Novih 
110 zaposlenih
TOVARNA dekorativnih tka-nin je zaposlila lani na novo 110 delavcev. Tako število delavcev predstavlja že novo podjetje, ki daje kruh na no-vo zaposlenim ljudem. V ča-su od začetka gospodarske reforme smo bolj redko za-sledili, da bi podjetja kaj več zaposlovala. Večina podjetij se je po reformi začela bolj zapirati v svoj ozek krog če-prav bi lahko zaposlili delav-ce, so se tega izogibali. Radi so se držali pregovorov »Več-ja glava, večji glavobol« kar
večkrat drži, posebno v na-šem dokaj nestanovitnem go-spodarskem razvoju.
Tudi v tovarni dekorativ-nih tkanin ni bila odločitev enostavna, ko smo razprav-Ijali o variantah: ali delati z ljudmi, ki so že zaposleni in obdržati obseg proizvodnje na sedanjem, ali pa zaposliti več ljudi in prevzeti na sebe še večji riziko in negotovost ob bodočih tržnih razmerah.
Ker so organi upravljanja skupaj s strokovnimi služba-mi    tehtali    in    obravnavali
prednosti in senčne strani obeh variant, so bila mnenja v začetku močno deljena. Tovariši, ki so bili za to, da se ne jemlje novih Ijudi v podjetje so imeli močne ar-gumente, s katerimi so nasto-pali. Ta skupina je zastopala stališče, da naj podjetje dela z Ijudmi, ki so že zaposleni brez novih Ijudi. Njihovi ar-gumenti so bili:
Ko bodo predpisane nove davščine, kar se predvideva po novem letu bo skladno s tem padla tudi kupna moč prebivalstva in bo prodaja težja.
V povečano proizvodnjo bo treba vložiti še več obratnih sredstev, katerih pa podjetje sedaj nima dovolj.
Pri sorazmerno težkih trž-nih pogojih kupci skoro ne naročajo blaga na daljše do-bavne roke, kar še povečuje proizvodne težave. Dobave na kratke roke povzročajo veli-ko sprememb v fazah dela, posebno še pri nabavi suro-vin in drugih materialov za proizvodnjo. Naročila, ne da bi bila pogojena s primernim
dobavnim rokom, povzročajo silno nervozo in povečane stroške v proizvodnji. Če je režim dela na vseh delovnih mestih tak, da so vse izmene popolnoma zasedene, se po-treben maneverski prostor zgubi. Menili so, da v seda-njem obdobju pomeni pove-čana proizvodnja veliko tve-ganje.
Posebno težak primer so predstavljale štiri izmene, ki se bodo ob zaposlitvah novih ljudi še povečale. Delo v štirih izmenah- je naporno, menili so, da bi že tretjo izmeno morali ukiniti, v četrti izmeni bo v bodoče morali delati še več ljudi. Delo v štirih izme-naft moreče vpliva na dru-žinsko življenje.
Vsi ti argumenti proti za-poslovanju novih delavcev so stvarni, vse je res m se je težko boriti proti takim mne-njem, ki so jih izražali »pre-vidnejši«   tovariši.
lovariši, ki so se pridru-žili nasprotni grupi, pa so na-stopali s sledečimi zagovori, da bi zaposJili dodatno še 11U novih delavcev:
Naročil, domačih in za iz-voz imamo sedaj za bodoče mesece do aprila toliko, da rabimo še dodatnih 110 ljudi, če hočemo naročila izvršiti. Trudili smo se, da smo do-bili naročilo za izvoz in bi bilo zelo nespametno, če jih seciaj ne bi sprejeli.
Kar zadeva težave z obrat-nnm sredstvi se zavedamo, aa bomo morali poiskati vse možnosti, da premagamo te tezave. i"ri tem nam do mogo-če pomagaia Kreditna banJta s krediti za obratna sredstva. Ubračanje kapitala bo treba še pospešiti m skrbeti za hi-tro obračanje pri surovinah. poiizdelkiii, gotovi proizvod-nji m lzterjavi dolžmkov. Vse siužbe bodo morale opraviti svoje delo še bolj precizno, vestno in z večjo strokovno-stjo. Vse prednosti bo treba še bolj sistematično sprem-ljati in nobene površnosti, počasnosti in ne strokovnih odločitev, ne bomo smeli to-lerirati. Priznavati le nujno potrebne stroške, vse druge lzločiti pri poslovanju na vseii delovnih mestih.
Proizvajati le biago, ki bo dobilo kupca na trgu. Ce že moramo aelati, ne da bi kup-ci naročali na daljše roke, bo-mo pač morali še bolj paziti na proizvodni program, da bo v skladu s tržnimi razme-rami.
