošpice 76. Umrli sta dve osebi vsled škrlatice in d Ve vsled ošpic. Društvene vesti 2. O. M. D. P. - Sv. Jakob. Jutri, četrtek, ob *A6 p. p. sestanek v navadnih prostorih. Vabijo «e vse članice in druge, ki se zanimajo, da se ga polnoštevilno udeleže. Točnost. — Sklicateljica. Šentjakobski «Sokol> ima nocoj ob 20.30 v dvorani «DKD» svoj občni zbor. Sokoli, »okolice, prihitite točno in polnoštevilno! Iz tržaifeega življenja Komaj 15-letna deklica si hotela vzeti življenje, kler jo je oče kaznoval. 15-letni Ameliji Brosch, stanujoči v ulici Raffaello Sanzio št. 526, je včeraj predpoldne padlo v glavo, da bi si pristrigla lase na kratko, kakor je menda sedaj v modi na Angleškem. Ni pomišljala dolgo; vzela je Škarje, stopila pred ogledalo ter pričela rezati lep^, plavoiase kodre. Tedaj je stopil v sobo oče deklice. Ko je uvidel, kaj počenja hčerka, ga je pograbila sveta jeza. Najprvo je muhasto deklico pošteno okaral; da bi njegove besede več zalegle, jih je podprl z gorkimi kLo*-futami. Kaznovana Amelija je zbežala v spalno sobo; čutila se je silno užaljeno. Z isto lahkomiselnostjo, kakor si je poprej odrezala lase, je sklenila, da si vzame življenje. Izpila je nekoliko oetove kisline, ki jo je našla v steklenici na polici. Toda bolečine so prisilile deklico, da je jela vpiti na pomoč. Prihiteli »o domači, ki so poklicali na pomoč zdravnika rešilne postaje. Ta je deklici izpral želodec, nato jo je dal prepeljati v mestno bolnišnico. Njeno stanje je precej resno. Nesreča pri delu. Na parniku «Gallipolli», zasidranem pred hangarjem Št. 22 v prosti luki V. E. m., se je včeraj popoldne pripetila nesreča, ki bi bila lahko imela žalostne posledice. Pri žrjavu, s katerim so dvigali blago iz parni-kovega skladišča, se je utrgala vrv; nekatere vreče so padle na 48-letnega težaka Antona Zagher, stanujočega v ulici Pozzo št. 2^ Ubogi mož je zadobil precej hude notranje poškodbe. Po prvi pomoči, ki mu jo je podal na lice mesta poklicani zidravnik rešilne postaje, je bil ponesrečenec prepeljan v mestno bolnišnico. Iz tržaške pokraline Postojna (Izredao znižane vozne cene v Postojno). V prospeh običajne jamske veselice v Postojni je dovolila vlada za dan 8. junija (bin-k oš ta o nedeljo) vsem izletnikom v posebnih in rednih vlakih, z vseh železniških postaj, izredno znižanje 40% za vožnjo v postojnsko ja>-mo. — Vozilo bo osem posebnih vlakov in si bodo lahko udobno ogledali v enem dnevu to svetovnoznano jamo izletniki iz Trsta, Gorice, Opatije, Reke, Pulja, Vidma, Benetk in Tržiča. Izredna novost letošnje veselice bo veliki pevski zbor v koncertni dvorani, ki bo prvi svoje vrste v podzemeljskem svetu. —__ Vesti z CcrtJkesa Ajdovščina (Nov tip ljadsldh veselic). Brej-sko društveno veselico v Kasovljah je preteklo nedeljo oblastvo prepovedalo, štursko županstvo pa je isto nedeljo — dovolilo piemo prireditev svoje vrste, kakoršne dosedaj še nismo bili vajeni. O plesih samih na sebi imamo primerno nizko mnenje, ker pomenijo nesmiselno zapravljanje ljudskega premoženja brez povzdige duha, prazno veseljačenje brez prave ljudske zabave. V dveh oblikah se je pa vendar ples ohranil med nami brez večje gmotne in moralne škode. Mislim na tradicijonalni fantovski ples, navadno na domači cerkveni praznik, ki se ga udeleži