/L Primm USr cedad - ui. Ristori 28 - Tei. 0432/731190_ m 1500 LIR NEDEUA, 5. OKTOBRA 1997 Danes bodo na vrtu pred tržaško železniško postajo svečano odkrili spomenik cesarici Elizabeti, ki ga je občinska uprava spet postavila na mesto, od koder so ga odstranili leta 1921. Moralo je torej miniti vec kot triCetrt stoletja, da so končno zatonili tudi v uradnem Trstu tiste nacionalistične strasti in nasilje, zaradi katerih so kmalu po požigu Balkana odstranili lepi spomenik v secesijskem slogu in zbrisali vse znake 600-letne zgodovine Trsta pod habsburško krono: s spomenikom Elizabeti so izginili tudi mozaiki avstro-°grskih cesarjev s pročelja sedanje prefekture in so jih nadomestili savojski plemiči, na mestu Maksimilianovih grbov v Miramaru so vklesali fašistične snope, velika portreta Franca Jožefa in cesarice v Lloydovi palači so nadomestili z ogledaloma itd. Ne bomo na tem mestu naštevali tega, kar so fašisti Uničili Slovencem: zgodovino poznamo in Čutimo bolečino ran, ki se Se celijo. Zadovoljstvo ob ponovni postavitvi spomenika ni izraz avstrijakant-ske zasanjanosti v idilično mittelevropsko preteklost, ki je v glavnem, če že ne samo - mit. Današnji praznik je pomemben, ker je ponoven dokaz procesa premeščanja nasprotovanj Preteklosti in ovrednotenja tega, kar je za naše kraje značilno in pomembno, pa tudi koristno: večplastna zgodovina in kultura, ki nikogar ne ogrožata in lahko bogatita vse. Nenazadnje je tudi pozitivno, da se umetniški izdelek yraca v estetsko neurejeno mestno središče, ki m bilo vredno večje pozornosti. Končno pa še zadovoljstvo, da se je oglasil desničarski voditelj de’ vidovich, ki je protesti-ral proti obnovitvi spo-jnenika: ni mu ušla priložnost, di bi še enkrat Pokazal zakrknjenost, ki j® pred triCetrt stoletja botrovala njegovim prednikom, ko so odstranili Elizabetin spomenik. Na ®reco pa je danes de’ Vi-dovichev v Trstu vedno tnanj, ker jih je ogromna Večina Tržačanov že po-stala tja, kamor spadajo: na odlagališče zgodovi-Ee. s katerega se bo danes vrnil med nas lepi sPomenik nesrečne cesa-ftce Elizabete. ______ITALIJA / TUDI VČERAJ VRSTA POGOVOROV IN SREČANJ ZA REŽITEV KRIZE_ Jutri odločilno srečanje med Prodijem in vodstvom SKR D'Alenna meni, do je krizo rešljivo, če po to ne bi bilo mogoče, so volitve edini izhod RIM - Ponedeljek bo najbrž odločilen dan za italijansko politično krizo. Jutri popoldne se bo predsednik vlade Romano Prodi srečal s predstavniki Stranke komunistične prenove, da bi preučili, ali je mogoCe najti skupni imenovalec in nadaljevati sodelovanje, ki je trajalo poldrugo leto. V ospredju pogovora ne bo samo finančni zakon. Kaže, da SKP namerava predlagati Prodiju enoletni program, ki naj bi obvezoval vlado in večino in jamčil udejanjanje razvojnih postavk v finančnem zakonu ter opredelil jasno razvojno politiko. Ta program pa naj bi jasno nakazali še pred začetkom torkove razprave v poslanski zbornici. Prodi je poudaril, da je pripravljen napeti vse sile, da bi se izognil krizi, ki bi bila zelo hud udarec za Italijo. Podčrtal pa je, da je pripravljen na jasne dogovore, ki so v skladu z vladnim programom, ne pa na skrpucane in nejasne rešitve. S Caprija pa je poziv za odbritev finančnega zakona naslovila strankam Confindustria. Na 2. strani PERUGIA / DVAKRAT JE MOČNO ZATRESLO Val potresnih sunkov se tudi včeraj ni umiril RIM - Enainosemdeset sunkov, od teh dva močnejša: na potresnem področju Mark in Umbrije ni predaha, saj se zemlja neprestano trese. Velik preplah med prebivalstvom sta povzročila predvsem popoldnaska sunka, ki sta se približala sedmi stopnji jakosti po Mercallijevi lestvici. Zaradi nenehnega tresenja se seveda gmotna škoda večja, saj so vsi poškodovani objekti podvrženi novim kvarnim učinkom. Včeraj so v As-sisiju v veliko bolj žalostnem ozračju kot sicer obhajali praznik sv. Frančiška (f. AP), na potresna področja pa prihajajo prve montažne hiše. Med razveseljive vesti sodi tudi ocena metereo-logov, da prihodnji teden ne bo vala slabega vremena. Na 2. strani LMVU/UB La CombustibilesRi 34018 TRST - DOMJO 38 - Tel. 820331 - 810252 : Izkušenost najboljšega na svetu • diesel goriva j • plinsko olje za ogrevanje • motorna olja • les in premog za kurjavo PECI IN ŠTEDILNIKI NA DRVA IN PREMOG $ r « ff BOUTIGtUE Lold TRST UL TORREBIANCA 37 ATRI/01^% NAČRTOVANJE NOTRANJIH PROSTOROV opremljamo vaš prostor v sodelovanju s: T Kartel1 mučit© vb biesse Molteni & C TRŽIČ, ul. C.A. Colombo 20 - dr. cesta TS-MN tel. 0481/40540 - Fax 0481/40929 MISTERSHOP ^ Modem, hiter, kakovosten servis v skladu s tvojim načinom življenja NOV SALON (ekskluzivno moški) UL. GHEGA, 12 (Palača Tartini) - Trst Umivanje + striženje nnoE^niuT^ + friziranje s sušilnikom poSEBNA CENA 20.000 lir Protipožarna vaja brez meja LOKEV - Prostrano območje med Divačo in Bazovico je bilo včeraj ves dan prizorišče velikopotezne in uspešne protipožarne vaje Kras ’97, v kateri so sodelovale sile iz Slovenije in iz Italije. Na 3. strani Danes v Primorskem dnevniku Ret županski kandidat V Nabrežini bo Giorgio Ret županski kandidat »Liste 2000«, DSL in najbrž tudi SKP, medtem ko se SSk še ni izjasniia. stran 3 Odkritje kipa cesarici Na trgu pred tržaško zeležniško postajo bodo odkrili spomenik avstrijski cearici, ki so ga odstranili fašisti. Stran 3 Ne odlagališču pri Trebčah Rajonski svet za Vzhodni Kras je predsinoCnjim soglasno odobril resolucijo, v kateri nasprotuje ponovnemu odprtju odlagališča za odpadke pri Trebčah in se zavzema za sanacijo zadevnega območja. Stran 4 Pismo KZ o Kolonkovcu Pred jutrišnjo sejo tržaškega občinskega sveta je tajnik Kmečke zveze naslovil županu in strankam pismo proti razlaščanju na Kolonkovcu. Stran 4 Jadran NTKB začel spodbudno V svojem prvem prvenstvenem nastopu so košarka- rji Jadrana NTKB dosegli spodbudno zmago proti Ferrari. Stran 22 Guštin Car Point * AVTORADIO * CLARION PANASONIC PIONEER BLAUPUNKT SONY KENWOOD ALPINE KUMA - DODATNA OPREMA ALARMNE NAPRAVE - TELEFONI PNEVMATIKE - UTA PLATIŠČA MEHANIZMI ZA ELEK. ODPIRANJE STEKEL (z montažo) ' OPČINE (Trst) UL Carsia, 45/2a Tel, 211235 50 metrov od pooblastene avtokaro$eri|e Ouitin MARKE-UMBRIJA / PREPLAH MED PREBIVALSTVOM Včeraj popoldne spet zaznali močnejša potresna sunka V Assisiju bolj žalostno obhajali praznik sv. Frančiška - Poslali prve montažne hiše RIM - Zemlja se Se ni umirila: na potresnem območju Mark in Umbrije je včeraj popoldne spet močno zatreslo. Pravzaprav se po malem zemlja neprestano trese, če so od polnoči do 18.13, se pravi v dobrih 18 urah, v vsedržavnem geofiziCnem inštitutu zaznali 81 sunkov. Od teh sta bila zaznavnej-ša predvsem dva: prvi ob 17.07 in drugi ob 18.13, slednji naj bi spet dosegel 7. stopnjo jakosti po Mercallijevi lestvici. Epicenter prvega je bil ponovno pri Colfioritu, medtem ko so drugega bolj občutili na obmejnem področju med Markami in Laziom. O ranjenih ne poročajo, tudi večje škode omenjena popoldanska sunka ne bi povzročila, Čeprav je seveda dodatno prizadela že poškodovane objekte. Zato pa sta seveda sunka vzbudila nov val preplaha med prebivalstvom, ki je zaradi nenehnega tresenja in bojazni, da ne bi spret prišlo do močnejših potresnih sunkov, zelo preplašeno. strokovnjaki si- cer pravijo, da gre v zadnjih dneh za normalen popotresni proces, vendar zagotovila ne morejo povsem pregnati bojazni prizadetih prebivalcev. Kot so sporočili iz uradov Civilne zaščite, pa metereo-logi ne napovedujejo vala slabega vremena za naslednji teden, torej naj potresenim področjem prihodnji teden ne bi smelo deževati. Včeraj pa so v Assisiju kljub naravni katastrofi vseeno obhajali praznik sv. Frančiška. Kot je rekel marsikdo od udeležencev, pa letošnji ni bil praznik v pravem pomenu besede, saj se je v mesto zgrnilo veliko manj obiskovalcev kot sicer, predvsem pa so bili vsi pod vtisom posledic pohesa, ki je med drugim hudo poškodoval tudi slovito baziliko. Iz Rima pa so včeraj zjutraj na potresno področje odposlali prve montažne hiše, namenjena prebivalcem najbolj prizadetiOh področij. Prva naselja bodo postavili v krajih Serravalle in Colfiorito. H POLITIČNA KRIZA / PRODI PRIPRAVLJEN NA ISKANJE REŠITVE, NE PA NA SKRPUCALO h SKP razmišlja o možnosti celoletnega programa, ki bi obvezal vlado in večino Po napovedi ponedeljkovega srečanja v Oljki spet bolj optimisti RIM - Predsednik vlade Romano Prodi se bo v ponedeljek popoldne sreCal s predstavniki Stranke komunistične prenove. Na srečanju bodo preverili, ali vlada in SKP lahko najdeta skupni imenovalec za nadalnje sodelovanje. Srečanje bo odločilnega pomena za usodo Prodijeve vlade, v ospredju, kolikor je bilo mogoče izvedeti, pa ne bo samo finančni zakon, ampak celoletni program. Vodstvo SKP naj bi poudarilo, da bi morali pred torkovim zasedanjem poslanske zbornice izoblikovati zelo jasno pot s konkretnimi jamstvi, ki naj ne bi zadevala zamo obdobje razprave o proračunu, ampak bi jamčila udejanjanje razvojnih poglavij, ki jih vsebuje finančni zakon, in obenem nakazala jasne razvojne izbire, za katere naj bi se vlada opredelila v tem 12-mesečnem obdobju. Premier Prodi, ki je bil včeraj v La Spezii na prazniku Ljudske stranke, je poudaril, da je pripravljen na pogovor in na iskanje rešitve, ki naj bi preprečila krizo. Obenem je tudi podčrtal, da ne bo pristal na skrpuca-ne rešitve, saj »Evropa zahteva jasnost in ne bi sprejela brezoblične marmelade«. Tudi podpredsednik VValter Veltroni je poudaril pripravljenost na dialog in na do- govor, ki pa mora biti skladen z vladnim programom. Pripravljenost na dialog je podkrepil tajnik Demokratične sranke levice Massimo D’Alema, ki je v Capriju na srečanju mladih podjetnikov dejal, da je kriza rešljiva, saj »težave niso dramatične«. Dodal pa je, da je po njegovem mnenju treba razvozlati krizo v zelo kratkem času. Ce ne bo mngoče hitro pripeljati Italijo na pot normalnosti, so volitve boljša rešitev. »Ce pogajanja ne bodo uspešna, je bolj »evropsko« razpisati predčasne volitve in nato nadaljevati pot,« je menil lider Hrasta. Predsednik Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini je imel protipredlog: Prodi naj odstopi, nato pa naj Oljka in Kartel svoboščin oblikujeta finančni zakon, ki ne bo tako privijal davčnega vijaka. Po odobritvi takega načrta bi lahko razpisali volitve. Toda DSL take rešitve ne sprejema. Po napovedi jutrišnjega srečanja se tajnik SKP Fausto Bertinotti ni hotel prenagliti. Rekel je, da gre samo za »dejstvo, ki zaenkrat ni ne pozitivno ne negativno«. Toda v Oljki je napoved prispevala, da se je barometer prevesil na stran optimizma. »Prepričani smo, da bo srečanje obrodilo nekaj pozitivnega,« je menil predsednik senatorjev Demokratične levice Cesare Salvi. Nova moda prinaša prav tisto, kar si iskal. Oglej si modne novosti Mazzorato, prepričaj se o kakovosti in izredno ugodnih cenah. Prav tiste modne novosti, ki si jih iskal, te po izredno ugodnih cenah pričakujejo na naših policah. Novosti so zares neverjetne; vsakdo se bo čudil, kako jih lahko Mazzorato prodaja po tako nizkih cenah. Odgovor je preprost. Mazzorato je velika trgovska organizacija z desetimi prodajnimi mesti v Trive-netu. Je tako velika, da lahko ponudi najboljše po nižji ceni. Oglej si modne izdelke za ženske, moške, otroke. Gre za klasične, elegantne, “casual” in športne izdelke najboljših znamk. Na voljo so tudi zelo lepi tekstilni izdelki za dom in gospodinjstvo. Prepričaj se o kakovosti in cenah, ki so resnično ugodne. SO- n°vt ■emf* VILLAVICENTINA (UDINE) Tel. 0431/970071 Magistralna cesta TRST - BENETKE MODA - KAKOVOST-UGODNOST Televizijska informacija v avtonomnih deželah VIDEM - V deželah s posebnim statutom, še zlasti pa na območjih, ki mejijp z drugimi državami, mora imeti krajevni televizijski informativni program Rai posebno, specifično vlogo, po eni strani nosilca deželne »posebnosti«, po drugi pa povezovalca s sosedi. V tem smislu je bil zastavljen sklepni dokument konference, ki sta jo organizirala sindikalni odbor novinarjev deželnega sedeža Rai in videmski Časnikarski krožek. Dokument, v katerem se novinarji zavzemajo za srečanje z Uradom za manj razširjene jezike pri EU, so podpisali sindikalni odbori vseh sedežev Rai v avtonomnih deželah in pokrajinah. Osnovna tema posveta je bila deželna kronika v okviru hetje mreže Rai, ki jo morajo premediti. Kot je rekel direktor deželnih televizijskih informativnih programov Raia Nino Rizzo Nervo, bi morala tretja mreža posebno pozornost posvečati krajevni specifiki. Videmskega srečanja se je udeležil tudi podpredsednik deželnega sveta FJK Miloš Budin, ki je naglasil pomen Čezmejne televizije, pri kateri bi prvenstveno vlogo imele manjšine. BARCELONA / INFANTINJA CRISTINA IN INAKI URDANGARIjj Razkošna in odmevna poroka Dogodek je posnelo 75 televizijskih postaj - Številne kronane glave BARCELONA - V mestni stolnici sta si vCeraj pred številnimi, a natančno izbranimi povabljenci obljubila večno zvestobo infantinja Cristina, drugorojenka kralja Juana Carlosa in kraljice So-fie, in rokometaš Inaki Urdangarin (na sliki mladoporočenca zapuščata cerkev, f. AP). Usodni »da« je bil izrecen v španščini, medtem ko so pri celotnem obredu skrbno pazili, da sta ob ka-stiljščini (španščini) prišla do izraza še krajevna katalonščina in baskovski jezik, saj je ženin baskovskega rodu. Včerajšnja poroka ni bila velik dogodek samo za Španijo, med drugim je idealno združila strani, ki so v precejšnjem sporu (včeraj zjutraj le nekaj ur pred poroko je v baskovskih deželah spet eksplodirala bomba), temveč za cel svet, saj je kraljevo poroko posnelo kar 75 televizijskih postaj. ČEZMEJNO SODELOVANJE / VELIKOPOTEZNA PROTIPOŽARNA VAJA KRAS '97 MANJŠINA / DEŽELNO TAJNIŠTVO SSK Kako bi s skupnimi močmi gasili ogenj na dižavni meji Voditelji in udeleženci vaje so bili z uspehom nadvse zadovoljni Poslanec Caveri kmalu na obisku kot gost SSk Deželno tajništvo se je poklonilo spominu sen. Darka Bratine LOKEV - Prostrano področje med DivaCo in Bazovico je bilo vCeraj prizorišče velike protipožarne vaje Kras ’97, v kateri so sodelovale sile z obeh strani meje. Slo je za stotine poklicnih in prostovoljnih gasilcev ter voditeljev in elanov organizacij civilne zaščite, ki so bili opremljeni z avtocisternami vseh velikosti, terenskimi vozili, helikopterji in sploh z vsem, kar nudi sodobna tehnika za boj proti ognjeni ujmi. Vaja je imela za predpostavko, da je v Času sušnega obdobja vlak povzročil več požarov ob progi med DivaCo in Rodikom v Občini Sežana. Simulirani plameni so se zaradi moCnega vetra hitro razširih na območje hriba Kokoš, ogrozili nekatera naselja in še posebej vas Prelože ter naposled prekoračili državno mejo v smeri Italije. Pri tem je prišlo do več »namišljenih« incidentov. Dva gasilca sta zaradi nepazljivosti zdrsnila v brezno Pod gauga-mi ob cesti Lokev-železni-ška proga, tako da je morala poseči jamarska reševalna služba; med evakuacijo vasi Prelože so se trije otroci izgubili; med gašenjem požara so gasilci naleteli tudi na neeksplodirana ubojna telesa iz 2. svetovne vojne, zaradi Cesar so morale poseči tudi specializirane enote vojske itd. Seveda so morah gasilci in drugi udeleženci vaje °b nakazanem scenariju Primemo ukrepati. V prvi vrsti so se morale aktivirali alarmne službe, in sicer rrajpoprej na občinski, nato pa na regijski in celo mednarodni ravni (na ita- lijanski strani je sodeloval operativni center v Palmanovi). Nato so so stopih v akcijo gasilci z uporabo najrazličnejših sredstev in tehnik gašenja. Vaja je med drugim predvidevala izdelavo gozdne protipožarne preseke ter gašenje z eksplozijo. Kot reCeno, pa so poleg sil iz Primorske in Notranjske v Republiki Sloveniji sodelovale tudi sile iz Italije, kar je seveda terjalo velik koordinacijski napor. Center gasilskih operacij je bil v bližini Lokve. Ob vasi je v hipu zraslo pravo šotorišCe, opremljeno z vsemimi servisi, od informacijskih do prehra-benih. Po zaključnem zbora vseh udeležencev vaje se je tu spontano razvila prava veselica na odprtem, na kateri so se oglasih tudi zvoki vaške godbe in drugih glasbenih skupin. Voditelji protipožarne vaje Kras ’97 so bili z njenim potekom in rezultatom zelo zadovoljni. »Vaja je uspela,« nam je povedal načelnik štaba civilne zaščite Občine Sežana Jordan Kariž. »Preizkusiti smo hoteli, kako bi stekla medsebojna pomoč ob ognjeni ujmi na državni meji, in lahko rečemo, da bi bili s skupnimi močmi kar učinkoviti. Dobro se je izkazal sistem tihega alarma, kakor tudi naš nov sistem zvez in predvsem koordinacija vseh operacij.« Poveljnik tržaških gasilcev Alessandro D’Angioli-no pa je izrazil kar občudovanje nad delom svojih kolegov iz sosednje republike. »Organizacija je bila kar izvrstna. Ni bilo lahko koordinirah toliko ljudi in različnih služb,« je dejal. NABREŽINA - Senatorja Darka Bratino smo izgubili v trenutku, ko bi ga Slovenci v Italiji zaradi snujočih se reform in nekaterih obetajočih premikov tudi v prid naše skupnosti še posebno potrebovali. Ob njegovi nenadni smrti pa se tudi resno postavlja vprašanje nadaljnje zastopanosti slovenske manjšine v državnem parlamentu, saj ni nika-kega jamstva, da bi nam v bodoče še uspelo izvoliti slovenskega parlamentarca, in to niti v takšni obliki, v kakršni nam ga je uspelo doslej. Tako je med drugim povedal tajnik SSk Martin Brecelj, ko je ob začetku zadnje seje deželnega tajništva stranke v petek, 3. t.m., v Nabreži- ________DANES OPOLDNE / SLOVESNOSTI IN SPREVOD___________ Kip princese Sissi pred železniško postajo V Muzeju Sartorio je ob tej priložnosti razstava starih in novih dragocenih pahljač TRST - Danes opoldne bodo na trgu pred železniško postajo s praznično slovesnostjo ponovno odkrili kip avstrijske cesarice Elizabete. Poklon priljubljeni princesi Sissi je izzval ogorčenje tržaškega predsednika predstavništva Svobodne občine Zadar v izgnanstvu Renza de Vidovicha; nasprotno se bodo predstavniki IndipendentistiCnega gibanja Nord Libero udeležili povorke, ker sodijo, da so polemike o avstrijakan-tih dandanes povsem anahronistične. Kakorkoli že, večina Tržačanov bo v današnjem dogodku verjetno videla le neobremenjen spomin na zgodovisko preteklost Trsta. Ob tej priložnosti so Mestni muzeji v Vih Sartorio priredili prikupno razstavo 35 pahljač iz zbirke Alda Denteja. Ker je prireditev posvečena habsuržan-ski cesarici, je zbiratelj izbral predmete, ki se navezujejo na kraljevsko Čast: marsikatera pahljača je bila last te ali one Članice evropske kraljevske hiše. Na včerajšnji kratki oto-vritveni slovesnosti sta poleg zbiratelja spregovorila odbornik za kulturo Roberto Damiani in ravnatelj Mestnih muzejev Adriano Dugulin. ni komemoriral nenadno preminulega slovenskega senatorja. Sicer pa so udeleženci seje temeljito pretresli sedanji trenutek Slovencev v Italiji v luCi političnih razmer v deželi in državi, kakor tudi odnosov z matično Slovenijo in znotraj same slovenske manjšine. Med drugim so izrazili upanje, da bi kriza večine, ki podpira Prodijevo vlado, ne privedla do predčasnega razpusta parlamenta, saj bi to imelo vrsto negativnih posledic tudi za slovensko manjšino. S tem bi bili med drugim izničeni napori za odobritev zaščitnega zakona in sploh bi bili postavljeni pod vprašaj izboljšani odnosi med osrednjimi oblastmi in Slovenci v Italiji, pa tudi med Italijo in Slovenijo, ki so bistvenega pomena tudi za manjšini, ki živita ob meji. Na seji deželnega tajništva je bil govor tudi o obisku, ki ga bo poslanec Union valdotaine Luciano Caveri opravil kot gost SSk 9. in 10. oktobra v naših krajih. Caveri je, kot znano, predložil v poslanski zbornici predlog zaščitnega zakona, ki ga je pred nekaj leti izdelalo skupno predstavništvo Slovencev v Italiji. V Četrtek, 9. t.m., bo govoril o njem in o naporih za njegovo odobritev v Spetru v Benečiji, in sicer ob 19. uri v sejni dvorani na županstvu. Naslednjega dne pa bo odpotoval v Ljubljano, kjer se bo sestal s predstavniki republiških oblasti. DEVIN-NABREŽINA / NEODVISNI ŽUPANSKI KANDIDAT MARIBOR / NA PETEM SEJMU GOSTTUR Ret z »Listo 2000«, DSL in baje tudi SKR Slovenska skupnost bo o svojem volilnem zadržanju dokončno odločala v sredo (Ne) znano zamejstvo Predstavili se bodo Slovenci, ki živijo izven mej Slovenije Nabrežina - Na bii- žnjih nabrežinskih voli-Ivah bo Giorgio Ret županski kandidat novoustanovljene »Liste 2000«, ^SL in po vsej verjetnosti tudi SKP in zelenih, JUedtem ko bo SSk o svo-Nm zadržanju na volitvah 16. novembra odločala v sredo. Zavezništvo, je doslej vodilo Obci-Uo, se vsekakor ne bo Predstavilo volilcem s skupno listo, morda pa s skupnim županskim kan-uidatom. To pa bomo, kot rečeno, zvedeli v sredo. Listo »2000« so pred-stavili javnosti vCeraj popoldne na devinskem gradu, kjer je "imel uvo-riuo poročilo njen glasnik ^ichele Moro. Volilni sUnbol ponazarja Kras in P-torje, v ozadju je tudi ^arnen, vse skupaj pa se Uokvirja v prapor Evrop-,e unije. Če sodimo po lenem programu, gre za eke vrste devinsko-na-režinsko različico trža-ke »Liste Illy«, z razliko, da se tukaj ne naslanja le na levo sredino, ampak tudi na komuniste. »Lista 2000« je na vrh svojega programa uvrstila različnost kot temeljno danost devinsko-nabre-žinske stvarnosti, sledijo skrb za gospodarski ra- zvoj, učinkovita vloga Občine in zaščita okolja. Mi se predstavljamo volilcem kot zmerna sila, ki pozitivno ocenjuje delo Depangherjeve uprave in doprinos vseh strank in komponent večinske koalicije »Insieme-Skupaj«. Nobena polemika ali konttapozicija s strankami, ampak odraz civilne družbe, ki bo v sodelovanju s strankami skušala prispevati k zmagi razvoja in napredka. Ret se je ob začetku svojega posega zahvalil navzočemu županu De-pangherju, ki ga je v bistvu prepričal, da je sprejel to kandidaturo. Dosedanji pogovori s strankami sedanjega večinskega zavezništva so bili plodni in so potekali v konstruktivnem vzdušju, je dejal Ret, ki je izrazil upanje, da bo kandidatura doživela Cim širšo podporo. Povedal je tudi, da bodo na »Listi 2000« kandidirali tudi predsta- vniki Ljudske stranke, katerih občinski in pokrajinski voditelji so bili množično prisotni na predstavitvi. Ret, ki je nekdanji predsednik Združenja obrtnikov, je dejal, da bo med volilno kampanjo skušal Cim manj uporabljati besedo sožitje, ki je naravna danost občinske stvarnosti. Njegovo kandidaturo so vCeraj v Devinu javno podprli zastopnika sindikatov in Oljke ter predsednik Združenja obrtnikov Fulvio Bronzi. Predstavitve Retove liste se je - poleg predstavnikov vseh koalicijskih strank in tudi kandidata Pola svoboščin Romana Vlahova - kot »opazovalec« udeležil tudi tajnik občinske sekcije SSk Edvin ForCiC. Razširjena seja devinsko-nabrežin-ske sekcije Slovenske skupnosti bo v sredo, 8.10 ob 20.30 v Radovičev! domačiji v Nabrežini št. 138/a. TRST - Peti sejem GOSTTUR ’97, ki se bo odvijal od 7. do 12. oktobra v Maribora, bo ob gostinskih in turističnih temah odprl tudi okno v svet kulturnega življenja Slovencev v zamejstvu. V vseh dneh se namreč obeta pester spored kulturnih dogodkov, ki bodo nedvomno obogatili običajno sejemsko ponudbo. Gre za celovito ponudbo, ki želi s skupnim naslovom (Ne) znano zamejstvo predstaviti dogajanje za mejami slovenskega državnega prostora. Objame pa ves mejni pas, ki Slovenijo obdaja na vzhodu z Madžarsko, na severu z Avstrijo in jugo-zahodu pa z Italijo. V posameznih dneh se bodo obiskovalcem predstavili pevci, plesalci, godci, fotografi in kulturni animatorji, ki v treh zamejskih prostorih ohranjajo živo slovensko besedo. Proje-tku sta dala pokroviteljstvo Ministrstvo za zunanje zadeve RS in Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. V nizu pobud (Ne) znano zamejstvo bo prva na vrsti Benečija, ki bo nekako dopolnila otvoritveni dan: v torek, 7. t.m., se bodo ob napovedani okrogli mizi na temo »Kultura-turi-zem-mostovi med sosedi« predstavili občinstvu mladi pevci beneškega zbora Naše korenine. Spored bosta dopolnila predstavitev pobude Postaja Topolovo in predvajanje diapozitivov o votivnih cerkvicah po vaseh beneških dolin. Vse dni bo obiskovalcem na ogled dokumentarna fotografska razstava o naših krajih od Milj do Kanalske doline. V sredo bo na vrsti dan koroških Slovencev; predstavili se bodo z razstavo o oblačilni kulturi v RoZu, s prikazom domačih obrti, koroško ljudsko pesmijo, glasbo in plesom. Vse to bo dopolnjevalo še predvajanje video filmov in predstavitev vodnika dr. Janka Zerze-rja Po koroških poteh. Četrtek bo posvečen ponudbi slovenskih gostincev iz obmejnih pokrajin Italije: pri tem sta sodelovala SDGZ iz Trsta in Čedada in pa SGZ iz Gorice. Na sporedu so prikaz značilne osmice, pokušnja krajevnih poslastic in vin Tržaške, Goriške in Benečije. Gostinsko ponudbo bo obogatil še niz kulturnih dogodkov, in sicer razstava kamnitih izdelkov Pavla Hrovatina, predstavitev knjige Vesne Guštin-Grilanc Je veC dnevov ku klobas, nastopi godca na diatonično harmoniko Denisa Novata in MoPZ Skala iz Gabrij. Tudi petkov sejemski dan bodo oblikovale skupine iz našega zamejstva: na vrsti pa bosta Tržaška in Rezija z nastopi ženske pevske skupine Stu ledi, Tamburaškega ansambla KD France Prešeren in folklorne skupine Val Re-sia. ga Porabja: na vrsti bodo nastopi ansambla Lacija Karpica in foklome skupine iz Gornjega Senika, prikaz lončarjev, izdelovanja papirnatega cvetja, predstavitev porabskega založnitva in dokumentarni video filmi. Pri oblikovanju tako razvejanega sporeda so si ob glavnih pobudnikih - Turistični zvezi Slovenije - prizadevali Zveza slovenskih kulturnih društev, Slovensko deželno gospodar- SPZ in Krščanska kulturna zveza v Celovcu. Damjana Ota sko združenje in Slovensko gospodarsko zdru ženje v Gorici, Slovenska gospodarska zveza Pregled zamejskega kultumo-gospodarske-utripa bodo v soboto sklenile skupine iz TREBČE / RAJONSKI SVET SOGLASEN Bivše odlagališče čim prej sanirati! Rajonki svet zahteva, naj bi območje črtali iz Pokrajinskega načrta odlagališč za smeti Tržaška pokrajinska uprava naj črta bivše odlagališče pri Trebčah iz Pokrajinskega načrta odlagališč za odpadke, tržaška občinska uprava pa naj zadevno območje pri Trebčah dokončno sanira. To je srž resolucije, ki jo je rajonski svet za Vzhodni Kras soglasno odobril pred-sinočnjim in s katero bo predsednik rajona Zoran Sosič v najkrajšem času seznanil pristojne krajevne in deželne oblasti. Bodoča usoda bivšega trebenskega odlagališča je že dalj časa v središču krajevne upravne in politične pozornosti. Zadeva je postala posebno pereča v trenutku, ko je prišel na dnevni red pokrajinskega sveta osnutek novega Pokrajinskega načrta odlagališč za odpadke, v katerem je bilo predvideno, naj bi bivše odlagališče pri Trebčah na novo uporabljali. Temu so se postavili po robu domačini in ustrezno je reagiral tudi rajonski svet, ki je organiziral poseben ogled zadevnega območja, 11. septembra pa je s svojimi stališči tudi podrobneje seznanil predsednico komisije za prozornost Pokrajine Trst Adele Pino. NOVICE Vzhodnokraški rajonski svetovalci v svoji resoluciji najprej ugotavljajo, da sodi bivše odlagališče pri Trebčah v gozdno področje in da na njem velja vrsta vinkulacij krajinske in naravovarstvene narave ter da bi naposled moralo spadati v Kraški park. Zaradi vsega tega naj bi ga črtali iz Pokrajinskega načrta odlagališč za odpadke. Rajonski svet poziva Občino Trst, naj v tem smislu poseže pri pokrajinski in deželni upravi. Vzhodnokraški rajonski svetovalci pa se poleg tega zavzemajo, naj bi bivše odlagališče pri Trebčah tudi sanirali, točneje, naj bi ga očistili, z njega odstranili ostanke asfaltirane ceste in druge ruševine ter na njem obnovili avtohtono floro. V ta namen naj bi se tržaška občinska uprava poslužila deželnega zakona št. 42 iz leta 1991. Rajonski svet predlaga, naj bi vse to izvedli pod nadzorom posebne komisije, v kateri bi bili zastopani tudi krajevni prebivalci, kakor tudi, naj bi uporabili študije tega teritorija, ki so jih izvedli ob sklenitvi Osima. KOLONKOVEC / PRED JUTRIŠNJO SEJO OBČINSKEGA SVETA Kmečka zveza ostro proti razlaščanju Pismo Bukovca županu in načelnikom svetovalskih skupin Na dnevnem redu jutrišnjega tržaškega občinskega sveta bo tudi vprašanje razlaščanj na Kolonkovcu in gradnje univerzitetnega športnega centra. Kočljivo temo naj bi pričeli obravnavati po razpravi o novem pravilniku za taksije, ki pa se bo zavlekla pozno v noč zaradi svoje zapletenosti in nesoglasij tudi v sami večini. V tem primeru bi razprava o Kolonkovcu odpadla in bi se s tem vprašanjem ukvarjali na naslednji seji, kar pa je spet vprašljivo, saj bo v četrtek stopil v veljavo novi regulacijski načrt in bo mogoče razlaščati in graditi tudi brez posebnega privoljenja občinske uprave. O nepopravljivi škodi, ki bi jo povzročila razlaščanja, je tajnik Kmečke zveze pisal naslednje pismo: Spoštovani gospod župan Občine Trst in spoštovani gospodje načelniki skupin v tržaškem občinskem svetu. Predmet: Gradnja univerzitetnega športnega centra na Kolonkovcu. Naša zveza vam je že podrobno pojasnila svoje stališče v zvezi z razlaščanjem najboljše kmetijske zemlje na Kolonkovcu za izgradnjo univerzitega športnega centra. Pri tem vam vsekakor želimo ponovno izraziti svoje najo-dločnejše nasprotovanje krčenju kmetijskih površin in uničevanju zelo kvalitetnih vrtnarij, zaradi česar bo več kmečkih družin ostalo brez glavnega vira dohodkov. Gradnja univerzitetnega športnega centra na Kolonkovcu ni zgrešena, oziroma ni na- paka samo z gospodarskega, ampak tudi z družbenega vidika. V resnici omenjeno območje na Kolonkovcu je bilo v letih ’80 že hudo prizadeto zaradi razlastitev za ljudske gradnje, ki so na to območje priselile več kot dva tisoč novih prebivalcev, kar je naši in širši skupnosti povzročilo ogromno gospodarsko, družbeno in etnično škodo. Omenjenemu posegu so na zahevo naše zveze in prizadetih sledile svečane obveze tako tržaškega občinskega odbora kot občinskega sveta, da je treba na Kolonkovcu preprečiti vsako nadaljnjo razlastitev in ga ohraniti kmetijstvu kot zeleni pas, ki je mestu potreben. A vendar tako ni bilo. Tržaška občinska uprava je na svečane obveze hitro Začetek sezone DSI Društvo slovenskih izobražencev v Trstu začenja jutri svojo redno sezono kulturnih in družabnih srečanj s predavanjem prof. Sonje Gregori o očarljivem svetu oddaljene Burme, ki jo je sama obiskala in poslikala. Predavanje, ki ga bo ponazorila z diapozitivi, bo v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici 3 s pričetkom ob 20.30. S tem se bo začela sezona kulturnih večerov, ki bo trajala do junija prihodnjega leta in na katero vabi DSI vse svoje člane, prijatelje in simpatizerje. V prejšnjih dneh je odbor društva določil datum občnega zbora, ki bo v petek, 17. oktobra, na sedežu društva. V Slovenskem klubu pogovor o repertoarju SSG Večer v Slovenskem klubu nudi spet priložnost za razmislek o perečem vprašanju. Po razgovoru o pomenu različnosti v današnjem svetu in preseganju predsodkov, bo v torek, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani predstavitev letošnjega repertoarja Slovenskega stalnega gledališča. Predsednik upravnega sveta Rafko Dolhar in ravnatelj gledališča Miroslav Košuta bosta prikazala težave in možnosti delovanja v neprijaznih razmerah. Ob predstavitvi repertoarja se zastavlja kopica vprašanj, na katere bo v torek najti prave odgovore, toda težave, s katerimi se upravitelji spopadajo, so resnične in njih premoščanje ni enostavno. Za predstavnike občinstva je to priložnost, da izkažejo zanimanje in navezanost na to slovensko ustanovo. Danes 94. protestno zborovanje Edinosti Od danes manjka samo še 88 dni do dneva, ko bo dopolnjenih 50 let, odkar je stopila v veljavo ustava Italijanske republike, ki v 6. členu predpisuje varstvo jezikovnih manjšin, v 10. prehodni določbi pa predpisuje takojšnje izvajanje 6. člena v deželi Furlaniji - Julijski Benečiji. V znak protesta proti skoraj polstoletni zamudi pri uresničevanju temeljnega načela temeljnega zakona Italijanske republike priredi družbeno-pohtično društvo Edinost v nedeljo 5. 10. 