NO. 214 Ameriška Domovina AM€RICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGG ONLY SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND 3, O., THURSDAY MORNING, OCTOBER 29, 1953 LETO Lin —VOL. Lm DULLES JE ZA SESTANEK 0 TRSTU Iz njegovih besed je razvidno, da se Amerika in Anglija odmikata od svojega prvotnega odloka o Trstu. WASHINGTON. — Državni tajnik Dulles je dejal, da se vnema za sestanek petih sil, na katerem bi se razpravljalo o jugoslovanskih ter italijanskih zahtevah po Trstu. Dalje je dejal, da bi želel, da bi se taka kon ferenca vršila, preden se ameriške in angleške čete umaknejo iz Trsta. — Po tej njegovi izjavi sodeč, so se Združene države postavile za spoznanje ob stran Jugoslavije. Rekel je tudi, da čimprej se ta konferenca vrši, tem bolje bo za uresničenje načrtov za obrambo vzhodne Evrope pred možnim komunističnim napadom. Zapadni .strategi so namreč na-ziranja, da se ne mere zgraditi tu nikake učinkovite obrambe, dokler ni italijansko - jugoslov. spor poravnan. Zato bi se morala ta konferenca vršiti, preden je zona A izročena Italiji. Iz njegove značilne izjave je razvidno, da se Amerika in Anglija počasi odmikata od svojega odloka, da bi izročili Italiji polno administrativno kontrolo nad zono A. Prav tako je iz njegovih besed razvidno-, da bosta premišljeni in počasni pri umikanju svojega vojaštva iz Trsta. Državni tajnik je dalje rekel časnikarjem, da je prepričan, da bo anglo-ameriški odlok oi Trstu z dne 8. oktobra “spravil v tek verigo dogodkov,” s katerih pomočjo bo končno- mirno rešen italijansko - jugoslovanski spor. Novi grobovi Štefan Štefančič V sredo zjutraj ob 6:55 je umrl v Huron Rd. bolnišnici Štefan Štefančič, 898 Rudyard Rd. V bolnišnici je bil od nedelje, toda je bil že prej bolan. Bil je doma iz vasi Malo polje, pošta Col, odkoder je prišel v Ameriko leta 1912. Dokler ni stopil v pokoj je bil uposlen pri White Motor Co. Zapušča ženo Anoi, rojeno Šercelj, doma iz Meniške vasi pri Toplicah na Dolenjskem. Dalje zapušča štiri otroke: Stephen Jr. Emil, Ann Grabowski in Dorothy Brozina, 10 vnukov in tri brate: Franka in Leopolda v Clevelandu in Emila v Evropi. Bil je član društva -sv. Jožefa št. 169 KSKJ, društva Mir št. 142 SNP.J, društva Mother of Perpetual Help No. 1640 Katoliških iaerštnarjev in Naj svetejšega imena Mariji Vnebovzeti. Pogreb bo iz Grdi-novega pogrebnega zavoda na 17002 Lakeshore Blvd. v soboto zjutraj ob 8:45 v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave. od 9:30 in od tam na Calvary pokopališče. Stiskalnica grozdja je "skalpirala" žensko v Clevelandu ženski je stiskalnica posnela z glave lase in kožo s površine lobanje Nove poštne pristojbine Cleveland, O. — Poštni mojster Joseph F. Prosser sporoča v soglasju z glavnim poštnim mojstrom, da bodo od 1. novembra 1953 veljale sledeče poštne pristojbine za inozemstvo. Za vse dežele razen Kanade in Mehike: pisma 8c za prvo unčo 4c za vsako nadaljno ali njen del dopisnice 4c navadna, 8c dvojna Kanada in Mehika: pisma 3c vsaka uunča ali njen del dopisnice 2c navadne, 4c dvojne Vse tuje dežele vključno Ka-hada in Mehika Tiskovine: 2c prvi dve unči, 1.5c za vsaki nadaljni dve unči. Trgovski vzorci: 3c za prvi dve unči, 2c za vsaki nadaljni dve unči, Trgovski papirji: 3e za prvi dve unči, 2c za vsaki nadaljni dve unči, najmanjša pristojbina 10c. Mali zavitki: 3c prvi dve unči 2c vsaki nadaljni dve, najmanjša pristojbina 20c. 8-unčni trgovski zavitki: 3c za prvi dve unči, 2c za vsaki nadaljni dve. Pristojbine za zračno pošto v tujino in za pakete po navadni pošti s to uredbo niso -prizadete. Vremenski prerok pravi: Danes in ponoči deloma oblačno in mrzlo. NASTOP SLOVENCEV NA TELEVIZIJI V soboto-, 31. okt. od 5. do 6. ure bo nastopila slovenska skupina, na televiziji channel WX-EL, Euclid Ave. in 17. cesta, kamor lahko pridejo- tudi naši rojaki, kajti na galeriji je prostora za 300 ljudi in je vstop po-polmcma prost. Pod vodstvom pevovodje Antona š ubij a in pod pokroviteljstvom Kulturnega vrta bo nastopil pevski zbor Slovan kakor tudi razni solisti. Vse skupine Kulturnih vrtov so se odzvale povabilu, da bodo vse sobote nastopile druga za drugo na imenovani televiziji med 5. in 6. uro zvečer. Zadnjo nedeljo je kot prva nastopila italijanska skupina. Slovenci pa bomo imeli dva nastopa pod pokroviteljstvom Jugoslov. kulturnega vrta. Prva skupina bo nastopila v soboto, druga pa v soboto 12. decembra pod vodstvom Mr. Policvcica. Kjer imate televizijske aparate, odprite jih na omenjenih številkah ob petih popoldne in boste videli in slišali petje in govore. Ne zamudite te redke prilike! ISKRENOST SOVJETSKIH NAMENOV? Višinski je dejal, da je Sovjetija pripravljena na sestanek glavarjev držav, toda brez dvo mov o njeni iskrenosti. ZDR. NARODI, N. Y. — Sovjetski delegat Andrej Višinski je v torek izjavil, da je Sovjetska zveza pripravljena na sestanek petih velikih držav, toda s pridržkom, da se ne sme v naprej dvomiti o sovjetski iskrenosti, -ki naj bo preliminarni ali predhodni korak k taki seji. Nato so časnikarji Višinskega vprašali o možnih rezultatih takega osebnega sestanka državnih poglaavrjev. “V tem ni nikakega posebnega problema, je rekel Višinski. COj ^jer so izjavili, da njeno sta-“Kakor veste, ni nobenega vpra- ni ni prenevarno, sanja, ki bi se ga ne moglo reši- CLEVELAND. — Neka ženska je bila v torek zvečer “skal-pirana”, ko se je na svojem domu na Chester Rd., ukvarjala s stiskalnico za grozdje. Mrs. Marie Koenig, stara 38 let, je splezala na vrh stiskalnice, da bi tam sprostila trlico za grozdje, ki se je bila nekako za-teknila, ko se je ruta, ki jo je imela na glavi, zaplela v kolesje, ki je bilo še v teku. Preden sta mogla dva moža, ki sta ji poh magala stiskalnico ustaviti, je stroj potegnil vase njene lase. Z glave ji je bila posneta koža v območju šestih palcev. Prepeljali so jo v Bay View bolnišni- ALI BO V TRSTU OSTALO VSE, KAKOR JE SEDAJ? Zdi se, da ne vesta Amerika in Anglija. ne kod ne kam. — Kardelj pravi, da se vzbujajo dvomi o namenih zapad nih sil. — Vpliven list New York Times pa izraža mož nost, da bo vse ostalo kakor je. ti na osnovi vzajemnega interesa ter spoštovanja in brez predhodne preizkušnje sovjetske iskrenosti”, je idejal Višinski. — (Kajne, kako lepo se vse to sliši! Ured.). Višinski je predvsem omenil govor predsednika Eisenhower-ja v letošnjem aprilu, ki je rekel, da hočejo Združene države najprej dokaz o dobri volji in iskrenosti sovjetskih ' namenov, preden privolijo na sestanek poglavarjev petih držav. Višinski je tudi dejal, da je Mrs. Koenig sta pomagala pri stiskanju grozdja 60-letni Geo. Kcenig, bratranec njenega moža, in njegov zet Al Petsche — (morda Slovenec Peče?). Njen BEOGRAD. — Iz uradnih virov prihajajo vesti, da so: bili trije razredi rezerv poklicani pod zastave v zagrebškem vojaškem distriktu, ki se razteza do italijanske meje, in