staro in mlado, domačini in razniške bi polnili zasebne fašistovske Žepe, namesto da bi skrbeli zase in ca svoje kulturne 'ustanove in sami odvzemali svojim javnim zabavam njih domači, slovenski značaji Roke proč od naših ljudskih veselic, ko ste nam že odvzeli naša društva in narodno petje. Ko bi se vam vaša podjetnost obnesla, bi najbrž tudi plese in-veselice vzeli v zakup kakor druge davke in javne dohodke, toda naše vipavsko ljudstvo je pametno dovolj, da ne pusti kramariti. s svojimi narodnimi šegami in navadami. Najlepše šele pride. Ker se je med ljudstvom rodil odpor proti zasebnemu izmozgavanju ljudstva potom plesa, iščejo prireditelji med nami krivce, ki so ljudi našuntaii proti plesu, in so baje vložili kazensko ovadbo. Mi pa moramo molče trpeti v svoji sredi informatorje varnostnega oblastva, ki ne poznajo ne našega značaja ne naših šeg in navad in niti našega jezika ne in ki poznajo le sebe in svoj dobiček. «Kraljica palčkov* v Ajdovščini. Otroci ljudske iole v Sturijah uprizorijo v soboto, dne 31. maja in v nedeljo, dne 1. junija t. L v dvorani g. Brat ina v Ajdovščini najnovejšo čarobno otroško igro «&ral^ca palčkov*, ki jo je spisal g. Ribičič kot nadaljevanje znane krasne igre «V kraljestvu palčkov*. Ta igra se sploh ni še nikjer uprizorila in bo sedaj šla prvič čez oder. Ako sodimo po uspehu, s katerim so otroci iste šole uprizorili- svoj čas prvo igro, in po sedanjih predpripravah za drugo igro, smo prepričani, da b® dosegla tudi sedanja uprizoritev popoln uspeh. Opozarjamo Šolska vodstva iz bližnjih vasi na to uprizoritev, katere se lahko vdeležijo s šolskimi otroci obenem kot majski izlet. Začetek predstave je prvi dan ob 20. uri, drugi dan pa ob 16. uri. Priporoča se za obilno udeležbo šolsko vodstvo v Šturjah. Vesti iz Istre Iz XL Bistrice. Dobili smo sedaj toli potrebno električno razsvetHavo za tz£ D. Bistrico. Govorilo in pripravljalo se je ie veliko let, a da bi se kaj napravilo, m bilo mogoče vsled gotovih težkoč, dokler ni.prišel Človek, kateri presekal gordijski vozef s tem, da j« rekel: er imamo vodno moč v H. Bistrici in jo noče nihče oddati, da bi jo uporabili, za električno napravo, naredimo pa na motorsko in vodno moči Kadar bo dovolj vode, bomo delali z vodo, ako ne, pa z Dieselovim motorjem skupno. — Skušalo se je najprej napraviti za-drržuim polom, da bi se združilo več vodnih posestnikov skupaj, da bi pridobili velik padec, a je ta ideja vsled odpora nekaterih propadla. Potem je hotela občina sama narediti na svoj račun, a je tudi ta načrt naletel na razna nasprotovanja. K sreči se fe dobil podjeten človek, kateri je v družbi z nekaterimi v Trstu bivajočimi ljudmi iz našega kraja, naredil to kar je jako razveseljivo in smo mu jako hvaležni — Cela naprava bo stala 400.000 L ter bo imela vodni in motOTski pogon za 150 konjskih sil, kar bo zadostovalo za sedaj za vso okolico O. Bistrice. Razsvetljavo bodo dobivate tudi vasi Trnovo, Jasen, Dolj. Zemon, Koseze in Zavečica. — Družba oddaja tok po jako primerni ceni za prvi čas, in sicer: K. W. za razsvetljavo L 2.50 m XL W. z pogone L 1.50. Družba se je tudi zaveaala dajati pozneje še ceneje, ko bo vse urejeno in bo večji promet. — Čuditi se je, ker ravno najbolj premožni h>dj« znajo samo zabavljati in