1997 od 11.30 do 12.30 v Trstu, na sredini trga Zedinjenja Italije 94. protestno zborovanje. Posebna pozornost bo posvečena 43. obletnici kršitve določbe Posebega statuta. Pirjevec v Trnovci V restavraciji Suban v Trnovci bo jutri ob 20.uri prof. Jože Pirjevec govoril o 50-letniri pariške mirovne pogodbe. Srečanje prireja kraška sekcija Severne lige. ' Rai: zagotoviti vidljivost slovenskih sporedov Zamenjava televizijskih kanalov, ki je bila potrebna, da bi zagotovih vidljivost slovenskih sporedov tudi na zahodnem tržaškem Krasu, je povzročila ponekod v mestu in predmestjih nevščenosti. Spomniti velja, da morajo gledalci na Tržaškem naravnati sprejemnike na nova kanala. Tisti, ki spremljajo slovenske TV oddaje preko Ferlugov, se morajo navezati na kanal 40, ostah, ki jim vidljivost omogoča prenosnik na Miljah, pa na kanal 64. Ge kljub spremembi kanala vidljivost slovenskih sporedov ni zadovoljiva, lahko pokličete za potrebna pojasnila tehnični urad Rai-a 7784227. jPREVI / SLOVENSKI SPOREDlh Sen. Bratina: Stoti počasti spomh, oddaja IV Možaka V petek se je na redni seji sestal upravni dobor Slori-ja. Na njej so se najprej spomnili pred nedavnim preminulega senatorja Darka Bratine, ki je dolgo vodil raziskovalni inštitut kot ravnatelj, zadnja leta pa je bil predsednik raziskovalnega odbora ustanove. V mislih, izrečenih v spomin na dolgoletnega ravnatelja, je bila predvsem poudarjena njegova vloga misleca, ki je navajal in spo- dbujal k drugačnemu, bolj inovativnemu pristopu pri obravnavanju družbene in manjšinske problematike. Senatorju Darku Bratini bo drevi ob 20.55 posvečena tudi posebna oddaja slovenskih programov Deželnega sedeža RAI za FJK. Gre za oddajo v okviru TV Mozaika, gostje v studiu bodo Miloš Budin, Aleš Doktorič, Ace Mermolja in Emidij Susič, vodil bo Marij Cuk. PRAPROT / OD ČETRTKA SKD Vigred vabi na 2. kraški Otoberfešt Odborniki, člani in prijatelji društva Vigred so se že ves mesec september vneto pripravljali na 2. kraški Oktober-fest. Uspeh 1. Oktoberfesta jim je dal zagon, da ga letos ponovijo. Izkupiček poa je namenjen ureditvi novega druš-tvenaga sedeža. Načrt za vaško »štalco« je že nared. Odbor samo čaka, da ga pristojni organi odobrijo, in da tako steče obnovitev. Letos se bo 2. kraški Oktoberfest odvijal vedno na prireditvenem proštom v Praprotu od četrtka, 9. do ponedeljka 13. t. m.. Praznik bo začel s tamburaši KD »F. Prešeren« iz Boljunca v četrtek, 9. ob 19.00. Isti večer bo za ples poskrbel ansmbel Kraški kvintet. V soboto je predviden ex tempere za otroke, mlade in odrasle, zvečer pa bo Trio Venturini bo ogrel vzdušje, dokler ga ne bo zame-Ijal ansambel Zamejski kvintet. V nedeljo bo na vrsti pohod »Spoznajte znamenitosti naših vasi«. Zbirališče in vpisovanje bo na prireditvenem proštom od 10.00 do 11.00 zjutraj. Ob 15. uri bo na vrsti spored Muzikfešt, zvečer bo za zabavo igral ansambel Zupan. Zadnji dan Oktoberfesta bo sklenila godba Long šlunk, za ples pa bodo poskrbele Vesele Štajerke. pozabila in dve leti pozneje je ponovno uničevala vrtove na Kolonkovcu, tokrat za izgradnjo poštnega centra, ki je, kot nam potrjuje sama poštna uprava, zgrajen na zgrešeni lokaciji. Torej, kot smo takrat poudarjali, izbira, ki je imela kot rezultat neumno upravljanje teritorija in neodgovorno in zgrešeno trošenje javnega denarja ter nepopravljivo škodo za kmetijstvo in našo skupnost. Tragedija se na Kolonkovcu po nekaj več kot desetih letih spet ponavlja. Na žalost danes je vaša uprava, ki namerava dovohti gradnjo športnega objekta za univerzitetne študente tam, kjer bo, če bo zgrajen, povzročil nepotrebno družbeno in gospodarsko škodo celotni tam živeči slupnosti, ki od takega objekta bo imela več negativnih posledic kot koristi. V tem novem predelu namreč ni javnih zelenih površin za potrebe ljudi (otrok, mladih in ostarelih), ki tam živijo, in tudi ne verjamemo, da bo tržaška univerza z gradnjo športnega objekta za svoje potrebe nadomestila te pomanjkljivosti. Prepričani smo, da bodo ljudje na tem predelu še naprej ostali brez potrebnih javnih objektov, ter da bo kmečkim družinam storjena nepopravljiva škoda. Zato vas Spoštovani prosimo, da preprečite odobritev predlaganih načrtov za gradnjo univerzitetnega športnega centra na Kolonkovcu in tako omogočite umno upravljanje občinskega teritorija. Z odličnim spoštovanjem tajnik Kmečke zveze EdiBukavec PREISKAVA / KARABINJERJI IN SLOVENSKA POLICIJA Sodelovanje proti mamilom Preiskovalci zaplenili 50 milijonov lir hašiša namenjenega v Slovenijo Krabinjerji so včeraj dopoldne predstavili dosežke akcije, v okvira katere so aretirali tri osebe zaradi prekupčevanja z mamili. Gre za 47-letnega Claudia Pic-cigo iz Ul. Tigor, ki je prevažal 7 kg hašiša v Slovenijo, ter zakonca Blasenko Gurguric in Antonia Marchioja iz Ul. Piccini, ki sta mamilo preskrbela (na sliki, od leve proti desni). Pokrajinski poveljnik polk. Leonardo Leso je predstavil potek preiskave in zaplenjeno mamilo v vrednosti 50 milijonov lir, ki ga je Picciga prevažal na svojem motornem kolesu prek meje pri Lazaretu, ko so ga karabinjerjio zasačili. Zanimivost tokratnega odkritja je, da je mamilo »potovalo« v nasprotno smer, kot sicer: iz Italije v Slovenijo, je podčrtal polk. Leso, ki je naglasil zgledno sodelovanje s slovensko policijo. Informacijo, da prekupčevalci pripravljajo prevoz mamila, so namreč prejeli z onstran meje, in so Piccigo dobesedno pričakali na mejnem prehodu. Po zaslišanju je Picciga priznal imeni zakoncev, ki sta mu izročila hašiš, in so ju aretirali, njega pa izpustili na začasno svobodo. Preiskava nadaljuje s ciljem, da bi odkrili organizacijo, ki je preskrbela mamilo tržaškima zakoncema. ČRNA KRONIKA Sprevod obritoglavcev po mestnem središču Promet v mestnem središču je včeraj popoldne bil v kaosu zaradi sprevoda fašistov Fiamme trico-lore: manifestirali so proti aretaciji dveh svojih ka-meradov, ki sta zabodla z noži dva anarhista med nedavnim spopadom v Drevoredu XX. septembra. Kakim 70 tukajšnjim obri-toglavim črnosrajčnikom se je nameravalo pridružiti 30 skrajnežev iz Padove, ki jih je policija ustavila na železniški postaji in naložila na prvi vlak proti domu. Sprevod fašistov se je odvil do zapora ob strogem nadzoru številnih policistov in karabinjerjev, ob pozdravljanju s stegnjeno roko in vzklikanju fašističnih parol, pa tudi Zahtev proti sodstvu (ki je seveda »rdeče«), silam javnega reda (ki imajo za sodelavce... anarhiste) in tiska (opsovati so snemalca Rai). Požar v kuhinji Včeraj popoldne se je zaradi kratkega stika v hla-dilniku vnel požar v stanovanju v Ul. Tigor 17. Na kraj so prihiteli gasilci s tremi ekipami, ki so poga' sili plamene. Gospodinj0’ 51-letno Lidio Zranin s° odpeljali v bolnišnico, ker je vdihnila veliko dima. vendar njeno stanje ni za' skrbljujoče; gasilci so p°' stavili podporne stebriče’ ker je grozilo, da se b° zrušil strop kuhinje. Okradli upokojenko Trije neznanci so okra^ dli priletno žensko: 77-^ tna Norina Feletti iz sljana je dvignila svojo P°^ kojnino in pokojnino ne kega sorodnika v poStri® uradu v Ul. Marconi- N potila se je po Ul. Battis ko so jo polili s tekočin0' verjetno kavo. Približati ^ se ji trije neznanci m ponudili, da ji bodo P magali. Verjela jim )e q_ vstopila v vežo nekega P slopja, kjer so ji pobrati torbice dva mili)0113 pokojnin. RADIO TRST A / OB NEDELJAH OB 11. URI Od danes spet »Za smeh in dobro voljo« Od danes ob 11. uri je po valovih Radia Trst A spet na sporedu nova serija oddaj »Za smeh in dobro voljo«, katere ini-ciatorja in glavna protagonista sta že vrsto let priljubljena gledališka umetnika Miranda Caha-rija in Livij Bogateč. Tudi to pot bo avtor oddaje Livij Bogatevc pod režijsko taktirko Sergeja Verča obravnaval žgoče teme iz našega zamejstva pa seveda tudi širšega prostora z njemu lastno, prav posebno, če že ne kar izjemno pisateljsko duhovitostjo. Pepi (Livij Bogateč) in Zofka (Miranda Caharija) nas bosta iz nedelje v nedeljo zabavala in pripovedovala svoje zgode in nezgode, ki so večkrat ne samo radoživo sproščene, ampak tudi prav groteskno absurdne, zlasti takrat, ko se junaka naše nadaljevanke znajdeta v nemogočih, a mogočih situacijah svojega kar se da pestrega vsakdana. Ob tem naj še zabeležimo, da se bosta Miranda Caharija in Livij Bogateč skupaj z režiserjem Mariom Uršičem v kratkem podala na dolgo, poldrugi mesec trajajočo turnejo preko luže v Južno Ameriko. Tam bodo tamkajšnjim Slovencem in Tržačanom, ki jih zlasti v Argentini ni malo, ponudili svoji gledališki uspešnici »Srečanje« (pred kratkim smo televizijsko priredbo te igre lahko gledali tudi na zaslonih slovenske televizije v Trstu) in »Filu-mena Marturano«. Almi Reschitz v spomin Na tržaškem pokopališču so včeraj ob prisotnosti svojcev in nekaterih znancev in prijateljev pokopali znano gorisko in pozneje tržaško antifašistko in Slovenko Almo Reschitz. Pokojnica je umrla v Bologni pri svojcih v visoki starosti 92 let, v javnem življenju pa se predvsem zaradi starosti in slabega zdravja ni pojavljala že vrsto let. In vendar je med starimi tržaškimi naprednimi ljudmi spomin nanjo še svež, saj je bila Pokojna Alma aktivna v raznih naprednih, predvsem ženskih organizacijah in prisotna na domala vseh prireditvah in manifestacijah naprednega tabora. Bila je ženska mirnega, prijaznega, skromnega in plemenitega značaja. Rojena v Gorici 18. avgusta 1905 v družini očeta in družine, ki je bila socialistično usmerjena, se je že mlada gibala v naprednih krogih. Kot je sama zapisala v svojih spominih na mlada leta, je k njim v Gorico pogosto zahajal na sestanke znani solkanski socialist in komunistični voditelj Jože Srebrnič, pa tudi du-gi. Med prvo svetovno Vojno je bila zaradi fronte družina v begunstvu v Ljubljani, po koncu vojne pa se je vrnila v Gorico. Zdaj že žrelo dekle se je Alma "vključila v delavske vrste in sodelovala v veliki železničarski stavki leta 1921, ki je trajala skoraj dva meseca. Takrat je bila že vključena v ženski in v mladinski socialistični krožek. V Trst se je družina preselila leta 1925 in tudi tukaj dobila hitro zvezo z delavskimi borci. Zaposlila se je v Tovarni strojev kot pisarniška moč. Kljub pritiskom vodstva tovarne ni vstopila v fascio, vedno je našla tudi izgovor, da se ji ni bilo treba udeleževati sicer za vse uslužbence tovarne obveznih fašističnih manifestacij. Maja 1945 po kapitulaciji Italije je bila v tovarni izvoljena v tovarniški sindikalni odbor, avgusta istega leta pa je bila sprejeta v partijo. Marca in junija 1946 je sodelovala v veliki stavki v protest proti angloameriški protisindikalni politiki. Isto se je ponovilo ob podobni stavki leta 1948. V tistem letu se je tudi opredelila proti kominformu. Pozneje je postala članica Neodvisne socialistične zveze, delovala je v vodstvih ženskih organizacij in komisij. Nekaj časa je bila zaposlena tudi na jugoslovanskem konzulatu v Trstu. Z Almo Reschitz je odšla še ena zadnjih iz vrst odločnih slovenskih protifašistk, kakršne so bila Spela Kocjančič, Grozdana Ce-bohin, Marica Škabar, Tončka Colja, Graziela Gregorič in druge. Naj ji bo teh nekaj besed slovesa v zahvalo za njeno požrtvovalno delovanje za družbeni napredek in za njeno zvestobo do poslednjega diha. Jože Koren Prepričani smo, da nam bosta ob vrnitvi naša igralca znala povedati marsikaj zanimivega in duhovitega, del vtisov pa nam bosta zagotovila v oddaji«Za smeh in dobro voljo«, ki jo na tržaškem radiu v reprizni izvedbi ponavljajo še ob sredah ob 13.30. Na sliki (Foto KROMA): igralca z režiserjem med vajami. dLEEmOi©! OTVORITVENA PREDSTAVA SEZONE 1997-98 Anton Pavlovič Cehov TRI SESTRE Režija Dušan Mlakar Premiera: Ponovitve: V petek, V soboto, v nedeljo, v torek, v sredo, v Četrtek, 10. oktobra, 11. oktobra, 12. oktobra, 14. oktobra, 15. oktobra, 16. oktobra, ob 20.30 RED A ob 20.30 RED B ob 16.00 RED C ob 20.30 RED F ob 20.30 RED D ob 20.30 RED E Vpisovanje abonentov vsak delavnik od 10. do 14. ure v Kulturnem domu, ul. Petronio 4, telefon 632664. ZAGOTOVITE SI TUDI ABONMA ZA PARKIRIŠČE PERUGINO! OBVESTILA BARKOVLJANSA SKUPNOST vabi vse, posebno pa noše, na praznik rožno-venCne Matere božje, ki bo danes, 5. oktobra t. L, po maši, od 8. ure. SKD TABOR Opčine -Prosvetni dom. Se v ponedeljek vpisovanje na teCaje rekreativne telovadbe za ženske. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAZENCV bo jutri, 6. oktobra, zaCelo novo sezono. Prof. Sonja Gregori bo z diapozitivi predstavila potovanje po »ocarljici Burmi«. Začetek ob 20.30. POKRAJINSKA SEKCIJA USTANOVE AUSER, v sodelovanju s sindikalno zvezo SPI-CGIL iz Rocola, priredi ciklus predavanj o zdravstvu, ki bo zaCel jutri, 6. oktobra 1997, ob 17. uri, v sedežu navedenega sindikata v ul. Pasteur 3/A (rumena stran Cetverokot- ŠESTDESETLETNIKI Po izletu v Morano še družabnost »Pri Lukši« Sestdesetletniki s Proseka, Kontovela, Briščkov in Gabrovca (skratka vsi, ki jih je v rosno mladih letih družila osnovna šola na Proseku) so se 20. septembra srečali in ves dan praznovali jubilejno leto. Kar triintrideset slavljencev se je v dopolan-skih urah zbralo v prose-ški gostilni Pri belem konjičku in se potem vkrcalo na avtobus, ki jih je popeljal v Marano Lagunare, lep in zanimiv turitični in tudi znanstveni center, v bližini katerega so bili tudi na kosilu. V popoldanskih urah pa so si ogledali Vilo Manin v Passarianu, kjer so videli muzejske prostore in izredno zanimive razstave v njih. Jubilanti so se vrnili domov v večernih urah, kjer so v gostilni »Pri Luksi« ob dobrem prigrizku in domači kapljici preživeli še nekaj prijetnih ur ter obujali spomine predvsem na otroška in mlada leta, ki so jih preživeli v domačem kraju. Takšna srečanja so ne samo zanimiva, ampak tudi koristna, saj je to za vse slavljence velika pri- ložnost, da so za ves dan skupaj, da obujajo spomine na mlada leta in da utrdijo vezi, ki so se morda s časom znale tudi zrahljati. To je priložnot, da se te vezi zopet vzpostavijo in še bolj utrdijo. Danes imamo tako malo časa za takšna srečanja: vsakodnevno delo, skrbi, morda tudi žalosti nas pač vse prerade odtrgajo od takih srečanj. Nismo mi krivi za to, kriv je čas, v katerem živimo, čas, ki ne pozna počitka, oddiha, brezskrbnosti v naravi in veseli družbi. Srečanja istoletnikov so priložnost, da se vse to potisne ob stran in vsaj za en dan zaživi lepo in brezskrbno življenje. Tudi za šestde-setletnike je to potrebno, saj živijo v času, ki je sproščeni družbi vse preveč odutjen. Sestdesetle-niki s Proseka in Kontovela so dokazali, da je to vsaj za en dan možno in so bili za to doživetje izredno zadovoljni, zato so si ob koncu snidenja vsi zaželeli, da bi se, če že ne prej, čez pet let spet srečali na podobnem praznovanju. (D.S.) Prvi večer DRUŠTVA SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV OČARLJIVA BURMA v sliki in besedi prof. SONJE GREGORI jutri, 6. oktobra 1997 - 20.30 - ul. Donizetti, 3 nika). Tokratni predmeti bodo: zobozdravništvo, paradontologija, stomatologija in plastična kirurgija. Predavala bosta (v italijanščini) dr. Fabrizio de Marco in dr. Paolo Kulte-rer. Sledi javna debata. Vabljeni vsi! SLOVENSKI KLUB priredi v torek 7. oktobra, ob 20.30, v Gregorčičevi dvorani večer o SSG: REPERTOAR, PROBLEMI IN BODOČNOST. O stanju in možnih rešitvah bosta govorila predsednik US Rafko Dolhar in ravnatelj Miroslav Košuta. Vljudno vabljeni! GLEDALIŠKA DELAVNICA IN POSVETOVALNICA pri Zvezi slovenskih kulturnih društev odpira vrata v novo sezono: delovala bo ob sredah, od 18. do 20. ure, prvo srečanje pa bo v sredo, 8. oktobra, v Gregorčičevi dvorani (ul. S. Francesco 20). Vabljeni! SD KONTOVEL obvešča da se bo pričela vadba aerobike in sicer ob sredah in petkih od 20.45 do 21.45. Prva lekcija bo 8. oktobra v mali telovadnici na Kontovelu. SKD TABOR opčine -Prosvetni dom v četrek 9. oktobra ob 20. uri se bodo spet začela redna srečanja OB PLETENJU SE KAJ... Pridite! KD SLOVAN - Padriče obvešča, da se bodo tečaji italijanskega jezika vršili vsak četrtek. Pričetek v četrtek, 9. t. m., ob 20.30 v osnovni Soli K. D. Kajuh v Gropadi. Za podrobnejše informacije tel. St. 811053 (Massimo in Matejka). SKD VIGRED vabi vse interesente amaterskih glasbenih skupin (narodnozabavnih - od dua, kvinteta ali večje skupine), ki bi želeli sodelovati na 2. Kraškem Muzikfeštu, ki bo v nedeljo, 12. oktobra, ob 15. uri, pod šotorom v Praprotu, da se vpišejo na OktoberfeStu, od četrtka, 9. oktobra, do sobote, 11. oktobra. SKD VIGRED prireja 2. KRAŠKIOKTOBERFEST v Praprotu pod šotorom, od 9. do 13. oktobra. Spored: četrtek, 9.10. - nastop TamburaSkega ansambla KD F. Prešeren in ples z ansamblom Kraški kvintet; petek, 10.10. - ples s coun-try skupino Hilly Billy Show - med plesom tekmovanje v žaganju; sobota, 11.10., ob 15. uri ex-tem-pore za otroke, mladino in odrasle, ob 19. uri nastop Tria Venturini in ples z ansamblom Zamejski kvintet; nedelja, 12.10.: od 10. do 12. ure zbirališče in vpisovanje za pohod »Spoznajte znamenitosti naših vasi«, od 14. do 16. ure Veseli otroški popoldan, ob 15. uri Muzikfešt, nato ples z ansamblom Zupan; ponedeljek 13.10., ob 20. uri igra Godba Long Zlunk, nato ples z ansamblom Vesele Štajerke. SLOVENSKI KLUB pod pokroviteljstvom ZSKD SSG: REPERTOAR, PROBLEMI IN BODOČNOST Stanje in možne rešitve bosta v torek, 7. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani (ul. S. Francesco 20) orisala predsednik upravnega sveta dr. Rafko Dolhar in ravnatelj Miroslav Košuta. Vljudno vabljeni! SKD TABOR Opčine -Prosvetni dom. Od 13. 10. prirejamo tečaj rekreativne telovadbe za moške. Vsak ponedeljek, od 20. do 21. ure. Informacije in vpisovanje do 10. 10. po telefonu 213945. SKD VIGRED vabi vsa kulturna, planinska in Športna društva, vse stopnje šol in vse ljubitelje narave, da se udeležijo sprehoda-pohoda »Spoznajte znamenitosti naših vasi«, v nedeljo, 12. oktobra. Zbirališče in vpisovanje v Praprotu, od 10. do 11. ure isti dan. SZ BOR - SEKCIJA AEROBIKE obvešča vse zainteresirane, da se bo tečaj aerobike pričel v ponedeljek, 13. t. m., ob 20. uri na Stadionu 1. maj. Za vse dodatne informacije tel. v urad na St. 51377. TUDI LETOS PRIREJA KD RDEČA ZVEZDA tečaj angleškega jezika za mladino in odrasle. Uvodno srečanje bo v društvenih prostorih v Saležu v sredo, 15. oktobra ob 20.30. SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD SERGIJ TONČIČ v Trstu obnavlja letne nagrade »dr. Frane Tončič«, ki ima namen vzpodbuditi visokošolske pripadnike slovenske narodnostne skupnosti v Italiji k raziskovalnemu in ustvarjalnemu delu. Nagrada, v znesku dva milijona lir, je namenjena diplomski študiji s področja humanističnih oz. eksaktnih ved, ki pomeni obogatitev slovenske kulture, zgodovine ali znanosti in ki je sklenila univerzitetni študij v enem od rokov akademskega leta 1995/96. Zainteresirani naj dostavijo izvod svoje študije do 31. oktobra 1997 Narodni in študijski knjižnici v Trstu, ulica Sv. Frančiška 20/1. Prejeta dela bo ocenjevala komisija, ki jo bo imeloval upravni odbor sklada, nakar bo februarja prihodnjega leta sledila nagraditev. HOCES POSTATI TABORNIK, živeti v naravi in se zabavati v družbi? DRUŽINA JADRANSKIH DELFINOV te vabi, da se ji pridružiš na sestankih, ki bodo vsako soboto ob 15. uri na stadionu 1. maja. Vabimo osnovnošolce, srednješolce in višješolce! OBČINA REPENTA-BOR obvešča, da bo steklo popisovanje psov za vpis v deželni anagrafški seznam psov, ki ga predvideva d. z. 39/90. Zivinozrav-nik podjetja za zdravstvene storitve bo popisoval pse v mesecu oktobru t. 1. ob torkih in četrtkih od 11. do 12. ure pred občinskim sedežem, kamor naj v omenjenem obdobju lastniki pripeljejo pse. SK BRDINA tudi letos organizira zimovanje na mariborskem Pohorju. Ponudba je zelo ugodna. Informacije in prijave so na sedežu kluba v ponedeljkih od 20. do 21. ure. SKUPINA SHOVV CHANCE vabi vsa dekleta in fante na MODERNI PLES. Poleg tega prireja plesna skupina tudi tečaj modernega plesa za osnovnošolce in srednješolce ter skupno plesno telovadbo za starše in otroke. Vse se bo odvijalo v telovadnici CEO v Sesljanu. Za podrobnejše informacije in vpisovanja lahko telefonirate na St. 362732 od 12. do 14. ure ali na St. 299772 od 10. do 16. ure. SK BRDINA prireja smučarski tečaj na plastični stezi v Nabrežini. Informacije na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah, ob ponedeljkih, od 20. do 21. ure, in na tel. St. 212859 in 299573. SLOVENSKA ZAMEJSKA SKAVTSKA ORGANIZACIJA - tretji steg, vabi v svoje vrste nove člane iz miljske in dolinske občine. Otroci od sedmega do desetega leta starosti se lahko javijo na tel. St. 231028, otroci od desetega do trinajstega leta pa na tel. St. 228422 (v večernih urah). S PRIČETKOM novega šolskega leta SKLAD MITJA CUK ponovno nudi dopolnilni pouk in individualne lekcije. Informacije na sedežu Sklada (Narodna ulica 126, Opčine, tel. 212289). SKLAD MITJA CUK sporoča, da je po poletnem premoru ponovno na razpolago otrokom in odraslim logopedinja. Informacije na sedežu Sklada (Narodna ulica 126, Opčine, tel. 212289). KMEČKA ZVEZA obvešča, da so uradi v podružnicah odprti s sledečim urnikom: Nabrežina 97, ob torkih, od 8. do 10. ure; Dolina, v prostorih Kmetijske zadruge, v ul. Travnik 10, ob četrtkih, od 8. do 10. ure; Opčine, Bazoviška 3, ob četrtkih, od 11. do 13. ure. OTROŠKI PEVSKI ZBOR VIGRED obvešča, da bodo pevske vaje ob ponedeljkih, v društvenih prostorih v Sempolaju za otroke od 4. do 8. leta, od 16. ure do 16.45, za večje, do 14. leta, od 16.30 do 17.30. TAMBURASKI ANSAMBEL »France Prešeren« iz Boljunca prireja tečaj mandoline za začetnike z diplomiranim profesorjem. Za informacije telefonirati od 17.00 do 20.00 ure na tel. 228781 (Pavel). OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in nasplošno vsa obvestila v uredništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu 040/7796333 __ Z URNIKOM: od ponedeljka m do sobote od lw. c 10. do 15. ure VCERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 5. oktobra 1997 MARCEL Sonce vzide ob 7.12 in zatone ob 18.34 - Dolžina dneva 11.22 - Luna vzide ob 10.53 in zatone ob 21.09 Jutri, PONEDELJEK, 6. oktobra 1997 BRUNO VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 19 stopinj, zračni tlak 1022,7 mb raste, brezvetrje, vlaga 46-odstotna, nebo spremenljivo oblačno, morje mirno, temperatura morja 19,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Simone Gardos, Paola Braico, Gia-da Finotto, Alessandro Della Mea, Riccardo Gal-lessi, Betarice Fontana. UMRLI SO: 91-letna Giuseppina Coretti, 94-let-na lolanda Ribul, 84-Ietni Emilio Carli, 78-letna Paola Gomicelli, 82-letni Gia-como Moro, 90-letna Virginia Sorgo, 79-letna Regina Gallo, 92-letni Alberto Ra-nut, 90-letni Luigi Stoppa. LEKARNE NEDELJA, 5. oktobra 1997 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Istrska ulica 33, Ul. Bel-poggio 4, Trg Giotti 1, Zavije - Ul. Flavia 89, Fernetiči (tel. 212733) Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Istrska ulica 33 (tel.638454), Ul. Belpoggio 4 (tel. 306283), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 232253). Fernetiči (tel. 416212) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Istrska ulica 33, Ul. Belpoggio 4, Trg Giotti 1, Zavije - Ulica Flavia 89. Fernetiči (tel. 416212) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Giotti 1 (tel.635264). Od PONEDELJKA, 6. oktobra, do SOBOTE, 11. oktobra 1997 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Bernini 4 (tel.309114), Ul. Felluga 46 (tel. 390280), Milje - Lun-gomare Venezia 3 (tel. 274998). OpCine - Proseska ulica 3 (tel. 215170) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Bernini 4, Ul. Felluga 46, Largo Piave 2, Milje - Liingomare Venezia 3. OpCine - Proseška ulica 3 (tel. 215170) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Largo Piave 2 (tel. 361655). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka Loterijo 4. oktobra 1997 BARI 79 1 54 83 46 CAGLIARI 59 81 35 42 80 FIRENCE 75 7 54 77 9 GENOVA 9 10 74 30 26 MILANO 73 63 36 55 52 NEAPELJ 12 36 41 42 44 PALERMO 52 80 9 68 54 RIM 8 26 77 67 78 TURIN 42 11 • 59 66 37 BENETKE . 48 33 41 21 49 ENALOnO 2 X 2 1 2 1 X 1 X X X 1 KVOTE 12 90.337.100.- 11 2.674.500,- )0 196.900,- IZREDNA RAZPRODAJA POHIŠTVA zaradi prenove razstavnih prostorov (kuhinje, dnevne sobe, sedežne garniture, spalnice, otroške sobe, omare, in Se veliko drugega...) IZREDNE PRILOŽNOSTI V KRATKEM ČASU OD 16/9 DO 18/10 RAZPRODAJA LESTEV VSEH VRST CONSORBO PER VAREA Dl RICERCA K0NZ0RCU TRŽAŠKEGA OBMOČJA ZA ZNANSTVENE RAZISKAVE 1 štipendija za usposabljanje na področju TEHNOLOŠKIH USLUG za diplomante iz kemije, CTF bioloških ved, veterine, ved o prehrambenih tehnikah. Izbor za podelitev ene letne štipendije, ki se lahko obnovi še za eno leto, bo pri družbi TEČNA sri, ki deluje v območju Science Park. Mesečna bruto višina štipendije znaša 1.500.000 lir, pogoj je starost do 35 let, vojaška neobveznost. Rok za vložitev prošenj zapade 7. NOVEMBRA 1997. Kopijo razpisa in dodatne informacije lahko dobite na KONZORCIJU TRŽAŠKEGA OBMOČJA ZA ZNANSTVENE RAZISKAVE C0NS0RZI0 PER LAREA Dl RICERCA PADRICE 99 - 34012 TRST, tel. 040/37551 do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoC tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO Ženska v prvi osebi Demi Moore SOLDATO JANE v kinu ARISTON Trst ARISTON - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Soldata Jane«, r. Ridley Scott, i. Demi Moore, Viggo Mor-tensen. EKCELSIOR AZZURRA - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Ovosodo«, r. Paolo Virzi. EKCELSIOR - 16.15, 19.00, 21.45 »Contact«, r. Robert Zemeckis. AMBASCIATORI 15.20, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »MIB Man in Black«, r. Števen Spielberg, i. Lee Jones, Willy Smith. NAZIONALE 1-15.30, 17.40, 19.55, 22.10 »Air Force One«, i. H. Ford. NAZIONALE 2 - 15.30, 17.40, 20.00, 22.20, »Loli-ta«, i. Jeremy Irons, Mela-nie Griffith, prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 3 - 15.30, 17.40, 19.50, 22.10 »II mondo perduto - Jurassic Park«. NAZIONALE 4 - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »MIB Man in Black«, r. Števen Spielberg, i. Lee Jones, Willy Smith. MIGNON - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Scream«, prepovedan mladini pod 14. letom. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.10, 22.10 »Innamorati cronici«, i. Meg Ryan, Matthevv Broderick. ALCIONE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Anna Karenina«, r. Bernard Rose, i. Sophie Marceau, Sean Bean. H______________IZLETI KD FRANCE PREŠE- REN organizira danes, 5. oktobra, strokovno voden ogled mestnega središča. Udeleženci se zberejo ob 15. uri pred katedralo Sv. Justa v Trstu. Ogled traja približno dve uri, prijave sprejemamo vsak dan po telefonu, od 14. do 15. ure, na št. 228438. SLOVENSKI KULTURNI KLUB in MLADINSKI ODBOR SLOVENSKE PROSVETE vabita na izlet na KOROŠKO, ki bo od 11. oktobra popoldne do 12. oktobra zvečer. Vpisovanje pri povirjenikih na višjih šolah ali v uradu Slovenske prosvete - ul. Donizetti št. 3, tel. 370846 (od 9. do 17.). H ČESTITKE Danes slavi svoj rojstni dan NINO ROLLI -JOHNNY. Se mnogo takih srečnih dni mu želi družinski krog. Jutri praznuje 25. rojstni dan BOJANA PAHOR. Vse najboljše ji kličeta mama Vilma, sestra Gianna in vsi, ki jo imajo radi. a SPISKE VESTI DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU sporoča, da organizira v sklopu Ljudske univerze tečaj slovenskega jezika za odrasle na osnovni šoli Marica Gregorič Stepančič. TeCaj bi se odvijal od 13. oktobra dalje v večernih urah. Prijave in naknadne informacije nudimo v tajništvu vsak dan od 9. do 11. ure, tel. 040/773411. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, posluje vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30. MALI OGLASI tel. 040-7796333 DISKOTEKA HIPPO-DROME v TržiCu obvešča, da se pričenjajo novi tečaji latinsko-ameriških in ka-raibičnih plesov pod vodstvom Vesne in Branka. Za informacije tel. 040/299989. M PRIREDITVE FRIZERSKI SALON »CECILIA« iz Boljunca prireja v nedeljo, 19. t. m., ob 18. uri v kulturnem domu F. Prešeren v Boljuncu II. defile frizur »New look« z vsemi novostmi za jesen in zimo 97/98. Na sporedu bo tudi ples, glasba in še marsikaj... Vljudno vabljeni! Izkupiček večera bo namenjen nakupu hišice za otroški vrtec v Boljuncu. Tržaška pretura v civilni pravdi Nicola Kosmine, ki ga kot pritožnika zastopa odvetnik Peter Močnik proti Claudii Guarino, ki jo zastopa odvetnik Ser-gio Može Rromemorija S pozivom na sodišče z dne 14.4.1993 je gospa Claudia Guarino utemeljila svoj priziv v zvezi s 703. členom civilnega kazenskega zakonika. Predsednik Tržaškega sodišča je s svojim ukrepom z dne 10.9.1996 odobril javni poziv za spodaj navedene lastnike: Tanče Mario, roj. 20.10.1902 v Devinu-Nabrežini, Kosmina Nicolo, roj. 28. 2.1938 v Devinu-Nabrežini, Cuccagna Pallii Lidio, roj. 3. 6. 1926 v Devinu-Nabrežini, Visintin Anno, roj. 24. 7.1930 v Devinu-Nabrežini, Visintin Emilio, roj. 17. 6.1940 v Devinu-Nabrežini in Visintin Cirillo, roj. 28.6.1945 v Devinu. Ob upoštevanju zgoraj navedenega sodišče obvešča, da je razprava pred VP0 dr. Pullanom sklicana za 12.11.1997 ob 10.30 v sobi št. 87, da bi tam prišli do naslednjih zaključkov Pretor naj zavrne vsako nasprotno mnenje in: 1) določi obstoječe meje med lastništvi in potrdi, da je gospa Guarino Claudia lastnica zemljišča, v takem obsegu ko! ga je zdaj sama ogradila ali kol odgovarja iz mape ali zaradi priposestvovanja; 2) obsodi pritožnika na plačilo stroškov, pravic in honorarjev za razsodbo. Trst, 18. avgusta 1997 Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Ul. Revoltella (vogal Ul. d’Angeli) Nabrežje O. Avgusta Istrska ul. (nasproti pokopališča) Ul. Carducci 4 Ul. Molino a Vento 158 Ul. A. Valerio 1 (univerza) TAMOIL Ul. Giulia 2 (pri ljudskem vrtu) Drevored D’Annunzio 73 Riva T. Gulli 8 SHELL Drevored Čampi Elisi 1/1 Miramarski drev. 37 Q8 SESLJAN -drž.c. 202 (km 27) ESSO Trg Liberta 10/1 Ul.C. Battisti 6 (Milje). IP Ul. F. Severo 2 Drev. D’Annunzio 38/A Ul. Baiamonti 2 Miramarski drev. 213 ERG Nabrežje N. Sauro 14 API Passeggio S. Andrea NOČNE ČRPALKE (self Service) TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 NA AVTOCESTAH (odprte 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) KUPIM stilno pohištvo, nočne omarice, komode itd. (tudi v zelo slabem stanju), starinske slike in grafike, stare knjige, razglednice ter staro in moderno delano zlato in srebro. Ukvarjam se z dediščinami in izpraznjujem prostore. Samo privatniki. Pisati na Primorski dnevnik, ul. Montecchi 6, 34137 -Trst, pod šifro »Stilno pohištvo«. PRODAM mlado kravo. Tel. 281110. DAJEMO V NAJEM GOSTILNO z dvoriščem. Lepa pozicija. Zainteresirani pišite na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 - Trst, pod šifro »Gostilna«. SUPER OKTOBRSKE ponudbe v zadnjem hipu za Kubo, Dominikansko republiko, Kenijo, Mehiko, Turčijo, Tunizijo, Rdeče morje. Primer: odhod z letalom v Kenijo, dne 6. 10., 9 dni, 7 noči, polni penzion, hotel 4 zvezdice, samo 970.000 lir. Vse dodatne informacije so vam na voljo v agenciji Gec tours, tel. 0038666/549588. ŠTUDENTOM dajemo v najem sobo v stanovanju na Opčinah. Tel. 213837 ali 394611 v večernih urah ali ob nedeljah. UMETNIŠKO POHIŠTVO prodam zaradi izselitve: beneško spalnico, klasično jedilnico in moderno dekliško spalnico. Cena zmerna, tel. 04/211844. SKORAJ NOV Opel Cor-sa 1400, 16 ventilov, šport, bele barve (december ’96), centraliziran, air bag, klimatizacija, servo-volan, električna okna, 17.000 km prodam zaradi selitve. Cena po dogovoru. Tel. po 20.30 na št. 0338-382242. ČISTILKO, enkrat tedensko, za stanovanje v centru mesta iščemo. Tel. 040/772545 v nedeljo od 10. do 12. ure. ŽAGAM DRVA za kurjavo. Tel. 228547. UČITELJICA V POKOJU išče stanovanje v najem, izključno v Boljuncu. Tel. na št. 394007. KUPIM RABLJENE OTROŠKE knjige, zlasti slikanice. Tel. 0481/480545. ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi drage Zore Verginella vd. Savi Posebna zahvala pevskemu zboru Vesna. svoja Sv. Križ, 5. oktobra 1997 (Pogrebno podjetje Ul. Tonrebianca 34) 6.10.1996 6. 10.1997 Minilo je eno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi Andrej Pertot Ob obletnici smrti se ga z ljubeznijo spominjajo mama, tata in brat Aleksej Maša zadušnica bo jutri, v ponedeljek, 6. oktobra, ob 18.30 v cerkvi na Kontovelu. Trst, 5. oktobra 1997 NAJBOLJŠEMU PONUDNIKU prodamo 27.000 kv. m kmetijskih zemljišč (polovica obdelovalnih - polovica gozda) v Repentabru. Informacije na 0481/535713 od 9. do 13. ure. PRODAM po polovični ceni harmoniko Victoria »120 bassi sciolti«. Tel. št. 040/299577 v večernih urah. NA VRHU SV. MIHAELA iščemo za nakup samostojno hišo z vrtom ali zazidljivo zemljišče. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, drevored XXIV Maggio 1 -34170 Gorica, pod šifro »Vrh«. PIVNICA PRI STUDENCU V DOLINI obvešča cenjene obiskovalce, da je odprta tudi v jutranjih urah in sicer od 7. ure dalje. V BLIŽINI TRŽAŠKEGA VELESEJMA PRODAM licenco in sodobno opremo prostorne mehanične delavnice z zastopstvom znane avtomobilske firme po zelo ugodni ceni. Tel. 040/393148. OSMICA v Coljavi pri Kovaču od 3. 10. - 12. 10. 