da so- bile formirane nove divizije. Verodostojni viri pravijo, da so jugoslov. čete v severovzhodnem delu dežele v položaju, da zasedejo Trst, kadar koli se jim zljubi, in to ob navzočnosti ameriških in angleških čet severno od Svobodnega ozemlja. Kakor znano, je predsednik Tito dejal, da bodo njegove čete vkorakale v zono A, če vkorakajo vanjo italijanske čete. Verjetno ne bo Jugoslavija storila nobene poteze, da bi umaknila svoje čete s položajev, s katerih bi lahko uresničile to grožnjo. Edvard Kardelj obtožuje Medtem pa podpredsednik E. Kardelj, obtožuje Združene dr- žave in Veliko' Britanijo, da so mož se je ob času nesreče naha-iia tem, da porušijo sistem ko-jal pri svojem delu v Sherman lektivne varnosti v Evropi. Re-Williams Co. Zakonca Koenig kel je, da sta ti dve zapadni de-imata triletno hčerko Hildo. mokraciji ustvarili resne dvo- pozicija premierja' Malenkova dobro znana, in vsi oni, ki zahtevajo predhodno preizkušnjo njegove iskrenosti, nočejo sporazuma in miru. Važen sestanek o Trstu Cleveland, O. — Mednarodna Politika se vse nekam tako obrača, da sta Trst in njegova slovenska okolica znova v veliki nevarnosti. Angleži in Ameri-kanci sigi cono A Svobodnega Tržaškega ozemlja 8. oktobra obljubili izročiti Italji. Kljub ostremu nastopu jugoslovanske vlade ni izključeno da bodo svojo obljubo izpolnili. V vprašanju Trsta smo v prvi vrsti prizadeti Slovenci in slovenska zemlja. Dolžnost Ameri-kancev slovenskega rodu je, da v tej stiski priskočijo svojim rojakom na pomoč in podpro njihovo zahtevo po pravični rešitvi. Mr. Anton Grdina St., znani slovenski rodoljub in narodni delavec sklicuje za petek, 30. oktobra, zvečer oib osmih v Slov. nar. dom na St. Clair Ave. sestanek, na katerem bo poročano, kaj vse so doslej ameriški Slovenci za pravično rešitev tržaškega vprašanja storili in kaj bi bilo še mogoče storiti, da rešimo svoje brate pred nesrečo in preganjanjem. me, da jima je res na tem, da bi se rešili spori s pogajanji, mesto s silo, ter je izrazil svoj dvom glede bodočega jugoslov. sodelovanja v zapadni obrambi. Združene države in Velika Britanija, je dejal Kardelj, so razširile spor med Jugoslavijo in Italijo v spor med Jugoslavijo in Zapadom. In to je pripelo rušiti pozitivne rezultate dolgotrajnih prizadevanj za u-stalitev miru, v tem delu Evrope, je dejal. Po novi misiji v Anglijo WASHINGTON. — Homer Byngton Jr., direktor urada državnega departmenta za zapad-noevrolpske zadeve, je odpotoval z letalom v London k razgovorom o tržaški situaciji. Njegova misija je: 1. razpravljati j^eSa komun, z Angleži o podrobnostih uveljavljenja anglo-ameriškega odlo- kliče iz Trsta ameriško in angleš ko vojaštvo, in, 2: osnutek for malnega povabila na predvidevano konferenco petih sil o Trs' tu. Mnenje lista NYT NEW YORK. — List N. Y Times z dne 26. oktobra pravi v svojem uredniškem članku Trstu med drugim, da je danes jasno1, da sta bili Amerika in Velika Britanija vse preveč impulzivni z naznanilom svojega odloka z dne 8. okt. iče bi z njim malo počakali in malo več razpravljali za kulisami, bi bilo bolje. Zdaj morda lahko pričakujemo indefinitivno nadaljevanje statusa quo, to je, da ostane vse tako kakor je. To bi bilo vsekakor boljše kakor kaka kratka mala vojna, pravi omenjeni list. Nemški protikomunisti napadajo sovjetske in domače čete Mnenje sedanjega župana o županskem kandidatu Celebrezze Sedanji župan Thomas A. Burke CLEVELAND. — Republikanski kandidat Wm. McDermott pravi, da bi moral on biti izvoljen za mestnega župana že zato, ker je kandidata Celebrezze-a indorsirala neka levičarska u-nija, iz česar bi se dalo sklepati, da je Celebrezze sam nekak levičar. Resnici in javnemu rekordu na ljubo naj bo omenjeno, da bi bila največja fantazija možganov, slikati Celebrez-ze-a kot simpatizerja levičarjev ali raketirjev. Razumemo, da so volilne borbe vedno vroče in do- stikrat nedostojne, toda do takih podtikanj in namigovanj pa bi se ne smel ponižati noben kandidat. župan Burke, ki so ga clevelandski volilci ponovno in ponovno izvolili na čelo mesta Clevelanda in o čigar poštenosti in integriteti ne more biti nikakega dvoma, je izjavil, da je Mr. Dermott “obrabljeni” kandidat ter dodal, da bo dal svoj Mr. Celebrezze-u. “Moje resno mnenje je, da bo. mestu Clevelandu najbolje slu-ženo, če bo demokrat Celebrezze nost, ko sem jaz prvič postal žu- pan. “V tej kampanji je bil Celebrezze tarča nedostojne in Ameriki tuje kritike, ki je presmeš-na, da bi izgubljal besede o njej. “Njegov nasprotnik je .oni isti obrabljeni kandidat, ki je bil pred dvema letoma ihoj protikandidat za mestnega župana. Tega gentlemana so volilci takrat porazili, toda zdaj se je zo-gla® pet pojavil kot nekak stalen republikanski kandidat. “Po mojem prepričanju je moja administracija mesto dobro upravljala. Istega mnenja dne 3. novembra izvoljen zajpo vsekakor tudi clevelandski mestnega župana”, je rekel Mr. j meščani, sicer ji ne bi ponovno Burke. “Zato apeliram na dr-^n ponovno izročali usode mesta žavljane oz. meščane, naj voli-(v roke. jo njega. “Celebrezze je prebivalec me- sta Clevelanda zadnjih 40 let in jaz ga skoraj ves ta čas osebno poznam. Lahko rečem, da je časten gentleman in da je častno vršil svojo dolžnost kot senator v zakonodaji države Ohio. Pripomnim lahko še, da je odličen odvetnik. Njegov brat, pokojni mestni sodnik Frank D. Celebrezze, je bil moj dober prijatelj in direktor za javno var- “Celebrezze vam obeta prav ske moči. Zato priporočam vo-tako dobno. administracijo, ki bo lilcem, naj ga podpirajo in gla- za vse enaka in ne bo delala nobenih razrednih razlik. On se bo izkazal kot uspešen administrator, ker poseduje inteligantno razumevanje vseh mestnih vprašanj in problemov. Bo pa tudi agresiven in odločen napram vsem skupinam, ki stremijo za svojimi posebnimi interesi. “Celebrezze je izšel iz ponižnega in ubožnega stanu in ve, V Vzhodni Nemčiji so prešli protikomunistični borci v pravcato ofenzivo proti zatiralcem. BERLIN.. — Oboroženi protikomunistični borci, med njimi mnogi dezerterji iz ruske rdeče armade, so v Vzhodni Nemčiji prešli v pravcato ofenzivo proti sovjetskim in vzhodnonemškim četam ter policijskim instalacijam, kakor naznanja zapadno-nemški časopis Die Neue Zeit-ung. Časopis istočasno poroča, da so komunisti zprii Wilchelma Zaisserja, bivšega ministra državne varnosti, in Rudolfa Hern-stadta, bivšega urednika oficiel-glasila — Neues Deutschland. Ob sta bila odstavljena s svo-ka z dne 8. oktobra, da se odpo- jih položajev in brcnjena iz Ro- litbinoja. Časopis sporoča, da so protikomunistični partizani oboroženi s strojnicami in vtomatični-' mi pištolami, ki so jih zaplenili vzhodnonemškim policijskim e-dinicam. Tolpe teh borcev se podnevi skrivajo v gozdovih, ponoči pa napadajo sovjetske vojaške barake in instalacije. Druga skupina teh borcev pa obstoja iz Čehoh, ki si z orožjem krčijo pot v Zapadno Nemčijo. Picročila dostavljajo, da so ti Čehi oddaljeni od zapadnega Berlina samo še 15 milj. ------o------ Poizvedovalni količek Stanko Frisian, 664 E. 160. St. Cleveland, bi rad zvedel za sedanje bivališče svojih stricev in tet, ki se nahajajo nekje v Ameriki. Pišejo se Šek, doma iz Št. Janža št. 10 Savinjska dolina, Štajersko. — če bi kdo kaj vedel o njih, naj sporoči na gornji naslov ali na uredništvo; Amer. Domovine. Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice K molitvi— Članstvo Dvor Baraga, 1317 Katoliških Borštnarjev, ima nocoj ob 9:30 skupno molitev v Zakrajške,vem pogrebnem zavodu za pok. sobratom Johnom Lach. Prva obletnica— V soboto zjutraj ob 8:30 bo sv. maša v cerkvi sv. Vida za pok. Frances Kasunič ob prvi obletnici njene smrti. 28. obletnica— V soboto zjutraj ob 7:15 se bo’ brala sv. maša zadušnica v cerkvi sv. Vida za pokojno Josephine Sterniša ob priliki 28. obletnice njene smrti. Poroka— V soboto 31. oktobra ob 9:15 se bosta v cerkvi sv. Neže na Euclid Ave., poročila Martin Stefanic, 18615 Chapman Ave., sin Mrs. Jennie Stefanic, in Jean Parker, hči Mr. in Mrs. Parker. Bilo srečno! Klobase in želodci— Barney Novički in Albin Resnik, 3583 E. 81 St. imata naprodaj okusne domače jetrne klobase in prekajene želodce. Več v oglasnem delu lista.. Deveta obletnica— V petek ob 7:45 boi v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Julijo Adamič v spomin 9. obletnice njene smrti. Iz bolnišnice— Mrs. James Gospodarich, 14928 Sylvia Ave., se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, kartice in cvetlice. Obiski na domu so dobrodošli! Novorojenček— Zakoncema Mr. in Mrs. Anthony Kuhel, 4815 Farnhurst Rd. se je rodil sinček Gerard Joseph. Mrs. Josephine Kozel, 6304 Carl Ave., je postala zdaj drugič stara mati, Mrs. Mary Kuhel s 3512 80. St. pa sedmič. Čestitke vsem! K molitvi— Katoliški vojni veterani fare sv. Vida imajo skupno molitev v Zakraj škovem pogrebnem domu nocoj ob 9:45 za pokojnim John Lach, očetom našega člana. Anthony J. Celebrezze kaj pomeni trdo delo. On je človek jasnih vidikov in življen- sujejo zanj. Takšno sodbo ima o kandidatu Celebrezzeju sedanji župan Burke, ki je mož neoporečne politične preteklosti. V jutrišnjem članku bomo navedli zakaj bi bil — tudi po našem mnenju — Mr. Celebrezze boljši in bolj ljudski župan kakor njegov republikanski nasprotnik Mr. McDermott. Mlad rdeči agitator BERLIN. — Zapadnoberlinska polci j a je aretirala nekega 14 let starega dečka, ker je vtihotapljal v šolo v ameriškem sektorju komunistično literaturo. Tretja angl. atomska detonacija SYDNEY, Avstralija. — Velika Britanija je izvedla svojo tretjo atomsko detonacijo v puščavi Woomera v Avstraliji. NAJNOVEJŠEVESTI WASHINGTON. — Včeraj sta predsednik in Mrs. Eisenhower sprejela v Beli hiši grškega kralja Paula in kraljico Frederico, ki bosta ostala en mesec v Združenih državah, kamor sta prišla na povabilo predsednika Eisenhow-erja. WASHINGTON.—Arniadno poveljstvo je snoči objavilo grozno zgodbo o komunističnih krutostih nad ameriškimi vojnimi ujetniki v Koreji, iz katere je razvidno, da je verjetno 6,113 Amerikancev bilo žrtev komunističnega pokolja v Koreji. CLEVELAND. — Zbirka za Community Chest bo nocoj končana. Določena vsota te zbirke znaša $7,385,000, nabranega je $6,158,000, manjka še $1,227,000. CINCINNATI, O. — Včeraj zjutraj je v tem mestu padal prvi1 sneg. Ameriška Domovina Ti' leti popravljali E. 193. St. in so hoteli izpustiti odsek med Kee-wanee in Shawnee, sem bil slučajno navzoč. Delavec je rekel, da imajo tak nalog. Pokličal sem Johna, ki je bil v četrt ure na-mestu. Poskrbel je, da so še ta dan popravili tudi opuščeni odsek. Posebno nerodno je za one, ki stanujejo na 185. cesti. Kadar hočejo v mesto, morajo trikrat presesti. Mar se ne bi dalo urediti, da bi vpzil en sam bus skozi, kot je bilo včasih, ko si se vsedel na “rdečo karo,” pa te je potegnila prav do srede mesta. Povsod napredujemo, le v tem oziru je vsak dan slabše. Naj bi si zastopniki posameznih vard v mestnem svetu vzeli to stvar k srcu in pomagali ljudem, ki morajo čakati v dežju in snegu na buse in presedati po dvakrat ali trikrat, ko ne bi bilo treba niti enkrat. To da je težko urediti, bo kdo ugovarjal. Težko ali ne težko, nekaj je treba napraviti. Še enkrat se obračam na vse someščane 32. varde, naj oddajo svoj glas za John Fakulta. Frank Rupert. V naslednjih letih se je v Hrvatski krajini takoj poznalo, da je več ne čuva Heribartova močna roka. Ferhad-paša je hotel obmejne trdnjave drugo za drugo spraviti v svojo oblast. Zato so se okoli teh gradov razvili brezštevilni mali boji, ki so se večinoma končali s porazi kristjanov. — Vrhovni general v Krajini je postal Ivan Turjaški, ki pa ni imel sreče in tudi ne dovolj sredstev, da bi odbijal mnogoštevilne sovražne napade. L. 1576 je pridrlo okoli 3000 Turkov čez Kolpo na Kranjsko, kjer so strašno divjali in poži gali. V kratkem času so zasužnjili in naplenili po kranjski m hrvatski strani čež 4000 ljudi in 7000 glav živine. Hrvatsko ljudstvo se je zaradi neprestanih napadov v vedno večjem številu izseljevalo na zapadno Ogrsko, Avstrijsko in Morav sko, ker je zdvojilo, da bi se mogla domovina ubraniti sovražnika. Celo plemstvo je resno mislilo na to, da prostovoljno prizna turško" oblast. Naslednje leto si je Ferhad-paša osvojil celo vrsto obmejnih trdnjav, tako Podzvizd, Kla-duše, Sturlič, Bojna, Sračice, Zrinj, Gvozdnasko, Bužim. Kako žalostno je životarila vojska v teh krajih, je spoznati iz poročila vrhovnega poveljnika I-vana Turjaškega, ki ga je poslal kranjskim stanovom v začetku oktobra. V njem toži, da je u-, prav sramota, kako se omenjeni gradovi prepuščajo Turkom. On sam ima 600 konjikov, pa le na papirju ker v resnici jih služi komaj polovica, pa še ti niso pokorni. Turkov je do 6000 mož. Ker je bila vsled turških zmag nevarnost za slovenske dežele vedno večja, je sklical nadvojvoda Karol notranjo-av-strijske stanove na deželni zbor I v Bruck ob Muri 1. 