kritizirati a da bi kaj pomagali s kapitalom in sami kaj naredili ni nikjer videti. To je žalostno. Mesto da bt podpirali naše podjetne ljudi, jim mečemo polena pod noge, da zgube vse veselje do dela. Ljudje božji, naš delavec na samo tisti, kateri prireja veselic«, ampak tudi tisti, kateri dela na gospodarskem pol)«; kajti le narod kateri dela bo živel. — želimo, da bi podjetje dobro uspevalo in prosimo vodstvo naprave, naj ne proda podjetja. Kakor se Čuje, »e poteguje za to, da bi dobilo celo napravo, neka tvrdka iz Milana, katera bi potem delala tu po svoje in mi bi plačevali za druge. Kaj koristi tuje podjetje v našem kraju, ako gre ves dobiček iz okraja preč. Doma delajmo in doma pridržimo, kar je mogoče \ DAROVI Marija Sancin Cacik daruje L 15.— za podružnico Šolskega društva v Skednju mesto venca na grob pok. Ivana Sancin — Rošo — Toč. Borzna poročila* ogrske krone ........... 0.0250 0*03 avstrijske krone.........0.0315 0.0325 češkoslovaške krone . . ......66.76 67 25 dinarji .............27.70 28,— leji ............10.25 10.75 marke .... ...... .—.— —,— dolarji.............22.60 22.70 francoski franki.........122.— 122,50 švicarski franki..........402.— angleški funti papirnati......98.35 98.t50 __i oglasi 19-LETNO dekle, poštenih starišev, želi vstopiti kot učenka v trgovino jestvin. Via Paulo Diacono 6/1 Godina, 669 KUHARICA, ki bi prevzela kuhinjo na svoj račun v dobroidoči gostilni, se išče. Via Sorgente št. 1, gostilna. 670 MLIN, z enim kamnom, popoln se proda. Eventuelno se zamenja z blagom. Naslov pri upravništvu. 671 PISALNI stroj se proda. Sprejemajo se popravila šivalnih strojev, dvokoles itd. Delo točno, cene zmerne. Lado Petrič, mehanik Trnovo. 656 VALJČNI MLIN, v Podroteji, tik Idrije, se da v najem. Razen mlina je možna tudi drugačna mdustijska izraba vodne sile. Vsa pojasnila daje «Občno — konsumno društvo v Idriji. 533 UČENEC, boljših starišev,.se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom. Franc Božiček, Sp. Idrija. 655 MLEKAR izprašan s spričevali, se' išče, tudi za parni stroj. Eventuelno se da mlekarna tudi v najem s 1. junijem. Stanovanje prosto. Naslov pri upravništvu. 667 KRONE, srebro, zlato in platin kupujesn. Plačam več kot drugi. Zlatarna Po vb Albert, Trst, via Mazzini 46. 25 ZLATO, srebro, briljante, plača po najvišjih cenah, Pertot. Via 8. Francesco 15, II. 26 BABICA avtorizirana sprejema noseče. Nizke cene. Zdravnik na razpolago. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giu-Ha 29. 542 velika izbera. Cene nizke. Zlatarna ALBERT POUH Trst, Via Mazzini št. 46 25 Zobozdravnik dr. Lojz Krn specialist za bolezni v ustih in na zobeh sprejesa za vsa zitozđraviiiSka in zobotehriški opravila v Gorici, na Tra^nlKu 20 (Mu ffl »itioria 20) od 9-12 in od 3-5. 172 NAZNANILO. Podpisana naznanjata slav. občinstvu, da sta odprla dne 12. t. m. v Goric?, via Garibaldi št. 20 (prej v. Teatro) I. nadstropje pravno pisarno v administrativnih, nespornih, izvršilnih zadevah in onih tičočih se vojnih škod in posredovanja dobave posojil. Vinko bivši ravnatelj zemlj. knjige v Gorici, Anton Trampuir ^ bivši sodni oficijal pri okrožni sodniji Edini materija! za kritje streh. 