1997. Vabljeni! KMEČKI TURIZEM ŠKERLJ, Salež 44, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 229253. OSMICO je odprl Romano Škabar, Veliki Repen, 91. ZAHVALA Ob smrti našega dragega Karla Pavliča se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in počastili njegov spomin. Zahvaljujemo se g. župniku Maksu Suartu, cerkvenim pevkam, PD Slovenec, dr. Petruzziju od Federcaccia, Društvu lovcev »Doberdob« in zboru ter Lovski družini Slavnik-Materija. Posebna zahvala g. Marti in borštanskim ženam, ki so nam priskočile na pomoč v teh težkih trenutkih. Prisrčna hvala vsem, ki so se pogreba udeležili, darovalcem cvetja in v dobrodelne namene. žena Nada, sestra Dragica in brat Zdravko z družino Boršt, 5. oktobra 1997 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Maria Kozine se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili njegov spomin. SVOJCI Boljunec, 5. oktobra 1997 ZAHVALA Ob izgubi drage Pavle Berger vd. Kukanja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so se je na katerikoli način spomnili. Posebna zahvala dr. Sonji Mašera za iskrene in ganjlive besede, MoPZ Fran Venturini od Domja za občuteno petje, Jožetu Korenu za nekrolog ter g. Gerdolu za pogrebni obred. SVOJCI Trst, 5. oktobra 1997 t Zapustila nas je naša draga Angela Rebula vd. Pregare Pogreb bo jutri, v ponedeljek, 6. oktobra, ob 12. uri iz mrtvašnice v ul. Costalunga v proseško cerkev. Žalostno vest sporoča hčerka Laura Žalovanju se pridružujejo družina Crispino, vnuki ter ostalo sorodstvo Trst, 5. oktobra 1997 t Nenadoma nas je zapustil naš dragi Emilio Carli (MILO) Pogreb bo v torek, 7. oktobra, ob 12. mi iz mrtvašnice v ul. Costalunga v trebensko cerkev. Žalostno vest sporočajo žena Slava, hčerki Aurelia in Olga, zet Nello, nečakinja Manuela in ostali sorodniki Trebče, 5. oktobra 1997 (Pogrebno podjetje Ul. Torrebianca 34) ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame Celestine Cosmina vd. Kompare se iskreno zahvaljujeta0 vsem, ki so na katerikoli način počastili njen sp°' min in jo pospremili na zadnji poti. svoja Trst, 5. oktobra 1997 Ob smrti Pepce Kuret vd. Felician izreka is*4 reno sožalje sestri Mafij* in svojcem SKD Slavec VOLITVE / SENATNO OKROŽJE GORICA / POZITIVNI ODMEVI ZBORNIK / PREDSTAVITEV NA UNIVERZI Čakajoč na razplet v Rimu Morda decembra, odvisno od razpleta krize Oljka-Skp Zadovoljstvo zaradi dodelitve novih sredstev Goriški sklad in deželni prispevki Politično dogajanje v Rimu, kjer se je po zaostritvi odnosov s SKP Prodijeva vlada znašla na robu krize, odmeva tudi na Goriškem. Prvo vprašanje je povezano s prerano smrtjo senatorja Darka Bratine in pogojuje izvedbo volitev za njegovo nadomestitev. V prejšnjih dneh so pristojni parlamentarni organi uradno vzeli na znanje smrt senatorja. Vlada ima od 30. septembra dalje 90 dni Časa za razpis volitev, po določitvi datuma pa je potreben še približno poldrugi mesec za ves volilni postopek. Rok naj bi po predvidevanjih bil veliko krajši, tako da bi volitve najbrž bile že sredi decembra, a le, Ce ne bo krize. Če bi namreč prišlo do razpusta parlamenta, bi predčasne volitve absorbirale tudi delne volitve za goriško senatno okrožje. Kaj več o tem bomo izvedeli šele v prihodnjih dneh. Zaradi tega so tudi stranke na Goriškem še previdne in čakajo na razvoj dogodkov. Nekatere domneve o kandidaturah, Ceš da naj bi za Kartel svoboščin lahko kandidiral goriški župan Gaetano Valenti, za Oljko pa novinar Mitja Volčič, se zdijo prej sad novinarskih ugibanj kot pa realnih razmišljanj. Vprašljivo je, ali bi se Va-lentiju izplačala zelo tvegana senatna kandidatura, Volcicevo ime pa se občasno pojavljala ob raznih volitvah, vendar je prizadeti vedno odklonil ponudbe. Rimsko dogajanje pa ni-tna nikakršnega vpliva na koalicijo Oljka-SKP na Pokrajini, kjer se predsed- nik Brandolin uspešno posveča upravnemu delu in ga, tako kot tudi ne sodelavcev v odboru, med katerimi je predstavnik SKP, ne motijo rimski spori. S svoje strani pa goriška SKP izraža solidarnost Bertinottiju in parlamentarnima skupinama glede nasprotovanja finančnemu zakonu. Goriški komunisti zagovarjajo doslednost in se zgražajo zaradi radiotelevizijskega poročanja, ki ga označujejo za sramotno. Svoje poglede bodo javno predstavili danes ob 10. uri na skupščini v Ljudskem domu v Beglianu. Predloge SKP za socialno državo bosta predstavila deželni svetovalec Roberto Antonaz in elan pokrajinskega tajništva Giovanni Bellisario. Goriški predstavniki od predsednika Pokrajine Brandolina do župana Va-lentija in predsednika Trgovinske zbornice Bevilac-que izražajo zadovoljstvo zaradi izdatnih financiranj, ki se bodo iz Rima in z Dežele stekla na Goriško. Ob vCeraj objavljeni pozitivni vesti o podvojitvi financiranja za Goriški sklad (v finančnem zakonu je za leto 1998 predvidenih 20 milijard) gre zabeležiti tudi 36 milijard lir, ki jih bo Dežela namenila raznim posegom za urejanje vodnih tokov na Goriškem. Deželni odbornik za prostorsko načrtovanje Puiatti je od skupnih 75 milijard dodelil skoraj polovico Goriški. Občina Gorica bo prejela 14 milijard za sanacijo Koma in uredi- tev greznic, 3 milijarde za odtok voda na območju Št-mavra, Perme, Podgora in LoCnika. V Koprivnem in okolici bodo 8 milijard namenili ureditvi struge Birše in 11 milijard za potoka Cristinizza in Bisinta, ob strogem spoštovanju smernic glede varstva okolja, poudarja Puiatti. Goriška občina taCas pripravlja načrte za nove greznice v vrednosti 12 milijard in za nove preCišCevalne neprava (10 mld). Prvi je namenjen ureditvi greznic na številnih ulicah (v Standrežu, Locniku, Sv. Ani, Straži-cah in samem centrp mesta), kjer na pragu tretjega tisočletja še ni javne kanalizacije. Načrte bodo do 30. t.m. predloCili na Deželi za financiranje. OSLAVJE / POSTAVILI SO JO V KOSTNICI Razstava o 1. svetovni vojni Del o liku gen. A. Pape, drugi pa o utrdbah griča Fortin pri Fari Prejšnjo soboto so v kostnici na Oslavju odprli zanimivo fotografsko in dokumentarno razstavo, ki sta si jo omislila Center za zgodovinske in arheološke raziskave in Arheološki center za raziskovanje Krasa “C. Sep-penhofer”, oba iz Gorice. Razstavi sta pravzaprav dve: prva je namenjena 80-letnici smrti, ki poteka prav danes, italijanskega generala Achilleja Pape, ki je po Činu najpomembnejša osebnost pokopana v kostnici. General Papa je padel v bližini zaselka Madoni na Banjški planoti zjutraj 5. oktobra 1917. Najprej so ga pokopali na vojaškem pokopališču v Kojskem, nato so ga prenesli na Oslavje (pokopališče štirih generalov, ki se je nahajalo na mestu, kjer je pred prvo svetovno vojno stal osrednji del vasi Oslavje), leta 1937 pa so posmrtne ostanke shranili v pod- zemni kripti v novozgrajeni kostnici. Drugi del razstave pa se nanaša na malo poznan sistem rovov in topovskih lin, ki jih je v prvem letu vojne italijanska armada izvrtala pod vrhom griča Fortin med Majnico in Faro. Veliko let smo se mimo tega griCa vozili, opazili pa nismo ničesar, kajti grič je bil zelo poraščen z grmičevjem in rohido. Pred nekaj leti pa je lastnik zemljišča vse pobočje očistil in nasadil trte. Tik pod vrhom so sedaj zelo dobro vidne velike betonirane line. Ker gre za zasebno zemljišče, dohod ni mogoč, tako da si je vse te kaverne mogoče ogledati le na razstavljenih fotografijEih in podrobnih načrtih. Razstava bo odprta do 23. oktobra vsak dan od 9. do 11.45 ter od 14. do 16.45. Ob ponedeljkih je muzej zaprt. VIP Zgodovinski spomin postaja enotnejši Slovenski in italijanski zgodovinarji skupaj obravnavali odnose Cerkev - odporništvo Cerkev in družba na Goriškem je naslov tridnevnega posveta, ki sta ga priredila Inštitut za družbeno in versko zgodovino in Inštitut za srednjeevropske kulturne srečanja septembra lani v predavalnici univerze v Ul. Al-viano. Po enem letu smo v istih prostorih lahko spremljali predstavitev zbornika s prispevki slovenskih in italijanskih zgodovinarjev, ki so predavali o vojnem in povojnem Času. Na predstavitvi sta sodelovala predsednika obeh inštitutov, ki sta priredila lanski posvet, in trije ugledni zgodovinarji: Milica Kacin-VVohinc z Inštituta za novejšo zgodo vij o v Ljubljani, Gian-paolo Valdevit s tržaške in Umberto Sereni z vi-demkse univerze. Profesorja Cesare Scalon in Raimondo Strassoldo sta v imenu organizatorjev poudarila znanstveno pomembnost lanskega srečanja in samega zbornika, ki je izšel komaj leto po posvetu: spomnila sta se tudi na vsakdanja prizadevanja in trud za sožitje Darka Bratine, ki je bil kot senator tudi v Častnem odboru simpozija. Umberto Sereni je označil posvet s pridevnikom “pogumen”, saj se je spustil na družbeno-po-liticno nevarno seizmično področje, ki je, po njegovih besedah, nevarnejše od naravnega potresa. Zanj, ki prihaja iz srednje Italije, je bilo branje zbornika zelo poučno, saj je v njem našel kljuC za razumevanje kompleksnega obdobja, za katero so značilne predvsem posplošujoče fraze. Nova publikacija daje vsem možnost, da se poglobijo v polpreteklo zgodovino teh krajev in jo spoznajo v njenih življenjskih utripih in ne zgolj od zunaj. Gianpaolo Valdevit je poudaril tri vsebinske sklope: življenje Cerkve oz. duhovnikov po prelomnem obdobju papeža Leona XIII.; pogled nad slovenskim in italijanskim zgodovinopisjem, ki je v zadnjih letih opustilo nekatere poglede vezane na poenostavljeno gledanje na" Človeka, narod in posledično na njegovo zgodovino; nazadnje je optimistično spregovoril o spravi med narodi oz. obmejnim prebivalstvom in videl v obogatitvi zgodovinskega spomina, s soočanjem slovenskih in italijanskih zgodovinarjev, pravilno pot do sproščenega življenja ob meji. Slovenska zgodovinarka Milica Kacin-VVohinc je dejala, da je dvojezična publikacija pomembna novost, saj so prejšnji enojezični zbor- niki srečanj med obmejnimi zgodovinarji bili za nekatere slovenske raziskovalce nedostopni. Pozitivno je ocenila dejstvo, da so sodelujoči na posvetu poglobili marsikatero še neraziskano plat polpreteklega obdobja naše zgodovine tudi v luči novih informacij, ki so na razpolago z odprtjem nekaterih arhivov. Nazadnje je podala zelo pregledno sintezo 26 objavljenih posegov, jih združila v vsebinske sklope in spregovorila o njih. Na najboljši naCin je predstavila zbornik, ki je pomemben za vsakega zgodovinarja v luCi soočanja med različnimi pogledi na preteklost. Italijanskim raziskovalcem ponuja poglede slovenskih zgodovinarjev, za slovenske pa je zanimiv tudi, ker bodo v njem dobili pomembne informacije o zgodovini goriške nadškofije, ki jo je slovensko zgodovinopisje relativno še malo raziskalo. ct POKRAJINA / PROJEKT ORIENTEERING Ekoolimpijada v parku v Revmi Na doberdobskem krasu "poligon"za orientacijska tekmovanja Pevmski park bo v soboto prizorišče 1. Ekoo-brnpijade, športne manife-stacije zveze UISP, ki bo sočasno v 50 mestih po Italiji. V Revmi bodo priredili tekmovanje v orien-teeringu. Gre za “ekološki” šport, ki se Uveljavlja tudi pri nas. tekmovalci dobijo kompas in podroben zemljevid 11:5000) področja tekmo-vanja: na njem so označe-ue kontrolne točke, ki jih uiorajo doseči. Zmaga, kdor v določenem Času Pride do vseh oz. največje-Sa števila označenih točk. Tekmovanje, ki bo v soboto ob 15. uri (zbirališče b 14., nagrajevanje ob l7-) so predstavili predsi-boci na Pokrajini odbomi-ba za šport Rosaria Di Da-°’ predsednik Giorgio randolin (tudi kot pred-sednik CONI), predstav-Mki zvez UISP in FISO. °buda se namreč uvršCa v. sirši Projekt orientee-r bg, ki ga promovira Pok-rajina v sodelovanju z občinami. Govorniki so poudarili zanimivost tega “gozdnega športa”, ki omogoča sprostitev v naravi in je dostopen vsakomur. Projekt se je doslej udejanil z zemljevidoma območja Pevme in griCa nad Tržičem, ki sta s tem postali pravi telovadnici na odprtem. V programu pa je tudi zemljevid kraškega območja med Doberodbom in Vrhom, kjer bodo, ne da bi žrtovali eno samo bilko trave, ure-snicih tekmovalni poligon za-orienteering. Pri načrtu sodelujeta občini Doberdob in Sovodnje, ki sta med drugim dosegli, da bodo na zemljevidu navedena tudi slovenska ledinska imena. GORICA-TRŽIČ / INVALIDI Gledališki in pevski nastop skupin iz Catanie in Turina V Gorici in Tržiču bosta v prihodnjih dneh gostovali gledališka skupina “Teatro del sole” iz Catanie in pevska skupina “In-canto” iz Turina. V Kulturnem domu v Gorici (v Četrtek, 9.) in v občinskem gledališču v Tržiču (v sredo, 8.) bosta predstavili Molierovo komedijo Namišljeni bolnik in bogat spored zborovskih pesmi. Predstavi bosta dve: ob 10. uri za šole in ob 16. za vso javnost. Gostovanje prireja združenje civilnih invalidov (ANMIC) v sodelovanju s pokrajinsko in občinsko upravo. Gostovanje je novost za Gorico. Skupini namreč združujeta osebe s posebnimi potrebami in težavami, ki pa jih ob pomoCi strokovnjakov in z izredno vztrajnostjo uspešno premagujejo. Gledališko skupino “Teatro del sole” sestavljajo slušno in govorno prizadete osebe, ki sta jih za nastop pripravila režiserja Piero Ristagno in Monica Felloni. V torinskem mešanem zboru, ki ga vodi prof. Maria Grazia Longo, nastopajo mlajši pevci s posebnimi potrebami pa tudi mentorji oz. vzgojitelji. Povedati velja tudi, da se bosta skupini udeležili mednarodnega srečanja poimenovanega “Fest/in-val”, ki bo v Kopru od 6. do 12. oktobra. Predvideno je sodelovanje pevskih in gledaliških skupin iz Avstrije in Italije ter seveda iz Slovenije. Spotoma se bodo ustavili v Gorici in to po zanimanju Združenja civilnih invalidov (ANMIC) in s posredniško vlogo g. Nevenke Cotarjeve, ki je pred leti vzpostavila prvi stik z Zvezo društev za cerebralno paralizo Slovenije. Stiki so v nekaj letih prerasli v sodelovanje in izmenjavo izkušenj. V ta okvir sodi gostovanje na koprskem Festinvalu, pa tudi predstavi v TržiCu in Gorici. DOL / NOVA CERKVICA Posvetitev v nedeljo Mašo bo daroval nadškof Bommarco Doljani naj se nikar ne razburjajo, Ce bodo v prihodnjih dneh slišali pritrkovati. Slo bo za preizkus električnega zvonjenja nove cerkvice na PalkišCu, ki jo bodo slovesno posvetili prihodnjo nedeljo ob 15. uri. Milko Vižintin in sodelavci hitijo v teh dneh z urejanjem okolja in zadnjimi deli na samem cerkvenem poslopju. Posvetitveno mašo bo daroval goriški nadškof Bommarco, povabili do tudi predstavnike koprske škofije in duhovnike z obmejnega področja. Po maši bo družabno srečanje. Poleg vseh domačinov so še posebej vabljeni Doljani, ki so se izselili drugam. Nedelja, 5. oktobra 1997 GORICA 8 NOVICE Nemi film v počastitev spomina Darka Bratine Kino Vittoria, Kinoatelje in združenje Sergio Amidei bodo v torek ob 21. uri v kinu na Travniku počastili spomin Darka Bratine s predjavanjem filma Pasijon Device Orleanske (1928) Carla Theodorja Dreyerja. Gre za film, ki ga je pokojni pogosto navajal kot zgled filmske govorice in izpovednosti. Predvajanje nemega filma bo ob klavirski spremljavi. S tem srečanjem, ki se ga bodo udeležili prijatelji in sodelavci Darka Bratine iz Trenta, Turina in Gorice ter predstavniki deželnih in državnih filmskih institucij se želijo prijatelji oddolžiti spominu velikega filmskega ljubitelja, ki je bil med drugim pobudnik natečaja Amidei, Film video monitorja in samega Ki-noateljeja ter projekta prenove kina Vittoria. lil! Abonmajska kampanja SSG Te dni se je tudi na goriškem zaCela abonmajska kampanja za gledališko sezono SSG. Prva predstava, Tri sestre v režiji Dušana Mlakarja in produkciji SSG, bo 20. in 21. oktobra v Kulturnem domu. Sezona bo ponudila sedem predstav (od teh dve gostovanji PDG iz Nove Gorice in SLG iz Celja), ki bodo izmenično na odru Kulturnega doma in Bratuževega centra. Abonmaje vpisujejo v Kulturnem domu (10.00-13.00 in 15.30-18.00, tel. 33288). Lanski abonenti lahko potrdijo sedeže do sobote, 11. oktobra. V petek predstavitev knjige “Gli anni bui della Slavia” V razstavnih prostorih Katohske knjigarne na Travniku bo v petek, 10. oktobra, ob 18. uri predstavitev knjige “Gli anni bui della Slavia”, ki je že ob izidu pred poletjem vzbudila veliko pozornosti. Na petkovem srečanju jo bosta predstavila urednik Časopisa Dom Marino Qualizza in predsednik istoimenske zadruge Božo Zuanella. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE GORICA prireja v šolskem letu 1997/98 z deželnim finansiranjem tečaje: INFORMATIKA: osnovna informa- . tika, urejanje besedil, podatkovne baze, elektronske razpredelnice JEZIK: hrvaščina, angleščina I. in II. stopnja UPRAVLJANJE PODJETIJ: vodenje malih obratov. :-Hll Informacije in predvpisovanje na sedežu Zavoda v Gorici, ul. della Croce 3, tel. 81826, vsak dan razen sobote od 10. do 13. ure. Stekli bodo tečaji, kjer bo zadostno število vpisanih SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE Šolsko leto 1997/98 Tečaj, tigajeodcMDežetiOdboririgatoansicio Evropska Komisija HHI Evropski Socialni Sklad Ministrstvo za delo in socialno skrbstvo [““] Avtonomna Dežela Furlanija-Julijska Krajina IsU Deželno Ravnateljstvo za Poklicno usposabljanje SOCIALNI ANIMATOR - razpoložljivih IS mest - trajanje 600 ur - tečaj daje poklicno kvalifikacijo II. stopnje - namenjen brezposelnim absolventom višjih srednjih šol izpod 25. leta starosti • obiskovanje tečaja je brezplačno • za vse tečajnike je predvidena štipendija • v sklopu tečaja bo organizirana večtedenska delovna praksa Vpisovanje in ostale informacije na sedežu zavoda v Gorici, ul. della Croce 3, tel. 81826 vsak dan razen sobote od 10.00 do 13.00 r PREDSTAVITEV / V ČETRTEK n Spomini H. Tume Nova izdaja šestdeset let po prvi objavi v Ljubljani Leta 1937 je pri Naši založbi v Ljubljani izšla knjiga spominov dr. Henrika Tume z naslovom Iz mojega življenja. V njej je eminentni protagonist političnega, planinskega, kulturnega in gospodarskega življenja v Gorici in na Primorskem nasploh v letih pred prvo svetovno vojno in tudi takoj po njej ponudil svoje videnje na takratno dogajanje. Povedati je treba, da je v tridesetih letih, prav tako v Ljubljani, izšlo zajetno delo Andreja Gabrščka z naslovom Goriški Slovenci. V njem je tudi ta protagonist povedal svoje mnenje o dogajanju pred 1. svetovno vojno, bil pa je predvsem kronist in se ni spustil v tako globoke ocene dogajanja kakor je to naredil Tuma. Takrat, v tridesetih letih, je Tumova knjiga v Ljubljani vzbudila veliko zanimanje, žal pa ni prišla na Primorsko, ker uvoz knjig iz takratne Jugoslavije v Italijo ni bil enostavna stvar. Brez te Tumove ocene smo ostali še zlasti pri nas v Gorici. Redki izvodi pretihotapljenih Tumovih spominov so šli iz roke v roko. Pred nekaj leti je v Gorici izšel italijanski prevod Tumove knjige, da bi tudi tukajšnjim Italijanom pokazali, kako so na dogajanje gledali goriški Slovenci. Sedaj, 60 let po prvi, smo dobili drugo izdajo te knjige. Zanjo je poskrbela založba Tuma v Ljubljani. Izdajo je uredil in dopolnil dr. Branko Marušič, v celoti so objavljene tudi dopolnitve dr. Dušana Kermavnerja. V knjigi so objavljene tudi dragocene fotografije in reprodukcije dokumentov, ki jih hranijo potomci dr. Henrika Tume. Knjigo bodo predstavili v Kulturnem domu v Gorici v Četrtek, 9. oktobra, ob 18.30. O Henriku Tumi in njegovem delu bosta govorila zgodovinar dr. Branko Marušič in novinar Marko Waltritsch. OSLAVJE / SVEŽ GROB Odšel je Lojze Prinčič V Četrtek so se v Pevmi poslovili od Alojza Prinčiča, domačina z Oslavja, ki je po daljši bolezni umrl v torek. Pogreba se je udeležilo veliko ljudi, saj je bil Lojze od Teličke, kot so mu pravili, zelo priljubljen zaradi vedrega značaja, ki mu je pomagal, da je premošCal tudi najtežje trenutke, ki jih je v njegovem življenju bilo kar nekaj. Lojze PrinCiC se je kot dragi otrok rodil v zaselku Gorenji berjeC na Oslavju 21.6.1910. Izbruh 1. svetovne vojne je hudo posegel v življenje Prinčičevih. Poleti 1914 je bil Lojzetov oCe Alojz vpoklican v vojsko in poslan na rusko bojišče. Usoda je hotela, da se je družina ponovno objela šele šest let kasneje. Konec maja 1915 je izbruhnila vojna tudi pri nas. Predel z zaselkom, kjer so prebivali Prinčičevi, so Avstrijci brez boja prepustili napredujoči italijanski armadi. Namesto v kako avstrijsko deželo je tako morala družina ubrati drugo smer. Italijanske vojaške oblasti so družino PrinCiC in veliko drugih Bricev najprej poslale v kraj Cimmina pri Palermu, konec leta 1916 pa v Casale Monferrato v Piemontu. Štiričlanska družina je tam ostala do pomladi 1920, ko so ji naposled dovolili vrnitev domov. Tam jih je Čakal oCe, ki se je vrnil le kak teden prej. Sledila so leta obnove, fašistično zatiranje in nasploh težko življenje briškega kolona. Leta 1937 se je Lojze oženil z domačinko Zoro Sfiligoj. Rodilo se jima je šest otrok: Silva, Zofija, Majda, Albert, Joško in Slavica. Zaradi številne družine in poškodbe na nogi ob izbruhu 2. svetovne vojne Lojze ni oblekel vojaške suknje, po razpadu fašistične Italije pa se je vključil v partizanske enote, najprej v Soško brigado nato pa v Briško-beneški odred. Lojzetu je na pokopališču izrazila čast delegacija krajevne VZPI, zadnji pevski pozdrav pa mu je izrekel moški zbor iz Stmavra. (vip) KINO ~^3 OBVESTILA gj____________IZLETI GORICA VITTORIA 1 15.00-17.30-20.00-22.20 »Soldato Jane«. Demi Moore. VITTORIA 3 16.30-19.15-22.00 »Contact«. Rež. Robert Zemeckis, i. Jodie Poster. CORSO 15.45-17.45-20.00-22.00 »Men in black«. T. Lee Jones in W. Smith. TRZIC COMUNALE 15.15-17.30-19.45-22.00 »Ah force one«. H. Ford. M PRIREDITVE SPDG vabi danes na 2. prijateljsko srečanje na Vrhu z bogatim športnim, rekreacijskim in kulturnim programom (vožnja z gorskimi kolesi, poligon za mlade in “večno mlade”, ogled Kraljice krasa, ogled arheološke jame). Vožnja s kolesi ob 9.. uri; zbirališče pri jamarskem domu; vodeni obiski v jamo ob 9.30. RAZSTAVE KULTURNI CENTER L. BRATUŽ vabi na razstavo ob 100-letnici rojstva Franceta Goršeta, ki bo odprta do 12. oktobra od ponedeljka do petka od 17. do 19. ure. V KULTURNEM DOMU v Gorici je fotografska razstava Valterja Nanuta na temo: Do-berdobsko jezero na ogled do 12. oktobra (delavniki 9-13 in 16-18 ter med prireditvami). V GALERIJI ARS v Gorici je postavljena razstava slikarke Claudie Raza. Ogled ob delavnikih po umiku knjigarne do 18. oktobra. E3 ČESTITKE Danes praznuje na Poljanah pri Doberdobu svoj 90. rojstni dan EMA FRANDO-HC. Čestitajo ji hd Ada in sin Mario z družinama ter vnuka Marino in Maja. Jutri slavi ALOJZ JURETIC iz Scednega srečanje z Abrahamom. Ob lepem jubileju mu iskreno Čestitajo prijatelji KD Briški grič. Združenje športnih ribičev Vipava čestita odborniku Petru Ceju, Tanji in Simonu ob rojstvu male Lare KD OTON ZUPANČIČ prireja tečaj preživetja s prvinami življenja v naravi, preživetja v primeru katastrof ter civilne zaščite. Triurna večerna srečanja bodo vsako drugo sredo od 15. oktobra dalje v Štandrežu. Informacije in prijave na tel. 537525. KD OTON ZUPANČIČ prireja tečaj sprostilne telovadbe za odrasle. Prvo srečanje bo v torek, 21. oktobra, ob 19.30 v domu A. Budala v Štandrežu. KD OTON ZUPANČIČ prireja vsako sredo srečanja za nižje in srednješolce. Mladi se seznanjajo s sodobnim plesom in drugimi oblikami družabnega življenja. Informacije po tel. 537525. Pridruži se nam v sredo, ob 18.30! • SD SOVODNJE organizira rekreacijsko telovadbo vsak torek in petek od 21. ure do 22.30 v telovadnici v So-vodnjah. DRUŠTVO JADRO prheja tečaj slovenskega jezika in kulture. Potekal bo na sedežu društva in bo trajal šest mesecev po dve uri tedensko. Pripravljalna seja bo 21. oktobra ob 20. uri na sedežu društva. Informacije nudijo odborniki in v slovenskem oddelku občinske knjižnice. PRISPEVKI Ob prvi obletnici smrti Marcele Fajt por. Devetak daruje mama Gabrijela 50 tisoč Ih za SD Sovodnje in 50 tisoC Ih za sovodenjsko cerkev. @ ČRPALKE Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske Črpalke GORICA IP - Ul. Crispi ESSO - Ul. Lungo Isonzo MONTESHELL - Ul. Aqui-leia ERG - Ul. sv. Mihaela AGIP - Ul. Trieste TRZIC MONTESHELL - Ul. Boito IP - Ul. Matteotti AGIP - Ul. Cosulich ROMKE AGIP - Ul. Redipuglia KRMIN AGIP - Drev. Ven. Giulia GRADIŠČE MONTESHELL - Ul. Trieste ŠKOCJAN AGIP - Ul. Battisti (Pieris) MARJAN AGIP - Ul. Manzoni STARANCAN AGIP - Ul. Trieste Slovensko Stalno Gledališče Razpisuje ABONMA 97 - 98 Dosedanji abonenti lahko obnovijo abonma do petka, 10. oktobra. Vpisovanje abonentov poteka od 10.00 do 13.00 in od 15.30 do 18.00 ure v uradu Kulturnega doma v Gorici, ul. Brass 20, tel. 33288. SGZ Gorica in ZSKD vabita 9. oktobra na dan slovenskih gostincev iz obmejnih pokrajin Italije v okvira sejma Gosttur 97 v Maribora. Avtobus bo odpeljal ob 5.30 izpred gostilne Pri Tomažu v Gabrjah. Rezervacije na tel. 537386. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV prireja 18. oktobra avtobusni izlet v Lokev pri Lipici. V programu ogled muzeja 1. in 2. svet. vojne, kosilo, glasba in družabnost. Prijave do 7. oktobra na sedežu in pri poverjenikih. VCERAJ-DANES Podatki iz matičnega urada goriške občine v tednu od 27. septembra do 3. oktobra 1997. RODILI SO SE: Aliče Pači, Sendy Zeffer, Andrea Gum, Marco Suerz, Pietro Cargnel. UMRLI SO: 86-letni upokojenec Agostino Birsa, 77-letna upokojenka Marcella Sanzo por. De Metrio, 82-letna upokojenka Bruna Bevilacqua vd. Bric, 88-letna upokojenka Romilda Lirusso vd. Puntin, 82-letni upokojenec Salvatore Fontanot, 43-letna gospodinja Nada Dolenc por. Colja, 92-let-ni upokojenec Guido Miche-lutti, 88-letna upokojenka Ameba Ceppi vd. Durin, 78-letni upokojenec Radovan Prencis, 74-letna upokojenka Teresina Bogaro por. Rodaro, 76-letna upokojenka Ersilia Medeot, 85-letna Lidia Cabas vd. Sandrin, 94-letna upokojenka Ersilia Pozzar vd. Depollo, 83-letna upokojenka Francesca Gorjup, 87-letni upokojenec Alojz Princi, 77-letni upokojenec Giovanni Fregonese, 89-letna upokojenka Mira Soletti. POROČILI SO SE: uslužbenec Angelo De Negri in podjetnica Raisa Sushnik, uslužbenec Antonio Rustja in gospodinja Arianna Cidin, policist Klavdijo Ballandini in uslužbenka Daniela Petruzzi, policist Alessio Macor in uslužbenka Donatella Coniediz, delavec Gabriele Sorbara in brezposelna Cristina Samez, prodajalec Roberto Bensa in uslužbenka Marisa Calabrese. OKLICI: delavec Fabio Vončina in likalka Emanuela Lorusso, tesar Adriano Dru-sian in natakarica Tatiana Tronkar. :: lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICA - AL GIARDINO, Korzo Verdi 57, tel. 531879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - AL REDENTORE. UkKGiugno 36, tel. 410340. POGREBI Juhi: 10.30, Angelo Mal' chesan iz bolnišnice Janeza o Boga na glavno pokopališč®’ 12.00, Ottavia Moscarda vd-Pallavissini iz bolnišnice Jan®" za od Boga v cerkev na Rojca® in na glavno pokopališče. ZAHVALA Ob boleti izgubi nase ga dragega LAGO/02 «La Goriziana» PREVOZNIŠKO PODJETJE Mednarodni Mejni Prehod Standrež 34170 GORICA tel. 0481/527111 fax.: 0481/527150 Domači in mednarodni prevozi Prevzem manjših pošiljk Izredni prevozi Prevozi blaga klas. ADR Ekspresne storitve SPEDICIJSKO PODJETJE Sedež in skladišče: Ul. M. Hermada, 8 - 34170 GORICA tel.: 0481/21440,0481/21795 Operativni uradi: Mednarodni mejni prehod Standrež tel.: 0481/528711, fax: 20522 Spedicijsko podjetje Carinske usluge Skladiščenje Razkladanje, nakladanje blaga Etiketiranje, pakiranje Razpakiranje Čistilno podjetje r Zlatarna Šuligoj Gorica, ul. Carducci 49 Alojza Prinčiča se iskreno zahvaljujem® g. župniku, moškem^ pevskemu zbora iz Stma^ vra in vsem, ki so p°ca stili njegov spomin. Posebna zahvala Iva^ nu Valentinčiču iz vra za večletno p0111 in nego. SVOJCI Oslavje, Gorica, 5. oktobra 1997 Z vprašanjem so se spoprijeli tudi vrači in čarodeji, vendar skupnega odgovora niso našli. Po mnenju nekaterih je usoda zapečatena, drugi vidijo na koncu tunela medlo brljivko, tretji so neodločeni. Italijanska politična in vladna kriza je tako zapletena, da si tudi čarodeji skoraj ne upajo napovedovati, kaj se lahko zgodi v torek, ko bo predsednik vlade poročal parlamentu in bo poslanska zbornica (v tem domu je razlika v glasovih med vladno večino in desnosredinsko opozicijo pičla in Stanka komunistične prenove je odločilna) povedala, ali je pot prve povojne italijanske vlade, v kateri je soudeležena levica, končana. Iskanje odgovora pri vračih in čarodejih na vprašanje o usodi vlade, ki je resen problem in pogojuje življenje nas vseh, se lahko zdi nespoštljivo. Toda italijanska politična scena se je spremenila v tako zapleten labirint, da se marsikdo vprašuje, ah bo mogoče najti izhod. Poročila tujih sredstev obveščanja so s tega vidika zelo zgovorna. V člankih tujih dopisnikov je mogoče razbrati presenečenje nad nepričakovanim dogajanjem, saj se o tem, kako bo Italija lahko razvozlala ta zaplet sprašujejo isti novinarji, ki so še pred nekaj tedni hvalili Škorenj zaradi uspešne sanacije državne blagajne in ga postavljali skoraj za vzor evropskim partnerjem, ki se potegujejo za vstop v skupno evropsko devizo evro že v prvem krogu. Prodijeva trditev, da je to »najbolj nora kriza na svetu« se ponavlja v teh poročilih. In niso samo novinarji tisti, ki ne razumejo itahjanske-ga dogajanja. Tudi državnikom ni jasno, kaj se plete na Apeninskem polotoku, kot je zgovorno pokazal s svojim vprašanjem francoski predsednik Jacques Chirac. Za zunanjega opazovalca je Italija velika uganka. Država je v zadnjih letih naredila velik napor, da bi oklestila izdatke in začela polniti neizmerno vrzel zadolžitve, ki je zaze-zevala še zlasti v osemdesetih letih. Od Amatove vlade dalje je s klestenjem izdatkov in višanjem prihodkov Italija prihranila okoli 360 tisoč milijard lir (samo v obdobju Prodijeve vlade Tudi čarodeji se vprašujejo, kaj se bo zgodilo VOJMIR TAVČAR je zategnila pas za okoli sto tisoč milijard lir). Ah je mogoče, da ne bi zmogla še tistih pet tisoč milijard lir prihrankov v socialni potrošnji, ki jo ločujejo od evra? Ali je mogoče, da se po tako naporni poti ustavi samo korak pred ciljem, potem ko so tudi sindikati pokazali pripravljenost na dogovor o reformi socialne države? S formalnega vidika je jabolko spora med Stranko komunistične prenove, vlado in Oljko prav ta »vsotica«. SKP je s sporočilom tajništva, ki ga je nato osvojila parlamentarna skupina, zahtevala korenito preosnovo finančnega zakona,. predvsem pa odpravo posegov v pokojninski sistem (»Pokojnine so nedotakljive,«! sta večkrat poudari-: la tajnik Fauste Bertinotti in predsednik Armando | Cossutta), znižanje | delovnega urnika z| zakonom in spre-i membo Irija, ki bi ga ■ minister za gospodarstvo carlo Aze-glio Ciampi želel _ privitazirati, v agencijo za zaposlovanje in razvoj. Sprememb naj bi skratka tiste strukturne s posege v sestavo | državnih izda- i tkov, ki jih me-. dnarodne ustanove (zlasti Mednarodni 1 denarni sklad) j nakazujejo koti nujne za resa-1 nacijo državnih! financ. L O teh vpraša-« njih se v teh dneh pletejo pogovori in pogajanja, toda Oljka še ni na-šlja ključa, ki bi lahko odprl zalenjene duri SKP. Najbrž tudi zato, ker spor ne zadeva samo finančnega zakona in njegove zasnove, ampak ima veliko večji obseg. V to so prepričani vsi italijanski politični komentatorji, ki med drugim ugotavljajo, da je juni- di11 SKP podprla vladin triletni dokument o finančnem in gospodarskem načrtovanju, ki je začrtal okvirni obseg finačne-ga zakona in njegovih glavnih postavk. Res je sicer, da sta v poldrugem letu Prodijeve vlade Oljka in SKP merili moči predvsem o sanacijskih ukrepih (finančni zakon in spomladanske korekture), prav tako res pa je tudi, da je v tem soočanju, ki je sedaj na robu razkola, stalno prisotna različna politična usmeritev. Na eni strani je SKP kot antagonistična sila, na drugi Oljka (in predvsem Demokratična stranka levice kot najmočnejša komponenta), ki je stopila na pot reformizma in podstavlja pod vprašaj zamisel socialne države kot se je izoblikovala v povoj-^ nih letih. Razkorak je ve-11 lik tudi glede reforme ustave (SKP odločno nasprotuje predsedniški re-publiki, medtem ko je DSL sprejela odločitev dvodomne komisije in se je že prej zavzemala za polpredse-dniški sistem po franco-— skem vzorcu) in temeljne 'izbire, ali naj Italija teži k bipolarni demokraciji po it’ anglosaškem vzorcu. Kljub tem razlikam sta Oljka in v tem poldrugem letu Prodijeve vlade uspeh poiskati skupni imenovalec. Zakaj je tokrat dogovor veliko težji? Zelo verjetno tudi zato, ker je pristop Italije k evru pomemben mejnik. Dosega tega cilja (še zlasti pa, če bi Italiji in drugim evropskim državam uspelo obvladati brezposelnost) ^poudarila uspe-ost reformi-tične poti in vlo- antagonistične sile, kakršna je SKP" v zamisli njenih voditeljev, bi postopno bledela in stranka bi potisnjena vse bolj na obrobje. In to je tudi cilj, ki ga zasleduje D’Alema. To bojazen je bilo mogoče razbrati zlasti v intervjujih pedsednika SKP Armanda Cossutte. In to se zdi tudi očitek, ki ga je komunističnim voditeljem - čeprav jih ni nikoli imenoval -naslovil predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro. Ugibati, kako se bo zadeva iztekla, je skoraj nemogoče. Slika bo jasna zelo verjetno morda jutri po srečanju med prodijem in Bertinottijem ah verjetneje v torek zvečer po glasovalnih izjavah. Komaj tedaj bo znano, ah bo Prodijeva vlada lahko nadaljevala z delom ah pa bo morala odstopiti. Vladna kriza, ki ni nikoli neboleča, bi tokrat imela zelo verjetno precej hude politične, predvsem pa gospodarske posledice, saj bi Italija pokazala, da je politično nestabilna in s tem bi si zapravila zaupanje, ki si ga je v zadnjem času pridobila na mednarodnih trgih. In predsednik republike bi se znašel pred novo hudo dilemo: poiskati mandatarja, ki bi lahko oblikoval novo vlado z drugačno večino od sedanje (to bi dejansko popokopalo nastajajočo bipolarnost) ali pa razpustiti parlament in razpisati nove volitve? Katera od dveh rešitev bi bila za državo manj travmatična? Stranke so razdeljene, saj so nekatere prepričane, da je treba oblikovati novo vlado, ki naj vključuje Oljko in Kartel svoboščin (ali vsaj del desne sredine), druge pa (zlasti DSL) menijo, da bi bile predčasne volitve manjše zlo. Morebitna vladna kriza ne bi bila neboleča niti za slovensko manjšino v Italiji. Prodijeva vlada je s svojo zunanjo politiko ustvarila vzdušje sodelovanja ob meji in bila je za manjšino pozoren sogovornik, čeprav morda ne tako dovzeten, kot bi bila manjšina, ki je skoraj v celoti podprla sedanje zavezništvo, pričakovala. Toda začel se je dialog o zaščitnem zakonu, ki bi bil v primeru krize prekinjen, zastavljena je bila rešitev za nekatera vprašanja. Ce . bo Prodijevi vladi nasledila druga, bodo ti problemi (ne glede na politično sestavo zavezništva) zaradi težav, s katerimi se bo morala spoprijeti, nujno potisnjeni še bolj v ozadje. Ce pa bi prišlo do predčasne prekinitve zakonodajne dobe, se bo pot zaščitnega zakona začela znova, nekateri ukrepi, o katerih razpravljajo v parlamentarnih komisijah, bodo zapadli, manjšina ne bo imela za nekaj časa sogovornika in to v času, ko doživlja vse hujšo finančno stisko. — Ciril Zlobec Veliko pristankov, malo »zasidranih« TRST - Tridnevno zasedanje z naslovom »Sredozemska kulturna pristanišča in pristani«, ki se je odvilo prve dni preteklega tedna v avditoriju tržaškega muzeja Re-voltelle, je nudilo edinstveno priložnost za neobičajno soočanje o vrednotah mediteranskega sveta, o njegovih kulturnih, gospodarskih in življenskih tokovih nasploh. Številni intelektualci, v glavnem univerzitetni profesorji iz raznih držav sredozemskega območja so orisali gledanja na izredno bogato preteklost Mediterana, ki je ena od zibelk sodobne kulture, pa tudi na sedanjost in na perspektive tega območja, ki kljub razvoju sodobnega sveta ni izgubilo svoje nenadomestljive vloge stičišča narodov in kultur.