1578. Najmočnejši Lorain, O. — Odkar se je izvedelo, da ima tudi Sovjetija atomsko in vodikovo bombo, se ljudstvo s tesnim srcem sprašuje, kaj nam bo prinesla bodočnost. Vse glave so polne ugibanj. Vendar so to le ugibanja le eden vidi bodočnost in le ta jo ima v svojih rokah — Bog sam. Sicer je svet že skoro ves čas po drugi svetovni vojni v neki mrzlični razburjenosti. Vse večje države se zavedajo svoje moči, a se čutij ol še vedno šibke. Vsi bi bili radi še bolj močni, najmočnejši. Kamorkoli se obrnemo, povsod vidimo in slišimo o velikopoteznih delih v oborožitvi. Tekma v oboroževanju je neprestana. Finančniki še ved-ncs določajo ogromne vsote za orožje, za vojsko, za moč na kopnem, na morju, v zraku. Vsaka država hoče biti močna, vsaj močnejša od tekmecev. Ena dru- go prepričuje o novih izumih atomskih in vodikovih bomb, da je najmočnejša in da se nikogar ne boji. Sedaj so prišli ti tekmeci do viška svoje znanosti, oborožili so se z najgroznejšim uničujočim orožjem. Kot čitamo v časopisju so prišli do' tega smrtonosnega orožja tudi v Sov jetiji. če imajo ljudje, ki se ne zmenijo in ne poznajo pravice in postave, v posesti to grozno orožje, bodo hujši kot vsaka zverina, zakaj oboroženi niso samo s tem uničujočim orožjem, temveč tudi z razumom in načrtnostjo. Zaupajmo se Bogu in prepustimo mu vse, kar je hotel prikriti našim očem. Ob svojem času in ob pravi uri bo že prišlo, kar nam je dobri in pravični Bog namenil. Kdaj pa hoda prišli ti močni in najmočnejši v medsebojni spopad? Vsi se s strahom sprašujemo, kdo bo močnejši, ker bo to silne važnosti. So tudi neka tere države, ki se za to premalo zanimajo in menijo, da je za nje najboljše, da so čim dalj od najmočnejšega. Tako močni narodi in državniki! Kaj pa med ljudmi? Skoraj isto tako, le v manjši meri. Mnogi imajo le eno skrb: denar, vpliv, oblast, čast, da bi bili močnejši od drugih. Pri tem ne gledajo na način, kako je mogoče priti do vsega tega. Tem je glavno in prvo to, da usmerijo; vse svoje prizadevanje v to, da bodo čim močnejši. Močni in vplivni so po sodbi zmešanega sveta kajpada le tisti, ki nimajo nobene obzirnosti in se povsod brezobzirno priri-nejoL Močnim in moči nasproti pa je krotkost in krotki ljudje. Svet sodi, da je ta čednost le za majhne, za slabotne, za manjvredne za bojazljivce, ki ne zmorejo, drugega, kot da se puste od močnejših zapostavljati. Krotkost in potrpežljivost v očeh sveta človeka ponižujeta, ga napravljata manjvrednega in sočutje vzbujajočega. Krotak biti, pravijo, je tisto, kot ne imeti poguma, biti brez močne volje in brez hrbtenice, ki bi držala duševnost kvišku. Nič čudnega ni, če ves svet danes hrepeni po moči, za krotkost pa se nihče ne zmeni. Tistemu, ki govori in navdušuje za moč, vse sledi; tistemu pa, ki povišuje in hvali krotkost se pa pomilovalno posmehujejo-. Kristus je pokazal svojo moč v krotkosti in če premišljujemo njegovo sveto življenje s tega stališča nam posebno vzbuja po-zclrnost njegova moč v krotkosti, katero je znal tako mojstrsko združevati. To dostikrat ni lahko. Kadar so naši živci že vsi razdraženi, tedaj prav dobro čutimo, kako v nas vre, tisti srd, da bi se znesli nad nekom, da bi ga zdrobili v nič. Ali pa, da bi mu privoščili, če bi se greha ne bali, da bi tudi on čimprej prišel v tak položaj. Iz tega sledi, da naša moč, po Kristusovem zgledu, ni samo v pogumu in junaštvu, s katerim se moramo braniti v teh težkih časih, ko gre za življenje in smrt med svobodnim svetom in tiranijo svetovnega komunizma, ampak tudi v načinu, kako moramo to storiti. Marsikdaj bo pri človeku, ki drugače misli naše mirno zadržanje več zaleglo, kot naša beseda. Prav je, da gledamo s spoštovanjem na tiste, ki so po Kristusovem zgledu moč- ni v krotkosti, Obenem pa si prizadevajmo postati krotki, kajti samo ti so resnično najmočnejši. Oglašajte v “Amer. Domovini” KRALJ BRZINE — Lt. Comdr. James B. Verdin iz Miles City, Mont. drži v rokah model mornariškega letala F4D Skyray, s katerim je nedavno postavil nov svetovni rekord v brzini. Povprečno je letel z brzino 753A milje na uro. Posebnosti za ta teden! Sveže očiščene kokoši 40c ft., sveže vampe I8c ft., govedina za juho 36c ft., round steak in sirloin steak 80c ft., lepa zaloga doma soljenega in prekajenega mesa, izvrstne domače suhe klobase, in velika zaloga nove ajdove moke. — Vsak pondeljek sveže jetrne in krvave klobase. — Se priporoča Ogrinc’s Market 6414 St. Clair Ave* Državljani in voliici Clevelanda izvolite Anthony J. Celebrezze za župana Clevelanda na volilni dan v torek 3. novembra 1953 Priporočen in indorsiran od: Gov. Frank J. Lausche, Mayor Thomas A. Burke, The Cleveland Press, The Cleveland Plain Dealer, The A. F. of L. and C.I.O. Labor Organizations, The Cosmopolitan Democratic League and its 17 associated Nationality Leagues. Volite za —Najboljše izglede za ženitev v Ameriki imajo dekleta v podeželju in sicer tem več, čimdalje proti zahodu gredo. X ANTHONY J. CELEBREZZE MAYOR OF CLEVELAND V __Njegov izreden rekord v javnem uradu zasluži vašo- pomoč!— THE DEMOCRATIC COSMOPOLITAN LEAGUE Fred Chyall, Pres., Joseph Ventura, Sec’y., John E. Poremba, Treas. Publicity Committee: Frank J. Svoboda, State Senator; Julius J. Budzik, Ass’t County Prosecutor Hitra in sigurna agencija BLED CO. POŠILJA: 100 lbs. Gold Medal ali Extra Gold Sun moke—$11.00 PAKET IA . . . . $7.50 10 lbs. sladkor 6 lbs. riža 4 lbs. kave PAKET IIIA . . $12.75 20 lbs. sladkor 10 lbs. masti 10 lbs. mila PAKET IIA ... $9.00 22 lbs. sladkor 10 lbs. riža 8 lbs. testenin V ceni je vračunana poštnina in zavarovanje. Pišite za cenike s 24 standardnimi paketi. PAKETI: Odpremljamo pakete, ki jih prinesete k nam, če želite, jih pridemo iskat k Vam na dom. DENAR: Menjava po najboljšem tečaju. Predno ga odpošljete Vašim dragim, vprašajte nas za tečaj. Točna postrežba! . . . Nizke cene! Čeke, denar ter Money Order naslovite na BLED CD. Phone: EX 1-8787 Phone: EX 1-8787 6731 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio Ameriiko-slovenski radio Chicago oddaja vsako soboto ob >3:30 - 4:00—Slovenske narodne in umetne r pesmi 4:00 - 4:30—Ameriško-slovenske polke in t: valčke s postaj WHFC—1450 KG in j - ' WEHS--FM-97.9 MO ' POSLUŠAJ program veselih polk in valčkov, kakor tudi lepših narodnih in umetnih pesmi Slovenije— PRIDRUŽI se odlični domači družbi Klubu Prijateljev venske Pesmi— OGLAŠUJ preko slovenskega programa— RAZVESELI svoje drage ob raznih družinskih prilikah in letnicah s sporočili in voščili preko radia.— SPOROČI svoje želje in naročila na naslov: Ženske dobijo delo Dekle za urad Slovensko dekle dobi delo v uradu. Če razume knjigovodstvo ali je pripravljena se izučiti; poln ali delni čas. Kličite John Lokar, REdwood 1-5515 ali se oglasite osebno na L & M Tobacco & Candy Co. 784 E. 185th St. (29 okt. 5. nov.) naj- Slo- ob- DR. LUDVIK LESKOVAR 820 North Wabash Avenue Chicago 11, Illinois Tel.: Michigan 2-2448 MALI OGLASI NOVA HIŠA NA PRODAJ na Huntmere Ave., v fari sv. Jeronima. Nov bungalow s 4 in pol sobami, kopalnica obita z ilovnatimi ploščicami, pregrajena klet, plinska kurjava, prostor za razširitev na 2. nadstropju. Cena $16,300. • ENODRUŽINSKA HIŠA NA PRODAJ na Lucknow Ave., blizu E. 156. ceste; 6 sob, kopalnica na 1. nadstropju, umivalnica na 2. nadstropju, beneški zastori, dvojna garaža. Cena $10,900. Za podrobnosti se obrnite na Kovač Realty 960 East 185 Street KE 1-5030 (215) Hiša naprodaj Naprodaj je 6 sobna hiša, na sredi sto čevljev širokega, lepe-tTa vrta v Gcllinwoodski naselbini poleg Grovewood Ave. Transportacija, gorkota na plin in vse udobnosti. Kogar veseli naj vpraša zvečer po 5. uri ali v soboto in nedeljo celi dan na 1164 E. 167 St. " (215) Stanovanje Iščem sostanovalko, da bi delila svojo dvosobno opremljeno stanovanje. Nič kuhanja. Zajtrk ako želite. Poceni. Kličite HE 1-3692. (215) Pozor, gospodinje v Newburghu! Da imamo vsaki teden okusne riževe in krvave klobase v prodaji, to že veste. Začeli smo pa tudi delati in doma sušiti okusne želodce in mesene klobase. Vedno sveže vse vrste mesa po najnižjih cenah. Vedno v zalogi vse vrsta grocerija. Kdor enkrat pride kupiti k nam, še rad pride. Poskusite še vi. Jerich Grocery Store 3583 East 81 St. MI 1-5471 ALBIN RESNIK BARNEY NAVICKI V najem V najem se odda .stanovanje 5 sob zgoraj. Vprašajte na 1037 Addison Rd. v soboto. —(215) MAX’S AUTO BODY SHOP MAX ŽELODEC, lastnik 1108 E 61 St Tel.: UTah 1-3040 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila Delo točno In dobro VAS MUČI REVMATIZEM? Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas. MANDEL DRUG SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Naročila sprejemamo in izvršujemo po pošti tudi za Cleveland. Re-Nu Auto Body Co. Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body In fendarja. Welding. JOHN J. POZNIK in SIN GLenville 1-3830 982 East 152nd Street fTmTYYYYYXX YYxxxx YYYYYYYYa Issued Every Thursday for the Jugoslavs in Wisconsin • Tedenska priloga za Slovence v Wisconsinu THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY Address All Commanications to OBZOR PUBLISHING COMPANY Marica R. Staut, Publisher 830 So. 5th St. Milwaukee 4, Wis. Tel. Mitchell 5-4373 EDINA, SAMO MOŠKA, KATOLIŠKA DRUŽABNA ORGANIZACIJA LOKALNE VESTI Zgornji Michigan nam govori Milwaukee, Mich. — Zgornji šel, potem ko so odselili Indi- (Upper) Michigan bi bolj spadal v državo Wisconsin ’kot pa v jance iz Michigana, v Zgornji Michigan na obalo Gornjega je- Michigan. Skoro smešno zgleda, (izera. Pot ga je vodila mfimo Sault Sainte Marie, to je tam, 'kjer se preliva Gornje jezero v Huronskega. Šel je dalje proti ■zahodu in se ustavil v La Pointe, ki leži na Magdalenskem otoku (Madeline), to je že blizu mesta Superior. To je eden izmed mnogih otokov, znanih pod imenom Apostolski otoki, ker jih je kot apostolov dvanajst. Po dveh letih trdega dela in oranja ledine je šel v domovino po pomoč. Po vrnitvi je ostal ondi do leta 1843. Iz te postojanke je delal dolga, nevarna im drzna potovanja. Po suhem je hodil tja do Cloquet v Minnesoti, po vodi pa je prišel do Grand Portage ob ameriško-kanadski meji na jezeru Superior. Nato se je premaknil proti vzhodu, na vzhodno stran polotoka Kewee-nam v L’Anse. Poleg Indijancev je sknbel tam tudi za rudarje v Cooper Harbor in vojake v Fort Wilkins na imenovanem polotoku. Pridigal je indijansko, angleško, francosko in nemško. V L’Anse je Baraga sestavil znameniti slovar in slovnico očip-v/ejskega jezika, s čimer se je uvrstil med pionirje indijanskega jezikoslovja. Blizu L’Anse je danes mestece z imenom Baraga. Eden izmed okrajev tega področja se imenuje Baraga County. V L’Ansu je Baraga o-stal z raznimi' presledki do leta 1853. Tega leta je bil ustanovljen za Zgornji Michigan apostolski vfkarijat, to je škofija za misijonsko ozemlje. Za prvega vikarja je bil imenovan Baraga in obenem posvečen v škofa. Sedež je imel v Sault Ste. Marie — Slap Sv. Marije, ob Soo Canalu. Nato je šel drugič če človek pogleda na zemljevid, pa vidi, da ima država Michigan onstran jezera na severo-zapadu še eno veliko “fliko,” ki se drži samo Wisconsina, a prav nič Michigana. A nas ne zanima danes, zakaj je to tako. V zgodovinskih bukvah lahko izvemo, kako je do tega prišlo. Ker tvori torej Zgornji Michigan z Wisconsinom eno celoto in ljudje tukaj to čutijo, zato finevni časopisi v Milwaukee — zmeraj poročajo, kaj se tam gori ob Zgornjem jezeru (Lake Superior) važnega zgodi. Tako so pred tremi tedni poročali, da so v mestu Marquette praznovali stoletnico ondotne škofije. “Že spet je škof in škofija na vrsti,” bo verjetno kdo zagodrnjal, ko bo bral tole. “Koliko je škofij na svetu! Kam bi pa prišli, če bi nas morale zanimati vse njihove obletnice! Mar ni nič bolj zanimivega v Milwaukee in Wisconsinu?” Pa kljub temu naj si bralec vzame malo potrpljenja ob tehle vrsticah, saj so s to obletnico praznovali delo slovenskega človeka. Vsak naš človek tukaj verjetno ve, da je to škofijo ustanovil Friderik Baraga. Zato bodi zapisano danes, da si ošvežimo-malo spomin, nekaj kratkih podatkov iz njegovega življenja in dela. V Ljubljani je končal srednje šole, potem pa na Dunaju pravne študije. Ni pa poklic jurista nikoli začel, ampak je stopil v ljubljansko bogoslovje. Po nekaj letih kaplanske službe v Sloveniji se je odločil za indijanske misijone. V Ameriko je prišel v začetku januarja 1. 1831. star 33 let in pol. Vozil se je po morju cel mesec, seveda z ladjo na jadra. Iz New Yorka je šel k škofu v Cincinnati, ki je v jugozapadnem delu Ohio. Takoj na spomlad se je podal na pot v družbi svojega novega škofa. Šla sta skozi Dayton, mimo Toledo proti severu v Detroit. Od tam sta se peljala z ladjo' po Huronskem jezeru do ožine Mackinac, kjer se stikata jezeri Huron in Michigan. Nato sta zavila ob Michiganski obali proti jugu. Ustavila sta se v Arbre Croche (Krivo drevo), ki je stalo blizu današnjega Harbor Springs. Baraga je dobil tam že precej urejen misijon. Obiskoval je tudi bližnji Bobrov otok (Beaver). Ondi je bil dve leti in pol. Drugo njegovo mesto so bili Grand Rapids, ki ležijo ob Grand River malo jugovzhodno od Muske-go, nasproti Milwaukee onstran jezera. Na tem mestu je moral Baraga orati ledino. Ko so pred tremi leti (1950) tam izdali knjigo o zgodovini Cerkve ob Veliki reki, so jo posvetili spominu Barage. V njej je rečeno med drugim, da je Baraga ena od najbolj značilnih osebnosti, ki so sodelovale pri širjenju kato liške vere v Ameriki: Zgodbe o njegovih potovanjih skozi divjino, o njegovih obiskih daljnih misijonov, o njegovih delih za Indijance in bele ljudi, presegajo tudi naj bujnejšo domišljijo. Leta 1335. so ga za nekaj mesecev prestavili na vzhodno stran Michigana v St. Clair, ki leži severno od jezera St. Clair, ob ameriško-kanadski meji. Še istega leta je Baraga od- nico. Biti je moral Baraga res človek izrednih duševnih in telesnih moči. Ni čuda, da je danes po sto letih mož, ki vzbuja toliko zanimanja in občudovanja. Če nas bo kdaj zanesla pot v Gornji Michigan, ne pozabimo, da je ondod hodil in deloval Baraga in drugi veliki misijonar Pirc, dalje škofje Mrak, Vrtin in Stariha misijonarji Čebulj, Škola, Lavtižar. Severni Wisconsin, Gornji in Doljni Michigan in Vzhodna Minnesota ob Gornjem jezeru je bilo misijonsko področje teh mož. Bili so verski, a obenem tudi kulturni pionirji tega prostranega ozemlja. Vsi ti Slovenci so delali v čast Bogu in so v ponos Ameriki in vsem Slovencem. Prav in lepo bi bilo, da bi slovenski ljudje tu v Ameriki kdaj povedali svojim otrokom nekaj o teh naših velikih možeh. Prav bi tudi bilo, da bi mladinske in tudi druge organizacije v obeh slovenskih farah, pri Sv. Janezu in pri Mariji Pomočnici Kristjanov v West Allisu, posvetile kdaj kak sestanek tem možem, ki so vse žrtvovali za katoliško Cerkev in Ameriko. Za konec bodi omenjeno, da je že 1. 