Pri tem dejansko podjetje nekaj tvega, toda tveganja se ne moremo ogniti tudi pri tem obsegu proizvodnje. Ni organa, ki bi nam vnaprej jamčil, vsaka stvar je v da-našnjih razmerah v znamenju tveganja. Brez rizika pač ne more biti progresa in napred-ka. Kot rečeno, je za tri do štiri mesece dela dovolj, tru-diti pa se moramo, da ga bo-mo v bodoče našli, bodisi na domačem ali na tujem trgu. V najslabšem primeru pa smo vsaj za stiri mesece za-poslili brezposelne. To pa je bolje, kakor da se sploh ne zaposlijo.
Z gospodarskega stališča je treba delo poiskati in ga izvršiti pa bodi trajno ali de-lo za krajši čas. Pomislimo, kaj predstavlja zaposliti 110 ljudi, čeprav le za 5 mesecev. Koristi takega zaposlovanja so mnogostranske. Družbeni in samoupravni organi so po svoji funkciji dolžni tako ob-ravnavati možnosti zaposlo-vanja brezposelnih delavcev. če je kakršnakoli možnost zaposliti brezposelne delavce
se jo mora izkoristiti. Druga-če odločati, pomeni iti na pot, ki vodi v stagnacijo go-spodarstva, kar pa potegne za seboj nešteto slabih posle-dic.
Reforma lahko uspe le ta-ko, da bomo vključili v go-spodarski razvoj vse za delo sposobne ljudi. Seveda je pri tem treba delo tako organizi-rati, da je čim bolj koristno vloženo v procesu proizvod-nje.
Kar zadeva štiriizmensko deio ne trdimo, da je to deio v tekstilm radustriji normal-no. iucli tri lzmene so v Ju-goslaviji še kot lzjemno delo. z,nano je, da je Jugoslavija ze pred ieti pristopiia k med-naroani konvenciji, ki pred-viacva, da žene ne bodo dela-le ponoči. loda ali se more-mo v sedanjih razmeraii te konvencije aržati.-' Naše go-spouarsivo m taKo sposobno, aa di toiiKo mvesuraio ln oa-prio tonKo novin delovmn mest, aa di deiaii ie poanevi. v sedanjin razmeran pa di pomemio preiti samo na dve lzmeni Kaiascrofo pn zaposlo-vanju. V teK.stum mdustriji snovenije bi ostalo brez cleia ca. 8uuu deiavcev, če bi seaaj opustili tretjo lzmeno.
JVove investicije, katere bi morau vložm, da bi oDdržaii Ijudi, ki so zaposleni v txetji lzmem pa preastavijajo ta-kojšnjih ca. 70—80 milijard b-um. j.aKe vsote aenarja ne bomo uspeli mvestirati v teitsiiino mctustrijo še nekaj boaocm iet.
Cetrta izmena je praktično tretja lzmena, samo z razii-Ko, aa se v cikiusu organiza-cije deia prestavlja nedelja na cuug aan, ki je prosi. na-mesio iieaeije. Vsaito cetrio lieueijo je utuavec prost, aru-gt: neueije pa ueia m nna uexa prust aan v tednu, Ka-Kor lo po rednem cjuuusu piipaua aeiavcu. Jrri tem pa osiarie 4/ urm aeiavniK za vsaKega zaposienega. J^ripo-nimjam, ua lmamo pri 4Z ur-ueru ueiavniKu na teden ze priDiizan deiavniK tistin ar-zav, ki imajo najKrajsi cie-iavxiiK na teuen.
Ceprav je organski sestav strojev in aeiovnm naprav precej lzpod evropsKega po-precja, m proizvoanosu aeia na oostojeciii strojm in na-pravan vedno enaKa kot na poaoonih strojin m napravah v nekateriii drugiti državali. Po obstoječih podatkih smo ob istih strojih in napravah se vedno ca. 3—iO u/o lzpod proizvoanosti aeia Kot v uru-gm drzavaii. Na to nizko pro-lzvoanost dela vplivajo še suojeKtivni m objeKtivm mo-menti, kaien pa so predmet poseone razprave.
Razprava o navedenih vpra-šanjiii v kolektivu in na sa-moupravmii organih je bila tako pretehtana od vseii stra-ni z argumenti, ki govorijo za novo zaposlovanje in razlogi, ki so proti novim zaposlit-vam.
Samoupravni organi Tovar-ne dekorativnih tkanin so na predlog strokovnih služb po izčrpni razpravi sprejeli sklep, da se zaposli 110 novih delavcev s posebnimi navodi-li, kako naj se to izvrši.
B. RODE