- Ravno zaradi tega je pomembno, da se zasedanje že vedet odvija prav v Trstu, mestu na stidšCu svetov v srcu Evrope. Pobudo je priredil oddelek za jezike in literature sredozemskih držav tržaške univerze, poročila pa bodo objavili v prihodnji številki revije »Letterature di frontiera -Litteratures frontališres«. Na zasedanju sta nastopila tudi slovenska pisatelja Ciril Zlobec in Marko Kravos. Danes objavljamo njuni poročili: Zlobčevo zadeva gledanje na kulturo in umetnost v svetu sodobne globalizacije, Kravosovo pa je posvečeno vlogi slovenskih primorskih kulturnikov predvsem v obdobju med prvo in drugo svetovno vojno. IVlorda so krive izkušnje mojega relativno dolgega življenja, v katerem sem bil, ne da bi zapustil svojo deželo, državljan treh držav, udeleženec dveh vojn, preživel politično konfinacijo in dva diametralna družbena sistema in zdaj živim v tretjem, ki noče imeti nobene zveze ne s prvim ne z drugim, imam dolgoletne pisateljske in tudi politične izkušnje, ki so se v moji domovini enako pogosto prekrivale kot se znašle v bolj ali manj konfliktnem medsebojnem odnosu z družbenimi, dovolj razlogov torej, da gledam na svet okrog sebe z določeno mero skepse. Kadar je posredi kultura, Se toliko bolj. Svet je slab, bi lahko potožil kot pesnik, nikoli pa nisem trdil, da je posameznik, kot njegovo psihološko nasprotje ali vsaj kontrapunkt, že a priori dober. Če zaupam knjigam in svoji prvi mladosti, bi pritrdil mnenju nekaterih sociologov, da smo ljudje druge polovice našega stoletja najbolj preizkuSana generacija doslej: potisnjeni, ali povzdignjeni?, v položaj -odvisno od naSega zornega kota - ko moramo nepretrgoma izbirati, ker naS Cas nam ponuja več, kot zmoremo sprejemati, tudi več kot lahko z razmislekom odberemo. Predvsem na področju informacij. Ko je bil dostop do njih še do nedavna omejen na ozek krog izbrancev, smo temu privilegiju pripisovali vsakršno moč, ekonomsko, politično in oblastno. Zdaj pa že tožimo, da postajamo žrtve njihove nadležne ponudbe, čeprav brez njih ne moremo več živeti. Informacija nam je postala pomembnejša od tega, o čemer nas poroča: dogodki ostajajo lokalni, parcialni, informacija o njih pa univerzalna. Bolj kot nedavna vojna v Bosni in v Čečeniji, množični plemenski pokoli v Ugandi in drugih afriških državah, bolj kot krvava konfrontacija med Izraelci in Palestinci, teroristični napadi v Baskiji in na Severnem Irskem itd. itd., nas zanimajo informacije o vsem tem, sprotne, natančne, v sliki in besedi, dramaturško prilagojene našemu pričakovanju. Se tako straSne stvari, še tako veliko zlo so zanimivi samo toliko, dokler trajajo, dokler vznemirjajo naSo fantazijo, dokler so novica dneva, novost. Ponavlajoča stanja nas dolgočasijo; vse, kar dolgo traja, nas utruja. Un i verzalizacija in form a cije, predvsem naSa nikoli potešena lakota po njej, je zabrisala sleherno vrednostno razliko, tudi etično, papeževa verska popotovanja po svetu na primer, projicirana skozi satelitsko in internetsko mrežo na naše družinske tv ekrane, so medijsko dogodek, vendar, ker se ta potovanja stereotipno ponavljajo, se nas manj dotaknejo, kot sta se nas, denimo, v zadnjem času, ekranizirana pogrebna obreda dveh karizmatičnih žen- sk: nesrečne princese ljubezni Diane in medijske zvezde posebne vrste, matere Tereze. Navadili smo se, da res zaživimo samo s tistim, kar se pravkar dogaja ali na kar smo kot na izjemen dogodek že vnaprej, prav prek medijem, pripravljeni. Samo še videti moramo dogodek. V takšni simbiozi s svetom živimo dan za dnem, vse dni, vsak dan od jutra do večera, nespečneži, če so pri volji, tudi vse noči. Volumen naše spremljivosti je torej poln, prepoln, preprosto ne sprejema več. In kakšno vlogo še lahko ima pri tem kultura, ki že po svoji naravi terja zbranost, svoj čas in prostor v tej zbranosti, samorefleksijo in njeno-soočanje s samorefleksijo drugih, pripravljenost in usposobljenost za individualen notranji dialog z njo? Težko si je priznati, tudi meni, toda ne gre si zatiskati oči: visoke, napol pobožanstvene kulture v slonokoščenem stolpu ali vsaj v njegovi senci, tudi demokratično meščanske in, v dobri veri, revolucionarne kulture, med katerima je naša generacija lahko izbirala ali ju po lastnem okusu in potrebi premešala, ni več. Vsaj ne v smislu relevantne socialne sile, s katero naj bi računala vsaka politika. Kot da družba, narod, država ne morejo več iztržiti iz tistega, kar od nje pričakujejo. Kultura je torej v novih razmerah le še ena od dejavnosti, ki mora sama skrbeti za svojo promocijo. Vse, kar ima v sebi naravo množičnosti (gledališče, film, televizija, velike glasbene prireditve) iz eksistenčnih nujnosti vse bolj streže, tudi ko ostaja umetnost, predvsem razpoloženjsko konzumnim potrebam najširše javnosti; vse, kar je intimnejše, komorno, naravnano na individualno percepcijo, postaja, kolikor ni že postalo, stroka, namenjena specialistom, sladkoustcem. To je najbolj vidno pri literaturi. Ostaja nam seveda upanje, da bo vsaj učinkovala kot stroka, po zakonu radiacije, prek vpliva tistih, ki jo poznajo, sprejemajo in živijo z njo, na vse širši krog tistih, ki niso več v osebnem stiku z njo, ki so zunaj polja njene neposredne radiacije. Pesimistično razmišljanje? Pesimistično morda celo do te mere, da je zavajajoče in v nasprotju z dejanskim stanjem? Ne, pesimizem mi je po naravi tuj, razmišljam pa s skepso, ki mi ji prišepetava izkušnja, da se ne bi vdajali naivni idiliki, rožnatemu gledanju na stvari in potem užaljeni pestovali svojo »žalostno« usodo »nerazumljenih«. Po mojem globokem prepričanju gre, kar zadeva kulturo danes, za eno od številnih znamenj preloma civilizacije, če ne že kar za prve korake nove, ki se ji vse teže prilagajamo. Vsak na svojem področju in vsi skupaj jo na vseh ravneh ustvarjamo v takšnem tempu in tako nepreklicno, da je kot celoto resnično več ne dohajamo, da je v njeni celoti tudi več ne razumemo. Tako postajamo po sili razmer specialisti. Na smeh mi gre, ko pri svojih prijateljih odkrivam, da nekateri tudi najbolj modernistični pesniki pišejo svoje pesmi ob poslušanju Bacha, nič manj paradoksalen ni ta ustvarjalni odnos jaz-drugi med slikarji in glasbeniki. Marsikdo je tudi sam, kot osebnost, razklan na dvoje. Pred to novo civilizacijo stojimo zmedeni kot Kolumb, ki je odpotoval v Indijo in prijadral v Ameriko: teže kot za katerokoli doslej bi kolikor mogoče zanesljivo ugotovili, da jo zaznamuje in povezuje kako skupno, razvidno občutje časa, kot bi dejal Ungaretti; takšno skupno občutje, čutenje, razpoloženje, je bilo značilno še za sredino našega stoletja, ko so agonijo zdaj že mrtve civilizacije odkrivali v absurdu, gnusu, sizifostvu, Niču, čeprav je bilo to njihovo odkrivanje hkrati tudi prote- st, upor. Proti komu in zaradi česa bi bilo mogoče danes protestirati? Vse, kar je in se dogaja, je normalno, razvojno logično, domala brezosebno, pragmatično pravično v slogu živi in pusti živeti, demokratično, celo v človekov blagor je usmerjeno, tudi poti do kulture ta naš čas ne zapira nikomur, ki si jo želi, celo gmotno in organizacijsko pomaga da nje mnogim, ki jo še potrebujejo, toda temeljnega pečata civilizaciji, po katerem bi jo v prihodnje prepoznavali in ocenjevali, kultura danes žal ne daje več. So bili prelomi dosedanjih civilizacij drugačni? Pri vseh je bila, če naj verjamemo zgodovinopisju, v odločilni meri prisotna kultura v najširšem smislu. Morda se je zdaj premaknila s področja idej in bolj ali manj humanistične sporočilnosti na tehnično in tehnološko raven, ki je usmerjena v tržno uspešnost in samo z njo tudi merljiva. Nisem prvi, ki to govorim, niti prvi, ki to ponavljam: prav v zadnjih desetletjih se je, recimo, dobršen del literature po vsem svetu, hkrati ko se je na ravni sporočilnosti hermetiziral, se z uvajanjem tako imenovane estetike grdega poskušal približati domnevnemu okusu mladine in plebsa. Poraz je bil popoln. Tradicionalno estetiko lepega, celo lepotno všečnega, je prevzela industrija in jo do fantazijskih razsežnosti razvija neprestano. Zapoljnuje ta skrb za lepoto uporabnih predmetov, ki determinirajo vsakogar izmed nas, tudi'splošno človeško potrebo po estetskem, kar je bila doslej ena od temeljnih lastnosti umetnosti kot samostojne, ničema zunaj sebe podrejene kategorije? Čeprav je vsa dosedanja umetnost že ob svojem nastanku, še bolj pa pozneje, kot izbor najboljšega, uspešno opravljala tudi marsikaj drugega, vzgajala je in izobraževala, oblikovala in ohranjala nacionalno zavest, prinašala in omogočala pa je tudi politično in ideološko indoktrinacijo, bila glasnica miru in sovraštva, žal tudi najbolj surovih vojn in najbolj krutega nasilja. Takšna kultura, v različnih in številnih vlogah, se je v preteklosti, skozi vso človeško zgodovino, pretakala tudi skozi mediteranska, vzhodno in izhodno zmerom odprta pristanišča. Njihova zgodovina je znana. Čeprav je njihov promet, statistično gledano, danes večji kot kadarkoli doslej, zlahka postanemo plen nostalgije ob ugotovitvi, da so bila resnična civilizacijska žarišča, tudi kulturna, kajti bolj kot se pomikamo v preteklost, bolj je bilo življenje celovito, umetnost in kultura, pogosto tudi religija, so živeli iz istih pogojev kot pomorsko gospodarstvo in politična moč, ki je iz njega izhajala. Toda pri tem ne pozabimo: hkrati in uravnoteženo s trgovskimi ladjami so po Mediteranu plule tudi bojne ladje. Tudi danes ni nič drugače. A bi sploh lahko bilo? Z današnjo filozofijo in že tudi s prvimi koraki dejavne politike sožitja in miru, mednarodnega sodelovanja in spoštovanja drug drugega bi lahko prav Mediteran duhovno in kulturno navdihoval svet, mu bil zgled v praktičnem sobivanju razlik in drugačnosti. Pa se to ne dogaja: politična moč, oprta na uspešno, svetovno ekspanzivno gospodarstvo, se je premaknila na obale obeh oceanov, Atlantskega in Tihega, tam nastaja nova civilizacija, o kateri tu razmišljam. Tako imajo mediteranske dežele več razlogov za ponos ob tem, kar so sebi in svetu dale v preteklosti in kar je še zmerom z ničemer primerljiv patrimonij kulture in umetnosti, kot pa razlogov za upanje, da bi to področje lahko tudi danes in v prihodnje realiziralo vse svoje ustvarjalne potenciale ob znanih naravnih in zgodovinskih danostih. Nastopil je čas, ko Evropa, in v njenem okviru Mediteran z večjimi posledicami kot njen Sever ali Zahod, plačuje Ameriki račune za njeno pomoč v prvi in drugi svetovni vojni in v povojni obnovi. Pobuda epohalnega premika, če ne celo začetka nove, prvič v zgodovini zares globalne civilizacije je v njenih rokah. Ni na meni, da zgodovinsko vrednotim, le razumeti jo poskušam. Morda je Evropa prav v tem delu zamudila možnost, da bi se obdržala v polni dinamiki razvoja nove civilizacije, še več: zamudila je priložnost, da bi jo prežarila s svojo kulturo z današnjo politično filozofijo komplementarnosti razlik in drugačnosti. Zal so se mediteranski narodi v času svetovne globalizacije preveč ukvarjali z globokimi travmami znotraj samih sebe in v odnosu s sosedi. In večina teh travm še ni odpravljenih. Sam pa sem sicer prepričan, da se bo nastajajoča civilizacija kapitala in tržne uspešnosti prej ali slej znašla, ne v estetski, ampak v eksistencialni zadregi prav zaradi svojega odmika od kulture kot najpomembnejše prvine civilne družbe, ki je danes domala po vsem svetu margina-lizirana in razbita, a se marsikje že spet pobira. In prav to srečanje v Trstu, ki ga je pred leti zasnovala in ga s toliko trme in inventivnosti ohranja pri življenju in odličnem zdravju prof Giovanna Trisolini, je eno tistih obetavnih znamenj revitalizacije civilne družbe na temeljih kulture, pretekle* današnje in prihodnje. Nesmiselno bi bilo ne videti in ne ceniti genialnega razmaha tehnologije, tudi komunikacijske, ki je s svojimi rezultati demokratično dostopna vsakomur; tudi nas ne sine spravljati v obup nova demokratična filozofija in literatura grafitnih zapisov, ki dandanes marsikofflO nadomeščajo knjigo. Dragocen po le lahko pouk iz tega: tudi kulturafO umetnost morata hitreje odgovarjati na radovednost in številne dilem6 sodobnega človeka, ki je razvajen* zahteven, zapleteno tavmatiziran i neučakan; pisanje ’za večnost’ je ‘ pri genijih istovetno z namenom* & ga spodbuja, pomembne stvari, * ostanejo, ki preživijo, izpričajo svojo vrednost praviloma a posten ri. Pa tudi redke so, kot je redko «se veliko in vredno. In vendar je prav, da vsi delaII\ in ustvarjamo 'za večnost’, kot smo od Boga poklicani, navsezadn] pa tudi v naši, spreminjajoči se že novi civilizaciji se najpomem nejše v človeku dogaja v njegov1,^ najbolj temnih plasteh, kamor j mogoče prodreti samo peš in p° mično. Tudi v tem smislu gledam na P ^ men tega mednarodnega srečanj Trstu na temo Mediterana kot rialne realnosti v preteklosti in nes: mnogi so ustvarjali za svoj c ’ a mi še zmerom z občudovan] razpravljamo o tistem, kar je 2° mi ostalo. Bodimo ob tem spoznanja malo tudi samoljubni: Smo m vsaj i manj kreativni kot naši predhodniki? NEDELJSKE TEME Nedelja, 5. oktobra 1997 Marko Kravos rjf 1 i •• • • ^ Za zlato runo ju 1 I ^ t I n nismo mc ^ 1 1 • dolžni, za navadi le žeblje pa... Zanesljive raziskave in izračuni potrjujejo, da je odprava Argonavtov po begu iz Kolhide ponovno prišla do morja v naši bližini, in sicer pri izlivu Soče pred približno 3200 leti. Pozneje bomo videli, kako in zakaj. Sedaj se posvetimo slovenskim tržaškim pisateljem iz začetka stoletja, ki so nam bliže... Rad bi navedel nekaj misli o spremembi njihovega ustvarjalnega pristopa, ki je preoblikoval njihove motivacije in smotre kot tudi izbiro literarnih zvrsti v obdobju med dvema vojnama. V poštev sem vzel približno osemdeset pisateljev, ki so se rodili in začeli pisati na področju med Gorico, Čedadom in Trstom. Med njimi jih je 90 odstotkov moralo prej ali slej emigrirati (največje število izselitev beležimo v letih 1919, 25 in 29) tako v slovensko banovino ali na druge konce prve Jugoslavije kot v notranjost Italije, po tudi v Ameriko ali (maloštevilni) v druge evropske dežele. Samo sedem ali osem jih je ostalo v rodnih krajih. Med njimi so vse prej kot nepomembna imena sodobne slovenske literature: dovolj bo, če omenimo Henrika Tumo, Ivana Trinka, Lojza Kraigherja med starejšimi ali Alojza Gradnika, Iga Grudna, Ivana Preglja, Franceta Bevka med generacijo, ki se je oblikovala ali začela pisati pred eli med prvo svetovno vojno; ali novi ustvarjalni val iz let po prvi svetovni vojni, v katerem so Srečko Kosovel, Vladimir Bartol nli Ciril Kosmač; do tistih, ki so svoja prva dela objavili v poznih tridesetih letih: Stanko Vuk, Boris Pahor, Danilo Lokar. Nimam namena začenjati z obtožnico proti nacionalističnemu in fašističnemu zatiranju v teh krajih, ki so bili takrat komaj zasedeni od Italije. Svojo pozornost sem usme-Bl v posebne spremembe, ki so se Pokazale v pisanju primorskih pisateljev. Moj prikaz bo shematičen in se So držal osnovnih značilnosti tako zaradi časa in prostora, ki sta mi Sila odmerjena na tem zasedanju, kot zamdi velikega števila avtorjev, ki naj bi jih obmvnaval. Vendar pa ta d j zato, ker v tem smislu ni sko-raj nobene raziskave. Ze to samo Po sebi priča o nepopolni integm-ctji teh pisateljev v osrednji Sloveniji, kjer so sicer v njihovih delih zaznavali poseben pečat in ga včasih označevali kot mediteranskega. Zato ni čudno, da tudi slovenska literarna zgodovina in veda tega fenomena nista raziskovali in ga kodijrcirali ter struktirirali, kot bi Silo potrebno. Razlog pa je tudi v spremenjenem načinu pisanja slovenskih Primorskih avtorjev, ki so ustrezno reagirali na ukinitev svobode izražanja in na očitno ogrožanje narodne identitete. Niso tvegali samo tega, da njihova dela ne bodo objavljena, ampak tudi, da bodo izgubili glavnino bralnega občinst-ijo. Tako bi zgubili smisel bodisi k°t iskalci umetniške perspektive bodisi kot glasniki kolektivne identitete. Naj se je zgodilo zaradi te tesnobne skrbi pisateljev za osnovno Celico - besedo? Modernizacija, eksperimenti- ranje ali sodelovanje v evropskih literarnih avantgardah, ki so bili značilni predvsem za drugo in tretje desetletje našega stoletja (obdobje med 1910. in 1929. letom), najdejo svoja pomembna središča tudi v Gorici in Trstu. Obe mesti to vrenje sprejemata, presnavljata in posredujeta tudi v osrednji slovenski umetniški prostor. Pri tem izstopajo umetniki in gibanja s področja likovne umetnosti: Černigoj, Pilon, Špacapan in nato Marij Kogoj v glasbi. Nič manj pa v literaturi: Ivan Pregelj začenja tako svoje ubesedovanje razklanega jaza, ki je razpet med duhovnostjo in pregrešnim mesom: med umikom v ideal in transcendenco in izzivi zgodovinskega in socialnega okolja. Subtilno stilno in arhitektonsko oblikovanje njegovega pisanja ga nedvoumno označujeta. Ravno tako Bevk: tudi v njegovih prvih poezijah in v kratki prozi (zbrana je v njegovi prvi knjigi Faraon, 1922) se kaže Človek, ki je trav-matiziran in oropan starega trdnega sveta, ki se razkraja politično in moralno. In prav tako izrazito ekspresionistični so začetki Jože Lovrečiča in Srečka Kosovela. Slednji bo že v prvem obdobju prispeval kar najbolj inovativne lirične posege in se pri tem zgledoval objuturi-stih, dadaistih in konstruktivistih. Gradnik oblikuje transcendentno in kozmično ter ju skuša uravnovesiti z osnovnimi elementi človekovega življenja: z zemljo, Zenskim principom, z erosom. (Padajoče zvezde, Pot bolesti, De pro-fundis) Igo Gruden se posveča dekaden-tizmu in poetičnemu artizmu, ki ju objavi v zbirki Narcis. Tudi v prvih Kosmačevih črticah opažamo, kako ga privlačujeta grotesknost in fantastika, medtem ko je Lokar na začetku zasidran v ekspresionizmu »neue sachlihkei-ta«, vendar z zaznavnimi anticipacijami eksistencialistične pisave. Jazon je pred 3200 leti splovil svojo fantastično ladjo. Argo je imela čudežne lastnosti, znala je celo govoriti in svetovati v nevarnostih. Na ladji je bil tudi cvet mitičnih herojev. To je bila posadka, kakršni ni bilo para, med njimi Hektor, Kastor in Poluks, Orfej, ki so se odpravili proti Kolhidi, da bi izmaknili ... kaj? stvar, ki zagotavlja nepremagljivo moč tako njegovemu lastniku kot deželi ali mestu, ki ga poseduje. Ne, znamenito zlato runo ni imelo pri tem veliko opravka. Zgleda, da je bilo runo kritje za pravi cilj odprave: dokopati se do skrivnosti najnaprednejše tehnologije tistih časov: umetnosti kovanja železa. Argonavti so zapustili družine, domače kraje in prijazno soseščino; pripravljeni so bili na nečloveške napore, nevarnosti, odpovedovanja, na krive prisege in vse vrste zvijač, da bi le dobili moč, ki jo daje nova tehnologija... Toda vrnimo se k slovenskim primorskim pisateljem. Kot smo že dejali, so se tudi oni opremili z najmodernejšim orodjem in junaki -ustvarjalci, ki so jih odlikovali največji talenti, da bi ostali na površju evropskega literarnega morja. Ko se je ob koncu prve svetovne vojne pojavila skrajna stiska, ki sem jo prej omenil, in sicer usodna nevarnost, da izgine sam jezik, na katerem so potovali, so posegali po drugih slojih besednega izražanja z drugimi literarnimi postopki. Priča smo vračanju k primitivnim modelom: v poeziji prihajajo na površje patriotični pozivi, obtožnice o nasilju in pričevanja o trpljenju. Odrešitev vidijo v socialni revoluciji, utopičnem mesianizmu, v veri v univerzalno pravičnost. Nazorno se to pokaže pri Grudnovi zbirki Primorske pesmi, ki je izšla istega leta kot Narcis, (1920) ali v Kosovelovih sonetih na socialne motive. Slednji drugod v svojih poezijah sledi celo vznesenim verznim vzorcem moravskega pesnika Bezruča. Iz enakega čustvenega in izmznega konteksta bo nastal Gradnikov cikel posvečen kmečkim uporom, ki so kako stoletje prej izbruhnili na Goriškem. Pregelj reagira z objavljanjem izrazito sentimentalnih knjig ali z izrazito tendenco glede pravic zatiranega naroda. Bevk izbere realističen način pripovedovanja in napiše veliko zgodovinskih romanov (kakor tudi Pregelj), ki namigujejo na bedo in nasilje, v katerih živi njegov narod. Podobne izbire so značilne tudi za Jožeta Pahorja, Radivoja Reharja in Andreja Budala. Nezanemarljiva dramatika iz prvega obdobja izpod peres Kraigherja, Bevka, Preglja, Alojzija Remca nima ustreznega nasledka. Zreducirala se je na pisanje ljudskih in foklomih iger ter do predstav z moralistično versko vsebino. Seveda je to posledica požiga Narodnega doma v Trstu in uničenja drugih gledaliških dvoran, tako da je bila ta umetniška oblika prisiljena na umik na župnijske odre, v privatne sobe v kaki gostilni ali celo vkmške jame. Mnogi avtorji poezij, proznih ali gledaliških del se kasneje posvetijo pisanju knjig za otroke in mladostnike. In znano je, s kakšno lahkoto zdrknejo taka dela, namenjena obnavljanju bralnega občinstva v vzgojno in moralistično vlogo. Položaj je na prvi pogled brezupnen: odraža, kot že rečeno, skrajno stisko, v kateri je živel jezik, v katerem se je prepoznavala narodna skupnost. Vendar pa bolj pozorna analiza ne bo spregledala drugih pojavov, zaradi katerih so literatura tega obdobja in tržaški ter go-riški avtorji zanimivi in pomenljivi tudi glede na nadaljnji razvoj na tem našem področju in v širšem slovenskem kontekstu. Paradoksalno gre za prenovitvene in inovacijske procese tako na vsebinskem in oblikovnem področju kot na področju literarnih zvrsti. Začnimo s poezijo: ob že prej omenjenih pojavih smo priča odklanjanju umetnega in abstraktnega jezika ter odklanjanju hermetizma, ki je značilen za avantgarde, pa tudi za skrajne individualizme. Ustvarjalci se ponovno oprejo na ljudsko pesništvo, ga presnovijo in funkcionalno uporabijo pri ubeseditvi individualnih in univerzalnih človeških vsebin. Te značilnosti so pri Kosovelu očitne, nič manj pa tudi v pesništvu Jože Lovrečiča, ki se preizkuša celo s pesnitvijo o bajnem Zlatorogu. Uspešnejši je v nekaterih lirskih delih te vrste. Navezava na ljudsko poezijo je izrazita in sistematična tudi v fragmentih Stanka Vuka ali v poezijah Karla Široka v zbirki Kapelica, ko oba nadgrajujeta religiozne teme z arhetipskimi vsebinami. Pri Bevku so zelo pogosti etnografski elementi. Ljudsko izrazje, elementarno členjenje, preprosti pripovedni modeli in kmečld liki prav tako opazno opredeljujejo Kosmačevo prozo. V Kosmaču opažamo še eno značilno potezo iz tega obdobja, ki je je presenetljivo (je to kompenzacija?) veliko v obravnavani literaturi, in sicer uporabo humorja. Pri Kosmaču se pojavlja še v obliki ironije, veliko bolj prostodušen in neposreden pa je pri Goričanih Damirju Feiglu in Ivanu Robu. Veliko "komedijskega" je tudi v delih Milana Lipovca (umrl je pmv te dni), Franceta Magajne, Fortunata Mikuletiča, Marije Mijot, Ludvika Zorzuta. Očitne novosti so tudi pri literarnih zvrsteh: nastajajo prve slovenske kriminalke - že v začetku dvajsetih let s teksti Iva Šorlija in Da- mirja Feigla. Slednjemu uspe v enem samem tekstu združiti kriminalko, znanstveno fantastiko in humoristično parodijo (Supervita-lin, 1939). Poleg teh dveh avtorjev se z detektivko ukvarja tudi Radi-voj Rehar. Ta žanr je bil dotlej še nekaj neznanega na slovenski literarni sceni. Isto velja tudi za stripe izpod peresa Milka Bambiča, ki je bil avtor tekstov, sličic in celo novega načina tiskanja, ki je bilo mnogo cenejše in manj zahtevno od navadne litogmfije. Lahko bi omenili še druge tipe literature iz tega obdobja, ki so jih sodobniki sprejemali kot manj zahtevno čtivo, so pa bili strukturalno novi: satirični kabaret na primer ali čut za eksotiko (Bartol v Don Lorenzu in Adamutu). Te prvine očitno zamikajo avtorje, ki prihajajo z zahodnega primorskega roba in se pokrivajo z njihovo pozornostjo do pisanja del, ki bi bila čim bolj razširjena med bralci. Upam, da je ta moj kratki oris nakazal široko področje, ki še čaka na raziskavo in komparativno proučevanje sočasnih tokov v Italiji in osrednji Sloveniji. Ne bi bilo pa prav, če bi spregledali še en prispevek, ki je plod smotrne metamorfoze primorskih pisateljev v tem času. Mislim na njihove prevode iz italijanščine: Manzoni, Boccaccio, Grazia Deled-da, Verga, Dante in vsi najpomeb-nejši klasični in moderni pesniki so izšli v slovenskem jeziku po zaslugi teh posrednikov, ki so vedeli, da bodo tako imeli vsaj minimalno možnost za javno uveljavljanje lastnega jezika pri oblastnikih, ki so vse bolj divje izničevali kulturno bit slovenskega človeka v teh krajih. In Argonavti?! Tudi oni so se, ko so morali bežati, bolj kot junaških del in izkazovanja moči, zvijač in magičnih spretnosti oprijeli svojega poklica, po katerem so sloveli v Sredozemlju. Bili so predvsem brodarji in trgovci. Tako so lahko razstavili in nato kot dobri tesarji ponovno sestavili ladjo, da bi se mogli spustiti po Soči in bi lahko iz Podonavja prišli v jadmnski pas. Ce je bilo potrebno, so veslali, naučili so se jezika tamkajšnjih prebivalcev, da bi postali njihovi gostje ali da bi z večjim uspehom trgovali z železnimi žeblji, ki so jih prinesli s seboj. Kavlji iz brona in srebra ali zlata so bili že zastareli in manj vredni. In ko se jim je zazdelo, da so se že dovolj časa potepali po svetu, so začeli tako mojstrsko graditi hiše kot nihče drugi. Se danes so sledovi le-teh vidni na Malem Lošinju. Za zlato runo jim nismo nič dolžni: kdo pa ga je sploh videl? Za navadne žeblje pa. In pametno je, če imamo žeblje vedno pri sebi, ker jih bomo slej ko prej (kot zabavno, ljudsko, torej tako imenovano lahko litemturo) gotovo protre-bovali. Opomba z zahvalo: Podatke in nove hipoteze v zvezi z Argonavti mi je ljubeznivo posredoval univerzitetni profesor, someščan in prijatelj, ing. Marko Pozzetto. MLADINSKI RAZISKOVALNI TABOR KANALSKA DOLINA 1997 / Bogastvo jezika in kulture izhaja iz ljudskih običajev Konec avgusta in v začetku septembra je v Kanalski dolini potekal 17. mladinski raziskovalni tabor. Znanstveno-raziskovalno pobudo so za mlade zamejce priredili Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici, društvo mladih raziskovalcev iz Trsta in Gorice ter društvo slovenskih naravoslovcev in tehnikov Toneta Penka, pri organizaciji pa sta bila soudeležena tudi Slovensko kulturno središče Planika iz Kanalske doline in Gibanje Znanost mladih iz Ljubljane, ki je s svojo finančno podporo omogočila izpeljavo tabora. Tabora se je udeležilo dvajset dijakov višjih srednjih šol in študen- tov. Tokrat je bilo drugič, da so se mladi raziskovalci podali v zeleno Kanalsko dolino. Prvič so tam raziskovali pred enajstimi leti. Medtem ko je bil takratni tabor usmerjen predvsem v raziskovanje Zabnice, Ukev in Ovčje vasi, so se letos osredotočili predvsem na Naborjet in na Trbiž, kjer so imeli tudi svoj sedež. Raziskovalno delo je potekalo v štirih skupinah. Dve sta bili etnološki, ena skupina je raziskovala krajevno arhitekturo, jezikovna pa je obdelala bogastvo tamkajšnjega jezika. Ob koncu raziskovanja so mladi tudi sestavili posamezna poročila o opravljenem raziskovalnem delu, ki jih danes objavljamo. V etnološki skupini smo raziskovali v treh smereh: 1. Naloga prve skupine je bila prvotno pregledati predmete in delovno orodje na kmečkih domačijah, opisati jih, fotografirati in zbrati podatke o tem, kdo jih je izdelal in uporabljal. Tako delo smo opravili 2e na prejšnjih raziskovalnih taborih v Bardu, Reziji in Benečiji, njegov cilj pa je sestaviti etnološko dokumentacijo o vseh območjih, kjer živijo Slovenci v Italiji. Morda se komu zdi Čudno, zakaj dajemo tak pomen starim predmetom, zato naj pojasnimo, da so to otipljive priče preteklega kulturnega razvoja, ki pa hitro propadajo, Cim jih ljudje veC ne rabijo. Z gradivom iz Kanalske doline smo želeli dopolniti za zbirko, v kateri je že shranjeno gradivo iz Barda, Rezije in Benečije. S takim izhodiščem smo zaceli raziskovati v vasi Ukve, kjer je najveCja koncentacija slovenskega kmečkega v Kanalski dolini. Pričakovali smo, da bo na ukovških kmetijah in bajtah na planini za nas največ zanimivega. V tem se nismo zmoti-li, naleteh pa smo na oviro, zaradi katere smo morali nadt zelo spremeniti. Ljudje so bili namreC tako zaposleni z delom v gozdu in spravilom sena, da niso mogli izgubljati Časa z nami. Našo dokumentacijo bo zato treba dopolniti v primernejšem Času. Prilagodili smo se razmeram v vasi, se pogovarjah z ljudmi, ki so si vzeh Cas za nas in to o raznih zanimivostih. Tema, ki je bila za nas posebno privlačna, je bilo gozdarstvo. Po poti iz Zaje na Ravne smo sledili hru-po motornih žag in gozdarje zmotili pri delu z našimi vprašanji. Povedali so nam, da je gozd v glavnem državna last in da vsako leto gozdna straža označi drevesa, ki jih domačini lahko posekajo. Izkoriščanje gozdnega bogastva je za vaške posestnike brezplačno, ostafi pa morajo zaprositi za dovoljenje in plaCati. Tako smo se srečah z značilnimi servitutnimi pravicami, ki so bile v preteklosti in so še danes pomembne za preživetje prebivalcev. Delo v gozdu je moško, sinovi se ga naučijo od očetov. Včasih je delo potekalo drugače. Drevesa so sekah poleti. Gozdarji so se zgodaj zjutraj odpravili na delo, hrano so jim v gozd prinesle Zenske. Običajno kosilo gozdarjev je bila polenta z mlekom. Kadar so imeli veliko del, so na planini tudi prespali. Posekana drevesa so pozimi spuščali po snegu v dolino. Danes so traktorji olajšali napore. Marsikdo tudi sam ne poseka gozda, ampak raje svoj delež proda. Zenske smo spraševali tudi o tem, kakšno hrano so kuhale vCasih. Vse so poudarile, da je bila kuhinja zelo revna. Glavne jedi so bile polenta, mleko, krompir in poljski pridelki. Juho so jedli ob nedeljah, kruh so pekli v večjih količinah enkrat na teden, da so ga imeh za veC dni. V hiši, kjer smo se pogovarjah, so ga spekli iz desetih kilogramov. Slaščice so pekli samo ob praznikih in sicer za božic, veliko noC, žegen, vse svete. Običajno so pekli šartl, ki je neke vrste potica, narejena s ci-mentom, medom in jajci. Praznični priboljšek so bih tudi fan-couti, kar poznamo tudi kot krofe. Ob praznikih so oblekli noše. V neki hiši so nam pokazali Zabniško nošo, sešito na novo po starem modelu, in vanjo oblekli mlado raziskovalko. Del etnološke