1900 izšla ravno tu v Milwaukee 480 strani obsegajoča knjiga: Life and Labors of Rt. Rev. Frederic Baraga. Sedaj pa se pripravlja v Chicagu nova ogromna knjiga, ki bo obsegala ves materijal Baragovega življenja in dela. To pomembno delo pripravlja že več let Mr. Gregorich. Ta je letos potoval zaradi tega dela v Slovenijo. Poleg tega pa ima stik z Rimom, Dunajem,- Muenchenom in Lyonom. Daj Bog, da bi -bilo delo kmalu uspešno končano. Služilo bo kot podlaga za proces Baragove proglasitve blaženim. Ena za smeh Na osnovi svojega dosedanje- Mali JadT id**bil*kar**nič pri- ša dela zasluži sodnik Steams’ den dečko v šoli. Nekega dne, da 3' novembra glasujete zanj. ko je prišel spet brez domače naloge, se je učitelj razjezil nad njim in mu rekel: “Ti si pravi lenuh! Ko je bil George Washington star toliko kot si,ti, je bil najbolj priden učenec v šoli.” Pa se je fantič odre?al nazaj: “In ko je bil star toliko kot Vi, je bil predsednik Združenih držav.” Kaj je učitelj odgovoril na to, pa zgodlba ne pove. Sodnik Stearns kandidira Braves končali za letos Milwauški Braves so končali svoje baseball tekme za letos, domovino. Po povratku je ta-: Več stotisoč znaša število ljudi, koj obiskal vso dolgo obalo Gor- ‘ ki so jih gledali in se zabavali njega jezera tja do Minnesote.' ob njih. Stadion se je torej ob-L. 1866 je prestavil svojo škofi-j nesel. Zgradila ga je Milwau-jo v bolj pripravno središče, v j kee County in. ga dala v dvelet-mesto Marquette. Baraga je ni brezplačni najem klubu Bra- ondi umrl 19. januarja 1868. star 70 let in pol. Ameriki je žrtvoval 37 let. Če z zemljevidom v roki spremlja Baragova pota, se človek začudi. Moral je od Gornjega jezera iti večkrat v Detroit, bil nekajkrat v Cincinnati, bil v Washingtonu in Baltimoru, šel petkrat čez Atlantik bil stalno na misijonskih potovanjih. Kako je zmogel toliko pisanja na vse strani, pisanje nabožnih knjig in zbiranje gradiva za očipwejski slovar in slov- ves. Na ta način so jih lažje pregovorili, da so prišli iz Bostona sem. Seveda so pri tem isoddlovali trgoviud krogi. Pokazalo se je, da so računali pravilno. Ljudem so Braves nudili veliko »športne zabave, trgovcem, gostilnam in prevoznim družbam so povečali dohodke, mestu Milwaukee-ju pa so pri- let. Rodil se je na Madžarskem in prišel v Ameriko kot mladenič. V Clevelandu se je naselil 1. 1927. Obiskoval je Case Institute of Technology, Cleveland College in je končal Cleveland pomogli, da se ves ameriški športni svet veliko bolj zanima zanj, kot se je poprej. — Sedaj |Law School na jesen se bodo vršile na sta-j Poročen je z Loretto Soltesz, s dionu football tekme. 'katero ima dva sinova. Glasujte za George Greena George Green, ravnatelj državljanskega urada, je kandidat za mestnega sodnika. On je eden, izmed naših odličnih meščanov, resničen prijatelj priseljencev, ki jev četrt stoletja posredoval državljanstvo blizu 75,000 izmed njih. Kandidat je sposoben odvetnik in prava avtoriteta na področju zakonodaje o emigraciji in naturalizaciji. Božični izlet v Evropo “Eden izmed vidnejših sodniških kandidatov 3. novembra je Joseph Stearns. Čeprav je v službi šele od letošnjega marca, je edini kandidat, ki ga podpira Cleveland Bar Association.. Vse izgloda, da bo lahko obdržal po-Iržaj, na katerega ga je imenoval governor Frank J. Lausche po smrti Lewis Druckerja” je izjavil eden izmed članov njegovega odbora. Sodnik Stearns uživa tudi podporo Cuyahoga County Bar Ass., Cleveland Federation of Labor, Clveeland Industrial Union Council in več drugih javnih in bratskih organizacij. V enajstih letih svojega službovanja v uradu policijskega prosekutorja si je pridobil veliko prijateljev in glas sposobnega, nepristranskega in lodločne-ga vodnika. Od 1. 1934 se je udejstvoval kot odvetnik in prišel 1. 1942 kot prvi namestnik v urad pol. prosekutorja. Tja ga je imenoval tedanji župan F. Lausche. Štiri leta kasneje ga je movi župan T. Burke povzdignil za načelnika urada. Na tem mestu je bil nad šest let. Letos ga je governor F. Lausche imenoval za sodnika. V politiki in javnem delu se udejstvuje kandidat že nad 20 telja ali sorodnika kjerkoli v Ev- Louis Pasquale Z ozirom na lep uspeh lani je Cunard Line ’sklenila nuditi Amerikancem tudi letos priložnost, da obiščejo za Božič Evropo. Vodstvo tega izleta z vele-parnikom Queen Elisabeth ima Louis Pasquale. Ladja bo odplula iz New Yorka 27. novembra. Na potovanju bo preskrbljeno za vsakovrstno zabavo in kratkočasje. Queen Elisabeth je naj večji parnik na svetu. Pot preko oceana bo'torej prav prijetna in gotovo ne naporna. Ladja bo že 2. decembra v Cherbourgu na! Francoskem. Tako bodo imeli delom, da bi dobili igralcev za oni Jugoslovani, ki bi hoteli za ogledajo Pariz. jih bo do Pariza ropi in Cunard ha poskrbel vse ostala. Seme koščičarjev je strupeno zveza v Ameriki Ustanovljena 3. junija 1938 v Barbertonu, Ohio Inkorporirana 13. marca 1930 v državi Ohio. Glavni sedež: CLEVELAND, OHIO NOVA MODERNA ORGANIZACIJA NA DRUŽABNEM, ŠPORTNEM IN KULTURNEM POLJU Nobenih pristopnih stroškov. Ne potrebujete nobene zdravniške preiskave. Pristop od 16. do 55. leta. Vsak Slovenec bi moral biti član te nove katoliške organizacije GLAVNI ODBOR: Častni predsednik: FRED UDOVICH, 183-—22nd St., Barberton, . Predsednik: MATT F. INTIHAR, 21491 Naumann Ave., Euclid, O. Prvi podpredsednik: FRANK J. MAČEROL, 1172 Norwood Rd., Cleveland 3, Ohio. . . Drugi podpredsednik: IVAN GERMAN, 7502 Donald Ave., Cleveland, O. Tajnik: JOŽE GRDINA, 6113 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. Blagajnik: CHARLES BENEVOL, 19502 Muskoka Ave., Cleveland 19, U. Zapisnikar: DAMJAN TOMAŽIN, 15206 Ridpath Ave., Cleveland, O. NADZORNI ODBOR: Predsednik in prvi nadzornik: FRANK M. PERKO, 1092 E. 174 St., , Cleveland 19, Ohio. Drugi nadzornik: ANTHONY KRAMPEL, 1003 E. 66 PL, Cleveland, O. Tretji nadzornik: JAMES STOPAR, 520 E. 152 St., Cleveland, O. FINANČNI ODBOR: Predsednik in prvi odbornik: VINCENT H. LAUTER, 1012 Wooster Rd., West Barberton, Ohio. Drugi odbornik: JOHN LESKOVEC, 115 Smithsonian Ave., Girard, O. Tretji odbornik: ANTON TEKAVEC, 20303 Goller Ave., Euclid, O. Direktor atletike: JOSEPH E. LUKZ, RFD 1, Box 432, Niles, Ohio. Uradno glasilo: “Ameriška Domovina,” 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. Za pojasnila se obrnite na glavnega tajnika Slovenske moške zveze, Jože Grdina, 6113 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. Glavni tajnik piše že je precej časa minilo, od- je bilo prej. Tam naj člani pi- kar se nisem oglasil, z malo iz- jemo vse, odkar sem se povrnil tajnika. Torej kakor komu všeč, iz dolgega potovanja po Orientu, kjer sem obiskal države: Libanon, Sirijo, Jordan, Izrael, Egipt, potem