29 Odklanjajte druge ponarejene izdelke. Trat, llie Milano Stev. 13. ZA (359) Ne pozabite zlatarne Alojzija Povha v Trstu, Piana Garibaldi it. 3 Velika izbera. našim kulturnim prireditvam, zlasti tam, kjer sama narodna igra ali petje ne bi dovol} vleklo ali se morda gmotno ne bi obneslo. Ta tip smo Slovenci gojili zlasti v zadnjih desetletjih in je pomenil evolucijo in prehod k Čistim kulturnim prireditvam tudi po deželi, do katerih smo tudi ie prav lepo dospeli. Zdaj nam jih oblastva na Goriškem sistematično prepovedujejo in tako smo zopet navezani na staro ljudsko razveseljevanje, na fantovske plese, to se pra>-vi, po zaslugi države m razmer v državi smo na svojo, žalost zopet tam, kjer smo bili pred petdesetimi leti. V prihodnje pravijo, da bo pela druga in da ne bomo imeli več svojih plesov, ampak, da bomo morali plesati tako, kakor bodo godli drugi. V nedeljo je priredi! javen ples v družbi s ie .nekaterimi drugimi nedomačhti v šturjah poslovodja neke gostilne, bivii karabinjer, o katerem ljudstvo sodi, da je še dandanes o politično-informativni službi karabmirske postaje in fafot. «Svatko k sebi seno grabi*, je rekel Atif Sarajlija in tudi nafti prireditelji so si obetali od svojega plesa velikanski dobiček, toda med ljudstvom z našimi tradicijami ne more biti mesta za to vrsto podjetnosti. Mladina se je v pretežni večini zdržala plesa in godca so kaj kmalu odgodli. Se tega nam manjka ob neznosnih davkih in splošni mizeriji, da □ □ □ □ □ □ □ C □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ a □ D □ a □ d a DDaOODOOaDDDDD □ □ ODO O □ D □ □□□□□ □□□□□□□□□□ □ □ D □ □ □ □ BANC OlavH mM Usimovfflona lota 1905. DeMSka glavnica Lit. 15.000.000*- popolnoma vplačana, i Trst, Via & Nfcold 9 (Lastna palaZa), Podružnici i AS3AZIA, ZARA. Olajšuje vsako trgovsko operacijo z Jugoslavijo bt z vzhodnimi deželami Dale subvencije na blago, efekte in vrednosti Otvvi« nakup btegab — Kakasl^afefetov m rakunov. Informacijo. — Kupuje In prodaja uniufa Jamstvena plama In druga operacije po najugodnejših pogojih. w Brak na hranana knJHIce In Jih obrestuje po 4»/. letno netto, a vloge na teko« ratun po «VjL I vezana vftoge proti odpove« obrestuje najbolje po dogovoru. SpreJOM vloga v Dtearlib ter jlfii obrestuje najbolje po dogovoru. V.onj polj in vrta je prihajal skozi okna v hišo, Norini ptički v gorenji sobi so glasno žvrgo-leli v svetli solnčni dan. Ko je na stolpu odbila štiri in četrt, je šla gospa Vanstone sama skozi predvežje. Zamar se je poskušala umiriti Ko se je še obotavljala, kam bi se obrnila, je zapazila odprte duri v moževo delavnico; tam je bil velik nered. Predali so bili odprti, obleke in klobuki, računske knjige in papirji, pipe in trnki za ribe, vse je letak) povprek. Stopila je notri in priprla duri, ne da bi jih zaprla popolnoma. «V zabavo mi bo pospraviti njegovo sobo je pomislile, «saj to da morem še zanj napram viti, predao bom primorana vleči se. Začela je spravljati omare in naSla pri te« blagajniško knjigo odprto. «Moj Bog, kako je brezskrben! Posli bi utegnili vtakniti svoj nos v vse njegove zadeve, če nisem k sreči je* prišla.» Pri nadaljnjem pospravljanju je našla staf zapisnik, na katerem je bilo zapisano s poble-delim črnilom njeno ime. Zardela je kot mlado dekle ob spominu na svojo prvo ljubezen. •Kako je dober z menoj, zaradi mene )' shranil ta zapisnik.»