skupine se je na letošnjem raziskovalnem taboru posvetil preučevanju šeg in navad,-Pri tem nas je zanimalo v kolikšni meri so še danes prisotne v družinah, kako so se skozi cas spreminjale in v kolikšni meri so v njih ohranjeni slovenski elementi. Naše raziskovalno delo je bilo izključno terensko, osnovano na pogovoru s prebivalci Zabnic, Ukev in Ovčje vasi. Šege in navade se razlikujejo od družine do družine, kljub temu pa smo že v teh dveh tednih odkrili nekatere skupne poteze obravnavanega območja. Vsa praznovanja, ki so se ohranila do danes, so vezana na cerkev. Zal pa so h prazniki veliko manj občuteni kot nekoč, kar je povezano s spremembo iz pretežno kmetijsko usmerjenega območja v pomemben prometen, trgovski in turistični prostor, ki je nedvomno prinesel blagostanje, a po drugi strani neustavljiv proces opuščanja nekdanjih navad. Število praznikov cerkvenega leta je danes omejeno, zlasti na praznovanje pusta, velike noči, kresa, Zegna, pehtre babe, miklavZevega božica, tepežnice, novega leta in sv. treh kraljev. Najbolj živo pa so nam naši sogovorniki pripovedovali o miklavževem in žegnu, ki je potekal v Času tabora v Zabnicah, zato smo se odločili, da ju tudi bolj podrobno predstavimo. Miklavževo zaznamuje divjanje krampusov. Oblečeni so v raznobarvne kožuhe, na glavah nosijo maske z živalskimi potezami. Maskam smo po- svetih posebno pozornost. Nekdaj so jih izdelovah iz lesa, danes pa jih najveC obhkujejo iz lepljenega papirja, bombaža in lepenke. Take vrste maska ima za ogrodje v trgovini kupljeno plastično Čelado, na katero izdelovalec nanaša v lepilo namočen papir, dokler ne dobi zaželjene oblike. Tako izdelano masko se pobarva in okrasi. Njihova skupna značilnost je, da morajo bih kar najbolj grozovite, kar dosežejo z živalskimi rogovi, zobmi izdelanimi iz lesa ah trse, lepenke in kožuhom. Semljenje za miklavževo ima večji pomen kakor maskiranje za pusta, ki je bolj prepuščeno mlajšim. Žabniški praznik na god sv. Egidija ima velik odmev tudi v sosednjih krajih. Ugotovili smo, da je bi žegen stara šega, ki je imela zaradi nekoč pretežno slovenskega prebivalstva tudi izrazito slovensko obeležje, zaradi današnje večje heterogenosti prebivalstva pa svoj prvotni znaCaj izgublja. Spremenil se je tudi njegov pomen. Iz praznika, ki je naznanil konec poletja in omogočil veselje ter sprostitev po napornem delu, dobiva danes vse bolj značaj turistično kulturno prireditve. NekoC je pomenil prehod iz otroštva v družbo odraslih, preizkus zrelosh pa je pomenila že sama njegova organizacija. Glavne akterje so imenovah letnike, ki so v preteklem letu dopolnili 18 let. Danes število mladih upada, organizacijo pa je prevzelo športno društvo, MoCno je prisoten nemški oziroma avstrijski vpliv, ki ga je še stopnjevala najeta godba na pihala iz bližnjega Amoldstei-na. Številna godba je nadome-stila vaško bando. Prvotne do-maCe praznične noše so nado-mestile konfekcijske obleke kupljene v trgovinah v bližnjem Beljaku, kar ima za posledico sicer pisano in prisrčno podobo tega praznovanja, izbledela pa je njegova avtentičnost. Oblačilne kulture Kanalske doline, ki ima redke primerke svoje noše ohranjene prav v tem muzeju v Naborjetu, torej ne upoštevajo. Manjšo uporabo slovenskega jezika smo opazili tudi med cerkvenim obredom. Po drugi strani smo med našim dvotedenskim bivanjem v Kanalski dolini opažih močna prizadevanja, tudi s strani mladine, ki v vsakdanjem pogovoru ne uporablja veC slovenskega jezika, za ohranitev številnih šeg, ki so del njihove krajevne identitete. Tretje področje našega raziskovanja pa je bila družina. Pogovori o njej tudi zahtevajo veliko Časa, a smo na srečo našh dobre sogovornike v Zabnicah, v Ovčji vasi, na Trbižu in Beli peci. Družina je intimno področje, vsaka posameznikova usoda je zgodba zase, zato je treba zbrah ogromno gradiva, preden lahko karkoli posplošimo. Zato bomo samo v kratkem navedb nekatere pojave, ki so pritegnili našo pozornost. Na vprašanje, koliko rodov nazaj sega njihov rod, smo večinoma slišali odgovore, da so tu od vedno, oziroma, kolikor daleč nazaj poznajo preteklost. Vendar pa v mnogih družinah obstaja tudi izročilo o prednikih, ki so prišli sem iz drugih krajev, ne da bi toCno vedeli kdaj in to s Češke, Slovaške, iz nemških dežel, iz Istre, iz Rateč in drugod. Kljub zgodovinskim pretresom in naravnim ujmam so v mnogih družinah ohranih dokumente, fotografije, redkejše pa so družinske kronike in rodovniki, ki so zato toliko bolj dragoceni. Marsikateri stari oce ah praded starejših prebivalcev je bil fant doma iz kake daljne dežele, ki je spadala pod Avstroo-grsko in je služil vojaščino v prejšnjem stoletju v teh krajih, spoznal tukajšnje dekle in se priženil, bodisi v Ovčjo vas, Zabnice, Ukve ali drugi kraj v dolini. V sprodstvenih vezeh, spletenih v avstroogrskem obdobju, odseva obsežnost takratne države in mešanje ljudi iz njenih oddaljenih koncev zaradi službovanja in vojaščine. Najpogosteje pa so se v avstroogrskem obdobju sorodst- vene vezi spletle med Kanalsko, Ziljsko in Gornjesavsko dolino. Predvsem iz Ziljske doline je prišlo veliko nevest, izvedeli pa smo tudi za fante, ki so se poročili v obratno smer, torej iz Kanalske doline v Ziljsko. Samo iz našega gradiva ni možno trditi, da bi bilo sorodstvo tudi z Gornjesavsko dolino tako pogosto, gotovo pa je bilo tako z Ratečami. Težko si je danes predstavljati, kako globoko so v te naravno povezane pokrajine zarezale meje po obeh svetovnih vojnah. Na začetku prve svetovne vojne so bile družine primorane oditi v begunstvo. Izvedeh smo za matere z otroki, ki so bivale pri kmetih v Avstriji, za družino, ki se je zatekla k sorodnikom v Ziljsko dolino. Po povratku domov se je spet bilo treba postaviti na noge v domačem kraju. Izvedeh smo za primere medsebojne pomoči v družini in sosedstvu, saj so za sirote poskrbeli vaščani, nezakonsko mater z otrokom so domači sprejeli, ne da bi karkoli spraševah. Neredko se je zgodilo, da se je vdova poročila z bratom pokojnega moža. Sorodstvo je odigralo pomembno vlogo v Času opcij, saj so se ljudje v težkih Časih odločali predvsem za to, da bi bih skupaj s kraji, ki so jim bih od nekdaj najbhže. V Času med obema vojnama so si v dolini našh delo ljudje iz krajev v gornjem Posočju. Tu so se poročili ah pa je za njimi prišlo dekle, Zena, sosed ali sorodnik. Tudi ta smer sorodstvenih vezi je bila že starejša, saj je iz zgodovinske literature znano, da se je veliko deklet in fantov že v prejšnjem stoletju poročilo tudi v nasprotno smer, se pravi iz Kanalske doline v gornje Posočje. Slišali smo tudi o fantih io dekletih iz Benečije in iz Rezije, ki so se v teh krajih zaposlovali, tudi kot pastirji na pla-nini, marsikdo pa je ostal in se tukaj tudi poročil. Tako se nam je v družinskih zgodovinah in sorodstvu prebivalcev Kanalska dolina pokazala kot prehodna, krizišCna dežela med Ziljsko dolino, Benečijo, gornjim Posočjem in Gornjesavsko dolino. Seveda je to v tem trenutku samo domneva, ki j° bo treba potrditi s poglobljenimi raziskavami, ki ne bodo mogle mimo matičnih knjig v tukajšnjih župnijah. Iz družinskih zgodb prebivalcev Kanalske doline ne odsevajo samo zgodovinski pretres in spremembe političnih me)> ampak tudi naravne nesreče, poplave in potres. Zaradi njm so se domačini premikali tudi v ske doline, iz vasi v vas in enega kraja vasi v drugega. Tu Ce je družina stara, torej ni reCe' no, da to pomeni kontinuite njene domačije. Največkrat j povodenj primorala ljudi k se litvi, in to ne samo tista znana v preteKiuB -okviru Kanal Ukvah leta 1903. -e Naj za konec povemo, da 1 bila vsaka družinska zgodba nas pravo odkritje, ker v vs ^ odsevata burna zgodovina nemima narava celome dolu16. Ob koncu naj se najtopj®^ zahvalimo tako elanom druš Planika kot vsem domačinu, iz Kanalske doline, ki so z n sodelovah. |cj Na sliki: Mladi raziskov in mentorji pred cerkvijo v zau nicah. z---- Pašništvo veliko bogastvo vse Kanalske doline MLADINSKI RAZISKOVALNI TABOR KANALSKA DOLINA 1997 Naša skupina, ki smo jo sestavljali mladi raziskovalci Tomaž, Sara, Jana, Jadranka in Maša pod vodstvom mag. Roberta Dapita je morda obravnavala enega med najbolj tipičnimi gospodarskimi fenomeni alpskega sveta, to je planšarstvo v odnosu z vasjo. Naše raziskovalno delo smo sicer osredotočili na vas Ukve in Žabnice, čeprav nismo zanemarili podatkov, ki so nam jih posredovali informatorji iz Ovčje Vasi. Naš študij je tako temeljil na sodelovanju z domačini. Na našo srečo je ob trkanju na zaprte duri številnih praznih bajt večkrat sledilo prijazno povabilo na ogled nekaterih še delujočih planin. Glavni cilj raziskovanja je bil ugotoviti sistem oz. organizacijo pašništva v Ukvah in Žabnicah. Nekoliko nas je presenetila ugotovitev, da je organizacija pašništva v omenjenih dveh vaseh različna. V Ukvah so jalovo živino, vole in konje gnali na skupno planino V Pa-tocih, kjer je ostala nekaj tednov, dokler je niso odgnali na visoko planino Liepi Vrh oz. Kok. Živino je tu pasel najeti pastir. Mlečno živino pa so kmetje odvedli s seboj na zasebne planine v Rauni, Podrau-ni, Filci, v Zadnjih Ukvah in Podtamarju, kjer so jo izkoriščali za lastne potrebe. Mlečne živine niso držali v hlevu, temveč se je prosto pasla v bližini planine. Proti jeseni, ko se je vreme začelo ohlajevati, so jalovo živino, vole in konje odgnali proti dolini, navadno V Patoce ali pa v zasebne planine. Sele ko je zapadel prvi niočni sneg, so se kmetje preselili skupaj z vso živino v dolino na vaške domove. Nekateri kmetje, ki so imeli le malo glav živine in . so bili brez planine, so tudi poleti pasli živino v okolici vasi, navadno na Buatah v bližini Ovčje Vasi. Drugačen sistem planšarstva smo dokumentirali v Žabnicah, kjer so pašniki in hlevi v lasti vaške skupnosti. Mlečne krave so kmetje v začetku junija odgnali na planino v Breznik, kjer je ostala nekaj tednov, dokler je niso odgnali na planino na Višarje. Na planini je krave pasel pastir, ob njem pa je bil še pomagač, t.i. »k’sir«, ki je skrbel za izdelavo sira, masla in skute. Kmetje so jalovo živino in vole pasli na različnih planinah, ki so se vrstile glede na rast trave. Tako so že konec maja gnali živino na nizko planino Uom, kjer je bila trava najprej zrela za pašo. Živina je bila na planini Uom nekaj tednov, ko so jo odgnali preko Mrzle Uode na planino Prašnik in kjer je ostala približno mesec in pol. Naslednja je bila planina na Sedlu nad Prašnikom, kjer je živina ostala do osmega septembra. Tedaj so živino odgnali preko doline Zajzere na izhodiščno planino Uom, kjer je ostala dokler ni sneg onemogočil paše na njej. V tem sistemu paše so kmetje skrbeli predvsem za premestitev živi- ne, medtem ko je na planinah pašo opravljal najeti pastir, saj so imeli kmetje veliko opravkov na poljih v dolini ali na senožeti. Med terenskim delom smo tudi izvedeli koliko glav živine se še pase na planini in koliko na visoki planini ter koliko jih je v vaškem hlevu, če in kako živina zaznamovana, ali se vse krave pasejo z zvoncem okoli vratu, če so jalovi živini in teletom dodeljeni isti pašniki kot mlečnim kravam in če so ti pašniki ograjeni. Pozanimali smo se, ali se planšarji še ukvarjajo z izdelavo sira, masla in skute, če mleko uporabljajo za domače potrebe ali pa ga odnesejo v mlekarno. Ugotovili smo, da je gospodar spoznal svoje krave po značilnem urezu - zarezi in petnici na uhlju ali pa po različni barvi zvonca. V Žabnicah smo tudi naleteli na kmeta, ki je svoje krave zaznamoval z razbeljenim žigom na rogu. Nekatere družine imajo navado, da dajo vsem kravam zvonec okoli vratu, druge pa obešajo zvonec okoli vratu le kravi vodnici. Nekateri informatorji so nam zvonce tudi pokazali, tako da smo lahko opazili razlike med zvokom kravjega, telečjega in konjskega zvonca. Zanimivo je bilo prisluhniti, kako vaščani navadno imenujejo krave: Cika, Seka, Gamsa, Roma, Roža, Sivka, Svajsa, Pljema, Plesa, Lila in Lola. Danes se z izdelovanjem sira ukvarja le nekaj planšarjev, če pa ga izdelujejo, je namenjen samo lastni porabi. Vedno manj kmetov redi ovce, saj je močna tekstilna industrija krepko zmanjšala povpraševanje po domači volni. Kmetje se niso ukvarjali le z živino, temveč tudi z delom na polju, kjer so pridelovali in kjer mnogi še pridelujejo »hrušče« oz. krompir, zelje, fižol, bučke in koruzo. Sir, koruzo in krompir so potem uporabili za pripravo najznačilnejših jedi v Kanalski dolini, med katerimi tudi polento in friko. Danes so spremenili več njiv v senožet. Kmetje so bili Jezikoslovna skupina ugotavljala značilnosti domačega narečja Na letošnjem Mladinskem raziskovalnem taboru Kanalska dolina 1997 smo jezikoslovno skupino sestavljali naslednji ndadi raziskovalci Ivana Terčon, Valentina Smotlak, Katja Legiša in Goran Cuk. Vodila nas je mentorica prof. Danila zuljan, pomagal ji je univerzitetni štu-nent Franc Fabec. Zastavili smo si tri naloge. Prva naloga je bila zbirati ljudsko slov-sjv°; to pomeni pravljice, pripovedke, najke, legende, pregovore in pesmi, ki so Se po ustnem izročilu v Kanalski dolini Prenašale iz generacije v generacijo. Druge naloga, ki smo si jo zastavili, je bila zbrati čimveč slovenskega narečnega be-Sedišča govorov Kanalske doline. Ko smo nabrali dovolj gradiva, tako judskega slovstva kot besedišča, smo se otili tretje naloge, glasoslovne analize go-v°rov in ugotavljanja, koliko besedišča je avtohtono slovenskega in koliko ga je Prevzetega iz italijanščine in nemščine. Na začetku nam ni šlo najbolje od rok. jjbdje so ob vprašanjih, če se spomnijo Kekšne pravljice ali pesmice iz otroštva, odkimavali z glavo. Kazalo je, da bomo dobili bore malo. Veliko smo hodili, še največ po plani-nah, čeprav največkrat nismo dobih tiste- ga, kar smo iskah. Pa nam vsa no ni bilo žal. Spoznavali smo čudovite kraje, kot sta dolina Ravna in dolina Spodnja in Zgornja Filca, se ustavljali ob majhnih hiškah, z značilno arhitekturo in z zgledno urejeno okolico ter z ogromno rožami na oknih. Opazovali smo senike in spraševah po imenih kmečkih orodij. Pogovori z domačini pa kar nekako niso hoteh steči. Postajah smo bolj in bolj žalostni in naveličani kratkih raztrganih pogovorov. Odprlo se nam je nenadoma in nepričakovano, ko smo proti koncu prvega tedna že utrujeni postopah po vasi. Marija Jannah iz Ukev nam je povedala, da ima njena hči Gerti, ki poleti dela na planini, zapisanih nekaj ljudskih pesmi. Seveda nas je to razvedrilo in že isto popoldne smo se, kot že tolikokrat poprej, odpravili na planino. Ob koncu tabora bera ni slaba. Zbrati nam je uspelo več kot petindvajset pesmi, eno pravljico, dve legendi in še nekaj kratkih verzov. Po podatkih, kr jih imamo, so samo tri od zbranih pesmi objavljene v knjigi Slovenske ljudske pesmi Koroške avtorice Zmage Kumer. Največ pesmi je ljubezensko obarvanih in povezanih s planino. Nekaj je na- božnih, nekaj koledniških in nekaj otroških. Večina pesmi je v narečju. Nekaj jih je y knjižnem jeziku. Vse gradivo, tudi pravljico in legende, imamo posneto na trak in zapisano v fonetični transkripciji. Zbrati nam je uspelo kar nekaj slovenskega narečnega besedišča, največ povezanega z družino, hišo, hrano, oblačih in mizarsko delavnico. Tudi to gradivo smo posneh in fonetično zapisah. Naj navedem le nekaj primerov: srejšče za srajco, kwabk za klobuk, mmkne za kumarice, pepče za hruške, brandalne za slive, biisanca za brisačo, šiwanca za šivanko, kisn za čebelnjak, koter in kotra za botra in botro, kip za petelina, kura za kokoš, taljer za krožnik, ta-lerca za zajemalko itd. Nekaj je izposojenk iz nemščine, kot npr. ubarkikl za spodnje krilo, raufank za dimnik, šporgert za štedilnik, in iz italijanščine kot npr. kandeiva za svečo. Presenetilo nas je, da je beseda za kemta in kmetijo prevzeta iz nemščine, pauarin paurahja. Pri glasoslovni analizi smo našli veliko primerov za že poznane glasoslovne premene, značilne za slovenske koroške govore, h katerim govori Kanalske doline spadajo. Naj jih naštejemo samo nekaj; glas v nekaterih položajih preide v b, npr. verjeti > barjeti on pravi > on prah Velja lahko tudi nasprotno, da glas b preide v v, npr. bo boljše > vo vulaš. Glas 1 v nekaterih položajih prehaja v w. Ta pojav imenujemo švapanje. Npr. je imela > je mewa, lanski > ivainski. V teh govorih je razširjeno ti. akanje, to pomeni, da se namesto glasu o izgovarja glas a. Npr. ponoči > panoče, obupan > abupan. Končni 1 se v izgovoru zniža do e-ja: knapi > knape, so videli > sa vidle. Zelo pogost pojav je mehčanje glasov k, g, h v č,ž (j), š. Npr. velike oči > veliče oče, zelene smreke > zali o ne smreče, hiša > šiša (samo v Ukvah), štenge (stopnice) > štenže. Vsega, kar smo zbrali, ne bi bilo brez ljudi, ki so nam pomagah, informatorjev in članov Društva Planika. Vsem se najlepše zahvaljujemo. Posebej pa bi izpostavili tri informatorke: Gerti in Lojzo Jannah iz Ukev in Marijo Mošic iz Ovčje vasi. Zahvaljujemo se jim za njihovo prizadevanje, da bi našle čimveč ljudskega slovstva in za njihovo potrpežljivo odgovarjanje na naše spraševanje brez konca in kraja. ob poljskem delu in planšarstvu zaposleni tudi z gozdarstvom oz. sekanjem drv, ki jim po starem avstrijskem zakonu še pripadajo. Vsaki hiši je namreč dodeljeno določeno število kubičnih metrov lesa, ki si ga navadno sami posečejo ali pa najamejo gozdarja. Zanimalo nas je predvsem ugotoviti razliko med preteklostjo in sedanjostjo. Od informatorjev smo izvedeli, da vsako leto maja meseca se je kar cela družina odpravila z živino na planino; navadno se po poti niso ustavljali. Ko so Zabničani gnali na višarsko planino, pa so ob kapelicah molili rožni venec. Po navadi so živino blagoslovili preden je šla iz hleva, naše zanimanje pa je zlasti pritegnil obred s prajtlom, čez katerega je morala skočiti vsaka krava. Za živino je potem na visoki planini skrbel pastir iz Rezije, Bovca ali pa domačin, ki je navadno imel svojo bajto. Prejšnjo pozornost smo posvetili zbiranju ledinskih, hišnih in krajevnih imen ter izrazov, povezanih s planšarstvom, katere smo skrbno zapisovali in jih navadno tudi posneli na magnetofon, da ne bi prišlo do pomot. Po desetdnevnem opazovanju teh vasi smo ugotovili, da je planšarstvo v Ovčji vasi skoraj izginilo, da je v Žabnicah zelo omejeno, v Ukvah pa je še kar živo, čeprav ga ne moremo primerjati s preteklostjo. Zanimivo je, da se s planšarstvom včasih ukvarjajo kar cele družine z otroki vred, kar dokazuje, da so tu ljudje še močno navezani na ta tradicionalni svet. Za zaključek bi še povedali, da so nas informatorji v glavnem pozitivno sprejeli, razen nekaterih izjem, katerim pa seveda ne zamerimo, saj se z nami niso mogli pogovarjati predvsem zaradi pomanjkanja časa. Z delom na polju in na planini namreč ne morejo odlašati. Zahvaljujemo pa se vsem informatorjem, prijateljem in drugim, ki so nam ga posvetili in nam na takšen in drugačen način omogočili, da spoznamo to prelepo Kanalsko dolino. Na slikah: zgoraj desno skupina mladih raziskovalcev na Višarjah, levo pa prijetna družba na kmečkem turizmu na Ukovski planini /"CKITCD LLNItK DIH ’ ( : hr H ' DV. Ž . ti. ffšlSI • • - ' ' ' " - ■ ... 1' vV;i: iliSS3t-6t hiIm® H M: mJ m* e ! a mLm. . ■ ®E’ ^ k illllll 1 -ii 11 UBl; iiir"*""'1 rfil g I ji j________________________ , , i i « w i i, i i‘i >i m -^- iljLii-JLJLiL iy i j- * .i . mrnmm^mrnrm, -- Lil_____________________iii:; m ' °T”.T . : - "Iv i ! 11, *’ »»Ai t' _____ __ . ~ ■ ■ - If-Sits «#% i; ^ - ,v^ r- .......... ......... v/ Q Danes se uradno začenja vpisovanje. Ne govorimo o koledžu, kjer bi rasli vaši otroci, temveč Univerzi, na kateri bo zrasel vaš denar. Njeno ime je Generali. Ima tradicijo že od leta 1831. S svoj0 skupino, ki deluje na 50 svetovnih trgih, ima mednarodni sloves. Na sedežu v Moglianu Venet1 bodo vaši prihranki vzgojeni tako, da bodo dali od sebe največ, pri čemer jih bo ščitila zanesljiv mreža jamstev. Iz dneva v dan jim bo sledilo na stotine agentov in finančnih strokovnjakov, tako da bodo vaši zakladi briljantno položili vse lzpite iz ekonomije, varčevanja, zagotovljenega donosa in varnosti. Ni važno, koliko je velik: če imate nek kapital, ki Vam je pri srcu, vpišite ga na Generali. Obljubljamo vam prihodnost z oceno 110 in pohvalo. GENERALI GENERALI.DOVE I SOLDI DIVENTANO SOLIDI Bolj ko se bližamo koncu stoletja, bolj nas zanima, kako je bilo na začetku. Nenadoma so postale zanimive stvari, ki so se (še) ohranile iz tistih Časov in ljudje so začeli nostalgično zbirati spomine na znane in neznane sorodnike, je v uvodu v zloženko ob prireditvi v Slovenskem etnografskem muzeju zapisala Tanja Tomažič. V sredo 24. septembra so bili v Narodnem muzeju v Ljubljani z razstavo secesijskih stekel iz hotela Union slovesno otvorjeni letošnji Dnevi Evropske kulturne dediščine v Sloveniji. Prireditev poteka v organizaciji Urada Republike Slovenije za kulturno dediščino (koordinatorka je Jerneja Batič) že sedmo leto zapored in je dosegla zavidljivo raven. Tema letošnjih Dnevov -Kultura s preloma stoletja - je omogočila dobrodošlo sodelovanje več muzejev iz vse Slovenije. Vse zasluge za to, da ima prireditev lično celostno grafično podobo (knjiga, zloženke, plakat, postavitev osrednje razstave, majice itd.) imata mlada oblikovalca Robert Zvoklj in Petra Černe - Oven. Tudi kratka, tako rekoč komorna delavnica Slovenskega etnografskega muzeja - pri njej smo si sposodili naslov za tale prispevek in uvod -, ki je 25. septembra zveCer predstavila izdelavo secesijskih frizur, je bila sestavni del letošnjih Dnevov evropske kulturne dediščine. Secesija pod Unescom Tema letošnje prireditve se vključuje tudi v mednarodno akcijo ohranjanja spomenikov iz obdobja ob koncu devetnajstega in na začetku dvajsetega stoletja. Kot je v uvodu v knjigo o Secesijski arhitekturi na Slovenskem, katere avtorici sta dr. Jelka Pirkovič in mag. Breda Mihelič, zapisal dr. Hans Dieter Dyroff, koordinator akcije ohranjanja secesijskih spomenikov pri Unescu, je bila ta umetnostna zvrst doslej tudi v svetovnem merilu malo cenjena in zato tudi slabše varovana. Danes, po dobrem stoletju od njenega pojava, in po dveh svetovnih vojnah, ki sta uničili marsikatero prelepo secesijsko stavbo, ter po obdobju hladnega povojnega funkcionalizma, znamo vrednost secesije bolje ceniti. Celostne umetnine Secesijo, kot ta umetnostna prizadevanja po dunajskem vzoru največkrat imenujemo pri nas, poznajo drugod v Evropi pod različnimi imeni: Art Nou-veau, Jugendstil, Arts and Crafts, stil Liberty ali Modern Style. Različna poimenovanja gre najbrž pripisati dejstvu, ugotavlja dr. Jelka Pirkovič, da so se enaka ali podobna umetniška stremljenja pojavila hkrati v veC evropskih državah. Za secesijo je značilno prizadevanje po ustvaritvi celostne umetnine, "pri tem mislimo na umetnine, nastale po enotnem programu, ki so hkrati delo več vej umetnosti, " meni dr. Jelka Pirkovič. Ljubljanskih ”pet minut” Ljubljana se bolj kot drugi slovenski kraji ponaša s kar lepim številom visoko kakovostnih secesijskih stavb - kar osemdeset jih je menda vseh skupaj - ki so jih načrtovali arhitekti, kot je bil na primer na Dunaju uveljavljeni sodelavec Otta VVagnerja in Primorcem dobro znani Maks Fabiani, pa Ljubljančan Ciril Metod Koch, Josip Vancaš in še kateri. Za tolikšo število secesijskih stavb v Ljubljani gre "zahvala" potresu leta 1895 in nagli popotresni obnovi, ter prizade- vanjem župana Ivana Hribarja (1896-1908), ki si je goreCe prizadeval, da bi iz provincialnega mesteca Cimprej naredil sodobno nacionalno prestolnico, kar mu je v veliki meri tudi uspelo. Župan z veliko začetnico "Ivan Hribar, sicer že uveljavljen ljubljanski in slovenski politik, je imel znanje, zveze, pa tudi ogromno energije, da je Ljubljano - dolgo vas - spremenil v sodobno mesto, so zapisali Mojca Ferle, Franc Zalar in Irena emuc iz Ljubljanskega mestnega muzeja v zloženki, ki je pospremila manjšo razstavo osebnih predmetov iz Hribarjeve zapuščine v Kulturno informacijskem centru Križanke. Razstava je bila le del priprav Mestnega muzeja na postavitev stalne razstave o Ivanu Hribarju. Hribarjevo vodilo pri načrtovanju mesta je bilo sodobno, ze- leno mesto, po zgledu prestolnega Dunaja, še bolj pa po slovanski Pragi. Naravna katastrofa je seveda ponudila možnost, da se stori nekaj veC. Po potresu je bilo jasno, da bo urbanizacija zavzela veCji obseg. Resnično je mesto v petnjastih letih po potresu podvojilo stavbni volumen. In secesija je poleg baroka drugo najbolj prepoznavno obdobje v podobi mesta. Tudi zato je pomembno, da je bila prav secesija izbrana za temo letošnjih Dnevov evropske kulturne dediščine, saj je to prireditev, ki naj Cim širši krog ljudi opozori na njihovo skupno preteklost in na dediščino, ki jo moramo vsi pomagati ohranjati tudi za prihodnje rodove. Miloš Ekar Na slikah: Zgoraj Hotel Union v Ljubljani, spodaj od leve Cud-nova hiša, Hauptmanova hiša in Ljudska posojilnica v Ljubljani. »Točno na prelomu stoletja, leta 1900, je dal Ljubljančan Oton Fettich-Frankheim, v časopis Slovenec naslednji oglas: Higienični frizirski in brivski salon, povečan ter z vsemi zahtevami sedanjega časa primerno opremljen. Popolnoma ločen frizirski salon za dame. NajskrbnejSa natančnost in higienična čistost pri izvrševanju vseh del. Posebno opozarjam p.n. dame na novi antiseptični "glavo zmivalni aparat" kot najboljše sredstvo proti izpadanju las ter proti vsem boleznim na laseh. Izdelujejo se vsa lasna dela najboljše ter se lasje plačujejo po najvišji ceni.« Tako se glasi odlomek iz zloženke o fvizirjih in secesjonu, ki so jo v Slovenskem etnografskem muzeju pripravili ob Dnevih evropske kulturne dediščine. Rudniški rov pod Predelom (3) Vlak je prevažal delavce do aprila 1970, ko je namesto njega zopet stekla redna avtobusna zveza Cez Predel. Število obsoških domačinov, zaposlenih v Rablju, se je namreč takrat ponovno znatno povečalo, tako da je preraslo zmogljivost vlaka, hkrati s tem pa so umik iz predora narekovali tudi zdravstveni razlogi: pevoz po rovu je namreč z odpiranjem in zapiranjem zapornice, pregledi in manevri s kretnicami trajal skoraj eno uro v vsaki smeri in delavce, ki so bili zlasti ob povratku z delovne izmene zdelani in potni, je v rovu močilo in močno prepihalo, tako da so bili prehladi in včasih tudi primeri pljučnice nujna posledica takih »potovanj«. Ob koncu osemdesetih let je po daljšem kolebanju postalo jasno, da bodo rabeljski rudnik, ki je bil svoj Cas na drugem mestu med najpomembnejšimi nahajališči cinka in svinca v Italiji^), zaprli. Znatne količine rude so iz Rablja izvažali na Poljsko, ki je v zameno dobavljala Italiji premog, ko pa so na zahodu ustavili izvoz »strateških kovin« v države Članice Sveta za vzajemno pomoC (Co-mecon), se je za rudnik zaprl še zunanjetrgovinski ventil. Vsa prizadevanja delavcev, ki so med drugim v obrambo svojih delovnih mest uprizorili tudi vrsto protestnih manifestacij in ob neki stavki ostali v rudniku celih dvajset dni, so bila zaman. Dosegli so le premestitev nekaj kolegov v podružnico fužinske tovarne verig Weissenfels v samem Rablju, usoda rudnika pa je bila sredi tistega leta menda za vse veCne Čase zapečatena. V rabeljski kotlini je življenje kot rečeno zamrlo, podzemni rovi in dnevni kop na Kraljevi gori od tedaj samevajo. V zaselku je ostala nova cerkev, ki so jo leta 1964 postavili na kraju, kjer je bilo poprej bivše civilno pokopališče, ker stara cerkev ni veC »zadostovala« glede na »stalno naraščanje krajevnega prebivalstva«. (Število zaposlenih rudarjev je leta 1951 doseglo konico 1036 enot). Danes, ko šteje Rabelj vsega le 650 prebivalcev, bi tu skoraj zadostovala kapelica. Ostali pa so tudi številni pomniki na žrtve, ki jih je rudnik v svojih »aktivnih« letih zahteval °d ljudi, ki so vrtali v njegova nedra. Ostal je pil na mestu, kjer se je leta 1910 pogreznila bolnišnica, ostale so spominske plošCe za domačini, padlimi v prvi in v drugi svetovni vojni. Na napisih v spomin ru- darjev, ki so izgubili življenje pri nesrečah na delu, se vrščajo tudi številna imena naših so-rojakov iz krajev v pasu od Predela ter vzdolž Koritnice in SoCe vse do Kobarida. V rabeljskem rudniku so namreč delali nekateri domačini celo iz daljnje Drež-nice. Življenje v rovu med Rabljem in Logom je seveda prav tako zamrlo kot živžav na delovišču in okrog njega. V rudniku je danes zaposlenih le 8 ljudi, ki imajo nalogo, da nadzorujejo podzemno elektrarno (Voda, ki se pretaka po rovu in se v Logu zliva v Koritnico, poganja namreč med dvema bližnjima horizontoma v rudniku tudi manjšo turbino) in nekatere druge naprave ter da dvakrat na leto pregledujejo tudi predor in odtočni kanal, ki je speljan pod tračnicami ozkotirne železnice. Ob takih prilikah ponovno zaškripa kljuC tudi v zarjavelih vratih predora na strani Loga, tako da se pramen svetlobe spet za trenutek prikrade v temno notranjost gore. Medel odsev tega, kar je rov v preteklosti pomenil za te obmejne kraje in za njihove prebivalce, pa tudi za tisoče vojakov najrazličnejših narodnosti, ki so se tod spopadali med prvo in drugo svetovno morijo. Namenil sem se, da hom tu zaključil svoje pisanje o Rablju in o rovu pod Predelom. Vest pa mi ne dovoljuje, da bi šel povsem mimo govoric, ki sem jih to poletje slišal v Rablju in ki so me, priznam, precej vznemirile: govori se namreč, da naj bi se določeni krogi v naši deželi spet ogrevali za to, da bi zaceli v zapuščene rove rabeljskega rudnika odlagati razne industrijske odpadke in Človeškemu zdravju ter naravnemu okolju škodljive snovi. Koliko je lahko na tem resnice, ne vem. Osebno trdno upam, da gre le za prazne izmišljotine kakega burkeža brez vsake prave podlage Elio Fornazarič (Konec) (2) P. Tessitori: »Rabil-Rai-bl-Cave del Predli, una mi-niera, un paese, una sfida« -Videm 1996 Na slikah: Spodaj levo rudar Darko Štrukelj med delom v rabeljskem rudniku. Slika je bila posneta decembra 1964, ko je je bilo v rovih pod Kraljevo goro še vse živo... Desno zgoraj in v sredini: skupina rudarjev v rovu in pred njim. Posnetki so iz sedemdesetih let. Desno spodaj: Mrežasta kovinska zapora v predoru. To zaporo so postavili leta 1943 Nemci, ki so izkoriščali rabeljski rudnik v svoje vojaške namene in ki so se bali, da bi partizani ne prodrli v Rabelj po tej poti. Kljub zapori pa se je oddelek NOV junija 1944 uspešno prikradel v rudnik in uničil nekatere pomembne tehnične naprave. Zaporo premikajo s pomočjo ročnega škripca, do katerega pridejo delavci šele po tem, ko je agent finančne straže snel poseben svinčen peCat. KAJ JE PISAL PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI KAKO SMO DOŽIVLJALI »Delamo, kakor in pripravljamo se, OKTOBER 47 Nova upravna ureditev ne prinaša novosti. Šolsko leto se začenja, naslovi na straneh PD pa so podobni tistim iz prejšnjih let: »Hočemo enakopravnost slovenske šole! V zadnjih dneh opazujemo neko živahnost pri organizaciji italijanskih šol. Tako čujemo, da pripravljajo ustanovitev italijanskih šol na Proseku, na Katinari, na Kolonji, v Bazovici in v Škofijah. Naše čelno stališče v tej zadevi je splošno znano. Otroci italijanskih staršev imajo vsekakor pravico, da imajo šolo v jeziku svojih staršev. (...) Tako so vsi otroci, ki se morajo letos vpisati v prvi razred na Katinari, prejeli pozive za vpis od italijanskega didaktičnega ravnateljstva, čeprav je vsem in tudi gospodi pri šolski upravi dobro znano, da je Katinara slovenska vas in so tam Italijani zelo, zelo redki.« (5.10.) Podobno pisanje se nadaljuje ves mesec, problemov pa je več: »Zakaj čakate z namestitvijo slovenskega učiteljstva? Izplačajte slovenske učitelje in profesorje za september!« (11.10.) »Povsod, kjer žive Slovenci naj se vzpostavijo slovenske šole (...) Ne gre torej samo za Goriško, marveč tudi za Slovensko Benečijo in Kanalsko dolino.« (23.10.) Šolstvo je seveda osnova, toda tudi druge kulturne ustanove so važne. »V Gorici ne dovolijo odpreti slovenske knjižnice in čitalnice. V dneh prevzema oblasti v Gorici, ko je bil slovenski živelj in njegova imovina ogrožena od fašističnih nasilnikov, je knjižničar Ljudske knjižnice in čitalnice v Gorici izročil ključe policiji, da bi bila tako zavarovana imovina. Ko se je pa sedaj knjižničar vrnil na kvesturo po ključe, mu jih niso hoteli izročiti. Dejali so, da ne sme odpreti knjižnice, ker je politično stanje preveč napeto in nimajo na razpolago petnajst oboroženih ljudi, da bi jo čuvali. Svetovali pa so, naj si poišče drug prostor, ki ne bo na tako izpostavljenem mestu, kakor je Travnik. Do nadalnjega pa naj ostane knjižnica zaprta. (...)« (8.10.) Obramba pred tako perfidnim nasiljem ni lahka. Vsekakor je treba še okrepiti delo na prosvetnem področju, ki je sicer že dobro organizacijsko zastavljeno. 