Grško in Turčijo in seveda še nekatere druge države na Zapadu, predvsem Jugoslavijo. Saj sem mislil, da bom kaj napisal preje, pa ni mogoče. Urediti in spraviti v stari tir vse, kar sem v teku treh mesecev in. pol zamudil, ni taka lahka stvar ter ne gre kar čez noč. Kakor sem že poročal, sem soglasno z odborom že lansko leto najel veliko dvorano SND na St. Clair Ave. za kako^ večjo prireditev, ki smo jo imeli v načrtu. Mislili smo na nekaj kot je bila lani “Miklova Zala.” časa za pripravo je bilo. dosti; le žal, da živimo v časih brezbrižnosti in postajamo vedno večji materialisti. Ko smo pričeli z veliko igro “Erazem Predjam- Božič obiskati svojo domovino, ski,” jih nismo mogli dobiti in dovolj časa, da si še mimogrede tako srno morali ali dvorano od- povedati, ali pa vzeti kaj druge- G. Pasquale bo v vsem za pot- g. Končno je odbor določil, da nike skrbel in se pobrigal za pre- naj bi bilo na programu, ako voz njihove prtljage. Spremljal igre ni mogoče spraviti skupaj, kaj drugega. Za to priliko, sem Onim, ki ne morejo iti obiskat dal filmske posnetke, katere sem svoje, redne domovine, pa nudi vzel v gori označenih državah. Cunard možnost, da povabijo Slike iz onih krajev so žela red-svoje sarodnike k sebi. V vsaki, ke; vsaj med našimi Slovenci se Cunardovi poslovalnici kupite še ni nikdo pobrigal, da bi šel lahko vozovnico za svojega prija- tja in jih vzel. sejo in poročajo, pa pošiljajo na naj pa napiše. Meni se zdi, da je .tako najboljše za vse, posebej pa za blagajno SMZ, kateno, moramo držati kar mogoče v stabilnosti, zavedajoč se odgovornosti pred članstvom. Toliko za danes. Obenem vas pa povabim, da pridete v nedeljo 8. nov. v SND. Pričetek je ob treh popoldne. Joseph Grdina, tajnik SMZ. Mary Grossman ponovno kandidira Kampanjski odbor, ki podpira kandidatura Mary Grossman za sodnika, prosi podpore za svojega kandidata pri volitvah 3. novembra. Sodnica Grossman naj ostane na clevelandskem mestnem sodišču. V svoji službi, kamor so jo veliki poslali petkrat, se je odlično izkazala. Bila. je vedno ne- LETEČE OČI — V letalu je nameščena močna radarska postaja, katere n&Pi ave rn0-rejo visoko v zraku nadzirati nebo in odkriti “sovražnika.” V zgornji “plavutk’ in trebuhu so rezervne zaloge bencina, da more letalo ostati dalj časa v zraku. Tako bodo zdaj te slike namesto igre v nedeljo 8. novembra db 3. uri popoldne v SND. Kogar zanima, je vabljen, da pride. Ker je dvorana draga, kot je vse danes, se je dalo primerno vstop-ninci, da se plača najemnino, tis-Koščičarji so- češnje, slive in kovine in drugo. Torej možje od češplje, marelice in breskve, SMZ, pridite. To bo pa tudi zad-sploh vse sadna drevesa, ki ima- nja prireditev najbrže v tej sejo sredi svojega ploda koščico, zoni in prav možno je, da tudi Sem spadajo tudi divji mand- pozneje, kdo ve kdaj? Iji. Seme teh plodov, ono kar Dalje tudi nekaj glede našegaiPristrari-Ska, šinckogiudna in je je sredi koščice, je strupeno. O- Glasila SMZ, ki smo ga izdajaliIPokazala veliko razumevanja za drasli sicer ne zauživajo tega se- iSkoro 9 mesecev, z velikimi stn:-' človeka. mena, pač pa neredki otroci. Jški in malim zanimanjem od! Odbor je mnenja, da je za na-Seme koščičarjev vsebuje ne-ktrni članstva. Stroški za to so* ša sodišča in z njih ugled izredno ko snov, kateri pravima znan-1 znašali: 477.52. Terej blizu pet- pnnembno, da so oni sodniki, ki - - - 1 - - - - • ’ so pokzali sposobnost in vse cfd- l:ke značaja, ki jih ta visoki poklic zahteva, izvoljeni vecir znova. Med take spada sodnica Mary Grossman. Dr. Emile de Sauze; bivši direktor tujih jezikov na clevelandskih javnih šolah in upokojeni profesor WRU, je načelnik kampanjskega odhcira, ki se zavzema za ponovno izvolitev Mary B. Grossman za sodnika. ----------------o----- —Ob vsakih pet avtomobilistov v Združenih državah so trije, ki niso imeli nikoli novega voza. stveno “alkaloid amigdalin.’ Al-j sto dolarjev. Mar ni to malo pre-kaloidi so tudi ‘nikotin” v toba- j več za tako organizacijo? Ako ku, “kofein” v kavi, itd. Če pri- bi nadaljevali tako naprej, to bi de amigdalin v dotfko s člove- j bila ogrožena blagajna. Tega se ško slino, se razvije cianidrovaipa ne sme. Član umrje, je treba kislina (pomeni pruska kislina), j plačati in to takoj. Ako bo članki je zelo hud strup. Eno seme1 stvo pokazalo dovolj zanimanja sicer ne vsebuje1 toliko strupa,'in to ne samo v praznih beseda bi se bilo bati hudih posle-,dah, pač pa tudi v dejanju, po-dic, a v več semenih ga je toll- tem se ko t° lahko ob priliki na- ko. da nastopi lahko hudo za-strupljenje in tudi smrt. —Zaradi enotne kanalizacije, umetnfcga osuševanja in namakanja v Kansasu ni naravnih jezer. daljevalo. Če ne, pa ne. Prihodnja glavna seja v januarju bo vzela stvar v pretres in določila, kako, in kaj se napravi glede tega. Zdaj je bilo določeno:, da bo glasilo SMZ v bodoče tako, kot JOHAN BOJER: IZSELJENCI roman 1 , ■ Spet mu je, kakor da je zaupnik za vse druge, kakor da odgovornost sloni na njem. Kaj je s cerkvijo? Kaj je z župnikom? Ali naj ti, ki se tako mučijo za svoj življenjski obstanek tukaj na zemlji, še dalje Varajo s to neumnostjo sami sebe? i Nekaj dAii pozneje se je napotila spet nova vrsta voz proti vzhodu. Bili so večinoma Irti, ki so prišli semkaj pretekle jeseni. Take zime kakor tukaj v preriji še nikoli poprej niso doživeli. Ta toča sredi poletja pa jih je povsem prepodila! Zdaj so odhajali, in mnogo koč in mnogo izoranih njiv je ostalo brez gospodarja. Ampak Norvežani, ki so bili Prišli semkaj vsi s praznimi rokami, niso vedeli druge rešitve, kakor da ostanejo. Kot nekdanji ribiči v domovini so predobro poznali neugodno leto na1 niorju. Niso bili navajeni zato izgubiti pogum. Morali so se Pač zagristi tam, kjer so bili, in drugo leto znova pričeti. Ampak to zimo so odšli možje v mesto 'n si poiskali dela, kjer so pač niogli. Saj treba je bilo odne-kod dobiti živež za žene in o-troke, ki so ostali v preriji. Kal lo odšel, Anders je imel sicer šole šestnajst let, ampak šel je 2 njim. Učitelj Jo je ostal v Preriji kot edini odrasli mož. *h kmalu so poslali oni iz mesta v°z za vozom poln živeža. _ Spet je imel Morten nekaj, o šomer je lahko razglabljal in Premišljeval. Naslednje poletje le prineslo spet dobro letino. Pa Pa kaj so ljudje najbolj mislili? ^a konje, na lesene hiše? Ne. Well so zložiti sredstva za majhno cerkev. Toča v preteklem ; lotu torej le ni ubila Boga v ! Pjih. Praznični občutek ni za-^rl zaradi slabe letine. Hoteli | ^ moliti Onega v nebesih, če~ I !udi bi jim vsako leto vse uni-I cd- Ali moreš to razumeti, torten? | To pomlad je spet prišlo -sem-hoj precej novih naseljencev in JTorten jih je sklical k sestan-| pred svojo kočo. Večidel so Norvežani, vmes je bilo le ^okaj Švedov, en Irec in en Ne-, ^ec. Da, tako so torej stali in podeli okrog, njega. Vstal je ne-5 Hallingdalec. Ola Lokka, c°kat rdečebrad mož in dejal, da P6 treba misliti na cerkev šele akrat, ko bodo bogati. Če je i ho tukaj, ki hoče imeti kaj iVeč molitve in petja, naj to sto-!doma sam pri sebi. I hfemec plečat krepek mož z | ekko pepelnatosivo brado vsta-in govori angleško. On je si-takoj za cerkev, ampak žup-mora govoriti samo angle-I ^°- Njegove besede prevedejo ki jih ne razumejo. Splo-j h0 mrmranje. Ne, na to ne pri-Pdejo. ^ec ima svetlcrdečo brado in °htaz kakor jastreb. Tudi on ^ori angleško. Ampak poslujte, pripravljen je dati za cer- Pfi vaj utihotapil krivo vero mednje! Za sto dolarjev! Ne, niti za milijon ne! Per Foil vstane. Vsi se ozrejo na orjaškega moža. “Mislim, da nas je dovolj, da sami plačamo župnika in cerkev,” pravi. “Morten nam je povedal, koliko mernikov žita pride na vsakega. Gradivo pač lahko pripeljemo semkaj z voli, kadar se bomo vračali iz mesta. Ne potrebujemo konj od katolikov. In predlagam, da takoj izvolimo stavbni odbor.’ To je bilo sprejeto, ne da bi bil Morten izpregovoril. Samo sedel je tam in vodil sestanek in dal vsakemu, da pove svoje mnenje. Vendar pa je bil zadovoljen, da se je tako skonča-lo. V odboru je bil Morten predsednik in poleg njega so bili še Per Foil in Elza in učitelj Jo, tudi tukaj sami stari naseljenci. Ta dan se je Per bahal na potu domov. Videl je pred seboj tisti itrenotek, ko bo sedel v občinskem odboru in odločni tudi on o imenovanju župnika. Zakaj tukaj gotovo ni kralj odločal o tem. Zdaj je bil Per v Ameriki. Spet je preteklo leto. Tedaj je Morten visel visoko gori cb malem cerkvenem zvoniku in žagal in razbijal. Bil je tukaj edini izučeni mizar, tako da je delo večidel počivalo na njem. V zameno so drugi skrbeli za njegove njive. Sicer pa sta imela tudi Per in Anton Noreng oba spretne roke in Anders iz Skareta je bil zdaj krepek o-semnajstletni fant, ki je pomagaj Mortenu od jutra do večera. “Varuj se ga,” je včasih pomislil. Zadnjo zimo je bil fant spet v mestu, preko, dneva je delal, zvečer pa je hodil v šolo za odrasle. Neprestano je nosil knjige s seboj. Da, varuj se ga! “Halo!” je zaklical Morten z zvonika Andersu. ‘Pridi gor in mi prinesi še nekaj žebljev!” Fant je prišel in če kdo ni bil vrtoglav,, je bil to Anders. Čisto prosto je stal na lestvi in razgrnil neki papir, neko risbo. V šoli v mestu se je bil naučil risati. ‘Kaj pa je to?” Bil je vrh zvonika z vetrnico. “Oluf in jaz ga bova kmalu skončala. Iz železa je. V zadnjih dneh sva ga skovala.” — “Saj to je imenitno,” je rekel Morten. Da, tadva fanta! Pomladno delo je bilo tudi letos opravljeno in ko se je Morten ozrl z zvonika v solnčni dan, je videl raztresene po vsej ravnini koče in majhne lesene hiše, iz katerih se je dvigal dim v nebo. Okrog njih pa svetlo-zelene njive, ki so se ločile od sivorumene prerije. Zdaj je bilo pač tukaj nekako trideset naseljencev in velik del od njih je bil iz njegovega domačega okraja. Da, pisali so mu in prihajali so semkaj. Večkrat bi se bil rad uprl in jim odsvetoval. Ali pa je imel pravico za to? Ali ni sam odšel s Kvidala? Sliši, kako' mu kliče učitelj Jo spodaj z zemlje. “No, Morten, ali si kaj vrtoglav?” “Pridi gor, pa boš videl!’ “Ojoj, saj si še ne maram vzeti življenja. Ampak nekaj mi povej: če bi sedel zdaj kdo z dalnogledom gori na Marsu, kakšen razloček bi bil med tvojim cerkvenim zvonikom in med travnato bilko?” “Da to si pa kar sam izmisli, Jo!” Ni se več oziral dalje na u-čitelja. Vnjem je zvenela majhna melodija. Ko bi jo le mogel ■vliti v besede. Bila bi lahko posvetilna pesem za prvo hišo božjo, ki so jo zdaj tukaj gradili. Kaj ko Ibi nekega dne donelo iz zvonika takole: “Ljudje, rojeni v gorah in gozdovih, pridite sem, pridite sem! Isti Bog, ki ste ga molili tam, vam bo stopil IMAMO NA ZALOGI VSE POTREBNO ZA IZDELAVO JETRNIH IN MESENIH KLOBAS DOMA po cenah NA DEBELO (wholesale) : čreva, začimbe, kri, slanino, svinjsko meso za klobase (butts and shoulders) itd. VISE NAŠE MESO JE SVEŽE S FARME TER BOSTE ZATO POSTREŽENI Z NAJBOLJŠIM! PREDNO KUPITE DRUGJE, OGLEJTE SI NAŠE CENE! tukaj nasproti. Pridite, pridite! Ti, ki si mrtev, pridi v duhu in se združi s svojim rodom! Ti, ki trpiš in te muči domotožje, pridi, našel boš očeta in mater v pesmi. Pridi, pridi!” Morten je žvižgal, v njem pa je donelo in pelo, čeprav je neprenehoma razbijal s kladivom. Če pa jih bo Bog, radi katerega so si naložili te žrtve, tudi to leto udaril s točo ali s kobilicami, kaj tedaj? Prišli bodo k njemu še ponižnejši in ga molili. Tako reven je človek. Tako čudovit je človek. Morten je za trenotek prenehal z razbijanjem in se zamislil. Sd stvari, ki jih ne boš nikoli razumel. Da, učitelj Jo je imel prav. V primeri z neskončnostjo sta travnata bilka in zvonik enako visoka. In vendar obsega božja hiša nebo in zemljo, čeprav je še tako majhna. Tako je stal Mbrten ves zamišljen. Ampak zdaj je bilo treba pohiteti! Nekega dne je bil v cerkvi in pravkar izdeloval oltar, ko vstopita Ana in Elza, obe praznično oblečeni. Pozdravita ga, mu voščita sreče pri delu in se ozirata nekaj časa po stenah. Da, zares. To bo še nekaj čudovitega tukaj! Okna so že vstavljena, tla so pa še pokrita z oblanci. Morten jima gre naproti, gologlav in oznojen in jima ponudi roko. “Moraš nam povedati,” pravi Ana, “kdaj naj pridemo in po-mijemo tla.” “Da, da, v treh do štirih dneh bo vse gotovo.” Vendar začudi ga, kako lepi sta obe ženi. Anin ovalni obraz, obrobljen od temnih las, je še zmeraj tako zlatorjav, oči še zmeraj tako željne življenja. Elzino telo je zopet vitkp in gibčno, poteze na obrazu so tako nežne, rjave oči tako polne nečesa prazničnega. Da, da. Se niso mogle trde zime in težko delo ubiti njihove mladosti. ŽELODEC — KUHAN 99c funt MESENE KRANJSKE KLOBASE 79c funt DOMA PREKAJENA SLANINA (v kosu) 59c funt SVINJSKO REBRNO MESO 39c funt KISLO ZELJE — domače 2 funta — 29c Zdaj pa Elza izvleče neki ovoj in ga odvije. Prikaže se bel prt z rdečimi vezenimi figurami, neka skupina je, bržkone zadnja večerja. Morten sicer ne more presoditi, kako je naprav-lejno, amapak ozre se k njej: “Ali je to oltarni prt?” ‘Če misliš, da je dovolj dober,’ pravi ona v zadregi. “Ana in jaz sva ga skupaj delali.” “Ne, ne, saj ti si napravila, kar je najvažnejšega,” pravi A-na. “Ti pa si vse uvezla.” “Ampak ti si narisala figure.” Potem jima Morten obema stisne roko in se jima zahvali. In čez nekaj časa odideta. Izročiti ta dar za cerkev je bil pač dogodek v njunem vsakdanjem delu v ilovnotih kočah. Zato sta se tudi praznično o-blekli. Morten dela dalje in premišljuje, kako imajo žene neko čudovito lastnost, da u-stvarjajo okrog sebe praznično razpoloženje. % Ko pa je stopil proti večeru iz cerkve, da bi šel domov, je stal tam neki okrogel plavolas mlad fant in č^kal nanj. Morten se je nenadoma ustavil. “Kaj?” N0VICE--zvsefiasvela H'0 Y!CE"kijih P0,reMe,e N0VICE--klilh se sveze NOVICE--P0P°lnoma nepristranske NOVICE-ko’ikor raoS°