25.10. je na goriški strani poziv: »Oživimo prosvetno delo! S tem bomo dvignili kulturo. Zveza slovenskih prosvetnih društev v Italiji s sedežem v Gorici poziva ob pričetku letošnje sezone vsa društva in člane k aktivnejšemu delu in oživljanju vsega prosvetnega dela, ki je zaradi dogodkov nekoliko zaostalo. Prosvetni delavci v krajevnih društvih naj takoj pričnejo z izdelavo načrta za letošnjo sezono. (...)« V nadaljevanju daje člankar točna navodila za ustrezno organizacijo dela in zaključi: »Vsak strah, ki ga nekateri še imajo od neslavne vladavine ZVU in fašistične Italije, je odveč. Živimo v novi dobi, v času, ko so nam zajamčene vse človečanske svoboščine, med katere spadajo tudi kulturna in prosvetna društva!« Stanje nam postane še bolj jasno, če prebiramo poročila o procesu v Pazinu, ko »Msgr. Ukmar težko obremenjuje škofa Santina« (1.10.). Posebni dopisnik PD navaja tudi izjavo iz zaključnega zagovora župnika Čeka: »Škof Santin je lokavo in premeteno izkoristil duhovščino in birmo ter dvignil po deželi nered in nemir« (2.10.) Po drugi strani pa maršal Tito izjavlja na ustanovnem kongresu Zveze borcev narodno-osvobodilne vojne: »Delamo, kakor da bo 500 let mir, pripravljamo se, kakor da bo jutri vojna!« (2.10.) in glede na razpoloženje so njegove besede utemeljene. Vsakdo mora utrditi svoj položaj, le da imajo nekateri škarje in platno v rokah. Tudi Slovansko-italijanska antifašistična unija (SIAU) pripravi svoj kongres, da se vrste strnejo in delo boljše načrtuje. Ob načelnih izjavah: »Nismo in ne bomo nikoli klonili!« se zdi pomembna še ugotovitev, da je »naša pot edino pravilna.« M.K. Slovenci v Gorici so ostali brez dijaškega doma Dne 7. oktobra je bila sprejeta pri goriški prefekturi dr. Pa-lamari delegacija Dijaške matice, v kateri so bile upraviteljice Dijaškega doma Milica Kogojeva, Lojzka Mermoljeva in Marija Bogatajeva. Delegacija je razložila g. prefektu zadevo o Dijaškem domu v Gorici, ki so ga pred nedavnim rekvizirali karabinerji. V razgovoru je prišlo do razjasnitve, na kakšen način so zasedli prostore slovenskih dijakov. Dijaška matica je imela te prostore v najemu. Lastnik je neki Italijan, ki je oddal stavbo v najem, pod pogojem, da jo popravijo. Za popravilo je pa Dijaška matica potrošila preko 400 tisoč lir. Sedaj ko je pišla nova italijanska oblast v Gorico, je lastnik enostavno zatajil vse dogovore z Dijaško matico. Začel je špekulirati. Ko so prišli karabinjerji vprašati za prostore, je zahteval visoko najemnino in začel je tudi govoriti, da bo zopet odprl hotel; vse to z namenom, da bi onemogoči obstoj slovenskega dijaškega doma. Toda karabinjerji so se vseeno vselili in plačujejo najemnino po rednih predpisih. Na podlagi tega je g. prefekt dejal, naj si Slovenci poiščejo druge prostore za dijaški dom; obljubil je tudi, da jih bo podprl in jim šel na roko. Kar se pa tiče inventarja, je dejal g. prefekt, da ga morajo karabinjerji vrniti. V ta nemen naj se še dogovore s poveljnikom in naj uredijo potrebne formalnosti. Tudi ob tej priliki g. prefekt ni pozabil zatrditi, da smo Slovenci enakopravni italijanski državljani in da imamo pravico se pritožiti vselej, ko se nam godi krivica. (10.10.47) Preganjanje beneških Slovencev se nadaljuje Ajdovščina, 9. (Tanjug) - V Beneški Sloveniji, ki pripada po mirovni pogodbi Italiji, se nadaljujejo preganjanja in napadi na slovensko prebivalstvo. Zadnje dni je moral zapustiti svojo rojstno vas Alojz Torljak, ki je sodeloval v narodno-osvo-bodilni vojni. Svoječasno so ga že aretirale anglo-ameriške zasedbene oblasti in takrat ga je ameriška policija pretepla. V januarju t.l. je bil iz zaporov izpuščen, tako po določitvi državnih mej med Jugoslavijo in Italijo, pa so ga že prišli iskat karabinerji. Alojz Torljak pripoveduje, da je položaj beneških Slovencev vedno težji. Te dni je neki Peter Derjuk, ki je bil pod okupacijo ovaduh, napadel skupno s svojim pomagačem Alfredom Cicutom, znanega proti-fašista Antona Šivano iz Sv. Leonarda, ki je zaradi zadobljenih ran takoj umrl; zapustil je ženo in 7 otrok. Neka druga skupina šovinistov pa je napadla antifašista Ivana Zajca, ki ga je prav tako surovo in močno pretepla. (10.10.47) Konferenca mestnega SIAU Trst mora postati zgled bratskega sožitja med narodi Bliža se ustanovni kongres SIAU Svobodnega tržaškega ozemlja in po vseh okrajih, sektorjih in terenih se pridno pripravljajo nanj. Da bi se čimbolj pripravili na kongres, je bila v nedeljo dopoldne predkongresa konferenca mestnega SIAU, na kateri je tov. Po-gassi podal politično poročilo, ki mu je sledila živahna diskusija. Avgusta 1945, je bila ustanovljena SIAU ter postavila bratstvo v svoj program: program demokracije, ljudske oblasti in obrambe ljudskih ustanov. Borba je nadaljevala, končno je bila sklenjena mirovna pogodba, ki nas ni zadovoljila, ki je bila le kompromis, katerega pa smo sprejeli, da smo se izognili vojni. Sledila je nato borba za čim bolj demokratično ureditev STO-ja in proti težnjam, da bi imel guverner vso oblast. Proti tem težnjam se je uprlo vse naše delovno ljudstvo in odmev te borbe se je čul vse tja do Pazina in New Yorka. Le tej borbi je treba pripisati, da je statut v saj delno demokratičen. Nato je tov. Pogassi omenil pogajanja med SIAU in bivšimi strankami CLN, ki da so se razbila zaradi njihovega šovinističnega stališča. Te stranke nočejo pomirjenja in sabotirajo na vse načine STO, industrijo, trgovino, po- morstvo itd., da bi omogočile obstoj STO-ja. Namesto da bi opomogli težkemu položaju in priskrbeli delo 30 tisoč brezposelnim, bi radi število brezposebnih še povečali, da bi upognili delovno ljudstvo. Borba v Trstu je težka, ker smo mi tu v prvih vrstah v tej veliki fronti, ki se razsteza od Francije tja do Grčije, pa vse do Daljnega vzhoda. Zato moramo biti na tem končku zemlje čim bolj budni, da preprečimo vse poizkuse vojnih hujskačev in nova krvoprelitja. Poročilu je sledila živahna diskusija. Tovarišica Nadja je poudarila, da je položaj resen in da se moramo zato še tesneje združiti in napeti vse sile, da zmagamo. Pri tem imajo zelo važno vlogo žene, ki pa še niso dovolj organizirane in ne odločajo v javnem življenju, kakor bi jim to pripadalo po njihovem številu. Tov. Nadja je pozvala’ navzoče tovariše, naj pokažejo čim več razumevanja za žene in naj jih podprejo pri njihovem težkem delu. Tov. Joco je spregovoril o dvomesečnem tekmovanju in dejal, da bo treba odslej še bolj napeti vse sile. Dejal je: »Treba je manj besed in več konkretnega dela.« (7.10.47) Resolucija mestnega odbora SIAU ZAHTEVAMO: odpravo potvarjanja narodnosti; imenovanje slovenskih uradnikov; razveljavljenje odloka o spremembi slovanskih priimkov Mestni odbor SIAU v Trstu je preučil položaj, ki je nastal v mestu in na ozemlju po uveljavljanju določil, ki se nanašajo na žigosanje in registriranje osebnih izkaznic ZVU. Odbor ugotavlja: 1. ZVU je pri ustanovitvi uradov za žigosanje in registriranje osebnih izkaznic najela uredništvo, ki ne govori, niti, ne razume slovensko. To pomanjkljivost ugotavljajo in se zaradi nje pritožujejo predvsem v tržaški okolici, kjer prebivajo po večini ali izključno Slovenci. 2. Ti uradniki, prežeti s šovinističnim duhom, izkoriščajo svoj uradni položaj in mešajo pojme o narodnostni in državnosti ter namenoma prikazujejo kot jugoslovanske državljane številne državljane STO-ja, ki so slovenske narodnosti, z jasnim namemom, potvarjati na škodo slovenskega življa, številčno razmerje med obema narodnostnima skupinama, ki tu skupaj živita. Zaradi mestni odbor SIAU obsoja ZVU, ki je vendar včasih pokazala, da je znala v svojih aktih uveljavljati načelo dvojezičnosti, ker je v tem primeru, prav sedaj ko je STO tudi formalno priznan, prekršila jasno določbo statuta STO, ki proglaša slovenski jezik, kot uradni poleg italijanskega. Izjavlja, da je ZVU edina odgovorna za dejstvo, da je domača reakcija lahko tudi ob tej priliki, kakor sicer skoraj vedno v drugih prilikahm spreminja upravno odredbo v odvratno orodje za zatiranje slovenskega prebivalstva STO-ja sredstvo, s katreim lahko kali red in javni mir. Zahteva, Da ZVU ki v nobenem svojem dejanju vezana na rimsko vlado in je torej p°' polnoma neodvisna v izvrševanju svoje oblasti s STO-ju, nemudoma poskrbi, da se odpravijo sistemi, s katreimi skušajo potvarjati narodnost državljanov-Poskrbi naj hkrati za imenovanje zadostnega števila slovenskih uradnikov in da s tem zajemči spoštovanje narodnosti državljanov ter svoboden in popoln0 uživanje narodnostnih pravic, ki so potrjene s statutom. Končno zahteva razveljavljanje odloka fašističnega režima o spremembi slovenskih priimkov v italijansko obliko in prizna svakemu državljanu pravico do njegovega izvir' nega priimka. . MESTNI ODBOR SIAU KAJ JE PISAL PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI Teden demokratičnega tiska STO-ja Natečaj za črtice, novele in pesnitve Prireditveni odbor za »Teden demokratičnega tiska Svobodnega tržaškega ozemlja«, ki bo od 1. do 9. novembra t. L, razpisuje dva natečaja - enega v slovenščini ali hrvaščini in enega v italijanščini - za dve Črtici, eno novelo, en spominski zapis in eno pesem, ki še niso bili objavljeni, z naslednjo vsebino: 1. Črtica o zadnjih manifestacijah pri nas. 2. Črtica socialnega znaCaja o razmerah pri nas. 3. Spominski zapis o umetniški delavnosti v Trstu v preteklosti. 4. Novela iz partizanskih borb. 5. Pesem z vsebino po svobodni izbiri. Natečaja se lahko udeležijo vsi prebivalci STO-ja, kakor tudi tisti, ki so rojeni na STO-ju, a prebivajo v inozemstvo. Rokopise je pošiljati na upravo revije »Donne« - ulica Machiavelli 13 -najkasneje do 25. oktobra 1.1. Nagrade bodo razdelili med »Tednom tiska« ocenjevalni odbor za vsako od petih del in sicer: Prva nagrada: 10.000 lir; Druga nagrda: 5000 lir; Tretja nagrada: 2000 lir; Nagrajena dela bodo objavljena v demokratičnem tisku STO-ja. Rokopisi se ne bodo vračali. V Trstu 7. oktobra 1947. PRIREDITVENI ODBOR Odpuščeni uradniki, delavci in nameščenci Vsi uradniki, delavci in namešCenic, ki so jih odpustili zadnje dni iz službe razne občinske, državne in poldržavne ustanove, uradi in podjetja ali pa so ostali iz kakršnegakoli razloga na prisilnem dopustu z namenom, da bodo odpuščeni, naj se čimprej javijo v Gorici na sedežu glavnega odbora »Demokratične fronte Slovencev v Italiji«, v vaseh pa na sedežih krajevnih odborov Fronte. (7.10.47) Namesto v tovarnah naj omejijo tok na plesiščih in v zabaviščih V ladjedelnici Sv. Marka in v drugih podjetjih so skrčili zaradi pomanjkanja električnega toka delovni c as na 36 ten-skih ur. S tem ukrapom je delavstvo, ki je že itak malo zaslužilo, hudo prizadeto, to pa tem bolj, ko se bliža zima, ko so vse potrebe še večje. Medtem ko so podvzeli proti delavcem take mere, pa vidimo razna zabavišča, kinematografe, plesišča in druge lokale v sredini mesta razkošno razsvetljene. Ce se je že morala skrčiti uporaba električnega toka, bi morali zardi tega trpeti delavci in bi morali podvzeti prej druge stroge ukrepe za omejitev toka. Zato delavstvo upravičeno sumi, da je ta mera načrtna, saj se že dolgo Časa jasno kaže namera. Čimbolj sabotirati industrijo, trgovino, plovbo itd. da se po eni strani dokaže, da Trst ne more samostojno živeti, po drugi strani pa, da se prisili delavstvo k emigraciji ter se tako uniči odpor delavnega ljudstva proti imperialističnemu zasužnjevanju. Znano je na primer, da je še v zadnjem Času Cosulich odklonil razna naročila, ker mu ni do tega, da bi ladjedelnice delale in zaposlovale delavstvo. V mestu se celo šušlja, da Prejema g. Cosulich milijonske subvencije le da ohrani ladjedelnice v sedanjem mrtvilu. (10.10.47) Tudi o tem gospod Marazza ni bil obveščen Dne 16. septembra, ko se je v Gorici vršila slovesna predaja oblasti, se je med drugimi pripetil sledeč dogodek. Gospod Gravner iz Gorice je ustavil na cesti avto s krabinerji, ki so patruljirali po mestu. Povedal jim je, da so prišli k gostilni Pavlin v Drevoredu 20. septembra razgrajači z namenom, da napadejo prostore, in da grozijo družini. Karabinjerji so odgovorili, da ne morajo marediti ničesar, ker nimajo še ukaza od komandanta. Odpeljali so se. Sele čez dobre dve uri so se vrnili, ko so fašisti že svoje delo opravili. Slovenska gostilna je utrpela veliko škodo. Zakaj niso »višje oblasti«, ki so bile o tem obveščene, zapovedale karabinjerjem, da v mestu vzpostavijo red in mir? Se drug značilen primer: Istega dne ob 15. uri so vdrle organizirane skupine v stanovanje slovenskega odvetnika dr. Josipa Grudna v ulici Silvio Pellico št. 1. Zmetali so mu na cesto obleko, knjige, pohištvo in vse zažgali, poleg tega so mu ukradli 20 tisoC lir. Nekateri med napadalci so ostali nekoliko razočarani. Govorili so: »Ne, v to stanovanje se ne bom preselil. Je pa že boljše tisto, kjer zdaj stanujem«. Nekdo drugi spet: »Smo mislili, da ima ta odvetnik lepše stanovanje...«. Bili so esuli, ki so jih tja poslali od neke organizacije, pa so imeli najbrž slabe informacije in niso vedeli, da je bombardiranje za Časa vojne poškodovalo tudi stanovanje dr. Grudna. (4.10.47) Volk dlako menja narave pa nikolL. Gizela Colja, mati padlega partizana, ki so jo 16. septembra napadle in ranile fašistične bande pripoveduje: V torek dopoldne, ko se je povorka manifestan-tov bližala Spominskemu parku, sem sla po opravkih po ulici AlSeri. Iz povorke se je ločila skupina žensk in moških ter me obkolila. Začeli so me zmerjati s »sciavo« ter z drugimi prostaškimi Zalivkami. Bili so me in pretepali s pestmi in palicami ter me vrgli na da. Iz ust se mi je vlila kri, prav tako mi je krvavelo koleno. Med pretepanjem so trgali raz mene obleko, tako da sem se znašla na ulici gola. Ko so že mislili, da sem v nezavesti, so me hoteli še oropati. Na prsih sem imela zlato zaponko, ki so mi jo ukradli in prav tako so mi trgali iz ušes zlate uhane, z vratu zlato verižico z medaljonom, s prsta pa so mi hoteli sneti poročni in zaročni prstan. Klicala sem na pomoč. V bližnjem parku je bila sicer italijanska vojska in policija, toda nihče se ni na moje klice odzval. Vsa krvava in gola sem se zatekla v bližnjo vežo, toda še na poti do veže so me kamenjali in-vame pljuvali. Medtem so opozorili mojega sina, kaj se je zgodilo. Vsa v strahu sem ležala v ulici Donizetti, medtem ko so na ulici sežigali mojo obleko. Ko je prišel sin in me zaščitil, se mi je posrečilo, da sem se zatekla k neki znanki. Tudi v to stanovanje je drhal skušala vdreti, ker pa se jim ni to pdsrečilo, so pobili stekla na oknih. (1.10.1947) 197 Šentjakobčanov še vedno na cesti medtem, kn usuli takoj dobe stanovanja Šentjakobski okraj je med tistimi deli mesta, ki so najbolj trpeli zaradi bombardiranja med vojno. ZVU je le malo ukrenila za olajšanje stanovanjske bede, ki je nastala zaradi mnogih stanovanjskih hiš. Popravili so nekaj poslopij, toda večji del le laže poškodovanih. Druge hiše pa, ki so težko poškodovane ali do tal podrte, pa še sedaj Čakajo na popravila in obnovo, kakor jih lahko vidimo na pr. v ulici della Guardia in v bližnji okolici. 197 SentjakobCanov, ki so ostali na ta naCin brez stanovanja, nam je poslalo posebno pismo, v katerem se pritožujejo zaradi zavlačevanja tega tako važnega vprašanja in proti stanovanjskemu uradu, ki vse premalo skrbi za racionalno razdelitev stanovanjskih prostorov vojnim oškodovancem tam, kjer so še na razpolago. Kako to, da našteti esuli, ki stalno prihajajo v Trst, takoj dobijo stanovanje, kakor ga dobijo tudi tisti, ki lahko plačajo visoke nagrade, docim stanovanjski urad ne more preskrbeti bivališča tistim Tržačanom, ki nimajo denarja, da bi plačevali take nagrade? (2.10.47) EIZKULTURA Nogometne tekme za prvenstvo STO-ja Nogometni odsek UCEF-a je do- Danes, 3. oktobra se bo pričelo v da je favorita za prvo mesto težko ločil, da se začenjajo 12. t. m. tekme Ljubljani prvenstvo Jugoslavije v predvideti. Za nogometno prvenstvo STO-ja. Na tekmah bodo sodelovala moštva 14. fiskulturnih društev in sicer: Magdalena, Rojan, Tovarna strojev, Montebello, Costalunga, Skedenj, Lj- Ponziane (rezerva). Sv. Ana, Frausin, (Milje), Izola, Umag, Auro-ra> (Koper), Dreher in PristanišC-Mki. Najboljše kvalificirana nogometna enajsterica v lestvici bo postala državni prvak STO-ja. Zadnji dve enajsterici v klasifikacijski lest-Nci, pa bosta izpadli. Nadomsetili Pa jih bosta obratno dve najboljši moštvi iz kola za pokrajinsko prvenstvo. V ta namen bodo v torek 7, F m. na sedežu UCEF-a določili seznam srečanj. Zato naj pridejo na sestanke vsi predstavniki fiskultur-Mh društev, ki bodo sodelovala. Prvenstvo Jugoslavije v odbojki od 3. do 5. oktobra odbojki. Ta prireditev bo za balka-niado gotovo najveCja prireditev v Ljubljani. Tekme bodo na igriščih FD Enotnosti v Tivoliju. Za letošnje finalno državno prvenstvo se je na podlagi republikanskih prvenstev in kvalifikacijskih tekem plasiralo 6 moških in 8 ženskih društev. V tekmovanju moških ekip nastopajo nalsednja društva: Partizan CDJA, prvak Hrvatske Mladost (Zgreb), prvak Slovenije Enotnost (Ljubljana), prvak Srbije Crve-na zvezda (Beograd), prvak vzhodnega kvaifikacijskega tekmovanja Slovan (Beograd) in prvak zahodnega kvalifikacij sega tekmovanja Polet (Maribor). Vsa moštva so izenačena in se obeta napeta borba za prvo mesto, ki ga brani lanskoletni prvak in letošnji zmagovalec na turnirju mest moštvo CDJA Partizan, tako Od ženskih ekip sodelujejo: Polet (Maribor), Enotnost (Ljubljana), Mladost (Zagreb), Spartak (Subotica), Crvena zvezda (Beograd), Torpedo (Sarajevo) ter prvaka Cme gore in Makedonije. Rekordna prirditev v Moskvi O priliki prireditve 800-letnice Moskve je bilo v Moskvi izvedeno množično moštveno tekmovanje, ki po številu udeležencev daleC prekaša vse dosedanje šahovske prireditve na svetu. V moštvenem turnirju je igralo 48 moštev, vsako s 100 igralci, torej skupno 4800 ljudi! V eni izmed predsupin je zmagal Kujbiševski rajon nad Proletarskim rajonom. Ob pričetku tekmovanja so bile po vseh moskovskih javnih parkih in sekcijah igrane še propagandne proste in hrže partije. (3.10.47) Odslovitev nameščencev Dosedanji slovenski oddelek pri šolskem skrbništvu, ki ga je postavila pokojna angloameriška uprava na našem področju, je razpuščena. Krožijo glasovi, da ga bodo baje na novo imenovali. Med odpuščenimi je dr. Hacin in še štirje drugi uradniki. Ne bomo se spušCani v oceno in delo razpuščenega skrbništva, kateremu je stal na Čelu za slovensko šolstvo dr. Hacin, ki ga je tako favorizirala angloameriška šolska uprava. Želeli bi, da bo prosvetno minostrstvo v Rimu pri imenovanju oseb za novo vodstvo slovenskih šol v Italiji zbralo take strokovnjake, ki bodo dejansko odgovarjali potrebam in željam našega ljudstva. (23.10. 47) SLOVENCI! Ne dovolite, da vam šovinistični uradniki na prošnjah za žigosanje osebnih izkaznic označijo, da ste italijanske narodnosti in vas prisilijo, da to celo podpišete. Vsak primer nepravilnega uradovanja prijavite na našem uredništvu! (10.10.1947) Dijaški teden 18. 26. X. Olajšate šolanje našemu dijaštvu! Prispevajte v dijaški sklad! O guvernerju Lake Success. 3. (Ansa) - Dopisnik Anse poroCa, da podpira baje francoski predlog, naj bi se o imenovanju tržaškega guvernerja sporazumeli Jugoslavija in Italija, tudi brtitanska delegacija. Predsednik Varnostnega sveta za mesec oktober Alexan-der Cadogan ni še določil dneva za razpravljanje, domnevajo pa, da bodo o tem razpravljali prihodnji teden. Nekateri dani ameriške delegacije so ugotovili, da se ne bodo upirali taki rešitvi, da pa so mnenja, da se bosta Jugoslavija in Italija o tem težko sporazumeli Gorica, 7. - »Ansa« javlja, je bil med Jugoslavijo in Italijo sklenjen zaCasni sporazum glede prehoda meje za kmetovalce - dvolastnike, ki bodo prejeli začasne prepustnice, s katerimi bodo lahko vsakodnevno hodili Cez mejo na poljska dela. (8.10.47) Timodella skrivnost popolnega telesa S pomočjo brezplačne računalniške anatize odkrij, kaj ti najbolj ustreza! AKTIVNI PROGRAM e osebni program s posebnimi gibi za shujšanje • izguba odvečnih cm in izvrstno splošno psihofizično počutje e aktivno odstranjevanje celulitisa PASIVNI PROGRAM e masaža s fitokozmetičnimi proizvodi • elektrbstimulacija s profesionalnimi napravami • shujševalne metode z novim termalnim blatom Jean Klebert • in poleg tega še: čiščenje obraza, manikura, pedikura, depilacija itd. L Trst - Ulica Bramante <5 Tel. (040) 309118 j KMETIJSTVO Nedelja, 5. oktobra 1997 ___________PO MERITVAH STROKOVNE SLUŽBE___ Obračun letošnje trgatve je nadvse pozitiven Letošnja vina bodo bogatejšo no aromih, o nekoliko manj agresivno S trganjem rdečih sort se konec tega tedna na tržaškem Krasu trgatev izteka, medtem ko se je v Bregu zaključila že prejšnji teden. Sedaj je torej čas, ko lahko naredimo obračun. Za uvod ga na kratko strnimo v dve zgovorni besedi: zelo pozitiven. Strokovna služba Kmečke zveze je v teh tednih na celotnem tržaškem teritoriju izvedla približno 500 meritev sladkorja in kislin v grozdju. Iz pridobljenih podatkov izhaja, da je stopnja sladkorja v moštu tako v Bregu kot na Krasu zelo visoka in vsekakor nadpovprečna. To pa je jasna napoved za odlično kakovost vin, kar velja za rdeče in bele sorte. Kislina je rahlo izpod ravni, ki je sicer značilna za naša področja, razlog zanjo pa je sušno obdobje zadnjega poldrugega meseca, pomanjkanje vode pa vselej spremlja padec kislin.- Tako lahko zanesljivo napovemo, da bodo le- tošnja vina torej bogatejša na aromih kot na telesu, ker je vsebnost snovi, še zlasti alkohola, neobičajno visoka. Bodo pa zaradi nižje stopnje kislin nekoliko manj agresivna. Naj pri temu dodamo, da je kislina nižja le pri ORGANI JAVNE VARNOSTI NA DELU Vinogradniki pod strogo kontrolo Za kršitelje so predvidene visoke globe -KZ na razpolago za pojasnila Kot smo že poročali v kmetijski prilogi dnevnika (16.9.), je ministrstvo za kmetijstvo izdalo okrožnico št. 4/97, v kateri obvezuje organe javne varnosti, da nadzorujejo pridelovanje vina in prostore v katerih se izvaja vinifikacija, pred morebitnimi potvarjanji vinskega pridelka in goljufijami. V teh dneh ob trgatvi in neposredno po njej, so organi javne varnosti te kontrole že začeli izvajati Po vsej deželi in tudi pri nas, kar se doslej v tržaški pokrajini še ni dogajalo. Zato Kmečka zveza čuti za svojo dolžnost, da vinogradnike ponovno opozori na nekatere glavne obveznosti iz Predpisov, ki jih je treba izvajati, saj so za kršitelje predvidene visoke globe. Za kleti in druge prostore, v katerih se vino prideluje in hrani, je potrebno zdravstveno dovoljenje v smislu zakona 283/62. Prav tako morajo imeti zdravstveno knjiži-co vsi tisti, ki se ukvar-jajo s pridelavo vina. V kleteh, kjer vinogradniki hranijo vino, ne smejo, razen vina, biti Prisotne nobene druge snovi ali pridelki, kot so žganje in alkohol, sladkor in njegove razstopi-ne. sirupi, pijače ali sokovi, ki so različni od mosta in vina ter sladkor-116 ali kvasne snovi, ki so različne od onih, ki se Pridobivajo v zvezi z Srozdjem, suho grozdje m iz njega pridelane stvari, ki bi vinu lahko dala poseben okus in vonj, snovi, ki so dovoljene za Pripravo penečih ali aromatičnih vin, nedovoljene dodatne snovi ali bar-yda, lahka vina (ali vina, ki jih poznamo kot »Zun- to« ali »bevando«, mošti ali vina z naravno stopnjo alkohola, ki je nižja od 8 odst. za cono Cl, za 8,5 odst. za cono C2 in pa 9 odst. za cono C3). Vsi vinogradniki morajo nadalje voditi register, v katerega morajo beležiti proizvodnjo vina (vinifikacijo), morebitno ustekleničenje in prodajo. V primeru, da se prodaja vino v posodah z manj kot 60 litrov zmogljivosti pa tudi register za IVA. Letna prijava vina vsebuje register, ki lahko služi za registracijo vseh teh vknjižb, razen za navedbe IVA, ki je lahko ločena. V primeru pa, da ta register ne zadostuje za vse knjižbe, si je treba oskrbeti, ločeno za vinifikacijo, komercializacijo in stekleničenje, posebne registre. Ti registri morajo biti ožigosani pri službi za preprečevanje potvorb. Za podrobnejša pojasnila se lahko prizadeti obrnejo na Kmečko zvezo. (jk) belih sortah. Pri teranu se namreč ta problem ne postavlja zaradi podnebja in sortnih značilnosti. Glede količine so potrjene napovedi, po katerih je letos od 25 do 30 odstotkov nižja. Pri tem pa gre upoštevati dejstvo, da je bila lanska letina po količini nadpovprečna. Tako je v resnici letos minus 10 odstotkov, če upoštevamo, da je bilo lani plus 20. Vendar so glede na lego vinogradov po količini precejšnje razlike. V Bregu na primer ni bistvenih razlik z lanskim pridelkom, manj pa ga je na Krasu, še zlasti v zgoniški in re-pentabrski občini, ki sta bili bolj izpostavljeni letošnji aprilski pozebi. Pomladanski mraz je precej poškodoval zgodnje sorte kot so vitovska in teran, medtem ko se je malvazija nekako izmazala, glede na to, da njeni poganjki vzklijejo kaka dva tedna pozneje. Ko smo že govorili o sladkorju, naj povemo še to, da smo v zadnjih petnajstih dnevih pri meritvah opazili njegovo zelo hitro naraščanje. V dveh tednih se je povzpel kar za 3 do 4 stopinje in je od 16 dosegel višino 20. To je posledica izredno ugodnih vremenskih razmer in pametno so ravnali vsi, ki so se odločili za čim poznejše trganje, kajti to bo gotovo zelo blagodejno vplivalo- na kakovost vina. dr. Mario Gregorič strokovna služba. Kmečke zveze NA POBUDO USTANOVE ERSA Obisk agrolurisličnih operaterjev iz Avstrije Ob koncu minulega tedna je -bila v naši deželi na dvodnevnem obisku delegacija agri-turističnih operaterjev iz avstrijske Koroške in Štajerske. Pobudo za obisk je dala deželna ustanova za razvoj kmetijstva ERSA, z namenom, da se avstrijski gostje seznanijo z raznoliko agritu-ristično ponudbo v Furlaniji Julijski Krajini. Obstaja namreč skupni interes in načrt, da se ustanovi društvo za povezavo agri turističnih operaterjev Koroške, Štajerske in Furlanije, v okviru katerega naj bi prišlo do izmenjave izkušenj in tudi turistov. Gostje iz Avstrije so obiskali več agrituri-stičnih kmetij v deželi, obisk pa se je zaključil v Mavhinjah na agri turizmu člana Kmečke zveze Chiattija. Avstrijski delegaciji je spregovoril strokovnjak Kmečke zveze dr. Mario Gregorič z orisom značilnosti kmetijstva na Tržaškem, za avsrij-ske goste pa je bila to tudi priložnost, da se seznanijo s položajem naše narodne skupnosti. (du) Zasedanje vsedržavne konfederacije kmetov V Rimu je ta teden zasedalo vodstvo vsedržavne konfederacije kmetov CIA. Predsednik Giuseppe Avdio je uvodoma poročal o predstavljenem osnutku finančnega zakona, ki predvideva dodatna bremena tudi za kmetijski sektor. Večje bodo socialne dajatve, več bo stalo zavarovanje za nezgode na delu, povišal se bo davek na dodatno vrednost IVA, na kmetijska podjetja pa bo nedvomno vplival tudi povišek IRPEF, ki je predviden za proste pokbce. Avolio je naštel te in še druge primere, pri čemer je vsekakor poudaril nujnost, da Italija tudi z rigorozno politiko žrtev in krčenja javnih izdatkov naredi vse kar je mogoče, da pravočasno ujame evropski vlak. Avolio je bil kritičen do vlade, ki se ob proračunski razpravi posvetuje in pogaja le s sindikati, ne pa tudi s kmetijskimi stanovskimi organizacijami. Tako so v predlogu finančnega zakona naložbe za kmetijski sektor predvidene le v omejenem obsegu. Vodstvo CIA, ki se ga je udeležil tudi tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec, je obravnavalo še vrsto drugih vprašanj, kot so zakonski normativ o parkih, reforma stanovskih organizacij in program pobud za jesen-zimo. Med temi je v ospredju sklic vsedržavnega občnega zbora, ki bo letos anti-cipiran na 29. oktober in na katerem bo prisotna tudi delegacija Kmečke zveze, (du) STROKOVNI NASVETI Kmetijska opravila v oktobru Oktober je čas, o se narava počasi pripravlja na bližajoči se zimski počitek Zaradi hladnejšega vremena narava upočasni svoj ritem, zato veliko tipično poletnih opravil (zalivanje, zatiranje plevelov, škropljenje proti številnim boleznim ali škodljivcem) ni več potrebnih ali vsaj ne tako nujnih. Oktober je pač čas, ko nam zemlja ponuja veliko pridelkov in nas tako obdaruje s trudom, ki smo ga vložili v prejšnjih mesecih. In če smo dobro sejali, bomo dobro tudi poželi. Vinograd in klet - Letošnja trgatev je v glavnem končana in v kleteh iz mošta že nastaja mlado vino. Slednje je že spravljeno v sodih in po burni fermentaciji prvih dni imamo sedaj fazo upočasnjene fermentacije. Vsak kletar dobro ve, da mora slednja potekati ob odsotnosti zraka in je zato na sodu nujno potreben čep s cevko, ki se konča v vodi, ali pa za to izdelana plastična priprava, ki jo zlahka dobimo v kmetijskih trgovinah. Slednje omogočajo ogljikovemu kisiku, ki se tvori med fermentacijo, da izhaja, preprečijo pa, da kisik pride v sod in na ta način kvari mlado vino. V slučaju, da takoj pred fermentacijo opazimo katerekoli nepravilnosti (v okusu, v barvi, itd.), je najbolje, da se o tem posvetujemo s strokovnjakom, ki nam bo tudi svetoval oz. opravil kemijsko analizo vzorca vina. Oljčni nasad - 2e smo povedali, da bo letos oljčna letina manj obilna. V septembm smo ' tudi najavili napad oljčne muhe, ki je letos za- radi ugodnih pogojev nekoliko večji, kot po navadi. Ker je napad oljčne muhe možen tudi v oktobra, bomo morali biti tudi v tem mesecu pozorni in slediti bomo morali nasvetom specifične strokovne službe, ki nadzira škodljivca. Oljkarje še enkrat spomnimo, naj se strogo držijo karenčne dobe uporabljenega insekticida. V tem mesecu se lahko posebno na oljkah pojavi oljčna kozavost (Cycloconium oleagi-num). To je glivična bolezen, ki se lahko pojavi bodisi pomladi, kot jeseni ali tudi pozimi, če je podnebje posebno milo in vlažno. Dobri pogoji za njeno razširjenost so vlažno vreme in temperatma med 10 in 20 stopinjami Celzija. Bolezen se najraje pojavi na starejših ali slabo obdržanih drevesih. Bolezenski znaki se pokažejo na zgornji strani listov, v obliki 10 milimetrov velikih okroglih sivkastih madežev, ki so obrobljeni s črno barvo. Madeži spominjajo na piko v obliki oči, ki jih ima prav na repu. Zaradi tega bolezni rečemo tudi pavje oko. Listi kmalu nato porumenijo in odpadejo. Ob hujšem napadu se lahko cele veje posušijo. Oljčno kozavost zatiramo z 1 % bakrenimi prirpavki (Rame caffaro). Proti kozavo-sti se lahko borimo tudi s pripravki,ki spadajo v skupino ditiokarbamatov (Dithane,-Antracol indrugi), vendar zgleda, da so slendji manj učinkoviti. Z istimi sredstvi branimo oljko pred morebitnimi drugimi glivičnimi boleznimi. Pripravek lahko pomešamo z insektici- dom,ki ga v slučaju napada uporabljamo za zatiranje oljčne muhe. Sadovnjak - V tem mesecu pobiramo pozne sorte jabolk in hrušk. Ob pobiranju sadeže rahlo zasučemo, da se bolje odtrgajo iz veje in da bi vej ne poškodovali. Stalno moramo pregledovati že shranjene plodove in odstranjevati bolne in gnile, da ne bi to prizadelo še ostali pridelek. Oktober je čas za jesensko škropljenje sadnega drevja. Škropimo proti škrlupu (Ventu-ria inaequalis) na jablani in hruški. Škropimo v času, ko listje odpada. Na ta način preprečimo, da bi gliva prezimila v odpadlih listih. Vsekakor za škropljenje počakajmo, da sadeže poberemo. V ta namen uporabljamo bakrene pripravke. Škropljenje opravimo tudi na breskvi. Z istimi sredstvi, kot proti škrlupu, sedaj ukrepamo proti breskvini kodravosti (Taphrina deformans) in listni luknjičavosti (Coryneum beijerinckii). Slednja lahko napade tudi ostale koščičarje, zato bomo v primera, da smo letos imeli napad, škropili tudi drugo sadno drevje. Škropljenje koščičarjev lahko opravimo tudi, ko je listje že odpadlo. Ko listje odpade, sadimo sadno drevje. Zato moramo prej pravilno pripraviti sadilne jame, izbrati vrsto in sorto ter pravilno razdaljo med drevesi. Zelenjavni vrt - Tudi v zelenjavnem vrtu se delo postopoma manjša. Zato je možno, da razpolagamo s časom za ureditev malega tunela, pod katerim bomo podaljšali rast nekaterih povrtnin, ki smo jih gojili skozi poletje (npr. petršilj, zelena, razni radiči in solate). To je bolj potrebno v krajih, kjer se ponoči že precej ohladi. Tunel bomo pozneje uporabljali v zimskih časih. V oktobra sejemo zimsko špinačo, motovilec, sadimo pa česen, belo čebulo in kuhinjska zelišča. Sadimo ali pesadimo jagode. Oktobrski zelenjavni vrt nam nudi še veliko število različnih vrtnin. Ce temperature ostanejo visoke in prevladuje sončno vreme, iz vrta lahko še pobiramo paradižnike, papriko, jajčevce in baziliko, posebno v toplejših legah. Poleg tipičnih poletnih zelenjadnic pobiramo še zgodnje sorte kapusnic (zelje, zgodnjo cvetačo), radič, korenje in sladki komarček Pobiramo tudi špinačo, ki smo jo sejali poleti. Vrtnine, ki smo jih že spravili, kot so krompir, čebula in buče, moramo stalno nadzorovati, da ne bi, posebno ob vlažnih dneh, začele gniti. Brž moramo odstraniti ognjišča bolezni. Cas je, da razmnožimo kuhinjska zelišča. Poleg tega, da pridobimo nove rastline, s tem opravilom rastline tudi pomladimo. Rastline izrajemo iz zemlje in jih razdelimo na dva ali več delov. Vsak del mora imeti dovolj korenin. Novonastalim rastlinam pred saditvijo odrežemo morebitne stare veje in jih krajšamo. Hitro nato dobro zalijemo, ne pa gnojimo. • dr. Magda Sturman KOŠARKA / ZMAGA JADRANA V C LIGI ODBOJKA / ITALIJANSKI POKAL Jadranovci do konca ohranili mirne živce Ekipo iz Ferrare je-bilo za naše fante zelo trd oreh Vatovci s težavo stili Koimpez Gostje bi lahko celo povedli z 2:0 Koimpexova dekleta tokrat slabše Stefan Samec je dosegel 20 točk Jadran NTKB-Estensi Acciai Gallo 62:57 (36:20) JADRAN NTKB: Ober-dan 12 (3:4 prosti meti, 3:4 met za dve točki, 1:3 trojke), Požar 5 (1:2, 2:4, 0:2), Pregare 10 (3:4, 2:5, 1:5), Rustja 5 (1:2, 2:2, -), Samec 20 (2:3, 6:12, 2:2), Grbec 0 (-, -, 0:5), Hmeljak 10 (-, -, 5:9), Franco n.v., Valente n.v., Slavec n.v. Trener: Vatovec ESTENSI: Raule 7 (-, „2:3, 1:1), Bruzzi 11 (8:8, 0:4,1:6), Nieri n.v., Mala-godi 20 (8:8, 7:13, 0:2), Stignani 9 (1:2, 4:5, 3:5), Gurtner 2 (2:2, 0:4, -j, Procatere 0 (-, 0:1, -), Bi-notto 8 (-, 4:8, -), Torroni n.v., Roncorati n.v. Trener: Tranchella. Sodnika: Musizza in De Rossi iz Vidma Po izvrstni igri v prvem polčasu je Jadran NTKB sinoči osvojil' svojo prvo zmago v tem prvenstvu, Ce ne upoštevamo uspeha brez boja v prvem kolu proti Sacilu. Zmaga je tembolj pomembna, saj je naša združena ekipa igrala brez Sandija Rauberja, ki je zbolel za gripo. Jadranovci so v prvem polčasu igrali zares odlično: -dobri so bili v obrambi in še boljši v napadu. Gostje so prvi točki dosegli šele po treh minutah in pol (6:2). V tem delu se je zlasti odlikoval Stefan Samec, ki je dal 10 točk in imel 7 skokov ter dve blokadi. Po vodst-vu 16:10 v 10. min. so jadranovci razliko še povečali, povedli za 15 točk v 15. min. (28:13), da bi sklenili polčas z najveCjo prednostjo 16 točk (36:20). Za igro v prvem polčasu je treba pohvaliti, poleg odličnega Samca, prav vse ostale. Težave za naše košarkarje so se zaCele v drugem polčasu. Gostje so z delno razliko 4:0 zaostanek zmanjšali. Jadranovci so bili predvsem v napadu kot zakrCe-ni, tudi zaradi agresivne igre nasprotnika, ki je stalno nižal zaostanek. Vatovčevim fantom se je šele po osmih minutah v napadu »odprlo«. Gostje pa so se s požrtvovalno igro v zadnjih minutah nevarno približali jadra-novcem, tako da je bil rezultat v 38. min. le dve točki v korist naših (55:53). Zadnji dve minuti sta bili skrajno napeti. Jadranovci pa so le obdržali mirno kri in tudi zasluženo zmagali. »Vsem fantom Čestitam za dobro igro, predvsem v prvem polčasu, še posebno pa bi pohvalil Stefana Samca. V začetku drugega polčasa nas je zajela kot trema pred zmago, nato smo reagirali in tudi zmagali. Upam, da bomo z zmagami privabili v Portuale še večje število gledalcev,« je tekmo komentiral trener Jadrana VValter Vatovec, -bl- H KOŠARKA / SPOMIN NA PREZGODAJ UMRLEGA IGRALCA h Bora memorial Boris Tavčar Borovci v finalu premagali Kontovel - Domu tretje mesto Bor je s sinočnjo zmago nad Kontove-lom osvojil memorial Boris Tavčar in s tretjo zmago dokončno osvojil pokal v spomin na prezgodaj preminulega košarkarja. Pokal je zmagovalcem izročila Borisova družina. Tretje mesto je osvojil goriški Dom, ki je premagal Cici-bono. Obe zmagi sta bili dokaj gladki in torej popolnoma zasluženi. Pri Ciciboni zasluži pohvalo Stefančič (letnik 1980), pri Boru pa se je dobro obnesel Susani. ZA 1 .MESTO Bor Radenska - Kontovel 80:64 (45:23) Bor: Filipčič 8, Susani 26, PerCiC 7, Ve-linski 3, Barini 7, MSimoniC 9, Tomšič 10, Racman 1, Posega 8. Trener: Furlan. ___________________________________ Kontovel: Pertot 19, Spadoni 0, Turk 17, Gulič 1, Danieli 2, Civardi 6, Križman 6, Čeme 2, Vodopivec 0, Starc 4, Godnič 7. Trener: Vremec. ZA3.MESTO Dom Rob Rov - Cidbona Pref. Marsi-ch 91:67 Donu Košuta 5, Corsi 12, Podbersig 4, Franco 12, Ambrosi 3, Campanella 19, Covi 4, Guameri 13, Jarc 18. Trener Semolič Cicibona: Pettirosso 8, Persi 5, Messini 9, Pavlica 4, Cuppin 9, Bajc 2, Uršič 4, Stefančič 6, Furlan 8, KrižmanCiC 6, Bandi 4. Trener: Bat- Imsa Kmečka banka -Koimpex 3:1 (13:15, 16:14,15:12,15:8) IMSA KMEČKA BANMKA: Feri 5 + 13, Florenin 2+10, Snidero 13+18, Buzzinelli 3+4, Beltrame 6+10, Rigonat 4+2, Sulina 6+7, Černič 2+0, Visciano 0+0. KOIMPEK: Riolino 3+3, Colautti 2+2, Ber-tocchi 7+15, Radetti 1+0, Božic 5+7, Stabile 2+11, VolCiC 0+0, Kralj 7+16, Princi 1+1. Valovci so nastopili brez Aizze in Cole, ki sta zbolela noc pred derbijem, trener De Marchi pa je v prvih dveh setih iz varnostnih razlogovo pustil na klopi za rezerve tudi rahlo poškodovanega Sulino. Gostitelji so tako zaigrali s postavo Rigonat podajaC, Snidero glavni tolkaC, Feri in Florenin sprejemalca, Buzzinelli in Beltrame centra. Koimpex pa je »odgovoril« s standardno še-sterko Colautti podajaC, Bertocchi glavni tolkaC, Stabile in Kralj tolkaCa, Riolino in Božic centra. Tri seta je bil derbi zelo izenačen. Obe ekipi sta delali precej napak in z lahkoto dosegali menjavo servisa, zato je tekma trajala skoraj dve uri in pol. Val je v obeh uvodnih setih povedel, slogaši so mu bili stalno za petami, gostitelji pa so v obeh končnicah zašli v težave. Koimpexu se je tako po zmagi v prvem setu ponudila izredna priložnost: v drugem setu je imel na voljo kar štiri zaključne žoge, vendar jih zaradi napak ni izkoristil in valovci so stanje v setih izenačili. V tretjem setu je De Marchi poslal na igrišCe Sulino, kar je pozitivno vplivalo na igro Goričanov, a ne do konca seta, saj so se jim trdoživi slogaši vnovič nevarno približali. Iz zagate je valovce rešil De Marchi s posrečeno zamenjavo podajaca. Ko je namreč Černič zamenjal Rigonata, je Val nedvomno zaigral boljše, osvojil tretji set, nato pa zanesljivo še Četrtega. Lahko reCemo, da je Slogin podajaC Colautti dobil dvoboj z Rigona-tom, mladi Aljoša Kralj pa je bil na ravni Valove-ga veterana Aleša Ferija, čeprav si je skupaj z Ber-tocchijem privoščil nekaj nepotrebnih napak v ključnih trenutkih tekme. Razlika med ekipama pa je bila najbolj opazna v bloku. Slogaši bodo danes v telovadnici Monte Cen-gio v Trstu sodelovali še na turnirju za Pokal Cas-samarca, ki ga prireja tržaški deželni tretjeligaš Prevenire. Na njem bosta poleg slogašev ih ekipe organizatorja nastopili še hrvaški šesterki Rijeke in Rovinja. Turnir se bo priCel ob 9.30. Koimpex se bo v prvi polfinalni tekmi pomeril z Rovinjem, sledila pa bo tekma Prevenire - Rijeka. Tekma za 3. mesto bo ob 15. uri, za 1. mesto pa ob 19. uri. ŽENSKE Koimpex - Sangiorgi-na 0:3 (5:15, 11:15, 12:15) KOIMPEX: Barbara in Paola Gregori, Fabrizi, Čok, Mamillo, Sossi, Piccoli, Molassi, Vin-cenzi. Koimpexove igralke so tokrat zaigrale slabše kot na prvih dveh tekmah, končni rezultat pa vsekakor ne odraža pravega razmerja sil na igrišCu, saj tudi Sangior-gina ni pokazala ničesar posebnega, vsekakor manj kot prejšnji Koim-pexov nasprotnik Cam-st. Razen kot v prvem setu, sta si bili namreč ekipi v bistvu enakovredni, kljub temu, da bodo Furlanke letos nastopile v višji, BI ligi. Koimpex pa je v vseh treh setih naredil odločno preveč napak, da bi lahko iztržil boljši konC-. ni izkupiček. Ekipi se še vedno pozna, da je v fazi pripav, trener Blahuta pa pravzaprav še išCe najustreznejšo postavo, ob tem, da zaradi poškodbe oziroma delovnih obveznosti ta Cas ne more računati na Be-nevolovo in Grudnovo, ki sta bili lani standardni igralki. V prvem setu je tako poslal na igrišče postavo s Piccolijevo v vlogi po-dajaCice, v diagonali z njo je igrala Paola Gregori, na centru sta bili Molassijeva in Vincen-zijeva, na krilu pa Čokova in Mamillovo. V drugem setu se je kot podajaC preizkusila Paola Greogri, Vincenzijeva je igrala na desnem krilu, na igrišče pa so stopile tudi ostale igralke. Prvi set je Sangiorgina prepričljivo osvojila, ostala dva pa sta bila izenačena. Se najbližje vsaj delnemu uspehu, Ce že ne preobratu, je bil Koim-pex v tretjem setu, ko je bil dalj Časa v vodstvu, na koncu pa so bile spet usodne predvsem napake. domači šport Danes NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA 15.30 na Proseku: Primorje - Juventina; 15.30 v Bazovici: Zarja Gaja 97 - Monfalcone 1. AMATERSKA LIGA 15.30 v Gonarsu: Gonars - Vesna; 15.30 v Lignanu: Lignano - Sovodnje 2. AMATERSKA LIGA 15.30 v Turjaku: Isonzo - Breg; 15.30 v Doberdobu: Mladost - Villanova; 15.30 v Trebčah: Primorec -Zaule Rabuiese 3. AMATERSKA LIGA 15.30 na Opčinah, Ul. Carsia: Servola - Zarja Gaja; 15.30 v Žavljah: San Vito - Kras NARAŠČAJNIKI 10.00 v Repnu: Primorje - Zaule Rabuiese; 10.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Staranzano NAJMLAJSI 11.45 v Trstu, Ul. Camaro: Ponziana B - Zarja Gaja 97 ZAČETNIKI 10.30 v Standrežu: Juventina - Piedimonte; NAMIZNI TENIS ŽENSKA Al LIGA 10.00 v Muraveri, Drevored Rinascita: Muravera - Kras Generali MOŠKA C2UGA 10 90 v Trstu: Pelikana - Kras ZENSKA C2UGA 10.00 v Zgoniku: Kras B - Fincantieri MOSKADUGA 10.00 v Zgoniku: Kras - Fincantieri ODBOJKA 4. TURNIR PRIJATELJSTVA 9.30 v Trstu, 1. maj: nastopa tudi ženska ekipa Koimpex TURNIR CASSAMARCA 9.30 v Trstu, Monte Cengio: nastopa Koimpex (moški) NAMIZNI TENIS / ZENSKA A2 LIGA Kras Corium mora biti bolj samozavesten Nasprotnik je bil vsekakor premočen Kras Corium - A4 Verzuolo 0:5 Martina Milic - Alberto 1:2 (9:21, 21:15, 10:21); Nina Mihe - Szymanelis 0:2 (13:21,11:21); Bresciani - Bazzani 0:2 (12:21, 14:21); Martina Milic - Szyma-nelis 0:2 (14:21,18:21); Bresciani - Alberto 0:2 (12:21,15:21). Da bo za mlade krasovke sezona zelo naporna, se je izkazalo tudi na sinočnji tekmi drugega kroga A2 lige, kjer se igra na dveh mizah istočasno tako kot v Al. Gostje iz Verzuola so se v Zgoniku predstavile z moCno postavo, pa tudi ostale ekipe ne bodo po moči zaostajale za njimi. Proti Poljakinji Jadvvdgi Szymanelis in drugokategomi-cama štev. 15 in 28 Danieli Alberto in Paoli Bazzani so Kraševe novinke v ligi pokazale kar so znale, vendar se je malo tudi zatikalo. Proti tujki sta igrali Nina Milic (štev. 59) in Martina Milič (št. 51). Obe sta proti najboljši nasprotnici, ki opravlja pri A4 Verzuolo tudi trenersko funkcijo, pokazali nekaj dobrih protinapadov, Čeprav jim je to nasprotnica le redko dovolila. Le Martini Mihe se je uspelo toliko sprostiti, da je iztrgala set Albertijevi v prvem sinočnjem dvoboju, veC pa ni bilo mogoče. Nikakor pa ni šlo za mizo Daši Bresciani (št. 45). Ni dvoma, da bodo naše igralke morale plačati davek neizkušenosh in mladosti (sestrični Milic sta šele pristopili v drugo jakostno kategorijo). Vsekakor pa dekleta ne bodo vrgle puško v koruzo in si bodo prizadevale ostati v ligi, saj skrivajo v sebi še dosti rezerve. Okrepih pa morajo tudi prepričanje, s katerim včeraj niso šle za zeleno mizo. (J.J.) ZenskaBliga . Kras Activa - La Fenice Spo-leto 2:3 Ženska Cl liga Kras - Castellana 1:4 ODBOJKA / DEŽELNI POKAL Dve zmagi 0lympie v Villi Pozzo presenetil v Gorici Mlade borovke so se hrabro borile 01ympia je v drugem krogu tekem za deželni moški pokal zanesljivo premagala tržaški Prevenire, a je morala priznah premoč II Pozza iz Pradamana, ki je sinoči v Slovenskem športnem centru v Gorici presenetil. Furlanska šesterka je novinec v C2 ligi, a se je zelo okrepila in naj bi bila skupaj z Buio celo glavni favorit bhžajoCega se prvenstva C2 hge. »II Pozzo je zelo dober nasprotnik, a mi smo igrali slabo, saj smo v dveh setih zgrešili kar 20 servisov, poleg tega pa smo nastopih brez Janeza Terpina, ki je že nekaj Časa odsoten iz zdravstvenih razlogov. Ponavljam, oni so dobri, niso pa nepremagljivi,« je povedal trener Goričanov Vojko Jakopič. Povedah je treba še, da 01ympia nikoli ni igrala s standardno postavo (manjkal je tudi Grau-ner), ampak je trener preizkusil razne možnosh. Sinočnji izidi: 01ympia - Prevenire 2:0 (15:12, 15:9, II Pozzo - Prevenire 2:1, II Pozzo - 01ympia 2:0 (15:10,15:8) OLVMPIA: A. in S. Terpin, Dorni, Maraž, Ferfolja, B. Sfiligojj, Pintar, Seni, Hlede. Česar niso dosegli fantje v Gorici, je uspelo dekletom v Villi Vicentini. Igralke 01ympie so namreč zmagale na obeh tekmah. Najprej so v derbiju odpravile mlado Borovo postavo, nato pa so po ostrem boju v »he breaku« ugnale še ekipo gostitelja, ki naj bi bila ena najboljših v prvenstvu C2 hge. V odločilnem tretjem nizn proti Car Friulani so Goricanke zaigral® zelo zagrizeno, z dobrimi posegi v obrambi so se izkazale Bulfonijeva, Trapuzzano-va, Silvana Princi in Corsijeva, prišlo pa je tudi do izraza, da ima 01ympia letos na razpolago res veliko število enakovredmD igralk, kar je seveda nadvse pozitivno' Treba je tudi omeniti, da je zaradi delovnih obveznosti manjkala Ines Orel. Borove Cetrtoligašice po pričakovanju1 niso mogle kljubovati mnogo bolj izkušenim tekmicam, a v Borovem taboru so z zadovoljistvom ugotavljati, da so se de leta hrabro borila. _. Sinočnji izidi: 01ympia - Bor 2-(15:5, 15:7), 01ympia - Vivil 2:1 ’ 5:15,15:11), Bor - Vivil 0:2 (5:15, 3:15) OLVMPIA: Skerk, Ciocchi, PitaccO’ Bulfoni, Zotti, Corsi, Pascolat, Trapu223 no, Braini, S. in L. Princi, Cemic. BOR: Z. in J. MihCevič, Bogateč, J ^ go, Macho, Rogelja, Sadlovvski, Boz, S 6 nad, Ažman, Zandik, Faimann. PROMOCIJSKA LIGA / DERBI NA PROSEKU Primorje in Juventina: gost še nikdar uspešen Doslej šestkrat uspešni domačini in štirje neodločeni rezultati - Zarja/Gaja bo gostila močni Monfalcone Proseško igriSCe bo danes prizorišče prvega derbija letošnje nogometne sezone. Primorje in Juventina sta prava veterana amaterskih prvenstev. Standrežci nastopajo že od sezone 1947/48, Prosečani pa od sezone 1963/64, vseeno pa so se doselj srečali le desetkrat. Prvih šest derbijev so igrali v 2. AL, zadnje štiri pa v promocijski ligi. Kot zanimivost naj povemo, da je v prvih šestih derbijih vedno zmagala ekipa, ki je igrala doma, v zadnjih štirih so se Standrežci in ProseCani razšli pri neodločenem rezultatu. Stanje je povsem izenačeno tudi glede danih golov. Skupno jih je padlo 20, vsaka ekipa jih je dala po deset. NajveC golov (štiri) je padlo v tretjem derbiju (3. 11. 74) v Standrežu, ko je Juventina premagala Primorje s 3:1. Ponovno štiri gole smo videli spet v Standrežu v sedmem derbiju (18.10.92), ko sta se ekipi razšli pri neodločenem izidu 2:2. Za današnji, 11. derbi smo zbrali naslednji izjavi. Dario Kante, predsednik SD Primorje: »Tudi tokrat bomo imeli probleme s postavo zaradi številnih poškodb. Gotovo bodo odsotni Lando, Digovich, Mitja in Peter Stoka.Vprašljiv je tudi nastop Pescatorija (na sliki levo). Prav zaradi številnih poškodb smo morali dobtli nekaj svežih moCi. Na tej tekmi bosta na razpolago trenerju Bal-dassiju branilec S. Sergia Dagri m vezni igralec Ponziane Nor-bedo. Možno pa je, da bo igral prvo letošnjo tekmovanje naš kapetan Crevatin. S to dopol-nitvijp in upanjem, da bo Štolfa Začetek ob 15.30 Vse tekme v nogometnih amaterskih ligah se bodo z današnjim dnem začele ob 15.30. Cimprej končal vojaški rok in bo postava končno popolna. Kar se tiče derbija, bi se gotovo zadovoljili tudi s točko, Ce upoštevamo nepopolno postavo. Pozabiti ne smemo, da je Juventina lani igrala v elitni ligi.« Massimo Tabaj, kapetan Ju-ventine: »Sam ne vem, Ce bom lahko igral ta derbi, saj imam še vedno bolečine v hrbtu. V petek pa je opravil prvi trening Trampuš (na sliki desno), kar je seveda razveseljiva novica. Ne vem, Ce bo lahko takoj igral, njegova prisotnost v ekipi pa je seveda dragocena. V glavnem bi morali igrati ista postava kot prejšnjo nedeljo, ko smo glede na prvo kolo pokazali napredek v igri. Skušamo se izboljšati v obrambi in tudi na sredini igrišča. Bojimo se proseškega igrišča, saj ekipe kot mi, ki igramo na travnatih igriščih, se seveda ne znajdemo na peščenih terenih. To nam bo gotovo dodatno’ otežkocilo delo. Sicer pa moram poudariti, da na Proseku nismo nikoli izgubili. Upam, da bo tudi tokrat ob- veljala tradicija.« Zaija/Gaja - Monfalcone Združeni ekipi Zarje/Gaje pridejo v goste Tržačani, ki so lani zmagali v prvenstvu 1. AL z 61 točkami in so si s tem zagotovili napredovanje. Moon-falcone, ki ga trenira Fabio Grillo, so se letos precej okrepili. Omenili bi le Martignonija, ki je igral pri Piši. Startali so med favoriti in to tudi potrdili v prvih dveh nastopih, ko so premagali Aiello in Flumigna-no. V Bazovico bodo prišli z namenom, da nadaljujejo s pozitivno serijo, kar pomeni, da bo naloga vzhodnokraške eki-pevse prej kot lahka. Trener Zarje/Gaje Miloš Tul bo imel nekaj problemov s postavo. Medtem ko je bil Donaggio izključen kar za eno kolo, bo moral kapetan To-gnetti zaradi nedeljske izključitve »počivati« do 31. marca 1998. Res škoda za tega stebra bazoviške ekipe, ki je doslej odigral že 357 prvenstvenih tekem v članski ekipi. (B.R.) Sovodnje v Lignanu Vesna pa v Gonarsu ril. AMATERSKA LISA Sovodenjci in Križoni Lignano - Sovodnje Ladi Tomšič in Vasja Peteani sta danes v Lignanu. »Lignano je zelo močna ekipa, ki je skupno z Gonarsom in s Fu-tui-o v te) hgi glavni favorit za napredovanje. Lignano se je že lani boril za sam vrh lestvice, osvojil SStKMSJto močno ekipo. Naš cilj na tej tekmi je ta, da ne izgubimo. Ce bomo dosegli zmago, bo to lep uspeh«, je dejal tehnični vodja sovodenjske ekipe Gianni Mar-son. Lignano je po 2 kolih s 6 točkami na vrhu lestvice in z gol razliko 5:0. Sovodenjce torej čaka težka naloga. Gonars - Vesna Križani igrajo proti nasprotniku, ki je lani v tej skupini zasedel šesto mesto s 45 točkami. Letos pa se je Gonars precej okrepil m je med favoriti za napreod-vanje. V prvi tekmi je Gonars proti Edili Adriatici pokazal očitno premoč in zasluženo zmagal. V nedeljo pa je klonil v Sovo dn j ah, kar pomeni, da je ranljiv. Ker Križani letos ne skrivajo svojih ambicij, saj ciljajo na visoko uvrstitev, se v Gonarsu obeta oster boj za točke. Vesna igra v gosteh in bi se verjetno zadovoljila tudi s točko. Trener Nonis ne bi smel imeti večjih problemov s postavo. Danes se bodo pričela prvenstva tudi v 2. oziroma 3, AL, kot smo že poročali ob petkovi predstavitvi naših ekip. Pari 1. kola, 2. AL: Isonzo -Breg A, Mladost - Villanova, Primorec - Zaule; 3. AL: Servola -Zarja/Gaja B, S. Vito - Kras; Breg B prost. (B.R.) _____________________MLADINCI / DEŽELNO PRVENSTVO_________________________ Prekinitev v Standrežu zaradi hude poškodbe vratarja Dimitrija Devetaka odpeljali v borlnišnico, kjer so ga takoj operirali - Zmagi Zarje/Gaje in kriške Vesne deželno prvenstvo Juventina - Pro Romans prekinjena v 40. min JUVENTINA: D. Devetak, Ro-s^nno, Scacco, Della Mora, Fede-Cragnich, Bonavitacola, Flo-^enin, Costa, Ferletič, Spigarola; Perisutti, Mikulus. Včerajšnjo tekmo med Juventi-n° hi Pro Romansom so prekinili Pet minut pred koncem prvega Polčasa zaradi izredno hude Poškodbe, ki se je pripetila vra-arju domaCe ekipe Dimitriju Devetaku. Le-ta se je med posegom hudo poškodoval nogo. Zaradi veckratnih zlomov je obležal na ueh. Takoj je bilo razumeti, da za zelo resno poškodbo. Rešil-hi avto je bil po nekaj minutah na ^pišCu in odpeljal nesrečnega De-vetaka v bolnišnico, kjer so ga že vCeraj nujno operirali. Tekmo so tako prekinili pri stanju 1:1 (gol za Juventino je do-segel Bonavitacola). Vodstvi obeh hipe sta se skupno s sodnico dogovorili, da bodo tekmo ponovili, ?aj se nihče od prisotnih na JStiscu ni čutil, da bi nadaljeval z lgro. Seveda vsi želimo, da bi Dimi-h1 Cimprej okreval in da bi ga tu- di Cimprej spet videli na igrišču. POKRAJINSKO PRVENSTVO Zarja/Gaja - Edile Adriatica 3:1 (1:1) STRELCI ZA PRIMORJE: Furlani, Padoan, Kariš. RdeCi karton: Padoan. Z ARJA/GAJA: Damjan Grego-ri, KrižmanCie, Jan Gregori, Alta-raz, SulCiC, Furlani (Damjan Gregorij, Cocevari (lozza), Kariš, Milkovič (Zornada), Padoan, Manzin. Tudi v 2. kolu je ekipa Zarja/Gaja osvojila ves izkupiček, saj je več kot zasluženo premagala tržaško moštvo Edile Adriatica. Naj omenimo, da se je v glavnem ponovila tekma iz prejšnjega kola, le da so bili strelci drugi in da je naša ekipa na tej tekmi zares prišla do treh točk, medtem ko je prejšnjo tekmo nogometna zveza dosodila domačinom brez boja z 2:0 zaradi napake pri sestavljanju spiska igralcev. To je bila res hladna prha za našo združeno ekipo. Včerajšnja tekma je potekala ob premoči naše enajsterice, saj je bila za razred boljša in predvsem v drugem polčasu je popolnoma nadigrala goste. Zlasti v napadu so si naši nogometaši poleg golov ustvarili še nešteto priložnosti za zadetek ter zadeli vratnico in prečko tako, tako da je poraz z 1:3 za goste še kar sprejemljiv. Gostitelji so že takoj na začetku povedli s Fmianijem, ki je takoj izkoristil napako vratarja Tržačanov. Le-ti pa so kmalu zatem izenačili z enajstmetrovko, ki jo je zakrivil Altaraz s prekrškom nad Oto. Drugi polčas pa je bil poglavje zase in zmaga naše združene ekipe po podvojitvi Padoana in golu Kariša proti koncu tekme ni bila nikoli vprašljiva, (d.gr.) Vesna - Costalunga 4:0 (3:0) STRELCI: Erbi iz 11-m, La-ghezza, D. Pussini, Bovo. VESNA: Gruden (Esposito), Marcužza (Bergamasco), M. Pussini, Erbi, Germani, Laghezza (Martincich), Bovo (Martelozzo), Polli (Urdih), Šušteršič, D. Pussini. Kriška Vesna je v letošnjem prvenstvu startala odlično. Križani so tudi na drugi tekmi zmagali, in to kar s štirimi goli razlike. Visoko zmago so si gostitelji priigrali predvsem z odlično igro v prvem polčasu, ko so tudi dosegli tri zadetke. V drugem delu srečanja so kriški nogometaši mirno nadzorovali igro in proti koncu tekme dali še Četrti gol. Naj omenimo, da so gostje od 76. minute igrali (zaradi izključitve) z desetimi nogometaši. Za visoko zmago in za dobro igro je treba pohvaliti prav vso ekipo. Primorje - Fogliano 1:2 (1:0) STRELEC ZA PRIMORJE: Ostrouška. PRIMORJE: Hrovatin, Benve-nuti, Palaskou (Franco), Bianco, Bukavec, Miliani, Slocovich, Ostrouška, Valenti (Romano, De Simon), Fogar, D'Agata. Neodločen izid bi bil gotovo pravičnejše plačilo zato, kar sta pokazali obe ekipi. Proseški mladinci so dobro igrali v prvem polčasu in tudi zasluženo vodili z golom, ki ga je dal Ostrouška. Gostje so v nadaljevanju izenačili, gostitelji pa so v zadnjih desetih minutah znatno popustili in tako prejeli zadetek. Od posameznikov Primorja bi tokrat pohvalili Žarka Bukavca. Obvestila ŠK KRAS - rokometni odsek vabi fante (letniki 84/85 in mlajši), ki bi se želeli udejstvovati z rokometom na skupen sestanek v ponedeljek, 13. oktobra, ob 19. uri, v telovadnici v Zgoniku. SHINKAI KARATE KLUB obvešCa, da so se pričeli treningi karateja za začetnike, otroke in odrasle. Otroci: ob sredah in petkih, od 17. do 18.; odrasli: ob torkih in petkih, od 19.30 do 20.30. Treningi Kali in Jet kune doja pričnejo 16. oktobra ob 20.30. Tel. 327342 ali 03387281332. SZ BOR - sekcija aerobike obvešCa vse zainteresirane, da se bo tečaj aerobike pričel v ponedeljek, 13. t. m., ob 20. uri na Stadionu 1. maj. Za vse dodatne informacije tel. v urad na št. 51377. SD BREG - odbojkarska sekcija obvešCa, da so pričeli redni treningi nimiodbojke (letnik '86 in mlajše) v ponedeljek in Četrtek, od 16.30 do 18. ure. Za informacije: Irina Sancin tel. 228766, od 15. do 16. ure. PLAVALNI KLUB BOR obvešCa vse zainteresirane starše, da je še nekaj prostih mest v začetnem plavalnem teCaju in nadaljevalni šoli plavanja. Vpis in dodatne informacije vsak ponedeljek, Četrtek in soboto od 15. do 16. ure v bazenu pri Al-turi. ZSSDI obvešCa, da bo v Četrtek, 9. oktobra, ob 20.30 na sedežu SPDG, ul. Malta 2 v Gorici, seja smučarske komisije. SK BRDINA sporoča vsem, ki bi radi kupili nove Elanove smuCi po ugodnih cenah, naj se oglasijo pri odbornikih ali na tel. št. 212859 ob večernih urah, najkasneje do torka, 6. oktobra. SK BRDINA tudi letos organizira zimovanje na mariborskem Pohorju. Ponudba je zelo ugodna. Informacije in prijave so na sedežu kluba v ponedeljkih od 20. do 21. ure. SK BRDINA sporoča, da se nadaljujejo suhi treningi ob torkih in četrtkih, ob 17. uri. Zbirališče na Brdini. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE obvešča, da se bo pričela rekreativna telovadba za odrasle 15. oktobra. Vršila se bo vsako sredo, od 17. do 18. ure, v mali telovadnici italijanske srednje šole v ul. D’Annunzio 48 (informacije: Vesna, tel. 271862, ob uri kosila). SZ GAJA - teniška sekcija obvešCa, da se bo v torek, 14. t. m., začela vadba za osnovnošolske otroke v okviru teniške šole. Prijavite se lahko vsak dan, razen ob sobotah in nedeljah, od 16. do 18. ure na tel. št. 226115. SPDG in KRAŠKI KRTI vabijo danes, 5. oktobra na II. Prijateljsko srečanje na Krasu. Ob 9. uri kolesarska vožnja z gorskimi kolesi, ob 9.30 voden ogled Kraljice krasa in obisk arheološke jame. Ob 13. uri poligon za mlade in mlajše in nato za »veCno mlade«. Ob 12. uri topli obrok in še kaj. Vabljeni elani in prijatelji društva, posebej pa družine. Zbirališče pri jamarskem domu na Vrhu. Parkirišče za avtombile: pred SKC Danica. V slučaju slabega vremena bo prireditev naslednjo nedeljo. SK BRDINA prireja smučarski tečaj na plastični stezi v Nabrežini. Informacije na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah, ob ponedeljkih, od 20. do 21. ure, in na tel. št. 212859 in 299573. SKD VIGRED vabi vsa kulturna, planinska in športna društva, vse stopnje šol in vse ljubitelje narave, da se udeležijo sprehoda-pohoda »Spoznajte znamenitosti naših.vasi«, v nedeljo, 12. oktobra. Zbirališče in vpisovanje v Praprotu, od 10. do 11. ure isti dan. ŠZ BOR - sporoča, da je v teku telovadba za mlajše in starejše gospe pod vodstvom prof. Silve Meulje oz. Franka DrasiCa. Sprejemamo vpisovanje tudi za moško skupino, ob torkih zveCer. Za vpsiovanje in informacije tel. v tajništvo ba Stadion 1. maj (tel. 51377). Športel v Ljubljani, na Proseku in pri Briščikih V okviru redne oddaje o zamejskem športu na TV Koper boste jutri ob 22.30 spet videh zanimive prispevke. V studiu bo tekel pogovor o delovanju in načrtih krovne športne organzacije ZSSDI. V Ljubljani je Sportel spremljal predstvitev zamejskega športa na Olimpijskem komiteju Slovenije. Ekipa je spremljala domaCo premiero košarkarjev Jadrana v Gl ligi ter slovenski obračun nogometne promocijske lige med Primorjem in Juventino. V rubriki šport pod Triglavom se bomo dotaknili velikega uspeha nogometašev Primorja, ki so se uvrstili v drugi krog evropskega pokala pokalnih zmagovalcev in govorili o ženski košarki v Sloveniji. Med oddajo pa bodo lahko poslušalci dvakrat sodelovali v nagradni igri Skrtoc. ŠPORT Nedelja, 5. oktobra 1997 NOVICE NOGOMET / IGRALCI ZA TEKMO Z ANGLIJO KOŠARKA / DANES V A2 LIGI Udinese proti Sampdorii Osrednja tekma današnjega 5. kola nogometne A lige bo med Juventusom in Fiorentino. Obe ekipi imata kar nekaj težav. TurinCani za Interjem že zaostajajo za štiri točke, Toskanci pa so v štirih tekmah iz svoje mreže pobrali že osem žog. Udinese bo v pričakovanju Ajaxa gostil Sampdorio, ki je v dobri formi. Današnji spored (ob 15.30): Atalanta - Brescia, Em-poli - Milan, Juventus - Fiorentina, Lecce - Bari, Piacenza - Bologna, Roma - Napoli, Udinese -Sampdoria, Vicenza - Parma. V vnaprej igrani tekmi B lige je Cagliari v Genovi s 3:1 (1:0) premagal Genoo. Strelci so bili De Patre v 2., Muzzi v 59. in 64. in Nappi v 92. minuti. Današnji spored: Ancona - Reggina, Foggia - Pescara, Lucchese - Castel di Sangro, Monza - Andria, Ra-venna - Chievo Verona, Reggiana - Treviso, Salemi-tana - Perugia, Venezia - Padova, Verona - Torino. Finale Rusija - Hrvaška »Azzurre« za 5. mesto BRNO - Na ženskem evropskem prvenstvu v odbojki se bo Italija danes proti Poljski potegovala za konCno 5. mesto. Velascove »azzurre« so vCeraj s 3:0 (15:9, 15:4, 15:12) premagale betonsko. Italija: Vanini 5+4, Leggeri 4+8, Biamonte 2+6, Mifkova 9+8, Bragaglia 3+3, Beccaria 9+11, De buča 1+0, Navarrini, Monari 4+2. Borrelli, Rinieri in Togut niso igrale. Polfinalna izida: Rusija - Češka 3:0 (15:4, 15:2, 15:1), Hrvaška - Bolgarija 3:1 (15:2, 10:15,15:12,15:12). Na Startu Biaggi pred VValdmannom PFm.blP ISLAND - Na motociklistični dirki za veliko nagrado Avstralije je davi v pollitrskem razredu s prve vrste zaCel svetovni prvak in domačin Mick Doohan. Avstralec je letos dobil že 12 dirk, na dveh pa je zasedel drugo mesto. Zanimivejše je v Cetrthtrskem razredu (250 ccm), kjer se še vedno bije boj za naslov svetovnega prvaka. Včeraj je bil najhitrejši Italijan Max Biaggi s Hondo, Nemec Ralf VValdmann, prav tako s Hondo, pa je bil drugi. Svetovni prvak v najšibkejšem razredu do 125 kubičnih centimetrov Italijan Valentino Rossi z Aprilio si je privozil tretji kvalifikacijski Čas. Courier in Gustafsson v finalu PEKING - Na teniškem turnirju ATP v Pekingu z nagradnim skladom 303.000 ameriških dolarjev sta znana že oba finalista. Prvi nosilec American Jim Courier je z 2:0 v nizih premagal Šveda Thomasa Johanssona, drugi Šved, ki je igral v polfinalu, Ma-gnus Gustafssonm, sicer peti postavljeni igralec, pa je Danca Kennetha Carlsena odpravil s 6:2 in 6:4. Maldini tokrat ni poklical Baggia Vrača se Chiesa, novost pa sta »Rimljana« Di Biagio in Di Francesco - Tekma 11.10. RIM - Selektor italijanske nogometne reprezentance Cesare Maldini je izbral igralce za ključno kvalifikacijsko tekmo za nastop na svetovnem nogometnem prvenstvu leta 1998 proti Angliji 11. oktobra na olimpijskem stadionu v Rimu. Nekoliko preseneča dejstvo, da je Maldini pokazal vrata Robertu Baggiu, potem ko ga je nepričakovano spet poklical v reprezentanco. Namesto njega je tokrat izbral Chieso. Z vključitvijo v moštvo »Rimljanov« Di Biagija in Di Francesca (»motorja Zemanovega moštva«) pa se je verjetno hotel prikupiti rimskim gledalcem, ki bodo morali poskrbeti za primerno ozračje na tekmi, saj mora Italija nujno premagati Angleže. Maldini bo na tem izredno pomembnem srečanju spet lahko računal na Alber-tinija, ki je ključni mož italijanske zvezne vrste, Čeprav (kot vsi Milanovi igralci) ta Cas ne igra dobro. Kar se tiče obrambe, je Maldini odpisal Torri-sija in spet zaupal Be-narrivu. Selektor je zbral kar 22 igralcev: sedem branilcev, sedem zveznih igralcev, šest napadalcev in dva vratarja. Seznam reprezentan- tov, vratarja: Peruzzi (Juventus), Pagliuca (Inter), Ferrara (Juventus), Costacurta (Milan), Nesta (Lazio), Cannavaro (Parma), Maldini (Milan), Benar-rivo (Parma), Panucci (Real Madrid), Di Livio (Juventus), Lombardo (Cristal Palače), Albertini (Milan), Di Biagio (Roma), Di Francesco (Roma), Baggio (Parma), Fuser (Lazio), Ca-siraghi (Lazio), Vieri (Atletico Madrid), Inza-ghi (Juventus), Zola (Chelsea), Chiesa (Parma), Del Piero (Juventus). Cesare Maldini Triestina danes na »Roccu« proti Albineseju Klub še išče okrepitve Triestina se bo danes na »Roccu« (pričetek ob 15.30) pomerila z novincem Albinesejem. Vse kaže, da bo trener Marchioro tokrat lahko računal tudi na Catellija, ki naj bi nekoliko uredil zvezno vrsto. V napadu bi lahko že od vsega začetka igral novi nakup Zampagna. Marchioro tega igralca zelo ceni, baje do take mere, da se je pripravljen odpovedati zahtevi, ki jo je izrekel klubu po najetju še enega napadalca. Zdaj baje Triestine išCe okrepitve za zvezno vrsto. Današnji spored: Cittadelle - Mestre, Giorgio-ne - Voghera, Leffe - Novara, Mantova - Crema-pergo, Pro Patria - Biellese, Pro Šesto - Mantova, Sandona - Varese, Solbiatese - Giorgione, Voghera - Leffe. Tržaški Genertel in goriška Dinamica favorita za zmago Tržačani bodo igrali s Faberjem, Goričani pa proti Battipagli Tržaški Genertel bo danes v 3. kolu košarkarske A2 lige spet igral doma, tokrat proti Faberju. Društvo iz Fabriana je zaprosilo tržaški klub, da bi igrah to tekmo v Trstu (povratno pa doma), ker je športna dvorana v Fabrianu postala dragoceno zatočišče za potresence. Genertelov trener Pancotto svari svoje varovance, da bi ne podcenjevali Faberja, Čeprav je imel, zaradi potresa, dokajšnje težave s treningi in se je moral preseliti v Emilijo Romagno, da bi lahko mimo vadil. Zlasti so košarkarji iz Fabriana nevarni pri metih za tri točke (pri tem se še posebno odlikuje Forti). Ekipa pa je dokaj Čvrsta tudi pod košem. Tržačani so na tem srečanju favoriti. Na prvih dveh tekmah so zanesljivo zmagali in tržaški navijači pričakujejo, da bodo tudi tretjič uspešni. Tudi Ansalo-ne je nared in bo gotovo na igrišču. Tudi trener Pancotto si je opomogel po gripi in bo torej danes vodil ekipo. Danes med prvim polčasom bodo izročili predsedniku Faberja Antoniu Ninnu vsoto denarja za popravilo telovadnice Fermi v Fabrianu, ki so jo prispevali tržaška občina, Genertel, Illy in Stock. Doma bo igrala tudi goriška Dinamica, ki ima možnost, da osvoji svojo drugo zmago, tokrat na raCun Bat-tiapglie. »Goriški« standardni American Cambridge še ne bo igral, da bi tako docela saniral poškodbo. Se za to tekmo bo igral Jackson, ki nastopa za goriški klub na »žeton«. Ozdravel je tudi »play-maker« Andrea Fuma-galli, kar je seveda lepa karta več za trenerja Fratesa. Današnji spored (18.00) Dinamica Gorica - Battipaglia, Casetti Imola - Montana Forli, Juve Caserta - Srapide Pozzuoli, Genertel Trst - Faber Fabriano, Bando di Sardegna Sassari -Snai Montecatini, Barionia Neapelj - Bini Livorno, Ci-rio Avellino - Sicc Jesi. Rokomet: Tržačani danes v VVroclavm Tržaški rokometni prvoligaš Genertel bo danes ob 18. uri igral prvo tekmo evropske lige proti poljskemu prvaku Slasku iz Wroclawa. Poljska ekipa je v glavnem zelo mlada in malo se ve o njej. Sicer pa je poljski rokomet že po tradiciji dokaj kakovosten in gotovo tudi moštvo iz Wroclawa bo zato solidno. Povratno srečanje bo v Trstu 11. oktobra ob 17.30. OD 20. SEPTEMBRA ZA 1 O TEDNOV RONKE, DRZ. CESTA TRZIC - GORICA ENKRATNO PRODAJO VSEGA RAZPOLOŽLJIVEGA BLAGA (KUHINJE, SPALNICE, DNEVNE SOBE, FOTELJI) 30% Nedelja, 5. oktobra 1997 PRIREDITVE FURLANIJAJULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Abonma 97-98 - vpisovanje abonentov vsak delavnik od 10. do 14. ure v Kulturnem domu, Ul. Petronio 4, tel. (040) 632664. Gledališče Rossetti Stalno gledališče FJK - Gledališka sezona 1997/98 Pri blagajni gledališča (urnik: 8.30-13, 16-19 ob delavnikih), v Pasaži Protti (urnik: 8.30-12.30, 15-19 ob delavnikih), lahko podpišete nov abonma. Za informacije lahko pokličete zeleno številko 167-222088 (v sodelovanju s Telecom Italia). V teku je predprodaja vstopnic za abonma prostega reda. Danes, 5. t. m., ob 17. uri (reda D in G) »Dante« po Božanski komediji. Nastopajo Vittorio Gassman, Roberto Herlitzka, Ugo Pagliai in Paola Gassman. Pri predstavi sodeluje Komorni orkester Furla-nije-Julijske krajine, ki ga vodi Romolo Gessi. Predstava v abonmaju: odrezek št. 1 (rdeč). Abonenti lahko pri blagajni gledališča rezervirajo vstopnice za predstavo »Rocky Horror Show«, ki bo na sporedu od 6. do 9. novembra (odrezek 11- moder). V nedeljo, 12. in v torek, 14. oktobra, ob 21. uri bo na sporedu balet Michaila Barišnikovega »An eve-ning of mušic and dance«. Predstava izven abonmaja, za abonente je predviden popust. Gledališče Verdi lesenska simfonična sezona 1997 Danes, 5. trn., ob 18. uri (red B) koncert Orkestra gledališča Verdi. Violinist Giuliano Carmignola, dirigent John Neschling. Na programu Mozart in Mahler. Gledališče Cristallo - La Con-trada Pri blagajni gledališča Cristallo, pri UTAT v Pasaži Protti, na šolah, pri sindikatih in raznih ustanovah lahko podpišete nov abonma. Za informacije tel. 390613. Danes, 5. t. m., ob 16.30 je na sporedu predstava La Contrade »Antonio Freno«. Nastopata Ariella Reggio in Orazio Bobbio. Režija Francesco Macedonio. TRŽIČ Občinsko gledališče Gledališka sezona 1997/98 Abonmaji so na razpolago tudi pri UTAT v Pasaži Protti, pri Appiani v Gorici in pri Discotex v Vidmu. SLOVENIJA SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela Na upravi KC »S. Kosovela« lahko vpišete gledališki abonma (do 10. t. m.) ali glasbeni abonma (do 17. t. m.). Za informacije: vsak dan, razen sobote in nedelje od 9. do 11. ure in od 13. do 15. ure (tel. 00386-67-73355). PORTOROŽ Avditorij - glavna dvorana Danes, 5. t .m., ob 18.00 in 20.30 srhljivka W. Cravena »Krik« (Scream). V glavnih vlogah: D. Barry-more, Courtney Cox, David Arcjuette. NOVA GORICA Kulturni dom Na upravi Kulturnega doma je še jutri, 6. t. m., v teku vpis glasbenega abonmaja za sezono 97/98 in sicer vsak dan od 9. do 12. ure in v sredo od 14. do 16. ure. Primorsko dramsko gledališče Jutri, 6. t.m., ob 10. in 11. uri gostovanje gledališča Ciciglej s »Pravljico o mezinčku«. Predstava za vrtce. PDG gostuje s predstavo E. Ionesca »Plešasta pevka« na Mednarodnem gledališkem in plesnem festivalu v Cordobi v Argentini. LJUBLJANA Cankarjev dom V torek, 21. t. m., in v sredo, 22. t. m., ob 20.30 bo v Kosovelovi dvorani v okviru festivala Mesto žensk na sporedu delo M. Stuart in G. Hilla »Splayed Mind Out«. FURLANIJAJULIJSKA KRAJINA TRST Provinciassieme 1997 Cerkev sv. Katarine Sienske (Ul. dei Mille 18): danes, 5. t. m., ob 20.30 koncert spiritualov in gospelov z Jubilee gospel ensamble. Bar »II Pošto delle Fragole« V petek, 10. t. m., ob 21. uri koncert skupine Jimmy Joe’s Band, ki bo izvajala blues glasbo. Vittorio Gassman v Rossettiju Gledališče Miela Jutri, 6. t .m., ob 20.30 koncert klavirskega dua Massimiliano Ur-binati - Roberta Contrastini. Na programu Gershvvin, Debussy in Poulenc. Klub Hip Hop V petek, 10. t. m., nastop skupine Fightin’ Sisters. STIVAN Stivanska cerkev Jutri, 6. t. m., ob 21. uri zadnji koncert ciklusa »Timavske note«. Nastopil bo duo Andrea Di Gorato (violončelo) in Carla Agostinello (klavir). REPENTABOR Repentabrska cerkev Glasbeni popoldnevi stare in sodobne glasbe danes, 5. t. m., ob 18. uri izvedba dela Janeza Krstnika Dolarja »Messa villana«. PASSARIANO Villa Manin Glasbena srečanja v Vili Manin -danes, 5. t. m., ob 17. uri nastop Kvinteta za klavir in trobila. SLOVENIJA LJUBLJANA Cankarjev dom Jutri, 6. t. m., ob 20. uri bo v Gallusovi dvorani (zlati abonma) nastopil Komorni orkester Sv. Pavla. Dirigent Hugh VVolff, solist Richard Goode (klavir). KOROŠKA ŽITARA VAS V Kumstu: danes, 5. t. m., ob 15.00 Culture live - »Hatski trio«. BILČOVŠ V Avli ljudske šole: danes, 5. t. m., ob 14.30 ponovitev igre »Figo-le, fagole«. Nastopa mladinska gledališka skupina SPD Bilka. ŠENTPRIMOŽ V Kulturnem domu: danes, 5. t.m., ob 14.30 ponovitev komedije »Sem pa tja«. FURLANIJAJULIJSKA KRAJINA TRST TK Galerija - Tržaška knjigarna: razstavlja slikarka Claudia Raza. Miramar - Skulptura v parku: na ogled je razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Stac-cioli in N. Zavagno, v organizaciji Trgovinske zbornice, trž. turistične ustanove, Studia Bas-sanese Združenja Eos pod pokroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK. Miramar - Konjušnica: do 30.11. je na ogled velika razstava o zgodovini Dačanov. Obiščete jo lahko vsak dan od 9. do 19. ure. Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 8. do 19. ure (grad od 9. do 18. ure). Grad sv. Justa: na ogled je razstava starodavne japonske grafične umetnosti. Galerija LipanjePuntin (Ul. Diaz št. 4): na ogled je razstava »Zmerni optimizem - mlada slovenska arhitektura, devet realiziranih projektov v letu 1996«. Galerija Torbandena: razstavlja VVolfgang VViedner. Občinska dvorana (Trg Unita št. 4): do 16. novembra je na ogled je razstava »Jadra. Jadranje v 19. stoletju«. Urnik razstave: ob delavnikih in praznikih - 10-13/17-20; do 12. oktobra, ob priliki Bar-colane, bo razstava zvečer odprta do 22. ure. Gledališče Miela: do 16. t. m. je na ogled fotografska razstava Oscarja Vecchiata. Muzej Sartorio: do 9. novembra je na ogled razstava »Omaggio a Sissi - ventagli della collezione Aldo Dente«. NABREŽINA Župnijska dvorana: na ogled je fotografska razstava o delujočih opuščenih kamnolomih. MILJE Sedež turistične ustanove: na ogled je fotografska razstava Silvia Stagnija »Muja med preteklostjo in sedanjostjo«. SESUAN Sedež turistične ustanove: razstavlja Luigi Perelli. GORICA Pokrajinski muzej na gradu: še danes si lahko ogledate razstavo »Perujski zakladi«. Umik ogleda: 10-22. Kulturni dom: na ogled je fotografska razstava Valterja Nanuta o Doberdobskem ježem. Ars Galerija v Katoliški knjigarni: do 18. 10. razstavlja Claudia Raza. Kulturni center Lojze Bratuž: na ogled je razstava del Lojzeta Goršeta ob 100-letnici rojstva. TRŽIČ Galerija »Alle antiche mura«: do 9. t. m. razstavlja svoja olja in akvarele Majda Srebotnjak -Ostan. SLOVENIJA PIRAN Galerija Meduza 2: do 7. novembra je na ogled prodajna razstava slik in keramike Fulvie Zudič. KROMBERK (Novo Gorica) Grad Kromberk: na ogled je retrospektivna razstava Negovana Nemca »Poezija v kamnu - deset let pozneje«. RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) In 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Kotiček • TV dnevnik Športna tribuna Senatorju Darku Bratini v spomin p RAI 2 RETE 4 ITAUA 1 $T Slovenija 1 fr" Slovenija 2 rBORIS 5. popravila TV - VER antene - 5AT Ul. degli Alpini 91 OPČINE Telefon: (040)214871 S RAI 1 Aktualno: Euronevvs Dokumenti: Levi in hijene, večni sovražniki Otroški variete Aspetta la banda! (vodita Alessan-dra Bellini, Marco Del Buono), vmes risanke Variete: Otok Rimba Variete: La banda dello Zecchino (vodita Ales-sandra Bellini in Marco Di Buono) Aktualno: Rio - Družina v papeževem srcu (svetovno srečanje papeža z družinami na stadionu Maracana) Maša Nabožna oddaja: Sedmi dan Aktualna oddaja: Linea verde - Zelena črta (vodi Sandro Vannucci) Dnevnik Variete: La Domenica in... (vodijo Fabrizio Frizzi, Antonella Clerici, Gian Piero Galeazzi), vmes športni oddaji (16.20) Cambio di cam-po, (17.20) Solo per i finali Dnevnik Športna oddaja: 90. minuta Vremenska napoved Dnevnik Športne vesti TV film: La Piovra 8 - Hobotnica (dram., It. '96, r. G. Battiato, i. Raoul Bova, Anja King, F. Contri) Dnevnik Dokumenti: Filumena in arteTitina Film: I due Foscari (zgod.. It. ’42) Film: Un ettaro di cielo (kom.. It. '57) dnevnik 10.00 Dnevnik Nedeljski Disney: Risanke, 11.05 nan. Zarek lune za Dorothy Jane Dnevnik Varieteja: Scanzonatissi-ma, 12.00 Cercando cer-cando Dnevnik, 13.20 Tg2 Mo-tori, 13.35 Telecamere Glasba: Dan «Che» -Koncert Jovanottija Film: Sotto tim (dram., ZDA '83, i. Nick Nolte) Dok.: Spomini na Ernesta «Che» Guevaro SP v kolesarstvu Aktualno: «Che», trideset let kasneje Šport: Domenica sprint, vmes EP v košarki Nan.: Extralarge Dnevnik Tg2 Film: Piccolo diavolo (kom,, It. '88, r.-i. R. Benigni, W. Matthau) Dok.: Che Guevara Dnevnik, vreme Protestantizem Nart.: VVings, 6.30 Sod- Otroški variete, vmes m Vremenska panorama «1 nik ponoCi, 6.50 Z odpr- nan. in risanke ter varie- bb Včeraj, danes, jutri tim srcem, 7.40 Burk, teja Bim Bum Bam g$y Ozare (ponovitev) gjj 8.30 Pregled tiska Variete: Magazine, ri- Otroški program. Risana Maša sanke, 9.55 La nostra in- nan.: Čebelica Maja, 8.50 If Aktualno: La domenica viata Manuela, risanke Ziv žav, 9.40 nad. Med ■ l del villaggio, vmes Variete: Sorridi, c’e Bim vetrom in vodo Ml (11.30) dnevnik Bum Bam, risanke Mg Maša ■ 1 Dok.: L’ altro azzurro Nan.: Genitori in blue Poljudnoznanstvena se- S Dnevnik Tg4 jeans rija: Divja Avstralija 11 Film: La časa Russia Šport: Grand Prix (vodi Obzorja duha (krim., ZDA ’90) Andrea De Adamich) Oddaja o TV Koper: Po- ■ TV film Odprti studio magajmo si 1 Nan.: Chicago Hospital MS Šport: Vodic nogometne- Na vrtu (pon.) gi (i. Hector Helizondo) ga prvenstva Poročila ■ Dnevnik, vreme Glasba: Janet Jackson Ljudje in zemlja Dnevnik Tg4 IM Nan.: Tequila & Bonetti - E Agencija (pon.) ■ Film: Moglie a sorpresa Med dvema ognjema I ^ Film: Kristina (Fr. '58, i. (kom., ZDA '91, i. G. Film: Corto circuito 2 R. Schneider, J.C. Brialy) n Hawn, Steve Martin) (fant, ZDA ’88) IrgM Obzornik ■ Film: I buchi neri (fant., TV film: In fuga per un Nan.: Zmenki (ZDA, 5.) M It. '95, i. laia Forte) grande pasticcio (kom., Po domače ■ Film: Nel bel mezzo di ZDA '96, i. H. Butler) Na kamnu nov gozd un gelido in vemo (kom., Nan.: Flipper iffl Včeraj, danes, jutri u VB '95, i. M. Maloney) Odprti studio, vremenska [0® Risanka, 19.15 Loto ■ Pregled tiska napoved, 19.50 Fatti e TV Dnevnik, vreme, šport port v nedeljo CANALE 5 RAI 3 Motociklizem: VN Avstralije, 500 cc. Dok.: Geo magazine Dober dan, glasba! Šport: IP v kanuju Dok.: V kraljestvu živali Motociklizem: VN Avstralije, 125, 250 in 500 Deželni dnevnik, 14.15 dnevnik Šport: Quelli che aspetta-no..„ 15.25 Quelli che il calcio... Šport: Stadio Sprint Tenis: ATP Tour Vreme, dnevnik, deželne vesti, športne vesti Aktualno: On the Road Variete: Blob Oddaja o zdravju: Elisir (vodi Michele Mirabella) Šport: Športna nedelja Dnevnik, deželne vesti Šport: Športna nedelja Dnevnik, vreme Variete: Fuori orario, vmes film: Due o tre cose che so di lei (dram., Fr. '96, r. J.-Luc Godard, i. Marina Vlady) Na prvi strani Jutranji dnevnik Tg5 TV film: Affittasi papa (kom., ZDA '95, i. Nick Cassavetes, VVallace Shavm) Nan.: Papa Noe (i. Daniel Hugh-Kelly, Betsy Bran-tley) misfatti Nan.: Benny Hill Shovv Variete: Mai dire gol (Gialappa’s Band) Nan.: Millenium - Krvne vezi (i. Lance Henriksen, Bill Smitrovich) Športna oddaja: Pressing Italija 1 šport tele 4 Dnevnik Nogomet Variete: Buona Domenica Film: Cerco il mio amore (vodijo Maurizio Costan- Dokumentarec jtjgM zo, Paola Barale, Claudio Nan.: Katts and Dog Lippi, Enrico Papi, 1. del) B Film: La lunga cavalcata Nan.: First and Ten Nan.: lo e la mamma (i. Osebnosti in mnenja delia Scala, Gerry Scotti) Hi Film: Una ragione per 0B| Variete: Buona domenica Dnevnik TG 5 in vreme Film: Jurassic Park (fant., ZDA '93, r. Števen Spielberg, i. Sam Neill, Ariana Richards, Laura Dem) Aktualna oddaja: Nonso-lomoda (vodi Alef Jnifen) Film: Zabriskie Point (dram., It.-ZDA '70, r. M. Antoniom, i. Mark Fre-chette, Daria Halprin, H. Ford), vmes (1.00) nočni dnevnik morire Večerni gost Poročila, vreme Ciklus filmov Cassavetes: Premiera (ZDA '77, i. G. Rovvlands, J. Cassavetes) TV PRIMORKA 16.30 Videostrani Otroška glasb, lestvica: Mini pet Primorski plesalci o sebi Reševalna vaja Idrijca '97 Film: Globoko v gozdu Napovednik, videospot Program za otroke: Dežela palčkov (OS Šempas) Brez skrbi Portret letalca Edija Loren-cona, 21.45 Film Koper Film: Mr. Deed goes to Tovm (kom., ZDA '36, r. F. Capra, i. G. Cooper) Rokomet: Celje Pivovarna Laško - Redbergslids Program v slov. jeziku: Kam vodijo naše stezice TV dnevnik, vreme, šport Risanke: Julie, 20.00 Vesolje je, 20.30 Istra in... Nan.: Joe Forrester TV Dnevnik Vsedanes, vreme Športni dnevnik Koncerti: resna glasba Folkest '95 Tolovaj Mataj TV Dnevnik-Vsedanes, vreme <•> MONTECARLO 19.30, 22.35, 0.55 dnevnik, 12.10,18.15 Šport Papežev blagoslov Nan.: Ironside Film: Guadalcanal ora zero (vojni, ZDA ’60) ŠE TMC Race, 16.00 avto- Nan. Hitchcock: Dianina mobilizem skrivnost Crono NoCni dnevnik Variete: Goleada, vmes Nanizanki: Missione im- nogomet, goli, itd. possibile, 4.30 Attenti a Biscardijev proces quei due Koncert: Liftiba Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00, 17.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Mladinski oder: Stara jablana (D. Gogala, r. A. Rustja); 10.40 Veselo po domače; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Orkestri; 11.30 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Koroški obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mala scena: Medeja (Evripid, prir. L. Rehar, r. M. Prepeluh); 15.00 Iz Krajevnih stvarnosti (1. del), nato Potpuri; 16.30 Šport in glasba; 17.00 Poročila; 18.00 Iz Krajevnih stvarnosti (2. del), nato Zabavna glasba; 19.30 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 9.30 Zrno v etru (pon., vsakih 14 dni); 10.30 Nedeljska matineja ali Jutranji val; 14.00 Radio gol. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 - 100,3 - 100,6 -104,3-107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 7.15 Otvoritev; 7.30 Vreme, cestne informacije; 7.45 Ali ljubite klasiko?; 8.00 OKC obveščajo;8.30 Jutranjik; 9.15 Kmetijski nasvet; 9.30 Glasb, reportaža; 10.10, 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du,jes?l; 14.30-19.00 Glasba in šport; 15.30 DIO; 19.00 Dnevnik; 19.30 Večer večnoze-lenih I. Priča; 22.00 Zrcalo dneva. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 7.50 Horoskop; 8.00 Opereta; 9.00 Kulturna poročila; 9.30 V knjigarnah; 10.00 Kino-Gledališče; 10.15 Sigla single; 11.00 Ob 11-ih; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Šport; 13.40 Bella Bellissima; 14.00 Lestvica LP; 15.15 London Calling; 16.00 Ferry šport, 18.00 Smešne zgodbe; 19.25 Sigla single; 19.30 Dnevnik in Šport. Slovenija 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7,00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.05 Sledi časa; 9.35 Prizma optimizma; 11.05 Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.25 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Pod lipo domačo; 17.05 Reportaža; 17.35 Minute za; 18.05 Detektivka; 18.35 2PZ GM iz Trsta in MPZ V. Vodnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.30 Kulturne prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.00 ->ori, doli; 10.35 Gost; 11.35 Obvestila; 12.00 Stergo ergo; 13.00 Športno popoldne, zimzelene melodije, nogomet; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 18.00 Morda niste vedeli; 18.45 Črna kronika; 19.30 Top albumov; 20.30 Študentski rock; 21.30 Na piedestal; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Drugi val. Slovenija 3 8.00. 10.00.11.00.13.00.14.00.18.00 Poročila; 8.05 Na poljani jutro; 9.00 Maša; 10.05 Solisti in orkestri; 10.40 Izbrana proza; 13.05 Domžalski komorni zbor; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma, potopisi, 19.30 Cerkvena glasba; 20.15 Nedeljski portret; 22.05 Prevodne strani; 22.30 Vokalno-instrum. glasba; 23.50 Napoved sporeda; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koroška 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroškal-Guten Mor-gen, Kamten - Duhovna misel (Monika Novak); 18.00-18.30 Glasbena oddaja. M Al 2*2 J? kh OVEN 21.3. - 20.4.: Čeprav imate močan, skoraj^ neustrašen značaj, boste ta teden zmedeni in nebogljeni kakor otrok. Nič vam ne bo slo od rok, poleg tega pa boste pretirano občutljivi. BIK 21.4. - 20.5.: Zelo živahni boste, pa tudi nepredvidljivi: Zdaj nasmejani in polni energije, naslednji trenutek pa že na smrt užaljeni. Skušajte obvladati svoja čustva. Ne dejalte načrtov brez krčmarja. DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Končno ste se nekoliko umirili. Ce so bili pred kratkim večeri doma pred televizijo redki, bodo zdaj vse pogostejši. Zaželeli si boste miru in družinske topline. RAK 22.6.-22. 7.: Mučijo vas dvomi in strahovi. Občutek imate, da ne obvladate položaja, a temu ni tako. Težavam, ki so se pojavile na delovnem mestu, boste kos! Pazite na vaše zdravje. LEV 23. 7. - 23. 8.: Z Živci ste skoraj na koncu, saj se preveč obremenjujete. Prijeten klepet med prijatelji vas bi sprostil, zato se nikar ne zadržujte doma med štirimi stenami. Ljubezen: dobro. DEVICA 24. 8. - 22. 9.; Ne bodite tako neučakani! Ničesar se ne da čez noč spremeniti. Sicer pa hvala bogu da je tako, saj čas pogosto pokaže, da je sprememba slabša od trenutnega stanja. TEHTNICA 23. 9. - 22. 10.: Čeprav vam gre vse kot po maslu, ste psihično neprestano napeti. Z malo truda bi vam lahko uspelo pregnati nervozo, ki vam ni le v breme, pač pa rasi tudi vaše zdravje. ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: V vasi glavi se bo dogajalo marsikaj, a bolj malo koristnega. Ce boste dosegli, da vam zavist, maščevalnost in zamerljivost ne omrežijo uma, boste v tem obdobju zelo uspešni. STRELEC23.11.-21.12.: Obeta se vam zanimiv teden. Morali boste dobro premisliti o nekem dogodku, ki vam je prinesel več slabega kot dobrega. Poiščite način, kako bi popravili svojo napako. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Delujete precej zmedeno in nespametno. Cas je, da se poglobite v stvari, zaradi katerih prihajate navzkriž z drugimi Ijud" mi. Skušajte se držati dogovorov. VODNAR 21. 1.-19. 2.: Nikar ne rinite z glavo skozi zid! Morali se boste disciplinirati in prek sodelovanja z drugimi poiskati kompromise, ki bodo p°s' teni do vseh. Povabite partnerja na večerjo. RIBI 20. 2. - 20. 3.: Vasi načrti so padli v vodo, a to vas niti ne moti toliko, bolj vam je neprijetno, da bi se o tem razvedelo. Branili boste svoj ponos z lažmi, čeprav to ni pametno. Iznajdljivi boste. z RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) In 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 Gustav TV DNEVNIK Športna tribuna ® RAI 1 6.30 6.45 9.35 11.05 12.25 Jutranji dnevnik Jutranja oddaja Unomat-tina (vodita Antonella Clerici, Maurizio Losa), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Rascel marine (kom., It. '58, i. Renatoo Rascel) Aktualna oddaja o vrtnarstvu: Verdemattina (vodita Luca Sardella in Janira Majello), vmes (11.30) dnevnik Vreme in kratke vesti 12.35 13.30 14.05 15.00 15.40 17.50 18.00 18.10 18.45 19.30 20.00 20.40 20.50 22.45 22.50 0.00 0.30 Nan.: Gospa v rumenem -Nov recept za ribe (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Variete: Fantastico piti (vodi Milly Carlucci) Aktualno: Evropski dnevi Mladinski variete Poletni Solletico, vmes nan. risanke Scooby Doo, Free Willy, Tarzan in nan. Zorro (vodita Elisab.etta Ferracini, Mauro Serio) Danes v parlamentu Dnevnik Aktualno: Prima di tutto Variete: Colorado (vodi Alessandro Greco) Vremenska napoved Dnevnik in Šport Aktualna odd.: L’ inviato speciale (vodi Piero Chiambretti) TV film: La Piovra 8 -Hobotnica (dram., It. '97, i. R. Bova. Anja Kling) Dnevnik Aktualno: Magia oggi Nočni dnevnik Aktualno: Media/Mente, 0.55 Filozofija: Vincenzo Vitiello RAI 2 7.00 7.25 9.25 10.00 11.00 12.00 13.00 13.30 14.00 14.40 16.15 16.30 18.10 18.40 19.00 20.30 20.50 23.05 23.30 1.00 Nad.: Zelene jagode Jutranji Go cart: risanke, 9.05 nan.: Lassie Zidovska kultura Nad.: Quando si ama, 10.20 Santa Barbara Rubrika o zdravju Medicina 33,11.15 devnik Variete: I fatti vostri (vodi M. Giletti, 1. del) Dnevnik « Tg2 Navade in družba, 13.45 Tg2 Zdravje Variete: Ci vediamo in TV Film: Mi vedrai tornare (kom., It. '66, i. G. Mo-randi, Elisabetta Wu) 17.15 Poročila Aktualna odd.: Cronaca in diretta - Kronika v živo Vreme, dnevnik, šport Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: Rex, 19.55 Extra-large Večerni dnevnik Nan.: Inšpektor Derrick Aktualno: RAI 2 za vas Dnevnik, v parlamentu, vreme, šport Film: Legge della giungla (krim., ZDA ’95) RAI 3 6.00 8.30 8.50 10.30 12:00 12.20 14.00 15.00 15.30 17.00 18.25 19.00 20.00 20.15 20.40 22.30 22.55 23.45 0.30 Jutranji dnevnik Dok.: Geo magazine Film: L’ amante di ferro (pust., ZDA ’52) Aktualni odd.: Media/Mente, 11.00 Grand Tour Dnevnik, 12.15 Šport Nad.: In nome della fa-miglia Deželne vesti, dnevnik Nan.: Ma che ti passa per la testa? Športno popoldne: nogomet B in C lige, 16.25 atletika, bezbol Dok.: Geo & Geo Vremenska napoved Nad.: In nome della fa-miglia Dnevnik, deželne vesti, deželni šport Od 20. do 20. ure Variete: Blob Dok.: V kraljestvu živali Dnevnik, deželne vesti Aktualna odd.: Misteri Šport: Sportfolio Dnevnik, pregled tiska, kultura, vreme §2 RETE 4 Nad.: Lasciati amare, 6.30 Perla nera TV film: Venti di guerra (vojni, ZDA '88,1. del) Nad.: Vendetta d’ amore, 9.20 I due volti deli’ amore, 10.00 Regina, 10.30 Sei forte papa, 11.30 dnevnik Forum (vodi P. Perego) Kolo sreče Dnevnik Nad.: Sentieri - Steze Film: Kramer contro Kramer (dram., ZDA ’79) Kviz: OK, il prezzo 6 giu-sto! - Cena je prava Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Film: Un bambino chiede aiuto (dram., ZDA '95, i. Veronica Hamel) Film: Cugini (kom., ZDA '89, i. Ted Danson, Isa-bella Rossellini) Pregled tiska Film: American graffiti @ CANALE 5 6.00 8.00 8.45 9.45 11.30 13.00 13.25 13.45 14.10 15.45 15.50 17.50 18.35 20.00 20.30 20.45 23.00 23.20 1.30 1.45 Na prvi strani, vreme Jutranji dnevnik Tg5 Nan.: Komisar Scali Variete: Maurizio Costan-zo Show Rubrika: Ciao Mara (vodi Mara Venier) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Aktualne teme: Domini e donne - Moški in ženske (vodi Maria De Filippi) Aktualna kronika: Veris-simo TV film: Mai amore piu grande (dram., ZDA '94, i. Candice Bergen, Richard Kiley) Aktualne teme iz dnevne kronike: Verissimo Variete: Tira & Molla Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la notizia (vodita Ezio Greggio in En-zo lacchetti) Film: The Flintstones (kom., ZDA '94, r. Brian Levant, i. Rick Moranis, Rosie 0’Donnell, Elizabeth Taylor) Dnevnik Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (1.00) nočni dnevnik Striscia la notizia Nan.: Hitchcock ^J> ITALIA 1 It Slovenija 1 |r Slovenija 2 Otroški variete, vmes nanizanke in risanke Nan.: Genitori in blue jeans, 9.50 Classe di ferro, 11.30 Chips Šport studio, 12.25 Odprti studio, 12.50 Fatti e misfatti Variete za najmlajše: Ciao Ciao Parade in risanke Variete: Le iene (vodi Simona Ventura) Aktualno: Colpo di ful-mine Nan.: Beverly Hills Variete za najmlajše, risanke Nan.: Svveet Valley High, 18.00 Willy, prič v Bel Airu Odprti studio, vreme, 18.50 Šport studio Varieteja: Fuego (vodi Alessia Marcuzzi), 19.40 Le iene Glasb, odd.: Sarabanda (vodi Enrico Papi) Film: Commando (pust., ZDA ’85, i. A. Schvvarze-negger, D. Hedaya) Športni oddaji: Goals, veliki angleški nogomet Fatti e misfatti Šport studio S tele 4 7.30 9.15 9.20 9.50 10.15 12.30 12.45 13.00 13.05 13.40 15.55 16.25 17.00 17.10 17.30 17.45 18.00 18.40 19.05 19.10 19.30 20.05 21.00 21.20 21.55 22.00 22.40 23.05 16.45, 23.00, 1.30 Dogodki in odmevi Košarka Sportquattro Zoom - Svet dela Košarka lige A2: Faber Fa-briano - Genertel Trieste Sportquattro Zoom - Svet dela Vremenska panorama Včeraj, danes, jutri Videoring Tedenski izbor: nan. Zmenki (ZDA, 5. epizoda) Ciklus filmov J. Cassave-tesa: Premiera (ZDA) Utrip Zrcalo tedna Poročila TV igrica: Hugo (pon.) Tedenski izbor: Zoom, 14.40 Ljudje in zemlja, 15.10 VeCerni gost: Marija Ahačič - Pollack Dober dan, Koroška TV prodaja Obzornik Otroški program: Radovedni Tacek: KOšara Nad.: Pouka je konec (Nizozemska, 6. del) Dokumentarna serija: Mejniki (Nemčija, 19.) Po Sloveniji TV igrica: Lingo Včeraj, danes, jutri Risanka TV dnevnik, vreme, šport Pro et contra Oddaja o turizmu: Homo turisticus Osmi dan Včeraj, danes, jutri Odmevi, vreme, šport Nanizanka: Hudsonova ulica (ZDA, 14. epizoda) Film: Kika (Španija, 1993, r. Pedro Almodo-var, i. Veronica Foirque, Petr Coyote, Victoria Abril, Bibi Andersen) Osmi dan (ponovitev) Videoring Videostrani ($) MONTECARLO 19.25, 22.35, 1.15 Dnev- nik Film: Dna cena speciale (kom., ZDA ’90) Film: 11 villaggio dei dan-nati (fant., VB '60) Variete: Tappeto volante Variete: Zap Zap Aktualno: Quinto potere? Šport: Biscardijev proces Film: Guerrieri delPinfemo (pust., ZDA ’77, i. Nick Nolte) TV PRIMORKA 16.30 Videostrani Program za otroke: Dežela palčkov (OS Šempas) Oddaja o narodnozabavni glasbi: Brez skrbi Portret letalca: Edi Loren-zon Film: Priznanja Napoved, videospot Dnevnik TV Primorka SPortni ponedeljek Nogomet: Hit Gorica - SCT Olimpija Dnevnik TV Primorka 9.00 12.50 13.50 14.20 "IS.OS 15.30 16.20 16.50 17.40 18.05 19.00 19.30 19.55 20.00 20.55 21.50 22.50 0.20 Euronews Otroški program: Na potep - Po spominu... (oddaje iz arhiva otroškega in maldinskega programa) Tedenski izbor: Humanistika Šport v nedeljo 17. Srečanje tamburaških skupin in orkestrov Slovenije (6. oddaja) Dokumentarna serija: Lažji od zraka (1. del) Obzorja duha Nanizanka: Sedem smrtnih grehov - Nevoščljivost (Avstralija, i. Belinda McClory, Richard Sutherland, 3. del) Nanizanka: Karina in Ari (Francija, 4. ep.) Nanizanka: Lovejoy (VB. i. lan McShane, Phyllis Logan, Malcolm Tiemey, Chris Jury, 4.) Recept za zdravo življenje Nanizanka: Simpsonovi (ZDA, 85. epizoda) EPP Nadaljevanka: Banan ni (VB, i. Ginnie Hole, Lisa Evans, Sam Snape, 4.) Dokumentarna serija: Kri na snegu - Vojna v Rusiji Obleganje Konstantinopo-la (ZDA, 6. del). Pomp Brane Rončel izza odra Recept za zdravo življenje (ponovitev) SU Koper 15.00 16.15 16.45 17.30 18.00 18.45 19.00 19.30 19.55 20.25 20.50 22.10 22.30 Euronevvs TeCaj italijanskega jezika Nan.: Joe Forrester Istra in... Program v slovenskem jeziku: Studio 2 šport Primorska kronika Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport Risanke: Super Book Alpe Jadran Evropski kulturni magazin: Aliča Nad.: Trn v srcu (It., i. A. Canovas, R. Petruziello,') Vsedanes - TV dnevnik Program v slovenskem jeziku: Sportel (oddaja o zamejskem športu in špot-nikih) K" "N Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Iz četrtkovih srečanj, nato Soft mušic; 9.15 Odprta knjiga: Pogovori s Kosinskim (I. Škamperle, r. M. Sosič, 3. del); 10.10 Koncert simfonične glasbe; 11.00 Draga '97: 50 let po podpisu mirovnega sporazuma (G. Ban-chig); 12.40 Cecilijanka '96: MePZ Podgora; 13.15 Orkestri; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na otroškem valu (pripr. P. Cvelbar); 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Simf. orkester RTV Slovenija; 18.00 Znanstveno raziskovanje: Nezakonska mati v slovenski književnosti; 18.20 Glasba za vse okuse; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.;11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 10.30 Mati-heja; 13.00 Samo za Vas - Ostali Trst (pon.); 20.30 Loža v operi - Un palco ali' opera. Radio Koper (slovenski program) 6.30, 8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30,17.30,19.00 Dnevnik; 6.30 Osmrt- hice; 7.30 Noč in dan; 7.40 Agencijske zani-yhivosti; 8.00 Pregled tiska,vreme; 8.50 Kultur- ni koledar; 10.00 Reggae; 11.00 Intervju; 11.30 Aktualnosti; 13.00 Daj, povej ; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.00 Iz parlamenta; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Glasba in informacije; 19.00 RD RASLO; 20.00 Bla bla radio; 19.30 Večerni program; 22.00 Zrcalo dneva; 21.00 Glasba. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 32-322; 9.15 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Galletti; 10.35 Sigla single; 11.30 Souvenir d' ltaly; 12.55 pesem tedna; 13.00 Glasba po željah; 13.55 Lo-candina; 16.00 E., stote freschi; 18.45 Istrske legende; 19.20 Sigla single; 19.45 Šport. Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.05 Radio plus; 9,45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Varnostna kultura; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 Kultura; 18.30 Minute za...;19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Odrske luči; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Etnogla- sba sveta; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.00,6.30, 7.30/8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.05 Poslovne zanimivosti; 8.45 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 11.35 Obvestila; 13.45 Gost izbira glasbo, drobtinice; 15.30 DIO, vmes šport, vreme; 17.00 Evro-pop; 17.35 Obvestila; 18.00 Vroči stol; 18.50 Črna kronika; 19.30 Popularnih 40; 21.00 Telstar; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 V soju žarometov; 23.15 Mala nočna filmska, Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Čas in glasba; 13.05 Repriza; 13.30 Zborovske pesmi 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 DIO; 16.05 Divertimento; 16.45 Enciklopedija Slovenije; 17.00 Nove glasb, generacije; 18.05'Kulturni globus; 18.15 Slov. glasb, ustvarjalnost; 19.30 Dvignjena zavesa, In-termezzo; 20.00 S tujih koncertnih odrov; 22.30 Komorni studio; 23.50 Napoved spored; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koroška 18.10-19.00 Kratki stik. V Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.o. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500LIT-60 SIT Posmi t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, lema 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG "X', „ SREČ ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER SREDISCE TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANTI- MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA PLIMOVANJE Danes: ob 5.29 najnižje -28 cm, ob 11.39 najviSje 45 cm, ob 18.18 najnižje -45 cm, ob 0.31 najvišje 23 cm. Jutri: ob 5.58 najnižje -21 cm, ob 12.07 najvišje 40 cm, ob 18.57 najnižje -40 cm. ^Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °c °c 500 m...............16 2000 m.............8 1000 m...............13 2500 m 7 1500 m...............10 2864 m.............5 Sputnik 1: začela se je tekma Pred 40 leti je Sovjetska zveza uspešno izstrelila prvi satelit. S tem dogodkom se je začela tekma v vesolju med SZ in ZDA. Dogodki ► Sputnik so izstrelili 4. oktobra 1957 ► Sputnik 1 je bil aluminijasta krogla s premerom 58,4 cm, težka 83 kg, s štirimi jeklenimi antenami, ki je oddajala radijske signale. ► IZ tirnici je ostal 92 dni, do 4. januarja 1958 Nekaj pomembnih datumov v zgodovini vesoljskih poletov 4. okt. 1957 SZ je izstrelila prvi umetni satelit Sputnik 1. 12. apr. 1961 15.-21. jul. 1975 Jurij Gagarin je V vesolju sta se bil prvi človek, združili ameriška ki je poletel v ladja apollo in vesolje sovjetska sojuz 19. feb. 1986 SZ je izstrelila vesoljsko postajo Mir 1950 1960 •• 970 31. jan. 1958 ZDA so izstrelile prvi satelit Explorer 20. feb. 1962 John Glenn je bil prvi Američan, ki je obkrožil Zemljo. mam 20. jul. 1969 Neil Armstrong je prvi človek, ki je stopil na Luno. AP/T. Durand 3. feb. 1994 Sergej Krikalev je prvi ruski kozmonavt na raketoplanu Discovery. 1990 28. jan. 1986 V eksploziji raketoplana Challengerjaje umrlo sedem kozmonavtov.